6. številka.
Ljubljana, v torek 8. januvarja 1895.
XXVIII. leto.
Izhaja vsak dan ivf*er, izimSi nedelie in praznik«, ter velja po posti prejeman za avstro-ogo rske dežele za vbo leto 15 gld., na pni leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 4o kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj o na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po (i kr., če ne oznan:lo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frar.kirnti. — Rokopisi se. ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu it. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stvari.
Slovensko posojilništvo.
(Spisal Ivan Lapa) ne.)
Slovensko posojilništvo se tako lepo razvija, da je kar veselje, pecati se s tem domoljubnim podjetjem. Leta 1893. je bilo — kakor to posnamemo iz 4. nLetopisa slovenskih posojilnic" — na Koroškem 17, na Kranjskem 18, na Primorskem 10 in na Štajerskem 22, skupaj 67 posojilnic. V teku minolega leta se je pa osnovala de 1 posojilnica (v Klečah blizo Beljaka) na Koroškem, 7 se jih je osnovalo na Kranjskem (v Idriji, Litiji, Ztgorji ob Savi, v Ilirski Bistrici [2], v Kranjski gori, Cerknici), 2 na Primorskem (v Ajdovščini in v Podgradu v (•tri) in 4 na Štajerskem (v Ljubnem pri Gorenjem gradu, pri Mariji Snežni, v Slovenski Bistrici in v Brežicah). Koncem leta 1894. smo šteli torej Slovenci že 81 posojilnic. Ako bode v tem obziru še I. 1895. tako rodovitno, kakor je bilo 1. 1894, šteti utegnemo čez leto dnij blizo 100 posojilnic. Verjetno pa je tudi, da se bode še dokaj teh preko -riatnih denarnih zavodov osnovalo; kajti iz mnogih krajev čujemo, da se delajo priprave, n. pr. v Kanalu in Komnu na Goriškem, v Trebnjem na Dolenjskem. Ob jezikovnih mejah so taki zavodi posebno potrebni, da ne bode treba našim ljudem pomoči iskati pri bogatih nasprotnikih naše narodnosti. Zato bi želeli, da se zlasti na Koroškem in v Istri še več posojilnic osnuje.
Na Štajerskem je pa radi tega želeti, da se Se nekaj slovenskih posojilnic osnuje, ker bi jih napravil sicer štajerski deželni odbor — toda ne slovenskih, ampak Čisto nemških s pomočjo deželnega denarja, katerega daje nekoliko brez obresti, nekoliko ga pa celo podari novim svojim zavodom za prvi začetek. Na ta na Sin se je Štajerskemu deželnemu odboru posrečilo, da je ustanovil na slovenskih tleh že 3 nemške posojilnice, namreč na nemški meji v Št. llju v Slovenskih goricah in v Selnici na Muri ter na Bizeljskem.
Prepričani smo, da se v bodočih letih ustanove slovenske posojilnice v vseh onih okrajih, kjer jih še nimajo, n. pr. na Kranjskem: v Kostanjevici, v Trebnjem, v Zatičini, na Brdu, v Tržiči, Škofji Loki, v Velikih Lašičah, v Senožečah. Koristne bi bile posojiluice tudi se v večjih vaseh takih velikih sodnih okrajev, kjer sicer posojilnico že imajo, n. pr. v postojinskem okraju še v Št.
Petru na Krasu, ali pa v slovenskem delu kočevska g i okraja, n. pr. ob Kolpi. — Na Goriškem nimajo Ae posojilnice tudi v Bolcu in v Sežani ne. — Na Štajerskem bi morda kazalo posojilnico osnovati v kozjanskem okraji in v Rngatci. V Laškem trgu tudi še nimajo slovenske posojilnice, ampak le nemško „Vorschusskassa". — Na Koro S k e m je še več krajev, kjer je sedež sodišča in davkarije, brez slovenske posojilnice. In tako bode po raznih krajih slovenske domovine v tem obziru še veliko dela treba.
Ker ne je torej slovensko posojilništvo na jedni strani sicer že precej razvilo, na drugi strani pa vendar še dokaj dela čaka, treba je celo stvar pregledati tudi z ozirom na n a č e 1 a , po katerih so se sedanje posojilnice snovale, in nasvetovati, po katerih principi h naj se novi denarni zavodi te vrste v bodoče ustanavljajo ali stari urejujejo. Ta vprašanja je potrebno razmotrivati tudi radi tega, kor sami strokovnjaki niso v teh principih do pičice jedini, kakor se je to že večkrat pokazalo celo v društvu, katero vodi slovenske posojilnice. Da se nas bode dobro u melo, hočemo najprvo stvar z zgodovinskega stališča pojasniti.
„Raiffeisena"*) imenujejo očeta malih nemških posojilnic. F. Raiffeisen je bil rojen kot protestant na Nemškem, nekje ob Renu blizu Ko-blenca 1. 1818. Bil je upravni uradnik. V tistih krajih, kjer je v mladih letih (1847 —1850) služil, je bila takrat velika beda in lakota mej prostim ljudstvom. Da bi revnemu narodu pomagal, osnoval je bil najprvo konsumno društvo /i vzajemnim poroštvom, ki je svojim Članom živila po ceni preskrbovalo, n. pr. kruh, krompir; imelo je svojo pe-karijo, preskrbovalo ljudstvu tudi dobro seme itd. Kljubu t<'inu je zapazil Raift'eisen, da bode ljudstvu šele potem pomagano, če bode dobilo po ceni denar na posodo, ker ga oderuhi preveč stiskajo, zlasti pri živinski kupčiji in sprejemanji živine v rejo. Zato je začel ljudem v tistih krajih posojilnice snovati. Njega je vodila prava krščanska ljubezen do bližnjega, kateremu je hotel z denarnimi zavodi pomagati. Njegov namen je bil v prvi vrsti, s podukom na člane in izposojevalce uplivati, torej poboljšati ga najprvo v nravstvenem obziru.
Pri snovanji posojilnic je imel RaitVeisen sledeča načela: Vsaka vas ali vsaj vsaka županija naj
*) Gl. IV. Letopis slovenskih posojilnic.
ima svojo posojilnico. Posojilnici) naj vod jo kmetje iami; najboljši občani naj stopijo na čelo denarni zadrugi. Vodijo naj zavod brezplačno; le „računar" naj dobi primerno nagrado, ki naj bode kolikor mogoče vedno jednaka, če tudi je dela več, kakor prvotno in navadno. Kmetje, kateri kot udje pristopajo, naj se neomejeno zavežejo zadrugi s svojim poroštvom. Deležev naj posojilnica ne jemlje; kmet ne more deležev plačevati, denarja potrebuje za kmetovanje. Saj njegova kmetija, živina in poljsko orodje njegovo dajejo dovolj varnosti pri zadrugi z neomejenim poroštvom. Obresti od posojil naj posojilnic* ne jemlje naprej. Da ima denarna sredstva za posojevanje, skrbi naj za hranilne vloge.
Posoju e naj se po Raitfeisenovem nasvetu le na zadolžnice; menice so pri njegovih zavodih izključene. Cisti dobiček se ne razdeljuje mej člane, ampak prideva k prihranjeni zalogi (rezervnemu fondu), do katerega posamezni udje nimajo pravice, marveč le vseskupna posojilnica, Ce bi se posojilnica razdružila, si tudi zadružniki te zaloge ne smejo prisvojiti. Ona ostane marveč, kakor kakošua ustanova, nedotakljiva, ima se le obrestonosno naložiti dotlej, da se ustanovi nova posojilnica, ki jo zopet kot svojo last prevzame.
Po Raifteisenovem prizadevanji se je osnovalo na stotine posojilnic. Kolikor mogoče, je vse te zavode združil v jednako društvo, kakeršno je naša „Zaveza" ; okolo oOO posojilnic je vodil v tem svojem društvu, ki je imelo 8—10 pi oglednikov za zavode, ki so se mu pridružili. Blagi mož je umil šele pred nekaterimi leti (1888), sedemdeset let star. Po njegovih načelih se je osnovalo že več kakor 1500 posojilnic. (Dalje prih.)
Deželni zbori.
■irtui
(II  n e j a  d » e 8. j a n u v a r j a   1 8 9 4.)
Deželni glavar Detela otvori sejo ob uri. Po odobrenji zapisnika zadnje seje, naznani deželni glavar, da mu je došlo več peticij, katere se izroče dotičnim odsekom v posvetovanje. Poslancema Š u k 1 j e j u in baronu Lichtenbergu dovoli se dopust za nedoločen čas.
Potem prešlo se je na dnevni red. Poročila deželnega odbora in sicer: proračun bolniškega zaklada za I. 189")., proračun gledališkega zaklada, proračun blazničkega zaklada, proračun deželne vi-
Maskine oči.
Pustna reminiscencija; spisal Jean Lorratn.) (Dalje.) III.
Velika, visoka dvorana s pobeljenimi stenami, notranja po celi dolžini dvorane hermetično zaprta, mize s posodami iz pločevine, ki so bile pritrjeue z verigami in v ozadji na vzvišenem mestu, kamor so vodile tri stopnjice, s kotlovino okovana miza z likerji in buteljkami, na kojih so se svetile naj-raznovrstnejše etikete. Bila je to vinska pivnica, kakoršne so že stoletja v vseh predmestjih. V notranjih prostorih je plin visoko in jasno gorel; dvorana se je razven prostornosti in čistosti komaj razlikovala od dobro stoječe predmestne pivnice. Moj spremljevalec mi zašepeče: „Posebno se varuj s kom spregovoriti, še bolj odgovoriti; po tem bi te spoznali, da nisi izmej njih in imela bi slabe
čase tu; jaz sem poznan." S temi besedami mede Jakels porine v dvorano.
Nekaj mask, raztresenih po dvorani, je tu pilo. Pri najinem vstopu se vzdigne gostilničar in prišvepa težko do naju, kakor bi naina hotel zabraniti vstop; molče privzdigne de Jakels spodnji rob najinih dominov in pokaže na noge, obute v zapenjače. To je bilo menda tu toliko kot „Sesam, odpri se" ; gostilničar se t>žko zopet vrne k točilni mizi, in jaz začuden op;izim, da je tudi on maskiran, ali z navadno masko kričeče barvanega papirja, ki naj bi predstavljal človeški obraz.
Oba hlapca, ki sta točila, dva velikana zavihanih rokavov, ki so kazali gladijatorske roke, sta bila tudi jednako ostudno maskirana.
Ono malo mask, kar jih je sedelo pri mizah in pilo, so pa bile oblečene v svilo in žamet razven jednega kirasirja v uniformi; ta hrust z mogočno brado in bledimi brki, je sedel odkritega obraza poleg dveh elegantnih dominov, in oprt na komolce neprestano pil, da so njegove modre oči dobile nekak srp izraz.   Razveu njega ni bilo videti člo-
veškega obraza. V jednein kotu sta sedela dva moža v bluzah m žametasto čepico v črni svili, maski, ki sta vzbujali pozornost, s svojo sumljivo eleganco; njuni bluzi sta bili iz bledomodre svile in na spodnjem konci njunih preveč novih panta-lonov so se včasih pokazali fini ženski členki v črnih svilnatih nogovicah in v elegantnih za-penjačah.
Kakor hipnotiziran opazujem neprestano ta prizor, dokler me de Jakels ne povede v ozadje dvorane, kjer so bila zamrežena in z rudečim pregrinjalom zakrita steklena vrata in nad njimi z velikimi črkami napis: „Vhod na ples". Policaj je stil tu na straži in to me je nekoliko pomirilo; ko pa pridem mimo njega in se slučajno zadenem ob njegovo roko, opazim, da je iz voska, iz voska kakor njegov rudo« obraz z zavihanimi brki in z grozo sem se prepričal, da je jedino bitje, kojega navzočnost bi me nekoliko pomirila, voščena postava.
(Konec prih.)
narske, sadjarske in poljedelske šole na Grma za leto 1895, nadalje računski sklep gledališkega zaklada, računski sklep deželnega posojilnega zaklada, računski sklep deželnega zaklada in razkaz skupne imovine za leto 1893. ter poročilo glede dovolitve priklad za cestne namene izroče se finančnemu odseku v posvfrtovanje.
Poslanec Po v še in tovariši stavili so sledeči samostalni predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: n) sestaviti poljudno spisano knjižico, razpravljajočo o reviziji zemljiščno-davčnega katastra, ki s«* ima letos vršiti, v kateri naj se županstva pouče o načinu, po katerem se ima revizija izvršiti in kako imajo zemljiščni posestniki pravico do pritožb, oziroma do zahtev, da se vsaj najhujš i krivice o cenitvi odpravijo; b) poizvedovati potom županstev o previsokih, krivičnih ocenitvah, na podlagi katerih so ocenitveni tarifi previsoko dočeni; r) pozvedovati, koliko se je pašnikov po pomoti ali vedoma, ker |e na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po § 18. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšnjo kulturo; <l) vse te poizvedbe z vsemi nabranimi podatki imajo se izroriti v porabo deželni komisiji za revizijo katastra. V formalnem oziru naj se ta predlog izroči v posvetovanje in poročanje upravnemu odseku. — Predlog postavil se bode v jedni prihodnjih sej na dnevni red.
Posl. dr. Tavčar in tovariši slavili so sledeči samostalni pretilog: Slavni deželni zbor nuj na podlagi člena 19. deželnega reda sklene: Z ozirom na volilno reformo, kojo boče vlada izvesti, izreka se deželni zbor te vojvodine za vpeljavo splošne direktne volilne pravice, če bi se pa le-ta za sedaj doseči ne mogla, zahteva ne vpeljava splošne volilne pravice v skupinah kmetskih občin, most in trgov, istotako zahteva se vpeljava direktne volitve v prvi skupini, toda le pod pogojem, da se volitev ne vrši v oddaljenih centrih, nego po posameznih občinah. Dalje se izreka deželni zbor, da je delavcem dovoliti volilno pravico, vender pa naj se število mandatov kmetskih občin, ki so od nekdaj v zastopstvu prikrajšane, pomnoži za isto število, katero se prizna zastopnikom delavcev. Glede na to, da kranjska trgovinska zbornica nima posebnega zastopnika v državnem zboru, kakor jih imajo celo manjše trgovinske zbornice, zahteva se, da se omenjeni zbor niči prizna posebni zastopnik, ter da se sploh izvrši pravična uredba volilnih okrajev. Odločno pa se deželni zbor izjavlja proti poranoženju volilnih skupin in proti temu, da bi se novi, delavskemu stanu ne pripadajoči volilci z delavci vred združili v novo volilno skupino.
Predlog so podpisali poslanci: Dr. Ivan Tavčar, Hribar, Arko, Lenarčič, L. Svetec, Klein, Mm-nik in dr. Vošnjak. — Tudi ta predlog postavil se bode v jedni prihodnji!) sej na dnevni red.
I Konec prih.)
V Izubijani, 8. januvarja. Novi člani gospodske zbornice. Že nekaj časa se govori, da dobi gospodska zbornica nekaj novih članov in imenujejo se tudi že razna imena Oficijozno se javlja, da misli vlada imenovati osemnajst članov gospodske zbornice in sicer šest konservativcev, šest liberalcev in šest pristašev srednje stranke, tako da se noben koaliranec ne bo mogel pritožiti.
Luogo di trafiko. Sekcijski načelnik v trgovinskem ministerst.vu in generalni ravnatelj pošt in brzojavnih uradov vitez Obentraut stopi v kratkem v pokoj in že se je začela politična kupčija, da se to mesto nakloni kakemu nemškemu lažiliberalcu. Kar trije levičarji se poganjajo za to mesto: dr. Russ; dr. Ilallvvieh in dr. Menger. Naše mnenje je, da je to gola korupcija, če se imenujejo uradniki iz parlamenta. Tistih političnih državnih tajnikov, kakor so na Ogerskem navada, pri nas prav nič ne potrebujemo, ampak strokovnjakov, objektivnih in poštenih treha. Sicer pa za časa Taaflea ni bilo na luogo di traffico nikdar tako živahno, kakor je sedaj, baš kakor da je vlada priredila popolno razprodajo.
Bismarckova slavnost v Avstriji. Poročali smo že, kako jo je skupila oticijozna graška „Mor-genpošta", ko je v svojem »tarokopitnem patrijo-tizmu se izrekla zoper to, da se v Avstriji slavi Risraarckova osemdesetletnica Tisto fanatično av-stnjanstvo, katerega so se časih držali oficijelni krogi, ni več moderno, odkar so levičarji prišli v
koalicijski raj in so v ve Inem strahu, da jih is njega preieno nemški nacijonalci. „Montags-Revue* javlja, da je minister Bacquehem sklenil, dovoliti vse Bismarckove slavnosti, in sicer zato, ker .ne kaže (aha!) braniti proslavljanje osemdesetletnice največjega (?) državnika naše dobe" in ker „bi finančni minister Piener zmatral prepoved teh slav-nostij za udarec, nanj namerjen". Daleč smo prišli v naši staroslavni Avstriji, da se iz strankarskih ozirov na levičarje ne prepovedo protiavstrijske Bizmarck-demonstracije!
Ogerska kriza V nedeljo dopoludne je cesar vzprejel v avdijenciji tiste tri liberalne politike, katere mu je priporočal AVekerle, da jednemu izraej njih poveri sestavo nove vlade, namreč predsednika gospodsko zbornice Szlavvja, predsednika poslanske zbornice BanfFvja in tajnega svetnika Szella. Po polnilne je bil grof Khuen Hedervarv pri cesarju, včeraj dopoludne pa Koloman Tisza in grof Julij Szaparv. Tisza je Khuenu v rodu, a odločen njegov nasprotnik. Da je bil poklican k cesarju, se zmatra za dokaz, da se krona še ni odločila za Khuena ali pa da se ta prav ne upa, sestaviti ministerstvo. Situvacija je še vedno povsem nejasua.
Stare laži pogrevajo spet poljski listi. Kakor so o pokojnem ruskem carju vsaj vsak teden jo-denkrat poročali, da je s posebno srečo utekel atentatu, tako so začeli zopet zdaj. Krakovska „Reforma" javlja, da je „dvoma stranka" v Pe-terburgu poskusila atentat na carja, pristavlja pa sama, da je vest popolnem neverjetna.
Pravosodni škandal v Srbiji. Dne 2. t. m. se je začela v Belem gradu pravda proti Simi Gja-kovicu in Milošu Miškoviču, katera sta obdolžena, da sta 1. 1892, tedaj, ko je bil kralj Aleksander najpopularnejši mož v Srbiji, hotela tega otrovati in da sta v to svrho najela razbojnika Baštovana. Sodišče je za stvar tako-Ie izvedelo: Stevo Baštovan in Vaso Cmearin sta nekega dne po celo noč trajajočem boji z orožniki padla pravici v roke. Še tisti dan je Baštovan zahteval papirja in črnila in dasi v srbskih zaporih s temi nevarnimi rečmi nič kaj radi ne postrežejo, dobil je stari lopov kar je zahteval in spisal ovadbo, v kateri pravi, da mu je Sima Gjaković dal steklenico strupa, naj ga vlije v čašo, iz katere pije vino kralj, da pa se mu je „krasni in mladi" kralj tako smilil, da je steklenico s strupom razbil in proč vrgel. — Drugi dan je Baštovan okrajnemu prefektu v Kragujevcn spet pisal pisrno, da steklenice s strupom ni razbil, ampak podal Milošu Miškoviču v Arangjelovcu, ker in u je bil Gjaković rekel, naj po zvršenem zločinu zbeži k Miškoviču, ta da ga bo spremil k Ranku Tajsiću, a Tajaid mu je pomagal na Črno goro, od koder hi se vrnil, čira bi Karagjorgjeviei prišli na krmilo. — Ti ovadbi starega obešenjaka sta zadoščali, da se je začelo kazensko postopanje zoper Gjakovića in Miškovića. Baštovan je bil takrat, ko j« baje imel nalogo, zavdati kralju, v službi policije in sicer mej civilnimi stražniki kraljevimi. Zatoženi Miškovič je dokazal, da bi bil sam dosti laglje otroval kralja, kakor vsak drugi, da je le hotol, kraljev kletar pa je izpovedal, da je bilo Baštovanu absolutno nemogoče, primešati strupa kralju namenjenemu vinu. — Kako izteče pravda, tega ni moči uganiti, a že da se je z čela, je za Srbijo škandal, kakor Cebinčeva afera in kakor pravda proti učitelju Krstiću, ki se je te dni zvršila. Krstić je bil zatožen razžaljenja Velečanstva, sodišče pa ga je oprostilo, ker se je izkazalo, da ga je policija po krivem ovadila.
Cankov in Karavelov sta že naznanila svoji kandidaturi za sohranje. Koncem tega meseca se bodo v dvajsetih okrajih vršile nadomestne volitve. Cankov kandiduje v Beli Slatini, Karavelov pa se še ni odločil.
Italijanski poslanik v Parizu, Ressmann, je dobil naročilo, naj se koj vrne v Rim. V diplo-matičnem svetu je obudilo to veliko senzacijo, go vorilo se je celo o pooštrenju nasprotstev mej Francijo in Italijo, a uzrok je ta, da je Ilessmann zaman se trudil, pridobiti vlado za to, da bi nekaterim listom namignila, naj Crispija puste pri miru. Zajedno so laški listi začeli napadati francoskega posl. Billota v Rimu, češ, da inspirira kar se piše proti Crispiju.
Kitajsko-japonska vojna. Londonska „Times11 javlja, da je Japonska odklonila od Kitajske zahtevano primirje, in da misli ameriški poslanik, da Japonska ne sklene prej miru, dokler ne zavzame Pekinga.
Dopisi.
% Ljubljane, 6. januvarja. (Ne m skuta r-ska nesramnost.) V novejšem času javljajo se že pogostoma posledice nepopisne popustljivosti ljubljanskih Slovencev. .Turnerčki* so menda že pozabili, kako jih je v prejšnjih časih bilo treba opozarjati na mero dostojnosti; greben jim vidoma raste, in drznili so se v javnih lokalih napadati mirne slovenske pevce in jim sneti čepice. Pa tudi neko nemško (?), dijaško društvo „Carniolia* osten-tativno izziva s frankfurtski m i barvami in praškimi kapami naše slovensko prebivalstvo in videč, da se je to do zdaj trpelo, postalo je — nestrpno, agresivno.
Prišel je pred kratkim neka „stara hiša" ali vsaj „ Kneipschvvanz" tega društva — namreč sin znanega celjskega Armbrustschiitza — si kruha služit k tukajšnjemu odvetniku, torej mej naš narod, kojega tako neskončno črti. V Silvestrovi noči račil je ta „Grman" razsajati ter si v kavarni „ pri Slonu" dva Slovenca — ali kakor jih je on imenoval „S. uslovenen" — izbrati kot objekta. Vzrok se hitro najde; kakor purana rudeča barva, tako vznemirile so dra. Ambrositscha (!) — kamašne, koje je nosil jeden izbranih nasprotnik j v. Začel jih je — namreč kamašne — „fiksirati", zabavljati Slovencem po celjski maniri ter provzročil, da se je afera na cesti nadaljevala in deloma končala. Podpirali so pogumneža nekateri „Carnijolci", oziroma njih pristaši. Obžalovati je le, da pri ko-nečni točki ni bilo več ljudij, ki bi bili tem gospo-dičem pokazali, da za njih rogoviljenje tukaj niso prava tla, in da se ima v Ljubljani za take otroke velike Germanije le šibo.
Čas je torej zopet, da bode slovensko občinstvo samo skrbelo za to, da se teh junakov izgredi, pri katerih se v prvi vrsti naša narodnost zaničuje, ne bodo več nekaznjivo ponavljali. Konečno pa s etujeino »11 ii. A. in njegovim somišljenikom, da naj gredo mej svoje ljudi, mej katerimi jim ne bode treba zaničevane slovenščine poslušati in razumeti. Čudno le, da so ti zagrizeni nNemci" popolnoma drugega mnenja, če se gre za službe in za kruh na Slovenskem; pri teh prilikah namreč na vse pretege dokazujejo znanje milega jim materinega jezika — sloveuščine. Res častno! Pereat konse-kvenca!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 8. januvarja.
— (Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo krasne Smetanove opere „Po-I j u h", ki se že dlje časa ni pela in bode torej gotovo vsem prijateljem opere prijetna sprememba v repertoirju. Skušnje za nove opere se marljivo nadaljujejo in pride ta mesec opera „Trubadur" na oder, bodoči mesec pa „Grof Ur h Celjski".
— (Koncert Slavjanski.) Prvi koncert slo-večega ruskega pevskega zbora Dimitrija Aleksandro viča Agrenjeva-Slavjanskega bo v soboto ob 8. uri zvečer v deželnem gledališči. Družba šteje 56 članov v starinsko- runki obleki iz IG stoletja. Cene; Sedeži v parterju: I. do III. vrsta po 3 gld., IV. do VIII. vrsta po 2 gld.. IX. do XI. vrsta po 1 gld. 50 kr. Balkonski sedeži: I. vrsta po 2 gld., II. vrsta po 1 gld. 50 kr., III. vrsta po 1 gld. Vstopnice v lože 1 gld. Galerijski sedeži 1 gld., vstopnice 50 kr. Parterno stojišče 1 gld., za dijake 50 kr. Sedeži in lože se dobivajo v stari čitalnični trafiki, Šelenburgove ulice pri g. Šešarku in na večer koncerta pri blagajnici.
— (Uredništvo „Ljubljanskoga Zvona",) katero je bilo zadnjih pet let v rokah gosp. prof. Ant. Funteka, prevzame s prihodnjo številko gosp. prof. Viktor Bežek v Ljubljani.
— (Vojaška vest) Stotnik 17. polka gosp. Jarnej Andrejka imenovan je konjeniškim stotnikom pri telesni straži Nj. veličanstva „arcier-gardi".
— („ Jour-fixeM) bode jutri večer „pri Slonu".
— („Slovensko planinsko društvo") priredi v sredo dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v ho* telu „Lloyd" družbinski zabavni večer s predava* ujem in petjem slavnega kvarteta „Ilirija". Predaval bode društveni član gosp. Josip Mandelj o instinktu živalij in o mejsebojnem sporazumljenji. Člani, njih družine in prijatelji „Slov. plan. društva" se uljudno vabijo.
— (Občni zbor pevskega društva „Ljubljane,) ki se je vršil včeraj pri „Zvezdi", obiskalo je nad 50 izvršujočih članov. Po običajnem pozdravu in kratkem poročilu poročal je tajnik o poslovnem letu sledeče: Društvo je v preteklem letu jako marljivo delovalo. Isto je priredilo 3 koncerte, 5 izletov, osemkrat je sodelovalo pri raznih veselicah narodnih društev, spremilo 9 umrlih društva* nikov, oziroma prijateljev društva k zadnjemu po-
čitka ter jim zapelo mgrohnice, priredilo j« dalje štiri podoknice in dva pevska večera. Društvo je tedaj 31 krat javno nastopilo. V 14 šojah sklepalo je o raznih društvenih zadevah, izmej katerih je pred vsem omeniti preosnovo društva v mešani zbor, ki šteje 20 goapodičin, vse izobražene, marljive in uspešne pevke, katere so se tekom kratkega časa občinstvu omilile in stekle najlepših zaslug, in nad 50 gg- pevcev. Važna je tudi sprememba v pevovodstvu: Pevovodja je sedaj g. Schulz. Meseca maja pr. I. sklenil je odbor omisliti društvu lastno zastavo in se je v ta namen nabrala precejšnja svota. Ta denar je plodonosno naložen v mestni hranilnici Ljubljanski. Računski zaključek z dohodki 1115 gld. in z izdatki 1072 gtd. se odobri in blagajniku za njega marljivo in vestno delovanje izreče zahvala. Na predlog dosedanjega predsednika gosp. A. Gutnika, ki je sprejem zopetne izvolitve iz službinskih ozirov odklonil, izvoli se z vzklikom g. Vek. Je nič predsednikom, podpredsednikom pa zopet g. Jakob Zalaz ni k. Odborniki so gg Gor-janc Jak., Korene Radivoj, Preatoni Ambrozij, Seljak Dragan, Šega Fran, Verovšek Lavoslav, Vidmar Josip; preglednika računov pa gg. Crniko Zmago-slav in Verovšek Anton. Prerano umrli vrli domo-rodkinji in podpirateljici društva, blagi gosp. Mui-nikovi zakliče zbor: „Slava nje spominu !" Istotako tudi podpornim članom Banovecu, Lavriču in Ore-šeku. Ko se še poslavljajoči se predsednik, kateremu su je izrekla zahvala na njegovem triletnem trudo-ljubivem in uspešnem delovanji, zahvali na vsestranski naklonjenosti, želeč, naj se ta ljubezen prenese na novega predsednika in proseč, naj njega ohranijo člani v prijetnem spominu, se je na predlog člana g. Dekvala zaključil občni zbor.
— nt—.
— (Tretji ,.večer" ,,Slov. učiteljskega dru štva v Ljubljani') bode v sredo 9. t. m. v salonu pivarne g. Bafnerja na Sv. Petra cesti 47. Predavala bodeta gg. Andrej Žumer in Fr. Orna g o j. Začetek ob 8. uri Prijatelji društva se uljudno vabijo.
— Goldinarski bankovci.) Odredba finančnega ministerstva, da cesarske blagajnice in uradi ne izdajajo več goldinarskih bankovcev, je vzbudila mej občinstvom napačno mnenje, kakor da bi ti bankovci sploh ne imeli več veljave. To mnenje je pa popolnoma napačno. Goldinarski bankovci se sicer zadržujejo v hlagajnicah in se ne izdavajo več, a veljavo imajo v zasebnem prometu do konca leta 1895 in jih mora vsakdo vsprejemati brez izjeme. Ni se torej treba nikomur braniti bankovcev, katerih je že itak mnogo manj v prometu. Nekateri brezvestni špekulanti pa že zdaj varajo nevedne ljudi ter kupujejo bankovce po 95 novč. Take sleparje bi bilo dobro naznaniti oblastvom. Dostavljamo še to, da je samo drobiž po 20 novč. in po 4 novč. ob veljavo za zasobni promet, da ga p t do konca leta vsprejemajo vse javne blagajne in uradi in tudi mnogi trgovci.
— (Sneg in zima.) Tudi danes medlo je prav pošteno in je zapadel nov sneg. Jednako se poroča iz raznih krajev o snežnih zametih in o hud em mrazu. V Celovcu je bilo 19° mraza in je snežilo po vsem Koroškem. Istotako po vsej Istri, celo v Pulju je padlo mnogo snega V Trstu in v okolici je po hudi burji zapadel sneg precej izdatno. — Na Ogerskem je več osob v snežnih zametih našlo smrt. V Abanj-Szantosu so bili ljudje nad 30 ur v hišah zameteni, da niso mogli nikamor. Neko deklico so našli mrtvo v snegu po konci stoječo. — Iz raznih krajev Italije se poroča o silnem mrazu in snežnih zametih.
— (Vpis firm.) Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani je vpisalo firmo -Elija Predo-vid" za trgovino z živo in zaklano živino in gosp. Klijo Predovida, trgovca in posestnika kot lastnika te firme v zapisnik posamičnih firm. — Isto sodišče je vpisalo tudi firmo .Ignacij Žargi" za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani in g. Ignacija Žargija kot lastnika te firme.
— (Politično društvo „ Jednakopravnost")
/Idriji se je ustanovilo nedeljo ob mnogobrojni udeležbi rodoljubov iz Idrije in okoliških občin, •redsednikom je izvoljen g. Ivan Gruden, župan .z Jehčnega Vrha, podpredsednika sta gg. K. pl. 1'remerstein, veleposestnik v Jeličnem Vrhu, in Ant K na p, rudar ter mestni odbornik, tajnik je g Dragotin Lapajne, trgovec v Idriji; blagajnik g. Joa. Oblak, rudar in posestnik v Idriji. Ti dejavni in izobraženi možje so poleg dragih odborni-
kov nam poroki, da bode novo politično društvo na vso moč pospeševalo politično izobraženje in narodno zavest v sodnem okraji idrijskem, in zategadelj njegovo ustanovitev z veseljem pozdravljamo. Jutri priobčimo o tem daljši dopis, iz katerega je razvidno, da k novemu društvu pristopajo lahko tudi vnanji rodoljubi in je tako v hvalevrednih namenih podpirajo.
— (Umrla) je predvčerajnim v Metliki gospa Marija Šest roj.  Andolšek ,  soproga tamošnjega šolskega vodje g. Andreja Šesta in bivši učiteljica. Naj v m. p. !
— (Potovalna predavanja) V postojinskem okraji je po naročilu deželne vlade predaval okrajni živinozdravnik g. Ferko Gaspari in sicer v Hra šah, v Košani, v Trnovem, Št. Petru in v Seuo-žečah. Teh predavanj se je udeležilo blizu 300 posestnikov iz omenjenih krajev. Po končanih predavanjih je gosp. Gaspari še odgovarjal na razna vprašanja, katera so posestniki stavljali glede zdrav-Ijenja te ali one živinske bolezni. Vsi udeležniki so izjavili željo, da bi se še večkrat priredila jednaka predavanja.
— (Za slovensko gimnazijo v Celji) Občinski zastop Petrovce v Savinjski dolini sklenil je v svoji seji dne 5. t. m. peticiji na vis. ministarstvo za uk in bogočastje ter na vis. državni zbor za ustanovitev slovensko nemške gimnazije v Celji.
— (Zmrzujoči poslanci) Poklonimo se diplomat um previdnosti goriškega dež. glavarja grofa Franca Coroninija. Gotovo je dolgo ugibal, na kak način bi ohladil jezo slovenskih poslancev, tisto jezo, katero je prouzročil sam s svojim skrajno pristranskim postopanjem glede narodne ravnopravnosti in ki mu zdaj dela veliko skrbij. In našel je pravo sredstvo V deželni zbornici ne da kuriti, a ker je letos tudi v solnčni Gorici zelo mrzlo, sede poslanci v nezakttrjdtti dvorani zaviti v svoje zimske suknje, tišče roke v žepa in cepetajo z nogami — na kako debato nihče ne misli. Pa naj kdo reče, da eksc. Franc Coronini ni prebrisan gospod.
— (Društvene stvari) Bralno društvo v K o stan levici bode imelo dne 13. t m. ob 4. uri popoludue svoj redni občni zbor v društvenih prostorih „pri Maraka". Na dnevnem redu je volitev predsednika, podpredsednika denarničarja in novega odbora. — V nedeljo dne 27. t. m. bode imelo Leposlovno bralno društvo pri Mali nedelji redni občni zbor v učilnici ob */|4. uri popoludne. Po zboru bode prosta zabava v gostilni g BI. Korošeca, pri katerem pevski zbor sodeluje Večja veselica se prenese na bolj ugoden poletni čas.
— (Veselice.) Cerkniško-Planinska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi veselico v nedeljo 13. t. m. v pro štorih Cerkniške Čitalnice. Vspored je jako zanimiv. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 krona od osebe, z družino 2 kroni. Preplačila se vsled blagega namena hvaležno sprejmč. — Zabavni večer priredi podružnica sv. Cirila i u Metoda „Gorenjska dolina v Kranjski gori" v nedeljo dne 13. t. m v „gostilni pri pošti*. Začetek po 7. uri zvečer. — .Ura 1 n O društvo" v Mokronogu priredi v predpustu 1895. nastopne veselice! 1. Dne 13. januvarja: Zabavni večer. 2. Dne 20. januvarja: Veselico z igro, petjem in plesom. 3. Due 17. fe-bruvarja: Ples v kostumih. 4. Dne 24. februvarja: Zabavni večer. Vstopnina za ude: oseba 10 kr., obitelj 20 kr. Za neude: oseba 40 kr., obitelj 80 kr. Začetek vselej ob polu osmi uri. — Pri sv. Tomaži nad Vel nedeljo bodo nekateri rodoljubi imeli veselico, pri kiteri se bode predstavljala igra s petjem „Bob iz Kranja". Iz prijaznosti so ljutomerski in deloma tudi ormoški pevci svoje sodelovanje obljubili. Mej posameznimi točkami bo svira 1 oddelek ptujske godbe. — Hrv. pev. društvo nJekau priredi v nedeljo dne 13. t. 1. v društvenih prostorih L i v a d i d e v večer. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina od osobe 80 kr., od obitelji 2 gld. Cisti dohodek namenjen je zgradbi Livadičevega spomenika. Po koncertu ples.
— (Srednjih dol v Avstriji) je 16 nižjih gimnazij, 4 realne gimnazije, 144 višjih gimnazij in 17 realnih in višjih gimnazij; realk je pa 15 nižjih in 65 višjih. — Po učnem jeziku U9 gimnazij nemških, 41 čeških, 42 poljskih, 9 dvojezičnih, 4 laške, l\ hrvatske in 1 ruska Od kranjskih gimnazij je 1 nemška, 4 so pa dvojezične. Nemške gimnazije se nahajajo po vseh kronovinah; češke v Češki, Moravski in Šleziji, poljske v Galiciji; dvojezične v Tirolski, Štajerski, Kranjski, Galiciji in Bukovini; laške v Tirolski in Primorski, srbsko-hrvaške v Dalmaciji, rusinska v Galiciji. — Realk je 57 nemških, 15 čeških, 4 poljske, 3 laške in 1 srbskohrvatnka. Nemške realke se nahajajo po vseh kronovinah razven Dalmacije in Galicije; češke samo v Češki in Moravski; poljske samo v Galiciji; laške v Tirolski, Primorski in Dalmaciji, srbsko-hrvatska v Dalmaciji.
— (Razpisane službe.) V postoj inskem šolskem okraju: 1.) Mesto učitelja in voditelja na jednorazrednici v Podkraju; 2. mesto učitelja in voditelja na jednorazrednici v Ostrožnem brdu, obe z dohodki IV. plač. razreda in s prostim stanovanjem. Prošnje do dne 25. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Postoj ini.
■ (Senzacijonelna pravda) se je začela, včeraj pri porotnem sodišču v Antwerpnu. Tožena je odlična gospa madame Joniaux, hči generala Ablava, znana krasotica. Gospa Joniaux je bila dvakrat poročena: prvi njen mož, zgodovinar Fredšric Faber, je kmalu umrl. Drugi mož, Joniau.K je prvi inžener v Antvverpnu. Zatozenka je zava rovala svojo sestro Leonijo Ablay na jako visoko svoto in kar pri dveh zavarovalnicah ter plačevala zanjo premije. Kmalu potem, ko se je sklenila druga zavarovalna pogodba, je sicer zdrava Leo-nija umrla. To je bilo začetkom leta 1892., začet« kom 1. 1893 je gospo Jonianx obiskal nje stric Kerchove, sila bogat industrijalec, in še tisti večer umrl. Leto pozneje pa je umrl brat gospe Joniaux Alfred Ablay, katerega je gospa Joniaux zavarovala na 100.000 fr. pri „Gresliamu". Začela se je preiskava in v Alfreda Ablava želodcu seje našel strup Zdaj je gospa Jontaux tožena, da je zastrupila brata, sestro in strica, da dobi zavarovalnino oziroma dedščino!
* (Električna razsvetljava) se je uvedla z novim letom v /nojmu na Moravskem.
f (Snežni plug povozil) je blizu postaje Velejte na Ogerskem več delavcev, ki so kidali sneg v nekem ozkem zarezku železnice. Ko je stroje-vodja zagledal delavce, ni mogel več ustaviti lokomotive in plug je podrl nesrečnike, izmej katerih jih je ostalo pet mrtvih, dva pa sta bila teško ranjena.
* (Stoletna pravda) L. 1791 je prodal kralj Ferdinand IV. posestva mesteca Carovigno v spodnji Italiji knezu Frasso za poldrag milijon lir. Mestece je začelo zarad tega dozdevno silovitega postopanja kraljevega pravdo, ki je tekla celih 100 let. Te dni se |e konečno rešila v korist kneževim potomcem. Sodne stroške, ki so narasli na več stotisoč lir, mora plačati mestece Carovigno.
* (Nov cestni tlak) se je v Berolinn uvedel za poskošnjo in sicer asfaltni tlak z rebri od kov-nega železa, ki se da razkladati in zopet sestavljati v slučaji, ko bi bilo treba popravljanj in drugih premen: ti tlak ie trpežen, se di lahko očeti i ti in mu je tudi cena primeroma nizka.
* (Srečna občina) se sme imenovati potne« ransko mestece Gol no v na Pruskem. Vsak meščan, kar jih je namreč „ opravičenih", dobi tudi za to leto po sklepu občinskega zastopa dva skladi drv in 6000 komadov šote. Občinskih davkov me Ičani ne plačujejo, nasprotno dobivajo še omenjeno kurjavo zastonj. Mesto ima namreč toliko sveta, ki mu daje bogate dohodke, da se ž njimi vsi stroški pokrijejo.
* (Roparsk umor) Iz Tatina se javlja, da je neko v Carton, ki se je pred kratkim podal z dvema tovarišema v M on te Carlo, tam izgubil pri igri znesek 400.000 lir. V noči od starega na novega leta dan so igralci, ki so bili zdaj brez vseh sred« stev, ulomili skozi okna kuhinje v prekrasno palačo gospe Oktavije de la Gauletti, znane kot milijonarka, umorili njo in sobarico in vzeli gotovega denarja in draguljev v vrednosti 200.000 lir. Tn ure po storjenem činu je imela sveta Iiertnandad Cartona že v rokah, doći m njegovih tovarišev niso mogli ujeti, Carton, pri katerem niso ničesar našli, se je odločno branil, povedati imena svojih pajdašev.
1				
				
		y~ "i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in MetodaI		
				
1				
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Mirni T o 1 a z z i v Dol. Logatcu 2 <» kron; darovali so: v veseli družbi pri g. Riharju v Gor. Logatcu nabrala g. pošiljateljioa 22 kron, 3 krone dodala ona sama za prodane znamke in gospica Werli 1 krono.
— .Naši narodni p e V O i* v Mariboru na novega leta dan 6 kron 28 v i n. za Velikov.ško šolo. — G. Fran Konšek v Trojanah 2 kroni, kot odkupnino od novoletnih voščil. — Skupaj 34 kron 28 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Za Narodni dom v Ljubljani: G. Muni Tolazzi v Dol. Logatcu 4 krone, katere sta darovala g. Majdič in pošiljateljica vsak po 2 kroni.
— Živila  rodoljubna  darovalca in nju nasledniki!
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 10 dec. do 20. dec. 1894. 1. darovali: Vzgledno-vzorno delavna Sentjakobsko-Trnovska ženska podružnica dohodek veselice dne 16. septembra in občnega zbora dne 18. novembra v znesku 430 gld. in sicer 100 gld. kot V. pokrovi eljino za zastopnico t. č. denarni-čarice namestnico gdč. Marijo Trtnikovo, 100 gld. kot VI. pokroviteljmo za zastopnika t. Č. predsednika pevskega društva „Ljubljane", 100 gld. kot dar za Velikovško šolo in 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljine delavk tobačne tovarne. Vedno živahno delavna ženska podružnica v Ajdovščini nam je poslala 127 gld, in sicer 77 gld. letnine in 50 gld. kot prvo polovico pokroviteljine. Ta lepa svota nabrana vkljub občutljive  nesreče požara tvornice —
v tej vrlo narodni okolici, jo sad nesebičnega in požrtvovalnega delovanja č. načelništva, zlasti gg. Marije Lokarjeve in Leopoldine Kersnik-Rottove, ki se ne strašiti« ne dela, ne trnda. Dalje sta nam poslala: G. A. Hudovernik, notar v Kostanjevici 20 kron. ki so jih darovali narodnjaki pri g. Jentlnu v Mariboru in  g. Janko  Vavken iz Celja 20 kron
— volilo rajnega Janeza Kukoviča iz Šent Jnrija ob južni železnici. — Družbi sv. Cirila in Metoda si želimo takih podružnic kot sta Sent Jakobsko-Trnovska ženska in ona v Ajdovščini, podružnicam pa želimo takega delovanja, kot je kažeta omenjeni hčerki glavne družbe. To je naša želja, naše voščilo ob novi-m letu. Bog povrni vsem darovalcem !
— Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Dunaj 8. januvarja. Vest, da sta Bac-quehem in Plener iz strankarskih ozirov proti temu, da se prepove proslavljanje liismarckove osemdesetletnice, se oficijozno dementuje.
Dunaj 8. januvarja. Mej Avstro Ogersko in Bolgarsko se je sklenila trgovinska konvencija na dve leti. Konvencija postane veljavna dne 18. t. m.
Praga 8. januvarja. V današnji seji dež. zbora je posl. Vašatv predlagal, naj se prenarcdi zakon o okrajnih zastopih tako, da volijo zastopi načelnike, katerim pa ni treba cesarjevega potrdila. Večina zbornična nasprotuje predlogu.
Budimpešta 8. januvarja. Grof K Imen je bil danes dlje časa pri cesarju in mu je obrazložil program ter naznanil, da mu je zagotovljena podpora liberalne stranke. Vprašanje o združenju raznih strank, stoječih na podlagi pogodbe iz 1. 18»;7., se je odložilo na nedoločen čas.
Rim 8. januvarja.  Kralj je že podpisal dekret, s katerim se razpusti poslanska zbor niča. Dekret se razglasi dne 20. t. m.
Genova 8. januvarja. Turška pomorska policija je ujela amerikansko ladjo, ki je peljala 10 000  pušk  puntaj oči m se Armencem.
Berolm   8. januvarja.   Zdravniki so konstatovali, da se je Bismarcka polastila ne varna utožnost.  Postal je povsem apatičen za vse, kar se godi. Dušne moči vidno pojemajo.
Za prebivalo« mest. uradnike Itd. Proti tež-kotam prrhavljenju. in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega dntovntga dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „M<iJl-ov Seidlitz-prašek'*, ker uplivu na prehavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen ućmek. Škatljica velja 1 gld. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekur A. HOLb, 0 in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucldauhen 9. V lekar-nab na deželi je izn eno zahtevati MOLL-uV preparat, zaznamo van z varnostno znamko in podpisom. 3 (4—1»
I Uni i so v lijubjani :
»J. jannvarja: Viljem Gvai7, tesarski mojster, 26 let, Trnovski pristan fit. 14. — Janez Grebene, agentov sin, 3 leta, Kunska cesta fit. 16. — Alojzii Koreiicič, kajžnrjev sin, .'1 leta. llovca fct. 47. — Marija FiSkur, posest m kova žena, M6 let. Florijanske nlice St. 1?*. — Marija Jauežic, delavčeva žena, U!> let, Vegove ulice St. 12.
V d e ž e1 u i bolnici:
3. JHinivarja: Jernej Rozman, delavec, 33 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturu	Ve-t rovi	Nebo	Mo-krina v uim, i :
8 i—	«. sjatraj '2. popul. 9, r. v eter	•20 6 i'.. 21 i> am. "24 8	— 4 8" t — 8'8«C — r> u1 r	si. vzh. si. v/.h si. vzh.	i.bl. siiež. obl.	2 0)Ma. snega.
	Srednja	temperatura —12*,		za 14'	pod i	ormalom
dni' 8. januvarja 1895.
Skupni driavni dolg v srebrn   . ,
ATstrijitka slat* r-nta.....
Avstrijska kronska renta 4"'„ . . . Ogereka alata renta 4% .... Ogerska kronska renta 4°/g . . . Avstro-ogerske bančne delnica   . ■
Kreditne delnice.......
London vista.........
Nemfiki drl. bankovci za 100 mark
20 mark..........
JO frankov..... ...
(taliJHDski bankovci......
C. kr. cekini .   . ....
Dne 7. januvarja 1895
* ' „ državne srećke ia I. 18M po S<M gld. flrAavne srečke iz I. 18t>4 po 1" >'» ftd.« . Dunava reg. srečke b°'B po 100 k Id.   . , Zemlj. ohć. »VBtr. 4«/,°/o *'Bt' bati Kreditne »trećke po 100 gld. ...
Ljubljanske srečke......
Rudoltove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 2no kIiI, . Tr«niway d-u^i, velj. 170 gld. a. v. Papirnati rubelj........
lOO gld. 5*»			kr.
11» >			
* SfctS	■	2'»	•
100	■	25	■
123		90	m
*8		95	m
1018			
411	»	75	B
114	t	1«»	•
KO	*	80	■
12		16	•
u	•	►7	
	•	22«.	t •
!\	•	81	0
i 148 gld		50	kr.
197	■	rO	•
131	•	50	
124		25	
197		—	
2«	t	25	
23	t	—	J
'83		—	
4 7	•	—	
1		b 3	
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno v* st, da je Vsemogočnemu dopadlo, nafio srčno ljubljeno soprogo, oz roma mater, sestro in svakinjo, gospo
Marijo Šest roj. Andolšek
umirovljeno učiteljico,
po dolgi in mufini bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 37. leta, danes ob 1 \H. nri zvečer poklicati k sebi t boljSe življenje.
Truplo nepozabne pokojnice prepeljalo se bode iz fiolskega poslopja v sredo ob 9. uri zjutraj k sv Roku, kjer se bode položilo k večnemu počitku.
Svete mase zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Metliki.
Draga rajnica se priporoča v blag spomin in molitev!
Metlika, dne G. januvarja 1895.
Andrej Nenl, šolski vodja, soprog. — Anka in Joalp. otroka. — TerealtiM Andtdaek. Emili)* Wm«mI<-1i, A«lel» Jeiioič. Kterolluu Ijii««liln. sestre. — F risu Aadvli^lc, c. kr. okr. sodnik, brat — H**rt« AlmIoImcIc rojena ltoldek. svakinja. — Albin WaatMleli, ravnatelj hranilnice; Alo|al| Jenole, c kr. dež. sod. svetnik; KhfoI I.iimcIiIu. c. in kr. stotnik v p., avaki. (28)
Išče se oženjen, trezen in energičen
ne preveč mlad, ki dobro razume v sa ekonomska dela in ima dobra spričevala, za neko posestvo blizu Ljubljano. — Več o tem pove iz prijaznosti g. A»'giiNt >!«>>. m»t, Marije Terezije eeat« »t. lit, pritličje, desno. (1455-1)
i-3
I5C
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, pljučni in kašljev sok
imenovan, prirejen iz
planinskih ulIU ln lahko raztopljl-vega vapnenaga ielaza.
Steklenica i navodilom o porabi iifl kr., 12 »teklenie 5 gld.
Dobiva se pri (1230 11]
1 haldii pl. Triikoc%y-ju
lekarnarju v Ljubljani.
lkoHll|m ae a obrstuo poato.
Lekarna Trnk6czy v Gradci
C. tr |Utm raviiateljiiTB atiir. Hrt, Menit.
Izrod iz Yoznega reda
veliaviiega od. 1. ofetolOTflb 1694.
Nutopno omenjeni prihajal 'I ta odhajalni oaal tuutol M * 1Btfjbfttm Iplliim *—M. Srednjeevropski iu je kraj nara a «mi v Hnh IJeat M 1 minuti naprej.
Odhod la LJublJaaa (jot. kol.)
«• 1». uri S min. p* t*+ri oeebnl vlak V Trbia, Vouabel, Halja«. 0o» lovec, Prauaenafaite, Ljubuu, ©aa Selathal v iuniii, leohl, (Iman-dan, BolnenraJ, Lon«l-O»it«)n, Kali M J«Mrn, 8ta/r, Lina, BuJejarloa^ Ptianj, Marijina **ra, Kger, Karlov* »ara, Franaov« »are, Prago, Llpaljo, PunaJ rta Amataitan.
O*  rl. ari JO min. ^futraf roalani vlak t Noto maato, Komtio.
O* 7. Mri tO min. ,jt4lr.tj »aahul lUk v Trbli, Huntabal, HaUak, Oa-lovao, rranaanafeita, Ljubno, Dima), *•» Salalhal ▼ 8alnoirrad, Dunaj ▼I a Aroataltan.
<Ja IV. uri OS min. iUtjtoludtm* inaianl vlak V Novo meato, Kočevja.
tth 11. Mri SO min. rfvfi»Wn« oaabul vlak v Trni*, 1'outabal, rlaljak, Oalovao, Kranaaiiataata, lijubnu, 8alaihal, Dunaj.
«6 4. mri 14 mim. pa>p*/MilfM oaabul vlak v Trhla, Baljak, Oalovao, Ljubno, eaa Salathal v flulMOffrod, Iiand.OaaUln, Zali na Jaaaru, Ino-nnat, Hragnlo, Ourih. Oanavo, l»»ri«, 8tl/f, Ltoo, Oaanndan, laohi^ Budajavloa, PUanJ, Marijina vara, Kajar, Pran eo v a vara, Karlova vara, Prago, l.lptko, Dunaj vla Am*ta<tan
Vb 7- Mri »O min. mAmrn niaaaai vlak v Movo maato, Kooavja.
Prihod vr LJubljano (jut. kol.).
(M 8. Mri MS min. ajwtr<«i oaobnl vlak ■ Dunaja vla Ataiteltan, Uf-• iji, Praga, Franouvlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varovh Planja, Budajavie, Solnograda, Uno*, Htejra, Omuudana, laohla, Ana, ■aaa, Zalit na jaaaru, Land-OMtalna, Ljubuaga, Oslovaa, Baljaka-Pranaauafaata Trblaa
Ob B. Mri 19 min. *Jt*trnJ m a lan I vlak ia Koiavja, Novoga meata.
(M ti. Mri Ht min. dopottdf oaabnl vlak a Iluaaja Vla Amatattaa, Mpalja, Praga, Pranoovih varov, Karlovih varov, Kgra, MarlJInlk varov, Planja, Budajovio, Solnegrada, Llnoa, Starta, Pariaa, Oauava, Onriha, Bratrnloo, 'aonoata, Zalla ao Jaaaru, Land-Aaatalna, Ijjubua<ra, Oalovoa, t.ianaa,  Poutabla, Trbl*a.
Vb V. Mri S9 min. pa»jao*M»lMO nttanl vlak la Kočarja, Novega meata.
Vb 4. Mri 4M min. pv^otuitn* eaabnl vlak ■ Dunaja, lAJubaaga, Salalhala, Haljaka, Oalovoa, Prautanifaila, Pontabla, Trblaa
Vb O. Mri ttS min. a*«rW maiani vlak ia KoOavja, Novega MeaU.
Vb B. uri »t min. iv»-«r oaabnl vlak t Dnnaja preko Amatetteae u> lAJubnaga, Beljaka, Oalovea, Pontabla, Trblaa.
Odhod ls LJubljana (dr*. koU
Vb   7. tari »S min. nfutrnj        V Kamnik. m    B.   a   OS    „    pmpmlu4nm m m a     S-   m   SO     m     aveVev a
Prihod T LJubljano (dri. kol.).
Vb   O. uri SO min. tfutrmj Kamnika .   11.   .   15    a 4ot>ot*tHn*
..    6.   ..  BO .,
Ženitna ponudba.
26 let star trgovec isce tem ne vefi nenavadnim potonb pošteno, v gospodinjstvu izurjeno dekle ali vdovo brez otrok za ženo. — Resne ponudbe s fotografijo naj se blagovolijo pod Šifro „S. H,  i«oo poste  restieulr I.;ubl|a»iit*»*
poslati.
VnaU da ta sveži
|gh pustni krofi
dobe se pri
Jakobu Zalainlku
Stari trs 6t. 21.- (18—8>
Staroznana
trgovina z urami
nsjfinejfie vrste in po najnižji ceni od zlata, srebra, tule in nikla, re-petirk, kalenderskih urinkrono-grafov, nnjuovejSega v table.»ux-urah. urah z njihalom in drngib arah. Najnižje cene. Popravljanja se izvršujejo najskrbneje. — Prvi iu naj staroj si optlonl zavod najfinejših naocal, sčipalcev v zlatu, zlatu-double, niklu itd.; največja izbćr kukal za gledališče, poljskih binoklov in vseh ▼ to stroko 8padajočih predmetov pri (1420—13)
IN. UIJl)I[OI.ZI<:i{-|ii, Pred roiovieu it. 8.
Štev. 27.198. lii—1)
Dijaške ustanove.
S prićetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni sta
dve mesti Jernej Salloelierjevih ustanov po 50 gld. na leto.
Pravico do t*h ustanov imajo dijaki Ljubij;ni-Hkfga gimnazija, ki no rojeni na Kranjskem ter so ubogi, lepega vedenja in pit pridni.
Proanjf, opremljene z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboStvu, o vedenji in o napredovanju v učenji, vložiti je
do lioiHta t., m.
pri predstojnem gimnazijskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 2. dan januvarja 1895.
l«>*Baa.o>0|
5 SSfaJŽIS l>r»^">*»U<fc Njene c. in kr. viBokoati prej as ne gospe
I
t l
cesaričinje-vdove ■ihiIvoj vodliijc' titvt'ailtje.
: I
Zobne kapljice j
I>reiut»va%ne ■
lekarne PICCOLI ,,pri angel]uu j
v Ljubljani, Dunajska cesta. |
t ■
♦ Nekoliko kapljic se kane na bombaž in se dene v votli zob; £
kakor bi trenil, mine potem najhujša zobobol. Steklenica lO lcr.
(liUtf—!i)
Javna zahvala.
Pretećeno leto meseca decembra pogorela so mi poslopja v Žabjeku poleg Sv. Križa.   Zavarovan sem bil pri
„Riunione Adriatica di Sicurta"
Dotična zavarovalnica je takoj po svojem glavnem zastopniku, gospodu J. PerdHii ii, trgovcu in predsedniku trgovnke in obrtue zbornice v Ljubljani, cenila Škodo in mi dotično vsoto takoj izplačala. Čutim se dolžnega, izreči za kulantno postopanje javno zahvalo zavarovalnici .,Uliaul»ite A«lrlnlloia «11 NI «• ii rt •V*, posebno pa njenemu glavnemu zastopniku, gospodu J. jferdaiB'ii, trgovcu in predsedniku trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
V Krškem, dn<5 4 januvarja 1895. (2) jV^t»*i.ii Grregrorić 1. r.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.