št. 14 (1201) Leto XXIV NOVO MESTO, četrtek, 5. aprila 1973 NOVO MtSTO - Jutri bo tu pokrajinski posvet o novostih, ki jih prinaša zakonski osnutek o osebnem 4,elu z zasebnimi sredstvi. Udeležili se ga bodo predstavniki iz brežiške, črnomaljske, krške, metliške, novomeške, sevniške in trebanjske občine. SliMlC - Klub belokranjskih študentov priredi v soboto, 14. aprila, v hotelu SMUK v Semiču tradicionalno brucovanje. Odbor kluba z zelenim carjem pripravlja gostom nov zabavni program s srečolovom. NOVO MESTO - Jutri opoldne bo v Novem mestu posvet o nekaterih aktualnih problemih v telesni kulturi, o čemer so govorili tudi na izvršnem odboru republiške konference SZDL. Novomeški posvet sklicuje občinska konferenca SZDL. ČRNOMELJ - V ponedeljek, 2. aprila, je bila letna skupščina občinske organizacije ZZB NOV, kjer so pretresali dosedanje delo in izvolili novo vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen 1'ranc Košir. KOČEVJE - Jutri bo občni zbor Turističnega društva Kočevje, na katerem bodo izvolili tudi novo vodstvo društva. BREŽICE - Amaterski oder Stanko Černelč iz Brežic bo nocoj uprizoril komedijo Marjana I Marinca „Srečka". To je krstna I uprizoritev tega Marinčevega de-S la. Avtor bo prisostvoval nocojš-i nji uprizoritvi. Delo je režiral j Vlado Podgoršek. ; BREŽlCt; - O osnutku zako-r na o osebnem delu z zasebnimi I delovnimi sredstvi so na pone-5 deljkovi seji razpravljali člani S predsedstva ObSS,^ predsedstva ; občinske sKupščine in komisije I za družbeno ekonomske odnose ^ pri občinski konferenci ZK. Zdravje se začne doma Ob 7. aprilu — svetov-nem dnevu zdravja Vsako leto 7. aprila praznujemo po vsem svetu svetovni dan zdravja v spomin na leto 1948, ko je bil tega dne sprejet in potrjen status Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Praznovanje svetovnega dneva zdravja poteka v delovnem vzdušju, in sicer na tak način, da se vsako leto rešuje pomemben zdravstveni problem, ki je najbolj pereč za vse ali večino ljudi na svetu. (Nadaljevanje na 4. str.) Takšne pomladne podobe slika te dni napredek po naših vaseh - kljub mnogim težavam, ob katerih si utira svojo pot. Samo ožja Dolenjska premore danes že nad 700 traktoijev, 2800 motornih kosilnic, 80 samonakladalnih prikolic, 45 naprav za dosuševanje sena, torej strojev, o katerih so naši kmetje pred leti lahko le sanjali . . . (Foto; Z. Šeruga) Pismo ne terja besede, ampak dejanja Na Dolenjskem se je premaknilo, a še ne dovolj — Na pismo in sklepe »pozabljajo« — Se vedno nezadovoljstvo s položajem obratov in delavcev — Zaskrbljujoče ugotovitve v stanovanjski graditvi Smo v dosedanjem obdobju po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ na Dolenjskem politično delovali in ravnali tako, kot teija ta mejnik? Na to vprašanje so skušali odgovoriti na zasedanju medobčinskega sveta ZK Novo mesto v četrtek, 29. marca. Politična akcija je zajela vso Do- vendar pa z rezultati ni mogoče biti lenjsko, povsod so sprejemali sklepe zadovoljen." je med drugim pouda-in dogovore o boljšem delu. „V poli- ril sekretar Ludvik (ela „Puntarsko". (Foto; France Modic) Tudi v drugi polovici tedna bodo naši kraji še pod vplivom hladnega zraka, vendar bo danes in jutri deloma sončno, čez dan nekoliko topleje, proti koncu tedna pa se bo vreme ponovno poslabšalo tedenski mozaik Švedska očitno ne mara več tujcev: najprej so sklenili, da zaradi nezaposlenih domačih delavcev (brez dela je trenutno okoli 83.000 Švedov) do nadaljnjega ne bodo več sprejemali tuje delavce, potem pa so zaprli vrata še ameriškim dezerterjem. Kar zadeva tuje delavce so sporočili, da se tistim, ki so sedaj na Švedskem (takih je okrog pol milijona) ni treba bati za svoja delovna mesta. Če bodo ostali brez dela (trenutno je nezaposlenih okoli 5000 tujih delavcev) bodo dobili iste pravice kot Švedi. V zvezi z dezerterji ameriške vojske pa so sporočili, da je zaradi podpisa mirovnega sporazuma o Vietnamu prenesla veljati izjava švedske vlade o pribežališču, ki so ga dajali ameriškim vojakom, kateri bi morali iti v Vietnam, pa so raje pobegnili. Zato so že odpovedali gostoljubje dvema ameriškima dezerterjema, ki sta pobegnila iz vojske zaradi „rasističnih tendenc v ameriški vojski'*... hudi časi za dezerterje in manj dela za tuje delavce ... Ko pa smo že pri ameriških vojakih, omenimo še pripetljaj iz Koreje. Tam sta se dva ameriška vojaka, Terry Herbert, 22, in Michale McDonald, 23, zabarikadirala v neko hišo v Seuhi, odkoder zahtevata „častno demobilizacijo in svoboden odhod iz Koreje.'* Policija je obkolila hišo, vendar sta vojaka v trenutku, ko to poročamo, še vedno v njej. Ni znano, zakaj sta se odločila za tak korak... dolgočasje v vojski ali kaj drugega .. ? Medtem pa se je zvedelo, da se je nekdanji predsednik mednarodnega olimpijske^! komiteja Avery Brundage zaročil in to z zahodnonemško princeso! Zaročenec je star sicer 85 let, toda to očitno ne moti 37-letne princese Marianne Reuss, da ga ne bi imela rada. Ni še znano, kdaj bo poroka in tudi ne, kje bosta vela. . cija.. mladoporočenca ži-Ijubezen in (ali) atrak- Zaščita samoupravljanja Nihče ne sme biti klican na odgovornost ali trpeti posledic, če predlaga postopek o zadevi, ki po njegovem škoduje samoupravljanju ali družbeni Lastnini - Ljudje bodo lahko odkriti Po dolgotrajnih pripravah lahko pričakujemo, da bodo predlogi o drugi fazi ustavnih sprememb kaj kmalu v javni razpravi. Pričakovati je, da bodo delovni ljudje predvsem z zanimanjem pretreisali tiste novosti ustave, ki govorijo o samoupravljanju. Na kratko lahko po dosedanjih razpravah v zvezi s pripravo ustavnih novosti povemo, da bodo te prinesle samoupravljanju veliko zaščito in ob' enem veliko odgovornost. ____ ___________________________________ Kaže, da bodo morali po novem člani samoupravnih teles tudi materialno odgovaijati za svoje odločitve in sicer v primerih, če bodo sklepali o zadevah, za katere dobro vedo, da ne sodijo v njihovo pristojnost. Prav tako je predvidena ustrezna materialna sankcija za tiste, ki bodo zavestno prikrivali dejstva samoupravnim organom ali jih napačno obveščali. TELEGRAMI KAIRO - Delegacija ZKJ, ki jo vodi sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, v njej pa sta še Franc Popit in Boško Siljego-vić, je imela v Egiptu več razgovorov s predstavniki Arabske socialistične unije. Razen Kaira in nekaterih krajev v njegovi okolici je obiskala tudi Aleksandrijo. Delegacija se bo po končanih razgovorih vrnila v domovino danes popoldne. TRIPOLI - Predsednik Eppta Sadat je prispel na obisk v Libijo, kjer se je takoj po prihodu sestd s predsednikom Gadafijem. O pogovorih niso za zdaj še ničesar sporočili. NEW DELHI - V indijski prestolnici so se začeli indijsko-indonezij-ski uradni pogovori, med katerimi bodo razpravljali o dvostranskih odnosih in mednarodnem položaju nasploh. Na čelu delegacij obeh držav sta zunanja ministra Svaran Sing (Indija) in dr. Adam Malik (Indonezija). Nov element bo tudi posebna institucija — samoupravna sodišča. Ta naj bi odločala o sporih med samoupravnimi organi, na primer, če se hoče temeljna organizacija združenega dela odcepiti od podjetja. Zanimivo je, da v teh sodiščih ne bodo sodelovali samo profesionalni pravniki. Sila pomembna novost je branilec samoupravljanja. To in- LONDON — Veliko Britanijo pretresa val stavk. Stavkajo uslužbenci mestnega prometa, železničaiji. učitelji in profesoiji, pa delavci v nekaterih industrijah (avtomobilski) in še marsikje. Dežela je, skratka, zajeta v stavkovno gibanje, ki jasno priča o nezadovoljstvu s sklepom premiera Heatha, da bo zan^rznil osebne dohodke in se tako postavil po robu inflaciji. Na sliki: gneča potnikov na eni izmed londonskih železniških postaj. (Iz zadnjega PAVLIHE) — Kdo bi si mislil, da so Jugoslovani v tujini cfnjeni kot najboljši delavci med vsemi zdomci! , — Saj so lahko najboljSi, ko pridejo tja najbolj siiočitl! stitucijo bodo ustanavljale družbeno politične skupnosti, torej občine in republike. Branilci samoupravljanja bodo začeli postopke pred rednimi in ustavnimi sodišči, pred skupščinami in pri drugih pristojnih organih. Predlog za oceno določene odločitve v delovni organizaciji ali v družbeno politični skupnosti lahko dajo razen delovnih kolektivov in organov družbenopolitičnih skupnosti tudi delavci — posamezniki In pri tem je treba posebej podčrtati dejstvo, da naj bi ustava posebej določila, da nihče ne sme biti k lican na odgovornost in da ne smejo biti kakorkoli okrnjene pravice delavci, če predlaga postopek o kakršnikoli zadevi, ki po njegovem mnenju škoduj? samoupravljanju ali družbeni lastnini. To pomeni, da bodo ljudje pripravljeni odkrito povedati svoja mnenja o vsem, kar je po njihovi oceni nepravilnega. Glede na vse tiste ustavne pravice, ki jih je prinesla že prva faza ustavnih sprememb, pomenijo pričakovane novosti samo logično nadaljevanje v prid samoupravljanju, TONE KRAŠOVEC tedenski notrdnjepolitični pregled - tedenski notrdnjepolitični pregled Tržne težave v pogledu mesa in mesnih izdelkov, ki jih skušamo razvozlati že dlje časa, ostajajo še kar nerešena — navkljub zadnjemu sklepu ZIS o OBLIKOVANJU CEN za sveže meso in mesne izdelke. Na to so minuli teden (prejšnjo sredo) na skupnem sestanku še posebej opozorili predstavniki živinorejcev, Wavnične industrije in proizvajalcev živinske krme v zvezni gospodarski stvo — saj to teija zasnova našega celotnega skladnega razvoja — še posebej pa nas na to opozarja stanje na našem živilskem trgu. Jugoslavija je postala velik uvoznik hrane, so ob tem ugotavljali, namesto da bi bilo ravno narobe — da bi živila domače proizvodnje izvažali na tuje! In to se utegne še poslabšati, če ne bomo čimprej zares uredili stanja v našem kmetijstvu; grozi nam, so poudarili vanj a delovnih organizacij. O teh perečih družbenih problemih je na kratko spregovoril tudi predsednik Tito, ko je prejšnji četrtek obiskal tovarno „Ivo-Lola Ribar“ v Železniku. Poudaril je pomen DELAVSKEGA NADZORSTVA v kolektivih, opozoril je na to, da bo sedaj treba dejansko začeti izvajati sprejeta USTAVNA DOPOLNILA. Pri omenjanju vprašanj, ki jih je tokrat načel izvršni zbornici, ki so poudarili, da sedanji ukrep ni poslanci, da bomo na trgu vse bolj občutili- biro predsedstva (torej pri omenjanju raznih sprejemljiv za proizvajalce vseh teh panog i—•_: j-*- n ■- -j našega gospodarstva. Resda je bila ena dobra stran tega ukrepa vsaj ta, da smo dosegli že dolgo pričakovano in zaželeno POENOTENJE cen na jugoslovanskem trgu — vendar dstaja poglavitni problem nerešen. Predstavniki živinorejcev zatrjujejo, da se nam utegne zgoditi — če se ne bomo tega vprašanja lotili bolj premišljeno — da bomo kaj kmalu poklali vso živino in da potlej na našem trgu sploh ne bo več dobiti mesa iz domače proizvodnje. Sedaj je namreč tako, da so cene mesa določene nizko, cene živinske krme pa so se medtem tako povečale, da so se živinorejci znašli v pravcatem PRECEPU visokih proizvodnih stroškov ter nizkih odkupnih cen. Predstavniki omenjenih grupacij so se tokrat na sestanku domenili, da bodo ustanovili komisijo, ki bo pripravila.Izčrpno poročilo o vsem — da bi tako pri pristojnih vplivali na nadaljnje reševanje tega perečega vprašanja pri nas. Meso še razburja duhove Kritične ocene stanja v našem KMETIJSTVU so bile izražene tudi na zasedanju zbora narodov zvezne skupščine (minuli petek), ko so bili poslanci zelo ogorčeni spričo tega, ker doslej kljub vsem zahtevam in postavljenim rokom še ni bil dosežen medrepubliški dogovor o politiki DOLGOROČNEGA RAZVOJA v kmetijstvu. Dan pred tem je resda zasedal medrepubliški komite, ki je imel na dnevnem redu ta vprašanja — In kot so sporočili so se načelno sporazumeli vsaj o temeljnih vprašanjih glede tega. Poslanci zbora narodov so poudarili, kako pomemben je ta dogovor za vse*naše gospodar- pomanjkanje 2IVIL iz domače kmetijske proizvodnje, kako bo potem z ustreznim uvozom, pa je še vprašanje. Na tokratni seji izvršnega biroja predsedstva ZKJ (seja je bila minulo sredo) so ob obravnavanju uresničevanja nalog, navedenih v pismu, posebej obravnavali boj proti raznim nezakonitostim pri nas, boj proti kriminalu in drugim negativnim pojavom v POSLOVANJU DELOVNIH ORGANIZACIJ v državi in s tujino. Razpravljali so še o vzrokih za politične in ekonomske posledice nezakonitega prilaščanja družbenega imetja ter drugih oblik nezakonitega poslo- anomalij, kriminala in podobnega), je predsednik Tito poudaril, da gre tu za resnično odtujevanje težko zaslužene delavčeve akumulacije, pa ne same to — da gre dostikrat za resničen kriminal, ki ga ni mogoče drugače ocenjevati, To bomo poslej zaostrili, je poudaril predsednik Tito, v tem pogledu bo morala naša ZAKONODAJA precej ostreje prijemati tiste, ki kradejo, poneverjajo in poslujejo nezakonito! Da se bo ELEKTRIKA pri nas poslej podražila (do 12%), smo izvedeli minulo soboto — ko je bilo sporočeno, da je republiški izvršni svet na svoji tokratni seji dal soglasje združenemu podjetju siovenskega elektrogospodarstva za povečanje sedaj veljavnih tarifnili postavk oziroma cen za električno energijo distributeijem. Kakšne posledice bo imelo to na oblikovanje drugih cen, ki so s tem neposredno povezane, za sedaj še ne moremo reči — trenutno pa bodo ta ukrep neposredno občutili vsi odjemalci električne energije v Sloveniji, Ta mesec bodo v Sloveniji tudi začeli izplačevati prve KMEČKE POKOJNINE (za tiste kmete, ki so stari nad 75 let — po določilih novega pokojninskega zakona, ki je začel veljati z novim letom), saj je do konca marca vložilo pokojninski zahtevek že nad 8000 naših kmetov. Ta mcsec bodo pokojnine izplačali kakšnim 2800 upokojenim kmetom, vsi pač ta mesec še ne bodo prišli na vrsto pri obračunu njlhovUi zalitevkov. Računati je, da bo do konca leta prijavilo v Sloveniji kakšnih 13.000 kmetov svcje po-kojnin^e zahtevke, prihodnje leto pa še nadaljnjih 14.000. tedenski zunanjepolitični pregled Potem ko se je predsednik zveznega Izvršnega sveta Djemal Bijedić vmH konec minulega tedna z doslej najdaljše poti, kar jo je opravil kak šef Jugoslovanke vlade, je danes priložnost, da o tej poti spregovorimo nekaj več — še posebej zato, ker smo jo doslej spremljali le bolj po odlomkih, kakor se je od tedna do tedna iztekala ta 25 dni dolga turneja po deželah Azije, Avstraliji in Novi Zelandiji. NOVE RAZSEŽNOSTI: tisto, kar je mogoče skoraj pri priči reči v zvezi z obiskom Djemala Bijedića na dveh celinah je dejstvo, daje njegova pot izpričala neke nove razsežnosti v politiki vsaj dveh držav, ki jih je obiskal. Hkrati s tem velja ugotoviti, da je pot tudi potrdila neke stare pozicije — potrdila namreč politično usmeritev držav, s katerimi ima Jugoslavija že tradicionalne in prijateljske zveze. Djemal Bijedić se je med obiski pogovarjal predvsem o dveh področjih delovanja: mednarodnih odnosih nasploh in znotraj njih še posebej politiki neuvrščenosti, ter o dvostranskih odnosih med Jugoslavijo in deželami, ki jih je obiskal. Kar zadeva slednje je bila povsod jasno izpričana želja, da se ti odnosi (nekje bolj tesni, nekje manj) v bodoče razširijo in povežejo z dejavnostjo na vseh možnih področjih. Tu gre seveda predvsem za ekonom^e odnose, a nič manj tudi za kulturne, znanstveno-tehnične in vse druge. V zvezi s tem bi veljalo še posebej omeniti tisto, kar se je zgodilo v Avstraliji. Tu je namreč nova laburistična vlada premiera Gougha VVhitlama jasno in nedvoumno povedala, da bo storila vse kar je v njeni moči za izkoreninjenje enega izmed temeljnih vzrokov za številne nesporazume med Canberro in Beogradom v preteklosti. Zavzela se je namreč za oster in odločen boj zoper ustaške teroriste. Razveseljivo je, da so besedam takoj sledila dejanja, saj je avstralska zvezna policija že uprizorila več racij ter tudi sicer izpričala, da bo odnos avstralskih oblasti do ustaških teroristov poslej bistveno drugačen. Mednarodni odnosi in še posebej politika neuvrščenosti sta bili seveda med najvažnejšimi temami razgovorov z državniki prijateljskih držav. Tu je prišla do izraza velika enakost v stali> ščih, saj tako Jugoslavija kot države, ki jih je obiskala jugo-slovandca delegacija, enako ali sorodno ocenjujejo zadnja dogajanja na svetu. Ob tem so povsod potrdili tudi pripravljenost nadaljevati in še bolj uskladiti ter poglobiti dejavnost neuvrščenih, ki dobiva pred bližnjim septemberskim sestankom na vihu v Alžiru še poseben pomen. In prav tu je mogoče govoriti o tistih, na uvodu tega sestanka omenjenih, novih razsežnostih. Pri tem mislimo predvsem na Avstralijo, ki je pokazala izredno zanimanje za politiko neuvrščenosti in bo poslala na sestanek na vifau v Alžir tudi svoje opazovalce. Ta poteza nove avstralske vlade gotovo deluje v nekem smislu presenetljivo, vsekakor pa vnaša v ta del politične karte sveta nove in pomembne odtenke. S tem izpričuje Avstralija ne samo zanimanje za politiko, ki je bila doslej za to državo nekaj čisto tujega, marveč tudi dolo- Bijedićeva pot čeno nezadovoljstvo s tistimi usmeritvami, ki so doslej veljale za osnove avstralske zunanje i politike. ' Ob že doslej pokazanih novostih (priznanje LR Kitajske, ^ obsodba ameriškega bombardi- \ ranja Haifonga in Hanoja in odločno delovanje na strani „tret- {‘ega sveta“ kar zadeva probleme kolonializma in rasiznla v Afriki) ponuja sedanje zanimanje Avstralije za neuvrščenost pomembno osnovo za razširitev gibanja samega. Da se je to zgodilo ravno ob obisku predsednika jugoslovanskega izvršnega sveta, pomeni hkrati tudi priznanje našim naporom Ul našemu deležu pri uresničevanju načel politike neuvrščenosti. TELEGRAMI PHNOM PENH - Prosihanukove sile so sklenile obroč okoli laoške prestolnice. Menijo, da se utegne začeti glavni napad že kmalu, pa čeprav ameriška letala nenehno bombardirajo položaje sil osvobodilne armade. TUNIS - Velike poplave so v Tuniziji terjale okoli 90 človeških življenj, brez strehe pa jih je ostalo več kot 50,000. Uničenih ali hudo poškodovanih je okoli 6000 hiš. Materialne škode sicer še niso ocenili, menijo pa, da je velikanska. Pri reševanju in pomoči ponesrečencev so sodelovale tudi Združene države Amerike, Italija in nekatere druge države, To so bile ene najhujših poplav v zgodovini Tunizije. DUNAJ - V sosednji Avstriji so napovedali nove podražitve mesa, ki se je že lani v tej državi podražilo za skoraj 13 odstotkov. Podražitev pojasnjujejo s splošnim pomanjkanjem mesa v Evropi, še posebej pa v tistih državah, iz Kateiih ga Avstr^a največ uva^ Doma narejene preproge in belokranjsko, doma stkano platno se že malokje dobi, na metliškem sejmu pa vsakokrat na istem mestu tako blago prodajajo. Zanimanje za te izdelke še ni uj»dlo, saj vidimo, kako kupci obedujejo in tipajo. (Foto; R, Bačer) Kočevski ribiči so začeli s prostovoljnim delom popravljati jez na bre^ in strugo Rinže. Prvo delovno akcijo so organizirali 24, marca, drugo pa bodo predvidoma 14. aprila. Pomoč v materialu ali denaiju sta obljubili ribičem tudi krajevna skupnost in občinska skupščina. (Foto: Primc) Krava Sivka rudaija Rutaija iz Potoka pri Šentjanžu je sedmi porod kar podvojila. Ko so že sedli k malici, se je rodilo še drugo tele! Žena Marija jima je takrat, ko je mož v jami v Hrastniku, komaj kos. Podoben porod so imeli tudi pri Le-stanu v Kaludeijih. (Foto: Železnik) Od lanske jeseni dalje so potekale priprave na ustanovitev temeljne organizacije dela v krškem Imperialu - obratu Žita iz Ljubljane. Kolektiv obrata ima zdaj črno na belem vse pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz uzakonitve takega položaja. (Foto: Jožica Teppey) KOBAL O FINANCAH Guverner Narodne banke Slovenije Sveto Kobal je bil prejšnji torek na obisku v trebanjskem Trimu, mirenski Kolinski in Dani ter novomeški Krki, popoldne pa se je v Šmarjeških Toplicah pogovarjal z dolenjskimi gospodarstveniki in predstavniki družbeno-političnih organizacij. TUJ DENAR V SLOVENIJI Po zadnjih podatkih odpade kar 40 odstotkov dvjslej vloženega tujega kapitala na našo republUco. Do konca januarja so slovenska podjetja sklenila že 29 pogodb o skupnih vlaganjih z družabniki iz 9 evropskih držav in iz ZDA. Na osnovi teh dogovorov je slovensko gospodarstvo dobilo dobrih 42 milijonov dolarjev tujega kapitala. Lahko pričakujemo, da se bo število pogodb še povečalo, ker ni več pravih ovir, postopek za registracijo pogodb je precej krajši, tuji družabniki pa so pripravljeni še vložiti denar v naše gospodarstvo. Sejmišča NOVO MESTO - 2. aprila je bilo naprodaj 410 prašičev, od tega samo 39 starih do šest mesecev. Prodali so jih 312: do dvanajst tednov stari so šli v denar po 350 do 430 din, starejši pa po 440 do 680 din. Prodajalci so na sejem prignali tudi 62 glav goveje živine, prodali pa so jih le 16: voli so bili po 12,5 do 14 din kilogram žive teže, krave po 7,5 do 11 din, medtem ko telet ni bilo. BREŽICE - Bolj živahno je bilo na sobotnem tedenskem sejmu v tem kraju, kjer je bilo naprodaj 623 pujskov, starih do tri mesece, devetnajst pa je bilo starejših. Prodali so 487 ^vali: mlajši so bili po 25 din kilogram žive teže, starejši pa po 13 do 14 din. Bolj razvit a še majhen ob velikanih Pred novo turistično sezono ne bo odveč še enkrat ozreti se po lanski. Turizem že nekaj let pri nas iie napreduje več tako hitro, kot je pred desetletjem, ko se je v sedmih letih njegov obseg podvojil. Minulo leto je bilo turistično kaj skromno, saj se je turistična dejavnost malo povečala, med drugim tudi zdto, ker jo je spomladi prizadela epidemija črnih koz. Lani se je zmanjšalo število tujih gostov v vsej državi za nad 100,000, v Sloveniji pa za 27.000. Slovenija je lani sprejela skupno 1,945.000 gostov. Od predvojnega časa. to je od leta 1939. se ie to i odstotka svetovnega turističnega dohodka. Naš turizem je torej še skromen, četudi se je po vojni zelo razvil. Toda drugod se razvija še hitreje, zlasti v prvih treh turističnih deželah Evrope: Španiji, Italiji in Franciji, ki so, vsaka zase, imele nad 2 milijardi dolarjev deviz iz turizma. Turizem je obdržal svoj izrazit sezonski značaj, saj je tretjina domačih turistov in 45,8 odstotkov tujih uporabilo svoj dopust v juliju in avgustu. Zimske sezone še vedno nimamo, saj so imeli meseci december, januar in februar 6 odstotkov letnega števila turistov. Poprečna doba bivanja turistov v nekem kraju se je pri nas zmanjšala od 3,4 dni pred 10 leti na lanskih 2,9 dni, kar kaže, da turistov ne znamo zadržati. Lanski devizni priliv Slovenije je znašal 136 milijonov dolarjev ali 29,5 odstotka celotnega jugoslovanskega, značilno pa je, da se delež Slovenije iz leta v leto manjša. R.K. Dolenjski otroci na moiju, v Fazanu. število povečalo za devetkrat, števi- lo tujih gostov pa za petnajstkrat. V vsej Jugoslaviji je lani letovalo 5,1 milijona tujcev, to pa znese v primerjavi s svetovnim številom, ki doseže 200 milijonov turistov, manj kot 3 odstotke. Svetovni devizni priliv iz turizma je lani presegel 21 milijard dolarjev, naš pa je znašal 460,5 milijona, kar je le nekaj nad 2 Kmetijski nasveti Umeten travnik - ne Kmetijska znanost napreduje in zgodi se, da se pravila, ki so dolga leta veljala kot trdni zakoni, izkažejo za napačna. Ovržejo jih nepristranski poskusi, narejeni na osnovi statističnih metod raziskovalnega dela v kmetijstvu. Če odprete kak kmetijski priročnik — ni treba, da je ravrio zelo star - lahko preberete obilo hvale o tako imenovanih umetnih travnikih ter o oranju travnatega sveta. Zadeva je posebno aktualna zdaj, ko ugotavljamo, da sta travnik in pašnik že predolgo zapostavljena in da je treba zanju kaj ukreniti. Toda kaj? Znanstvene raziskave so pokazale, da sta oranje travnika ter setev trav pravzaprav Škodljiva ali vsaj nesmiselna. Na srečanju Evropske zveze travničaijev so dokončno obračunali s tem, večkrat tako priporočenim agrotehničnim ukrepom, ki nima znanstvene osnove. Dolga leta je veljalo, da je mogoče spremeniti sestavo ruše na melioriranem travniku samo z oranjem in setvijo želenih vrst trav. Nadalje so zmotno učili, da oranje koristno in trajno deluje na rahlost zemlje pod rušo, na njeno zračnost, razen tega pa tudi, da je le z oranjem mogoče izkoreniniti plevel. Učili so tudi, da je samo s preoravanjem mogoče dobro poapniti kisle travnike. . i .• j Znanstveni poskusi so te trditve ovr^i. Dokazali so, da z oranjem uničimo hkrati z neželenimi tudi želene rastline. Razen tega oranje zmanjšuje količino humusa, uničuje mnoge koristne drobnoživke, ne izboljšuje strukture zemlje in bistveno ne zatre plevelov. Nesmotrnost oranja in s tem nepotrebnega dela so potrdili tudi pridelki, ki so bili nekaj let resda bistveno boljši, kasneje pa so tako nazadovali, da je bil povprečni pridelek celo slabši kot sicer. Kako potem izboljšati sestavo ruše? Inž. Gvido Fajdiga, naš najbolj znani travniški strokovnjak, odgovarja: Rušo je mogoče uspešno spremeniti predvsem s pravilno rabo in gnojenjern, prav tako je na ta način mogoče najbolj uspešno povečati pridelke. Inž. M. L. redni poti. Slovenija ima spet svoje stališče. Kot pravi slovenski sekretar za kmetijstvo inž. Milovan Zidar, v Sloveniji nasprotujemo ustanavljanju nekih zveznih skladov in se ogrevamo za bolj gospodarne rešitve, za povezovanje proizvodnje, prehrambene industrije in trgovine, za tako imenovano politiko financiranja proizvodnje, ko naj vsaka republika sama poskrbi za proizvodnjo tistega, česar sama nima dovolj. Tako torej teče čas v znamenju razpravljanja. Kmetijstvo pa že dolgo v razvoju zaostaja, cene hrane se večajo bolj kot druge, uvoz narašče, narašča pa tudi nezadovoljstvo kmetijskih proizvajalcev, ki jih še najmanj povprašujejo, kakšno kmetijsko politiko bi radi. M. L. stem v okoliščinah, ko skoraj polovico aktivnega prebivalstva samo simbolično sodeluje pri vodenju družbenih zadev. Vse to je gotovo posledica določenih silnic. Objektivne razmere, predvsem dvojna obremenitev žene, v družini in službi, nerešena vprašanja otroškega varstva, prepočasno razbremenjevanje gospodinjstva -vse to ovira žensko pri njeni družbeni aktivnosti. Pri tem je treba ugotoviti, da bi se ta družbena vprašanja verjetno hitreje reševala, ko bi bUe ženske bolj navzoče pri odločanju. (Iz članka Olge Vrabič, predsednice republiške konference za družbeno aktivnost žensk, objavljenega v Naših razgledih.) m:. 1 i s Ž { J 4 s 4 0 4 Kdaj bo naše kmetijstvo na konju? Čas pa beži Leto dni je, odkar je vodstvo Zveze komunistov Jugoslavije sprejelo svoj sklep o izdelavi „zelenega na-črta“, toda Jugoslavija („kmetijska dežela", ki mora uvažati že za pol milijarde dolarjev živeža na leto), še vedno nima tega, za razvoj kmetijstva tako potrebnega razvojnega načria. Ko je te dni potekel že tretjič odloženi rok, so sporočili, da v medrepubliškem komiteju niso mogli uskladiti stališč. Tako se Srbija in Vojvodina ogrevata za preživele centralne sklade in podeljevanje denarne pomoči in posojil kmetijskim delovnim organizacijam po vsej Jugoslaviji. V Bosni in Hercegovini menijo, da dodatnega zbiranja denarja kmetijstvo po tej poti sploh ne potrebuje, marveč je treba ekonomske zakonitosti in ugodnosti (zmanjšanje carin in podobno) zagotoviti po Poprimejo povsod, v javnih zadevah pa odločajo vse manj. Na to je treba militi zdaj, pred kongresi in volitvami. Začaran krog Danes pomenijo v Sloveniji ženske že nad 42 odstotkov vseh zaposlenih v družbeni proizvodnji. S svojim delom ustvarjajo pomemben del narodnega dohodka. Vzporedno s tem bi pričakovali ustrezno povečevanje udeležbe žensk v družbenopolitičnem življenju. Toda v nasprotju s tem delež žensk strmo pada. Medtem ko je bilo v letu 1965 v zvezni skupščini 22 odstotkov žensk, je ta odstotek do 1967 padel na 6,7. V republiški skupščini je bilo 1965. leta 24,3 odst. žensk, dve leti kasneje 17,1 odst., 1969. leta pa le še 8,3 odst. Občinske skupščine so imele l. 1965 18,4 odst. žensk, dve leti kasneje 11,8 odst in še dve leti kasneje le 7,10 odst. Ob tem neskladju se zastavlja vprašanje, ali bo mogoče zares uveljaviti odločujočo vlogo neposrednih proizvajalcev in delegatski si- Les naš, dragoceni. Kratkovidno Pomanjkanje hlodovine, ki ima vzrok v zamrznjenih cenah na domačem trgu in neomejenem izvozu, že mesece in mesece hromi delo Novo-lesa in drugih lesnopredelovalnih podjetij. Pojavlja se vprašanje, kako naj bi ob takih razmerah uveljavljali primerjalno prednost, ki jo v mednarodnem gospodarstvu pomenijo naši gozdovi. Izvoz lesa, ki se je zaradi ugodnejših cen v tujini občutno povečal, gotovo ne bo za naše gospodarstvo tako učinkovit, kot bi bil lahko izvoz lesnih izdelkov. Splošno znano je, da so proizvajalci surovin po svetu običajno izkoriščani, zato nam je nerazumljiva naša gospodarska politika do lesa in lesnih izdelkov, ki nas sili v vlogo izkoriščanega. Da je tako, potrjujejo podatki o izvozu in uvozu, ki kažejo, da se izvoz lesa povečuje, hkrati s tem pa se zvečuje uvoz papirja, kartona in še nekaterih drugih izdelkov iz lesa. Nezadovoljstvo domačih proizvajalcev je upravičeno, saj je konec koncev že lep čas znano, kako je s temi stvarmi, pa vendar ni ukrepov, ki bi ta, za narodno gospodarstvo škodljivi tok obrnile. Najmanj, kar bi bi morali storiti, bi bila omejitev izvoza lesa na razumno mejo. (Karikatura: Marjan Bregar) Stroj, ki se v našem kmetijstvu posebno obnese! čredna j« gapisat* ••• Ustavnih dopolnil ni mogoče uveljaviti brez sodelovanja prizadetih ljudi samih. Temeljne organizacije združenega dela ne bodo dosegle svojega poslanstva, če zanje ne bodo zagreti delavci sami. Potrebna je prizadevnejša politična akcija, saj so sedanje razmere v praksi komaj zadovoljive, politične priprave pa marsikje tako slabe, da ne dajejo zagotovila, da bodo novosti kaj kmalu zaživele. Tako so ugotavljali na zadnji seji CK ZKS, sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob pa je prav tam s konkretnimi podatki pokazal na ne ravno rožnate razmere na Dolenj skem. V naši pokrajini imamo še posebne razloge, da z doseženim ni mogoče biti zado voljen. Ne moremo mimo tega, da imamo pretežno manjše delovne organizacije, da povsod manjka strokovnih delavcev, da je mnogo delavcev bilo še pred nedavnim kmetov in da smo v želji za novimi delovnimi mesti enostavno podcenjevali družbene odnose. Kdo bi se »Zagreti« zamerjal vodstvu nekega podjetja, ki je v manj razvitem predelu voljno zgraditi svoj obrat in zaposliti ljudi, ki napol zaposleni v kmetijstvu komaj čakajo nanj? Pred očmi je treba imeti tudi povprečno splošno izobraženost in politično razgledanost naših ljudi. Ob razgovorih z delavci ugotavljamo, da enostavno ne razumejo, za kaj v resnici gre. Odbija jih preveč učeni in zapleteni jezik politike, premalo oprijemljivega je v njem, premalo življenjske stvarnosti, da bi jih zagrel. In potem je tako, kot je rekel Milan Kučan na zasedanju CK: sedanja akcija je bolj akcija avantgarde. Zveze komunistov, ne pa delavskega razreda; podoba je, kot da delavec ni zainteresiran za samoupravo, delavsko kontrolo in za svojo družbeno vlogo. Ce bomo hoteli uspeh, bodo potrebni koraki zbližanja: politiki, ki se bo morala potruditi, da bo bolj pritegnila delavca, in delavcu, ki bo moral aktivneje poseči v svojo usodo. ^ C___________________________ Zdravje se.. (nadaljevanje s 1, str.) Letošnje geslo „Zdravje se začenja doma“ je posvečeno družini — temeljni celici družbe, in njenim članom. Želje in hotenja so preprosta: če bodo vsi ljudje kot člani družine in družbe skrbeli z zdravim načinom življenja za svoje zdra\je, bo veliko manj bolezni. Če bo zdrava družina, bo boljše zdravstveno stanje narodov, držav in svetovne skupnosti. Že dolgo je znan rek, da zdravstveno varstvo sestavljajo vrste ukrepov in akcij, ki jih opravljamo za preprečevanje in zdravljenje obolenj: zdravljenje obolelih, preprečevanje obelenj (preventiva) ter osnovni higienski pogoji življenja. Ravno tem zdravim pogojem življenja je posvečen letošnji jubilej. • Za zdrav dom je potrebno veliko. Predvsem ga moramo imeti. Naša skupnost posveča gradnji stanovanj veliko skrb. Nova stanovanjska za-koi\pdaja in politika, vključno s sa-mo^ravnimi sporazumi o stanovanjski gradnji, ima poleg ekonomskih in družbenih vr^nosti izrazito socialno-medicinski značaj. Mnogo je načinov, kako naj si obstoječe razmere v domu zboljšujemo. Potrebno nam je predvsem znanje o zdravju in zdravih navadah. Preskrba z vodo, red v hiši in naselju, pravilna prehrana, nega dojenčka, primerna rekreacija, dobra osvetlitev prostorov, pravilna razporeditev delovnega dne, potreba po kulturnih dobrini in znanju, skrb za duševno zdravje ter mnogi drugi dejavniki so področja, kjer lahko vsak posameznik veliko pripomore k boljšemu zdravstvenemu okolju v domu. V večini primerov ni potreben dodaten denar, potrebno je le dodatno znanje ali nasvet. To so tudi teme za zdravst-venoprosvetno delo, ki bo teklo vsa leta in pri katerem bodo sodelovali zdravstvena slu^a, prosvetnopeda- eška služba, organizacije Rdečega iža, delavske univerze, strokovna društva zdravstvenih delavcev, druž-beno-politične organizacije, sveti za zdravstvo pri občinskih skupščinah, dek)vne organizacije ter drugi. Dejavnost se je že pričela in je usklajena po občinah. Upravičeno pričakujemo velik odziv na zborih, predavanjih, roditeljskih sestankih in vseh prireditvah, ki bodo pripravljene v te namene med letom. In še to! Zdravje je največje bogastvo. Dobro organizirana in moderno opremljena zdravstvena služba lahko bolj ali manj uspešno zdravi že nastala obolenja in poškodbe, nekatera pa tudi preprečuje. Več možnosti za preprečevanje bolezni in za zboljšanje zdravja se skriva v reku: „Zdravje se začenja doma!“ Če ga bomo upoštevali, bomo tako odpravili vzroke, ki povzročajo nepotrebne bolezni in poškodbe. Končni uspeh je odvisen od sodelovanja prebivalcev, organiziranosti zdravstvene službe, socialnomedicin-skih ukrepov, družbeno-politič-nih skupnosti, predvsem pa znanja in prizadevanj vsakega posameznika. Dr. ALBIN PEČAVER Žalosten (nadaljevanje s 1 ^tr.j Trenutno je kot rešitelj združenega podjetja COSMOS—BELT nastopila ljubljanska AVTOMONTAŽA, do konca maja pa naj bi bil sanacijski postopek končan, vendar ločeno za COSMOS in posebej za BFLT. AVTOMONTAŽA bo prevzela nase celotno dobroimctje in izgubo COSMOS A, BELT pa bo tačas tesno sodeloval z mariborsko tovarno TAM. Za v prihodnje je žc sklenjeno, da BELT in COSMOS ne bosta ostala skupaj. V BELTU tehtajo možnost za sodelovanje z IMV Novo mesto, vsekakor pa bo eden novih Bellovih partnerjev nekdo iz domače avtomobilske industrije. BELT kot poslovna enota, ki ni pravna oseba, nima nobenih možnosti, da bi se iz tc igre izvlekel neprizadet, in še danes je neznanka, kolikšno ceno bodo plačevali Črnomaljci za kratkotrajno ženitev s Cos-mosom. Črnomaljski odborniki so odločno zahtevali, naj krivce za izgubo vsekakor poiščejo. O stanju v BELTU zahtevajo poročilo na vsaki občinski seji, soglašali pa so s sanacijskim postopkom, ki že teče. R. BACER PETER TOŠ PRIDE SVETOVAT V Novem mestu sc obeta še ena združitev. O njej se pogovarjajo predstavniki Ele in Iskre, (lleiie na to, da je Iskra že TOZD v okviru združenega podjetja, še ne vedo, kakšno organizacijsko obliko naj bi imela Ela po pripojitvi. O tem se bodo pogovarjali jutri v Šmarjeških Toplicah, na pomoč pa so poklicali tudi člana CK ZKS Petra Toša. i OD 17. maja 1515, ko so kmetje zavzeli grajsko trdnjavo nad Podgradom in vrg^l čez obzidje obglavljeni trupli osovraženih zakupnikov gospodstva, bratov Mindorferejv, na Mehovem menda ni bilo toliko ljudi kot minulo nedeljo, le da so obiskovalci tokiat prišli gor z miroljubnim namenom: na pobudo ZMS so srednješolci, taborniki, predstavniki novomeškega mladinskega kluba, mladi Stopičani in Podgrajčani skupaj z vojaki iz vojašnice Milana Majcna zavihteli krampe, lopate in sekire ter očistili ruševine navlake. S tem so lepo počastili dan mladinskih delovnih brigad, poleg tega pa uredili Mehovo, kjer bo 25. maja osrednja občinska proslava v počastitev dneva mladosti. (Foto: L Z.) Velika izguba majhnega podjetja Bo kdo poravnal izgubo STANGRADA ali bo moralo podjetje v stečaj? — Krivce za težki položaj kazensko preganjati - Predlog: slabim samouprav-Ijalcem odvzeti za določen čas samoupravne pravice Zaključni račun ribniškega STANGRAD za lani je pokazal, daje podjetje zaključilo poslovno leto s 1,360.000 (no^) dinaiji izgube, od tega je 930.000 din nepokrite. Služba dnii^enega knjigovodstva je ugotavljala izgubo že od leta 1969, vendar so v podjelu trdili, da izgube ni. Po osamosvojitvi KOMUNALE in Stanovanjskega podjetja, ki sta poslovala prej v okviru STANGRAD, se je pre^ed n^ poslovanjem STANGRADA bolj razbistril, še vedno pa ni povsem jasen. Inšpekcija SDK je od decembra ško poslovanje podjetja (ki je imelo lani do marca pregledovala blagajni- že 25. decembra 1971 blokiran žiro ZVEZNI NAGRADI V NOVEM MESTU: AMD in Polde Grahek dobila nagrado B. Kidriča — priznanje Sveta Ljudske tehnike Jugoslavije — Priznanje za zasluge Nagrado Borisa Kidriča, ki jo podeljuje svet Ljudske tehnike Jugoslavije, sta pred kratkim dobila v Novem mestu: Avto-moto društvo in fotoamater Polde Grahek. Na diplomi, priloženi bronasti plaketi, piše: „... Za posebne zasluge pri razvoju tehnične kulture.“ fija skomponirana na poseben način, mora pa biti preprosta in v skladu z vsebino. O tem, da je tehnična brezhibnost prvi pogoj, je odveč govoriti. Do zdaj sem najraje slikal otroške motive in naravo. V javnosti se zadnje čase ne pojavljam, čeprav mislim, da bom spet moral s fotoaparatom naokrog - nagrada me obvezuje. Od leta 1963 sem sodeloval na 25 razstavah z okoli 50 deli. Štiri fotografije so bile nagrajene. Najraje se spominjam mednarodne razstave v Celju, kjer so mi dali diplomo. Pogoj za kvaliteto je množičnost, zato mislim, da je potrebno oživiti novomeški fotoklub in začeti z vzgojo mladih. Pripravljen sem pomagati.“ L ZORAN račun), in ugotovila precej gospodarskih prekrškov, prestopkov in kaznivih dejanj. Te ugotovitve so bile posredovane na seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 30. marca. Tokrat se ne bi zadrževali na ostalih ugotovitvah seje in tudi na kazenski odgovornosti nekaterih članov STANGRADA ne, saj je ta zadeva stvar sodišča. Opozoriti pa želi-md, da so za tak položaj podjetja -grozi mu stečaj - odgovorni razen vodilnih delavcev tUdi vsi člani kolektiva (samoupravljalci)^ posebno pa člani samoupravnih o^anov. Sa-moupravljalci ne bi smeli imeti samo pravico do samouprav^anja, ampak tudi dolžnost oziroma odgovornost, da dobro samoupravljajo. Taki samoupravljale!, ki pripeljejo podjetje v izgubo ali stečaj, niso sposobni za samoupravljanje, zato bi jim kazalo za določen čas odvzeti samouprav-Ijalsice pravice. Ca namreč slabi sa-moupravljalci samoupravnih pravic ne bodo zgubiU, se lahko zgodi, da bodo zapravili tudi novo podjetje, v katerem se bodo zaposlili. Seveda bi samoupravljalski zakonik oziroma samoupravno sodišče moralo upoštevati, da ne bi bili kaznovani tisti samoupravljalci, ki so se (na sestankih) zavzemali za pravilne rešitve, pa s svojimi prizadevanji niso uspeli. Taki ali podobni ukrepi bi samoupravljanje in dobro gospodarjenje le okrepili. JOŽE PRIMC Zmanjkalo časa? Samoupravni sporazum o financiranju zdravstvenega varstva v letu 1973 je od 461 delovnih organizacij v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini podpisalo do prejšnjega tedna - do seje skupščine zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov — le 149 gospodarskih in drugih organizacij. Iz črnomaljske občine so dostavili 28 podpisanih sporazumov, iz krške 29, metliške 15 in novomeške 57. Sporazume iz trebanjske občine (18) so zadržaH v Trebnjem, kjer so nezadovoljni z urejanjem zdravstvene službe na Mimi. Po splošnem mnenju so se najslabše odrezali v novomeški občini, kjer niso dovolj resno obravnavali sporazumevanja na tem področju. Slabši uspeh pri sporazumevanju so po mnenju članov skupščine dosegli zaradi tega, ker so dali delovnim kolektivom premalo časa, da bi lahk6 temeljiteje spregovorili o novem načinu financiranja zdravstvenega vMstva in dovohU v podpis. Zato zdaj novega roka niso omejili, ker menijo, da morajo sporazum podpisati vsi ah pa nihče. Politično delovanje v kolektivih, ki oklev^o, bo še potrebno. Posebej pa je skupščina priporočila političnim dejavnikom, naj obravnavajo tri delovne organizacije, ki so skupščino pismeno obvestila, da sporazuma ne nameravajo podpisati. To so: Kovinar iz Črnomlja, ZTP in Zavod za šolstvo SRS. Lanskoletni primanjkljaj je skupščina sklenila pokriti z izrednim prispevkom, ki naj bi ga delovne in druge organizacije od 1. aprila do 31. decembra letos plačevale po stopnji 0,60 odstotka. Skupščina je sprejela tudi prispevne stopnje in denarni načrt za letos, o čemer bomo obširneje poročali prihodnjič. L Z. Referendum bo 20. maja Občinska konferenca Socialistične zveze je predlagala na zadnji seji občinski skupščini Ribnica, naj v aprilu razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, in sicer za območja Ribnice, Sodražice, Loškega potoka in Dolenje vasi, kakor so se izoblikovala v dosedanjih razpravah o uvedbi samoprispevka. Svoj predlog opira SZDL na dosedanje ugodne priprave ter sklepe nedavnih zborov volilcev, občinskega štaba za uvedbo samoprispevka in sveta za družbeni plan in finance pri občinski skupščini. Volilci po vsej občini bodo glasovali o uvedbi samoprispevka 20. maja, samoprispevek - dva odstotka vseh obdavčljivih dohodkov iz delovnega razmerja, pokojnin, kmetijske, obrtne in drugih dejavnosti -pa bi plačevali od 1. julija letos do 30. junija 1978. leta. Denar iz samoprispevka in iz drugih virov (skupno okrog 29 milijonov dinaijev) bi se zbiral v omenjenih Štirih območjih, v katerih ga bodo tudi uporabili za izpolnitev komunalnih in drugih načrtov, kakor so si kje zastavili program. Najprej pa bi iz skupnih sredstev dogradili družbeni center v Dolenji vasi. -vec Tako se kali samouprava Zadržanje samoupravnih sporazumov, ki določajo financiranje zdravstvenega zavarovanja, je politično nesprejemljiva metoda pritiska. O tem so po daljši razpravi soglašali na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto. Kot je javnosti že znano, so v Trebnjem zadržali (deponirali) podpisane sporazume pri občinski skupščini (zatem, ko so se za ta ukrep dogovorili s predstavniki delovnih organizacij - podpisnic), dokler ne bo zdravstveni dom Novo mesto končno le izpolnil že tolikokrat dane obljube o izboljšanju zdravstvene službe na Mimi. S tem je soglašala tudi občinska skupščina Trebnje. Medobčinski svet ZK je menil, da je neuresničena zahteva Mirne, ki ima svoje vzroke v neurejenih kadrovskih razmerah zdravstvenega doma, sicer upravičena, vendar pa tako izbrana pot za odpravljanje spora ni sprejemljiva, ker obide samoupravni odnos in ker v bistvu pomeni prisvajanje oblasti s strani nekoga tretjega, ki ni osnovni partner v tem odnosu. ' Ta primer mora biti pravzaprav šola za vnaprej. Jasno je pokazal, do kakšne zagate pride, če dosledno ne spoštujemo osnovnega odnosa v sporazumevanju in dogovarjanju in zlasti, če se ne izpolnjujejo obveznosti, ki iz tega izhajajo. Ce se je Trebnje oprijelo zadnje bilke, politično sicer nesprejemljive in obsojene, je to storilo v svoji nemoči, ko ni videlo drugega izhoda. Pravi izhod bi bilo treba najti že mnogo prej, in sicer tako, da bi vodstvo novomeškega zdravstvenega doma, ki ni moglo ali hotelo uresničiti obljub do zavarovancev, plačnikov zdravstvenih storitev - odstopilo. Aktivnejšo vlogo bi morah pri tem imeti tudi skupnost zdravstvenega zavarovanja in njeni organu M. LEGAN MOKRONOG: NE MIRUJEJO Po predavanju o oblikah protidi-verzantskega boja ob koncu marca so pregledali še delovni program svoje organizacije rezervnih vojških starešin, izvajanje programa za splošno voja^o usposabljanje, propagandno dejavnost, obrambno vzgojo prebivalstva in vključevanje članov organizacije v samoupravne organe. Podprli so tudi akcijo za zbu-anje prispevkov za dom borcev in mladine v Kumrovcu. CIRIL RAHNE, sekretM AMD: „Priznanje, ki se redko dobi, nas obvezuje. Mislim, da bomo morali v dejavnosti še korak dalje. Podatki o vzgoji novih voznikov pod našim okriljem povedo veliko: 323 ur teoretičnega pouka, nad 500 ur voženj. Društvo ima za poučevanje 10 osebnih avtomobilov in prav tol'ko inštruktorjev. Poleg tega smo pomagali referatu za promet pri registraciji najmanj 6.000 vozil Dogovarjamo se, da bi nove voznike vzgajali že v srednjih šolah, kjer je potrebno uvesti tudi več vzgoje o cestnem prometu. Napredovati bomo mogli edinole, ko bomo v svojih prostorih." Novo mesto: le navidezno vse prav Uspehi sicer so, toda sklepi se uresničujejo prepočasi, česar so krivi prikriti odpori — Premajhna politična enotnost v akciji — Izrečenih je bilo več javnih kritik Več kot šestumo zasedanje občinske konference ZKS Novo mesto je bilo 30. marca kljub vsemu prekratko, da bi se lahko dotaknilo številnih nalog in težav, na katera sta opozorila obsežno gradivo in uvodni referat sekretaija Franca Šalija. Petkovo konferenco pa vseeno tno.sti. Z uveljavljanjem ustavnih do mirno poravnavo z Vladislavom Se-ničaijem kot pravilno in v duhu stališč IV. senata častnega razsodišča CK ZKS. Ocenila je, da je aktiv odbornikov komunistov s tem, ko je zavrnil mirno poravnavo, prekršil sklep in stališče komiteja ter demokratični centralizem. Ndožila je komunistom v občinski upravi, naj razčistijo nezdrave medsebojne odnose ter zagotovijo v upravi ustrezen red. M. JAKOPEC POLDE GRAHFK: „Fotografiranje zame ni samo konjiček, je način, da sc izrazim. Kajpak imam v mislih umetniško fotogratljo, ki je pri nas zelo napredovala. Zadoščenje, ki spremlja fotoamaterja, je nejvečja nagrada. Sam se ravnam po načelu, da mora biti sleherna dobra totogra- lahko štejemo kot prelomno. Takšno oceno ji lahko damo zategadelj, ker je v odkriti, burni in dosledni razpravi pripomogla k ideološki in politični razčistitvi nekaterih pojavov, ki nanje ZK v občini zaman opozarja že dlje časa. Prav zato lahko rečemo, da je konferenca s svojo zadnjo sejo veliko pripomogla k večji idejni, politični in akcijski enotnosti same sebe in vseh naprednih sil v mejah novomeške občine. Vse od 2. seje konference si /.K prizadeva ustvariti v sebi enotnost, ki bi zagotavljala nujne večje uspehe v akciji. Uresničevanje revolucionarne teorije in idej zahteva revolucionarne ljudi. V akciji je zato dogovorjeno treba spoštovati in dosledno uresničevati. S tem težkim spoznanjem smo se srečali v preteklem razdobju, ko smo žal bili v praksi nemalokrat popustljivi prav takrat, ko bi morali biti odločni. Tako so ugotovili na konferenci. Sklepi o uresničevanju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila, o poživitvi političnega dela v KS, o lem, da se mora SZDL organizirati tako, da bo resnična tribuna delovnih ljudi, ter sklep o tem, naj zaživijo politični :iktivi v delovnih organizacijah m v KS, so bili le delno uresničeni. Največ zalo, ker ni bilo politične eno- polnil smo v delovnih organizacijah komaj na začetku poti. V vodstvih sicer ni odkritega odpora, toda ne menijo se za opozorila, zato bo treba odgovornost zaostriti. Za velik uspeh lahko štejemo to, da je statut občine v javni razpravi. Ce bi v delovnih organizacijah tako resno spre-jeU pozive k pripravam TOZD, kot so občinski organi dojeU svoje naloge v zvezi s 23. ustav, dopolnilom, bi bili tudi v delovnih organizacijah že precej dlje kot so. Konferenca je sprejela oceno, da je bila trojna pogodba med tovarno zdravil KRKA, DOMINVESTOM in občinsko skupščino nesprejemljiva z zakonskih, samoupravnih in moral-no-političnih stališč, in je izrekle javno kritiko vodilnim delavcem, samoupravnim organom v obeh delovnih organizacijah in takratnemu predsedniku ObS, ki so pri podpisu sodelovali. Sprejela je tudi kritično oceno komunistov Dol. lista v zvezi s pisanjem o metliški BL fl in nekdanjem direktorju Vujčiču, izrekla pa je kritiko glavnemu in odgovornemu uredniku Dolenjskega lista zaradi njegove premajhne kritičnosti in Zavzetosti v tem primeru. Konferenca je v daljši razpravi ocenila vztrajanje komiteja, naj skupščinski organi pristanejo na V petek je obiskal Trebnje Maciej Kurkiewicz, sekretar za kulturo vojodstva skupščine Katowice, in Stanislav Gujewsky, direktor kulturnega centra vojvodstva Katowice, Poljski umetniki se bodo udeležili letošnjega Tabora. Na sliki; poljska gosta si ogledujeta trebanjski salon. (Foto: Železnik) DOLENJSKI UST Št 14 (1201) - 5. aprila 1973 To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! - UMIRAJOČA KMETUA Jesenski večer. Otožen in meglen. Od nekod se je pripodil veter in prinesel s seboj vonj po pastirskih ognjih, po pečeni koruzi, v zraku je drhtelo nekaj mehkega. Takrat je narahlo potrkalo. Vstopila je stara Grmovka. — Kam pa zdaj pod noč? — — Bog daj dober večer, je dejala, — bi lahko pri vas prespala, k zdravniku moram jutri zarana. Moj Pavlek bo prišel nazaj na naš hrib in moram biti zdrava. — Kar razveselila sem se je. Nekaj posebnega je bilo v tej drobni, sključeni ženici s sedmimi križi, nekaj svetlega je odsevalo z njenega obraza, in kadar je začela govoriti o svoji vasici, stisnjeni nekje v hribih, ki je počasi umirala, se ji je duša na široko odprla in iz nje so pritekle besede, sprva plahe in tihe, potem pa vedre in sproščene kot hudourniki, ki ob pomladanskih nalivih pridrve iz vasi v doHno in nosijo s seboj vse, kar jim ovira pot. Hitro se je znočilo. Noč, globoka kot brezno, je starki potrkala na dušo, odprla se je in zdelo se mi je, da je z besedami pripeljala v sobo tudi lepoto hribovske vasice, iz katere odteka življenje, zdelo se mi je, da je zadišalo po mehki praproti, da se je iz temnih gozdov nad starkino vasico utrgal veter, ko je začela: „Žalostno je zdaj pri nas. Umirajoče kmetije, še veter zajoka včasih, mladi odhajajo, stari ležemo v grob, zemlja pa zahteva pridnih rok, hosta pritiska v vas, stisnila nas bo, vsaj tako grozi. Toda ta košček sveta ne more, ne sme umreti, to je raj. Ta košček sveta mi je zlezel v srce, ne morem ga izruvati, prej bi umrla. V srce se mi je zapisal s čudovitimi večeri, ki se kot nesUšni duhovi prikradejo iz gozdov, s svojimi sončnimi jutri, ko je moja vasica kot sončen otok, dvignjen nad megleno dolino; zapisal se mi je z vetrovi, ki prav tu znajo posebno melodijo, ki je našla pot do srca, do vseh kotičkov v duši, da je v njih zaplalo življenje. Marsikdo se povrne nazaj, v ta odmaknjeni svet, čeprav le za kratek čas, kot bi si hotel spet napolniti dušo z vonjem trav in smrek, z napevom vetra, ki se ujame v razkošne krošnje hrastov. Vse življenje sem bila priklenjena na tiste laze, na to svojo vasico; vsako grudico zemlje sem obrnila najmanj stokrat, da sem iz nje iztisnila košček kruha. Deset nas je bilo, danes pa sem sama. Najmlajši, Pavlek, pa piše, da se bo vrnil na moj hrib, na najin hrib, potem bo spet veselo. Pa še drugi bodo prišh, morajo priti. Pregnali bodo grmovje, ki sili v vas, napodih bodo smrt, ki jo včasih začutim v sebi. Kadar kdo odide iz vasi, gre z njim tudi košček mene, košček mojega srca in takrat je v meni smrt, praznina. Ko pa se zjutraj prebudim in vidim tisto jasno, čisto jutro, pravkar rojeno, je svet spet lep, duša polna, smrt pa daleč stran; ko se potem še sonce ustavi nad hribom, ko ptice zapojo, ko se pripodi veter, sem zdrava in takrat me zagrabi, da bi objela to lepoto, da bi jo stlačila vase, v prsi, da bi me grela še v grobu. m In ko pride pomlad, ko zadiši po njenih dišečih travah, smo kar pijani od sreče.“ Govorila je in govorila, se odpirala, v očeh je nosila sonce in v sobi se je z njenim glasom razlivala razkošna pesem gorske livade. Zaiskrilo se ji je v očeh, ko je spet začela: . „Pri nas je še zima lepa, čeprav je pri nas doma burja in se nebo spusti nad vasico in siplje siplje sneg. Pa veter nam prečisti dušo, da je brez hudobije, brez greha. In jesen je lepa, jesen, ki vse pozlati, ko je povsod eno samo razkošno veselje. Pa da bi vse to umrlo?. Ne! Ne! To pa bi bil greh. S temi zgaranimi rokami bi rada očuvala lepoto, pa ne vem, če je v meni še dovolj moči, stara sem. No, pa mi bo Pavlek pomagal, pa še drugi bodo prišli, saj morajo priti, kmetija mora imeti gospodarja. Res je zemlja skopa, vse je treba iztrgati prav iz njenih prsi, naš kruh je včasih res precej trd, kruh pa je le. V to zemljo sem pognala korenine, na vsako drevo, na vsak kamen me vežejo spomini in to daje življenju vrednost, moč. Trudni smo mi in trudna je zemlja. Vse življenje sem se spoprijemala z njo, ne bom odnehala, zemlja mi je prirasla k srcu, zvezana sem z njo s tisoč vezmi,“ Občudovala sem to zgarano kmečko ženico, ki je s preprosto, a odkrito in čudovito besedo razkrila svoje življanje, obup, stisko, hrepenenje in ljubezen, svojo veliko predanost zemlji in njenim lepotam. Nekaj posebnega je bila ta njena navezanost na zemljo, sa ji je prav zemlja pomenila svetinjo, ki jo je močno priklepala nase. Od nekod pa so se mi kot v posmeh prikradle besede: - Zemlja je tisočkrat prekleta, domačije ostajajo prazne, samo veter je njihov gospodar. — Utrnila se mi je misel: KDO BO ZMAGAL v tem boju? Bo zmagalo življenje v starkini vasi? KATARINA im Adijo, mamca, adijo, ljubca moja! Petje in vriskanje ob koncu marca je po naših krajih naznanjalo, da se nova generacija odpravlja na stražo domovine. Posnetek je z novomeške avtobusne postaje. (Foto: S. Mikulan) Uničiti znajo, popraviti pa ne Ta žalostna resnica je res zrela za v časopis. Natisnite jo tako, da bo padla v oči odgovornim za ceste. Prebivalci Podgorske ulice smo ogorčeni, ker imamo tako slabo cesto, da je sramota za Kočevje. Podgorčani smo ogorčeni, a vse opazke nič ne zaležejo. Cisto blizu imamo kamnolom, od koder dan na dan od šestih zjutraj do dveh popoldne vozijo kamione kamenja. Od tega je cesta že obupno kotanjasta. Ob nalivih je na njej toliko blata in luž, da bi morali imeti ribiške škornje. Vendar podnevi še nekako gre. Zvečer, ko gredo nekateri v službo ali iz službe ali kamorkoli že, se nič ne vidi, kajti razsvetljave skoraj sploh ni! Včasih sveti ena luč, a še ta zelo slabo, da lahko stopiš naravnost v lužo. Ko bi bilo treba posipati cesto, cestne baze ni blizu, ko je cesta suha in kolikor toliko primerna za hojo, pa pridejo in namečejo prav debelega „šodra“,da si lahko še noge polo- Samo še nekaj pojasnil! Pisati pod „Ce je to tisto .. ne zadostuje več za vpraševanje o stanju v Klubu novomeških študentov, z^aj odbor KNŠ si je za obrambo trhlih temeljev kluba najel slabo poučeno osebo, tj. Milovana Dimitrića (ki v skoraj štirih letih študija na FSPN ni imel nobenih stikov s KNŠ, še manj pa je v KNŠ delal), in se tako spustil na nizkotno raven osebnega obračunavanja oziroma „žehta-nja umazanega perila“ ah izkrivljanja dejstev in podtikanj. Na takem nivoju je nemogoča vsakršna polemika, vsaj z moje strani, ki ostajam v pisanju o KNS samo v okviru dejanskega stanja. Ob tem pa sem prikazan kot 4enuh in stremuh po materialnih dobrinah, nesposobnež, provokator, dezinformatov itd. Toda če je temu tako, potem je jasno, da odbor KNŠ v ,,dokazovanju“ mojega nedela v KNS išče vzroke in opravičilo za popolno nesmotrno in brezvredno delovanje KNŠ, češ da podpisani nisem NIC (?) delal. Krasno! Kljub temu, da nisem nikomur dolžan pojasnjevati, kaj in kako sem delal v KNŠ ii kaj in na kakšen način sem v KNŠ pridobil, bom dodal še nekaj pojasnil: 1. Tri leta sem študiral brez štipendije, v tem času pa dobil „socialno pomoč od KNŠ“, in to SAfVlO ENKRAT 300 din, osebno od Z. Slaka, bivšega predsednika in blagajnika KNŠ, ne da bi bilo to kdajkoh evidentirano v blagajniških poslili KNŠ (to sem izvedel pozneje!), zato je vprašanje, koliko jih je še dobilo „denarno podporo" na tako „demokratičen" način. In spet SAMO ENKRAT blago za hlače in suknjič (blago se je namreč dve leti valjalo pri SLaku in bi bilo tam še danes, ko bi ne bilo mene in še nekaj študentov, ki nas ni sram priznati, ne samo da nimamo avtomobila, pač pa da si težko kupimo tudi hlače!). 2. Klavrnost poteka skupščine KNŠ sem lahko razbral iz izjav desetih, od manj kot petdeset na skupščini prisotnih študentov. Novomeških študentov pa je okoU tristo, zato tisto malo „delovnega programa" ni mogla sprejeti večina, še manj pa so v program zajeti interesi večine študentov. 3. Sklicevanje odbora KNŠ na navidezno družbenopolitično aktivnost dveh, treh študentov in posploševanje, o ne vem kakšnem pomenu dela KNŠ za ljudski blagor, je metanje peska v oči tistim, kijih odbor v imenu vseh no-vome^ih študentov prosi za denar, OGLED KINOPREDSTAVE Učenci osnovne šole „Katja Ru-pena“ iz Novega mesta smo si v letošnjem letu zastavili bogat delovni načrt pionirske organizacije. Med prvimi nalogami je ta, da bomo odslej več časa posvetili razredom, v katerih prebijemo skoraj polovico dneva. Zato smo sklenili, da morajo biti vsi razredi med poukom in po pouku čimbolj urejeni. Uvedli smo celo tekmovanje. Z Zavodom za kulturno dejavnostjo smo se dogovorili, da najboljšemu razredu omogoči brezplačen ogled kinopredstave. V imenu vseh pionirjev iz osnovne šole „Katja Rupena“ sc za razumevanje in lepe nagrade Zavodu za kulturno dejavnost in njegovemu direktorju Lojzetu Kastelcu pionirji iskreno zahvaljujemo. OŠ Katja Rupena, Novo mesto s katerim pa taisti odbor dela kot svinja z mehom. 4. Majhen osip na FSPN (?) v primeri z drugimi f^ul-tetami (npr. ekonomsko, FNT, filozofsko, pravno itd.), kjer pa je novomeških „pavzerjev“ še kako vehko, je za lase privlečen dokaz o odlikah novomeških študentov. (Sicer pa, koliko jih vsako leto diplomira? ) 5. Pomen plesa oz. brucovanja, dejanska prisotnost študentov v OK ZMS Novo mesto, smotrnost pogovora KNŠ s predstavniki gospodarsko-po-litičnega in kulturnega življenja v občini, KNŠ kot „usmeijevalec“ srednješolcev na univerzo itd. - o vsem tem sem že pisal, v luči tega pa bi lahko prikazal tudi delovanje KNŠ v tekočem študijskem letu (in prišel do istega rezultata, tj. do oka-menele nezainteresiranosti in neaktivnosti novorneških študentov). Pa ne bom! Povem naj samo, da je pred javnostjo opravičilo za obstoj Kluba novomeških študentov odbor KNŠ (s svojimi večerjami!), in obljubljubljam, da bom na prihodnjem „brucovanju" zabaval goste s skečem - Jovan Jovanović-Zmaj: Ja odlazim! Drago RUSTJA PRIPIS. S tem prispevkom zaključujemo polemiko o delovanju kluba novomeških študentov, (ki je, žal, delno prešla tudi v osebne obračune), razen če ne bo kdo prispeval k nji kaj bistveno novega oziroma pomembnega. UREDNIŠTVO DL Bencinski boni za tujino Avtomobilisti, ki potujejo v tujino, lahko enkrat na leto kupijo za dinarje bencinske bone za največ 200 litrov bencina. Kdor jih žeh kupiti, mora predložiti prometno dovoljenje in potni hst, oboje na isto ime. Bone prodaja več avto-moto društev v Sloveniji, med njimi so Dolenjski najbližji-Avto-moto turing klub • Ljubljana, Dalmatinova 6, Avto-moto društvo Moste, Ljubljana, Jana Husa 1 /2 in Turistično tehnični center AMZS Ljubljana, Titova 138. Trenutno so na voljo bencinski boni za Avstrijo, (3,20 din) ZR Nemčijo (4,00 din), Švico (3,57 din). Poljsko (3,43 din), Bolgarijo (2,05 din) in Grčijo (3,98 din). V kratkem bodo na voljo tudi bencinski boni za Italijo (3,20 din za liter super bencina in 2,90 din za liter normalnega bencina), Češkoslovaško (2,40 din), Madžarsko (2,50 din) in Romunijo. Vse cene, razen za Italijo, veljajo za liter super bencina. Navedemo naj še, da je edjna ugodnost pri nakupu bonov, da jih je mogoče plačati v dinarjih, saj nobena država, z izjemo Italije, ne daje popusta na ceno bencina. V Italiji dobite z boni bencin za 30 odstotkov ceneje. In še; vse države, razen Italije, izdajajo bone samo za super bencin. Za avtomobile, ki rabijo normalen bencin, je mogoče na črpalkah dobiti ustrezno večjo količino tega bencina. AVTO-MOTO ZVEZA SLOVENIJE miš! Naenkrat imaš luknjo v podplatu. Matere ne morejo peljati v vozičkih malčkov na sprehod, saj bi otroka vrglo iz vozička. Še avtomobili poskakujejo, kaj ne bi voziček! Pa naj bi vsaj z valjarjem potlačili ta „šoder“, da bi se ugreznil v zemljo. Sicer pa bodo tako ili tako s kamenjem in peskom naloženi tovornjaki spet uničili cesto, in spet bodo posipavali. .,. Tako se to ponavlja in tako po-šodrajo cesto po trikrat na leto. Vse to nič ne pomaga! Mar ne bi raje za denar, ki ga vložijo za to nepotrebno šodranje, naredili vsaj trdno in gladko podlago, morda asfalt. Vsak Podgorčan bi rad prispeval tudi kakšen dinar, samo da bi bila naša cesta res podobna cesti. OGORČENI PODGORCANI PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Pri predsedniku krajevne skupnosti Stanetu Otoničarju smo se pozanimali, če vse te prip>ombe drže in kdo je dolžan cesto vzdrževati. Povedal je, da se s pripombami strinja. Podgorsko cesto je lani prevzelo v redno vzdrževanje Cestno podjetje Novo mesto, ki izkorišča kamnolom ob tej cesti in cesto tudi najbolj uničuje.- On sam vsak teden posreduje pri Cestnem podjetju, da bi cesto bolje vzdrževalo, pa nič ne pomaga. Cestno podjetje ima s kamndlomom velike koristi, cesto pa le uničuje, namesto da bi jo vzdrževalo, ftrav bi bilo, da bi jo celo asfaltirali. Denarjani. denar je Veliko damo za časopise in revije, za izposojnino v knjižnici pa malo v eni izmed februarskih številk Dolenjskega lista sem pisal o velikem uspehu Ljudske knjižnice v Kočevju v letu 1972. Uspela je, ker je svojo dejavnost približala mladini in delovnemu človeku ter vzbudila zanimanje nekaterih podjetij za sodelovanje z njo v korist članov svojega kolektiva. Prav to, da podjetja z denarjem pomagajo knjižnici, da dobijo njiho- vi ljudje na posodo knjige po znižanih cenah ali celo brezplačno, me je spodbudilo, da sem pregledal, kako ^e v prodajo razno čtivo, ki ga imajo v časopisnih kioskih. Nisem obšel vseh kioskov, ker mi je dal že en sam jasno sliko, ki je povsem drugačna kakor pri Ljudski knjižnici. Ne bi se spuščal v vsebinsko plat teh časopisov, revij in slikanic, gre mi za glavno ugotovitev, in ta je, da za to čtivo ni nobenega regresa podjetij. Bralci plačajo to sami. V.*jk mesec znosijo več denarja v kiosk, kakor dajo nekatera podjetja knjižnici celo leto. Pa poglejmo številke. Zaradi preglednosti bom prikazal enomesečno prodajo tako, da bo v oklepajih iz-tržna cena za prodane izvode v (novih) dinarjih, ftodano je bilo: 300 izvodov DELA (300 din), 80 izvodov TOVARIŠA (240 din), 80 izvodov TT (160 din), 90 izvodov DNEVNIKA (90 din), 250 izvodov NEDELJSKEGA DNEVNIKA (500 din), 250 izvodov JANE (750 din), 350 izvodov STOPA (1050 din), 150 izvodov ADAMA in EVE (750 din), 340 CiKA (1.700 din), 60 STARTA (300 din), 350 SPORTSKIH NOVOSTI (6350 din), 70 DOLENJSKEGA LISTA (140 din), 50 izvodov ARENE (150 din) itd. Razen tega še precej otroških risank, kriminalnih romanov in podobnega, tako da znese povprečni mesečni iztržek za to čtivo okoli 20.000 din ali nad 2 milijona starih dinarjev. Ponovno poudarjam, da je to samo en kiosk, v Kočevju pa imamo kar štiri. Tako si lahko vsak pribUžno predstavljamo, koliko denarja je kljub vsemu še pri yudeh, za čtivo v knjiž- nici pa morajo dajati podpore podjetja, da njihovi člani sploh jemljejo knjige na dom za branje. ANDREJ ARKO Upor na ribniškem odru Ribniški šolarji pripravili uspelo proslavo 400-let-nice kmečkih uporov in 30-letnice zmage pri Jelenovem žlebu Letos praznujemo 400-letnico slovensko-hrvaškega upora, 26. marca po smo v ribniški občini praznovali 304etnico zmage partizanov v Jelenovem žlebu. bumo došli si“. Naslednji prizori so prikazali preproste hrvatske kmete, ko tožijo o svoji usodi, potem pa se že zbero v boj za staro pravdo. Puntarji so nato s silo prisilili graščaka, da gre orat in okopavat. Vendar je gospoda upor zatrla. Matijo Gubca so po strahotnem mučenju nečloveško umorili. Žalostno je odmevala puntarska žalostinka, ki jo je preglasil Gubčev poziv in opomin: „ .. .in pomnite današnji dan!“ Ob koncu prireditve smo bili tako prevzeti, da smo kar obsedeli. Proslava res ne bi mogla lepše uspeti. Pohvalo in zahvalo zaslužijo učenci in njih vodje za vloženi trud. Odlično so nam pričarali življenje izpred štirih stoletij - ko „galge su jedini lek“ - nam, mladim, ki živimo srečno in brez skrbi. JOŽE LEVSTEK in BOŠTJAN DEBELJAK 8. a osnovne šole Ribnica V počastitev obeh jubilejev so člani dramske skupine in pevski zbpr ribniške šole pripravili svečano prireditev, ki je bila sestavljena iz treh delov; Pod jarmom, V boj za staro pravdo in Krvava rihta. Odlomki so bili zbrani iz Balad Petriče Kerempuha, Velike puntarije in Stare pravde. Prizorišče dogajanja je bi- lo okrog starega kmečkega voza, ob vishcah, v ozadju pa so bih jarmi za živinsko vprego, kose, grablje in drugo kmečko orodje. Jarmi so simbolizirali položaj kmetov v tistem času, ko so bih čisto brez pravic, vislice pa njihovo usodo, če se niso pokoravali zemljiškemu gospodu. Najprej je prof. Debeljak seznanil udeležence proslave z obsegom in pomen kmečkih uporov. Potem je „sodobno" oblečeni puntar - Petriča Kerempuh odbrenkal z obešenjaškim humorjem kajkavsko pesem s „spodbudnim" besnilom „Na galge Na sliki: prizor, ko Gubec na vozu daje poveljnikom kmečke vojske zadnja navodila za boj. (Foto: D. Mohor) ZA ENOTNO USMERITEV KMETIJSTVA POTREBUJE POSAVJE VEČ POMOČI Kakor mačke okrog vrele kaše Z zadnjega medobčinskega posveta o kmetijstvu v Krškem — Zahteve po odkritih kartah, po odločni besedi o tem, kdo naj bodo nosilci nadaljnega razvoja — Najprej načrte, kje bo kaj rastlo, potem pa delati po njih — Posavje mora s svojimi programi pritegniti tudi banke Nekajkrat ponovljena ugotovitev, da je kmetijstvo v Posavju povezano samo navzven in nič navznoter, še ni spremenila nič bistvenega. Medobčinski svet ZK vztraja, naj skupina direktorjev komunistov petih kmetijskih organizacij v pokrajini čimprej sestavi predlog za enotno načrtovanje, za skupno usmeritev in združen nastop pred bankami. Predlog bo najprej obravnaval svet posavskih občin, U je predvsem poklican, da se zavzame za tako razvojno pot posavskega kmetijstva. Predstavniki kmetijskih organizacij tako pot načelno sprejemajo, v praksi pa prevladujejo dvomi, ki jih vzbujajo denarne skrbi, ^uha ušesa bank in težki kreditni pogoji za kmetijske naložbe. Korenine nezaupanja segajo nazaj v povojna desetletja, ko je Posa\^ pri raznih reorganizacijah vedno povleklo krajši konec. ,^a enotno usmeritev je potrebna posavskemu kmetijstvu široka družbena podpora," se je oglasil na posvetu Sttine Nunčič, direktor Agrokombinata iz Krškega. Prepričan je, da bi morali glede enotnosti tudi na drugih področjih kaj več ukreniti. Pokrajino na primer razcepljata dve banki in dva zavoda za socialno zavarovanje. „Kmetijske organizacije se razvijajo same zase, vsaka po svojem programu in do sedaj tudi niso imele natančnejše predstave o razvojni usmeritvi Posavja. Razširjeno podobo o možnostih za enoten razvoj so dobili njihovi predstavniki šele z današnjo informacijo tov. Mariniča z inštituta za regionalno ekonomiko. Upam, da se bodo stvari zdaj laže premaknile tudi v kmetij-stvu,“ je dejal Stane Nunčič. »Vedeti moramo, kje bo kaj« Direktor kmetijske zadruge Bizeljsko Šepetave si poenotenje kmetijstva v Ppsavju zamišlja tako, daje treba najprej določiti kulture, jih vrisati na zemljevid, predvideti skladišča, trg in obrate za predelavo. Tako izdelan načrt bo treba uzakoniti, da ne bo več delal vsak po svoje. Kjer bo določena trta, bodo zasajaU vinograde, in kjer bodo zarisani sadovnjaki, bo raslo samo sadno drevje. „To vprašanje bo reševala skupina poljedelcih, živinorejskih in sadjarskih strokovnjakov,*' je pojasnil predstavnik inštituta za regionalno ekonomiko inž. MARINIČ. Karte na mizol ' STANKO REBERNIK, direktor Agrarie Brežice, je predlagal: „Predsedniki občinskih skupščin se morate najprej dogovoriti, kaj žehte. Postaviti je treba nosilce razvoja in določiti vire za financiranje skupnih načrtov, ker kmetijske organizacije zdaj niti za sedanje programe nimajo dovolj sredstev. Predvsem pa si moramo biti na jasnem, kaj bomo dobi- li, če spremenimo organizacijske oblike. Torej moramo najprej ugotoviti kdo so zaviralne sile. Ce so to organizacijske oblike, potem se sami predstavniki kmetijskih organizacij ne moremo dogovarjati med seboj. Menim, da morajo nastopiti skupščine. Treba je torej vreči karte na mizo in reči, da bo vinska klet tukaj, klavnica tam, nosilec razvoja pa ta in ta . . .*■ VINKO JURKAS je kot predsednik občinske skupščine vztrajal, da se morajo med seboj dogovarjati kmetijci in ne župani. Enakega mnenja je bil tudi EDO VERSTOVŠEK, direktor brežiškega obrata Slovenija vina. Dejal je, da se morajo prizadete organizacije same lotevati teh stvari mimo politikov in daje potreben odkrit pogovor. „Kar zadeva vinogradništvo, so načrti kolektiva Slovenija vina jasni. Nujna je obnova večjih kompleksov in o teh stvareh se moramo odkrito pogovoriti.“ Brez cvenka ne bo nič In takole je mnenja tovariša Gabriča, predsednika sevniške občinske skupščine: „V Posavju smo trije siromaki in lahko bomo napredovali le, če dobimo pomoč od zunaj. Žalec je sevniškemu kmetijskemu kombinatu obljubil 519 milijonov starih dinajjev, od tega 300 milijonov za pomoč zasebnemu kmetijstvu. Pa kljub temu nismo zadovoljni, iščemo boljše možnosti.** Sekretar komiteja občinske konference ZK Sevnica VIKTOR AUER je prepričan, da je osnovna ovira za enotno posavsko kmetijstvo pomanjkanje kapitala. ,3mo v začaranem krogu revščine,** je dejal, „in sevni-ški kombinat nujno potrebuje investicije še za stare nasade hmelja. V naslednjih treh letih moraj obnoviti 35 ha hmeljevih površin, denarja pa nim^o kje vzeti. V Posavju ga ni, zato ne bi smeli sevniških poskusov razumeti napak.** „Zares se mi smili seviiiško kmetijstvo**, je povzel besedo JOŽE RADEJ, predsednik krške občinske skupščine. „Ko ugibamo, kako bi bilo, če bi se naš kombinat združil s Sevnico, spoznamo, da ni nikogar, ki bi to financiral. Mi se pogovarjamo, od tega pa nič ni. Na vrhu pa, žal, nihče noče slišati, da bo v Posavju do leta 1985 treba zaposliti šest tisoč ljudi, ki danes aktivno delajo v kmetijstvu.“ PRED VELIKO ODGOVORNOSTJO Ko so tako križali meče, izražali pomisleke in dvome, so nazadnje vendarle sklenili posvet z odločitvijo, da se bodo še naprej trudili za povezovanje kmetijstva v Posavju in se poskušali čimprej dokopati do enotnih programov, takih, ki bodo vredni pozornosti in zanimivi tudi za banke. FRANC BUKOVINSKV je v imenu medobčinskega sveta ZK zahteval, naj sklep izpeljejo in naj delegacija posavskih občin nato predsta- vi načrte sekretariatu za kmetijstvo in Gospodarski zbornici Slovenije ter se zavzame za njihovo uveljavitev. Na udeležence posveta se je nazadnje obrnil s tole mislijo:** Mi vsi, ki sedimo tukaj in nosimo mandate, smo odgovorni za to, da povežemo posavski prostor, da ga ne zapravimo.** JOŽICA TEPPEV DELO ZA TRGOVCE! Veletrgovina „MERCATOR" Ljubljana TOZD „STANDARD" Novo mesto razglaša naslednja prosta delovna mesta; 1. POSLOVODJA PRODAJALNE DVOR 2. FAKTURIST 3. PRODAJALCI-PRODAJALKE ZA ŽIVILSKE TRGOVINE V NOVEM MESTU 4. NEKVALIFICIRANA DELAVKA ZA POMOŽNA DELA V POTROŠNIŠKEM CENTRU V NOVEM MESTU Pogoji za sprejem: Ad 1: Visokokvalificirani trg. delavec mešane stroke ali kvalificirani trgovski delavec s 5 letno prakso v poklicu, Ad 2: Srednja ekonomska šola ali nepopolna ustrezna srednja strokovna izobrazba. Prednost imajo kandidati s prakso strojnega fakturiranja. Ad 3; Kvalificirani trgovski delavec živilske stroke, Ad 4: Nekvalificirana delavka. Nastop dela: Takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite splošni službi TOZD „STANDARD" Novo mesto. Glavni trg do vključno 12. 4. 1973. So borci nujno zlo? Oster protest metliških odbornikov zaradi mačehovskega odnosa družbe do borcev NOV 30. marca je metliška občinska skupščina obravnavala odlok o družbeni pomoči borcem, ob tem pa se je razprava sprevrgla v oster protest zoper način, s katerim v naši družbi urejamo zadeve borcev. Sprejem odloka so odklonili, ker se odborniki nikakor ne strinjajo s tem, da so življenjske razmere borcev odvisne od ekonomske moči posamezne občine. Ker ima Methka največ borcev izpred 9. 9. 1943 in mora po predpisih k republiškim sredstvom za varstveni dodatek in za drugo družbeno pomoč odšteti še polovico svojih sredstev iz proračuna, pobere to vsako leto. velik del denarja. Iz tega sledi, so dejali razpravljalci, da zaradi velikega števila borcev trpi celotna občina, kjer prav v vsaki dejavnosti denarja primanjkuje. „Ce smo znali za urejanje stanovanjskih vprašanj borcev ustanoviti republiški sklad in iz njega po enem ključu dodeljevati sredstva občinam, bi morali na tak način še prej urediti prejemanje družbene pomoči,** je bila ena od ugotovitev Metličanov. Odborniki so sklenili glede tega poslati odprto pismo slovenski javnosti, razen tega pa še delegaciji na republiški odbor ZZB NOV in na predsedstvo skupščine SRS z zahtevo, da se urejanje borčevskih zadev sistemsko spremeni tako, da bosta borec iz Bele krajine in oni z Gorenjskega ali iz Primorske v enakem materialnem položaju. R. BACER PRIHODNJIČ V POSAVJU V Mariboru so se 17. marca sestali člani tamkajšnje sekcije Kluba posavskih študentov. Klub je do sedaj združeval le študente iz krške in brežiške občine, v prihodnje pa se mu bodo priključili tudi Sevničani. Tako so se dogovorili ob tej priložnosti. Na sestanku so člani sekcije sprejeli delovni program in sklenili, da bo prihodnji sestanek sekcije v eni izmed posavskih občin. Le tako ga bo lahko obiskal širši krog družbeno političnih delavcev in se bolje seznanil s problematiko kluba. Nova tovarna Načrtujejo jo v šentjer-nejski Iskri Ce bo šlo po investicijskem programu, ki bo te dni dokončan, bo Šentjernej dobil še eno tovarno, vredno približno tri stare milijarde. V njej bo Iskra izdelovala potenciometre, zelo donosne izdelke, ki gredo dobro v denar in v izvoz. To razveseljivo novico je predsedniku ZKS Francu Popitu ob zadnjem obisku povedal Ludvik Simonič, vodja Ivinega obrata v Šentrejneju. Šentjemejska tovarna, ki bo po novem postala temeljna organizacija združenega dela, že sedaj naredi in v glavnem izvozi kakih 30 milijonov tovrstnih izdelkov, prodala pa bi jih lahko mnogo več, 70 do 80 milijonov kosov. Ker v sedanji tovarni ni dovolj prostora, začasno rešujejo zagato z delom na domu, pravi izhod pa bo prinesel 5-letni investicijski načrt, ki predvideva gradnjo novih tovarniških prostorov. Izdelovanje potenciometrov ima še eno prednost, ki ima posebno veljavo v predelih, kjer manjka delovnih mest. Potrebuje namreč veliko nenadomestljivega ročnega dela, torej daje kruh mnogim pridnim rokam. Da jih v tem koncu Dolenjske imajo, so že dokazali. „Ko smo začeli izvažati, smo se pravzaprav naučili bolje delati,*^ pravi Simonič. M. L. BIRCNA VAS: ŽE DEVETIČ V spomin na tiste marčevske dni leta 1942, ko so partizani iztirili vlak, slavijo v vaseh na območju KS Birčna vas krajevni praznik. Letos so ga proslavljali že devetič zapovrstjo. V Stranski vasi, kjer so pred leti uredili lepo dvorano v gasilskem domu, se je zbralo 31. marca zvečer nekaj deset ljudi na proslavi. Po uvodni besedi tajnika krajevne skupnosti Jožeta Rataja je nastopil: moški pevski zbor Ruperč vrh pod vodstvom Ludvika Ahačiča, učenci osnovne šole iz Birčne vasi in mladinci iz Stranske vasi pa so recitirali partizanske in druge pesmi. Odslej tudi V NelUhi ejak in Kuntarič. (J. B.) LJUBLJANA - V soboto bo odprto prvenstvo TVD Partizana Zelena jama, na katerem bodo nastopile telovadke iz Jugoslavije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Nastopile bodo tudi Novomeščanke Maja Klemenc, Jožica Zupančič, Irena Žlogar in Jasna Dokl, Maja Dokl pa bo kot go.stja nastopila pri mladinkah za Zeleno jamo. (S. D.) SEVNICA - Na ekipnem pionirskem prvenstvu sevniške občine je nastopilo 14 ekip. Med starejšimi pionirji je zmagala prva ekipa Blance pred Sevnico in drugo ekipo Blance, med mlajšimi pionirji druga ekipa Sevnice pred Krmeljem in prvo eki-fx> Sevnice, med starejšimi pionirkami Sevnica pred prvo in drugo ekipo Krmelja in med nUajšimi pionirkami Krmelj. (B. DJ ŠENTJANŽ - Taborniki iz Šentjanža in Sevnice so se pomerili v mnogoboju medvedkov in čebelic. Predstavniki odreda Treh smrek iz Sevnice in čete Milana Majcna iz Šentjanža so se pomeriU v lovu na lisico, teku čez ovire, šaljivem tekmovanju in v igri med dvema ognjema. Vse naloge so odlično reših in se dogovorili, da se bodo še sreča-h.d.E.) NOVO MESTO - Dan mladinskih delovnih brigad je mladina dijaških domov Dolenjske praznovala s tekmami v namiznem tenisu in šahu. Pomerile so se moške in ženske ekipe iz Novega mesta, Brežic, Krškega in Kočevja. V Dijaškem domu Majde Šilc v Novem mestu so v šahu zmagale Novomeščanke pred Brežičankami, pri fantih pa je zmagalo Krško pred Novim mestom in Kočevjem. V namiznem tenisu so pri dekletih zmagale Novomeščanke. pri fantih pa so bili prvi igralci Kočevja pred Novomeščani in Krčani. Najboljši bodo zastopali Dolenjce na prvenstvu dijaških domov Slovenije (M. T.) BREŽICE - Na dolenjskem prvenstvu v gimnastiki so tekmovali telovadci iz Brežic, Novega mesta. Krškega, Sevnice, Krmelja, Boštanja in Cerkelj. Pri pionirjih je v malem programu zmagala ekipa Cerkelj, med posamezniki pa je bil najboljši Tomič iz Cerkelj. V velikem programu je zmagalo Krško, posamezno pa Štajner iz Krškega. Med mladinci 3. razreda je zmagala brežiška gimnazija pred Novim mestom, med posamezniki pa sta si prvo mesto razdelila domačin A. Gerjevič in Novome-ščan Mrak. V drugem gimnastičnem razredu sta se borila za prvo mesto Ivan Gerjevič, lanski državni prvak, in Mii'n Štimec,oba dijaka brežiške gimnazije. Na drogu je Gerjeviču spodrsnilo, tako da je zmagal Šti-mec. (J. M.) METLIKA - V pokalni tekmi je namiznoteniška ekipa Ilirije, ki igra v drugi zvezni ligi, zanesljivo premagala metliško BETI s 5:1. (J. P.) BREŽICE - V prvem kolu spomladanskega tekmovanja so Brežičani premagali neposredne tekmece iz Osankarice kar 5:0 in imajo kar sedem točk naskoka pred tekmeci. Ciole so dali: Jeftič in Mirkac po 2 in Lapuh. (V. P.) BREŽICE - Smučarsko društvo iz Brežic je na Polomu organiziralo četrti Albertov memorial v veleslalomu. Nastopilo je 56 smučarjev iz posavskih občin. Zmagale so Brožiče s 13 točkami pred Krškim, ki jih je zbralo 12. (V. P.) Ihahajate Brez besed II. *■;: ^ •^%i— * □ „T^e je moja stara mama, ljubi — ne bo te spustila k meni, če nimaš 18 .. pred 20 leti Voda: kakor zrak in kruh v PRETEKLEM TEDNU so bili zaključeni zbori volivcev Novega mesta, na katerih so ugotovili, da je Novemu mestu potrebna pitna voda kakor zrak in kruh. Dobra udeležba — na II. terenu se je zbora udeležilo n.pr. 220 volivcev — predvsem pa izredno živalmo razpravljanje volivcev o številnih gospodarskih in komunalnih vprašanjih mesta je pokazalo, da se delovni ljudje Novega mesta v resnici zavedajo, da je od njihovega stalnega sodelovanja z LO MO in s sveti ter komisijami državljanov odvisen razvoj mesta. LASTNEGA MOŽA je ubila s sekiro. Frančiško Albina je senat okrožnega sodišča v Novem mestu za zverinski premišljeni uboj obsodil na 14 let strogega zapora. Najstrožje kazni, Id bi bila za tak zločin na mestu, je ubijalko rešila predvsem nosečnost. Frančiška Albina, kmečka hči iz Homa pri Šentrupertu na Dolenjskem, je 12. decembra lani ponoči vstala, prižgala luč, vzela izpod omare sekiro in z njenim topim delom udarila moža najmanj dvakrat od zadaj po glavi. PRED KRATKIM je bil v MetUki zaključen 3-mesečni tečaj Protiletalske zaščite s prav dobrim uspehom, saj je izpit naredilo 9 tečajnikov z odličnim uspehom, 14 tečajnikov s prav dobrim uspehom, ostali pa z dobrim uspehom. Posebno je treba pohvaliti starejše tečajnike, zelo dobro se je izkazal privatni obrtnik slaščičar Raif Redžepovič. V MESECU FEBRUARJU se je v kočevskem okraju rodilo 45 otrok, od tega 27 dečkov in 18 deklic. Umrlo je 22 oseb, 11 moških in 11 žensk. Porok je bilo v tem mesecu 30. NIŽJA GIMNAZIJA v Mirni peči je imela v gosteh šahiste iz nižje gimnazije iz Trebnjega. Zmagali so Trebanjci z rezultatom 5 1/2: 6 1/2. Povratni dvoboj bo v Trebnjem pod istimi pogoji. Isti dan so tečajniki zimske kmetijske šole ponovili igro „Trije vaški svetniki“. (Iz DOLENJSKEGA LISTA, 3. aprila 1953) 'I fM\ Zgodilo seje.Y. DOLGO ZA MUZEJ - Kar poldrugo desetletje sta dva seksualna psihologa pripravljala v San Franciscu muzej erotične umetnosti. Največ zanimanja je za japonske risbe, ki so jih dajali risb, bakrorezov in plastik. Največ zanimanja je za japonske risbe, ki so jih dajali nevestam pred poročno nočjo. Stari mojstri so že znali.. . SE VEDNO VELJA - V kanadskem kraju Mc Leod še vedno visi v hotelski veži hišni red iz leta 1812. Takole piše: „Škornje ali čevlje z močnimi žeblji sezujte, preden ležete spat. Goste prosimo, naj vstanejo pred šesto uro, ker rjuhe uporabljamo za prte na mizah pri zajtrku. Igre na srečo so dovoljene le pod nadzorstvom hotelskega upravnika.” Marsikje še danes lahko velja tako! IMUNITETA — Na švicarsko-avstrijski meji so švicarski cariniki zaplenili 85 kilogramov zlatih palic v vrednosti 230.000 dolarjev. Našli so jih v avtomobilskem prtljažniku tujega diplomata. Zaman se je potem skliceval na diplomatsko nedotakljivost. Palice niso bile nedotakljive ... OTROŠKA VAS - V Sremski Kamenici pri Novem Sadu bodo že to pomlad začeli graditi prvo otroško vas, kjer bodo skrbeli za 100 otrok brez staršev. Projektanti in urbanistične organizacije so delo opravili brezplačno, posamezne občine bodo zgradile po eno hišo, vojaki bodo opravili zemeljska dela. Veselje za otroke .. . ŠKODUJE UGLEDU - Sodnik iz Monze v Italiji se bo moral zagovarjati, ker je po mnenju vrhovnega prizivnega sodišča preveč človeški. To, da sprašuje tožence, kako se počutijo, še ni bilo prehudo, huje pa je, da se mu je neki toženec s stiskom roke zahvalil za ugodno sodbo. Pravijo, da s svojim ravnanjem sodnik Cassel-lini škoduje ugledu sodišča. Nikoli ni prav! KAPA NA ULICI — V Sydneyu se je mlada ženska ustavila z avtom pred križiščem in potrpežljivo čakala, da je pešec pobral na cesti raztresene predmete. Voznik za njo je za-' čel nestrpno trobiti - ženska pa je stopila iz avtomobila, se pokrila s policajsko kapo in si zapisala številko nestrpneža, ki je moral plačati globo, ker hupanje ni dovoljeno. Nikoli ne veš. kje te čaka nevarnost ... TEŽKO VPRAŠANJE - V Venezueli so naredili anketo, ki je imela eno samo vprašanje: „Ali ste zvesti? “ Ugotovitve so porazne: kar 84 odstotkov moških in 37 odstotkov žensk ni zvestih. Največ grešnikov je med moškimi v starosti 36 do 45 let, med ženskami pa v starosti od 36 do 40 let. Nezvesti Venezuelci .. . REŠEN! - 43-letni Avstralec je plaval devet ur po razburkanem morju, potem pa .se je rešil na majhenj otok. Nedaleč od avstralskega mesta Bri.sbane ga je presenetil vihar in mu prevrnil barko. Opazil ga je pilot, po izčrpanega brodolomca, ki je postavil znake za pornoč, pa je prišel rešilni čoln. Sreča v nesreči! KDO BO DEDOVAL? - Dve leti po smrti znane modne ustvarjalke Coco Chanel .še vedno ni znano, kdo bo dedoval njeno premoženje, ocenjeno na 120 milijonov francoskih frankov. Dedinja je sicer neka ustanova v Liechtensteinu, vendar pa zdaj zahteva precejšen delež .še nekdanji nameščenec, ki je predložil .sodišču neke vrste oporoko, s katero mu zapušča Coco milijon dolarjev, hišo v Lausannu in nakit. Gogata smrt - veliko dedičev . . . (Madjarsko) ministerstvo hoče na vsak način osrečiti državo z zakonom brez cerkve — s postavnim priležništvom. Slepi gospodje ne vidijo, da bodo prišli po tem zakonu v objem judovskim pijavkam še bolj, kakor so vže sedaj. Sicer pa je veliko nasprotovanje tej novotariji; upati je še zmeraj, da bodo v madjarskem kraljestvu zmagala pamet — in vera. (Na B e 1 g i j s k e m) so bUi pretepi med kmeti in žandarmi. Dva žandarma in več kmetov je ranjenih. (Razpis) častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določiHh Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev častnega darila izvirnemu pesniškemu pripovednemu delu v prvi vrsti kaki daljši in celotni epični pesmi. Snov bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega. Delo mora biti pisano tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom lepe pripovedne književnosti n ter poleg tega ugodi literarnim namenom ,,Matice Slovenske“. Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič—Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svoje delo še navadno pisateljsko nagrado katere plačuje ,,Matica Slo-venska“ po 2440 gold. za tiskovno polo. Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru „Matice Slovenske“ do 31. decembra 1893. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano do tično geslo. V Ljubljani, dne 1. marca 1893 Odbor „Matice Slovenske“. (Jako) znamenita železna tovarna na Štajerskem išče poštene, zmožne in strokovno zvežbane zastopnike, kateri v svojem delokrogu redno potujejo. Ponudbe naj se pošljejo pod znamenjem „G. 5890“ Rudolfu Mosse, na Dunaj (Wien). (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1893' Le še 12 parov in 32 mladičev Na Nizozemskem so našteli 1939. leta 316 parov štorkelj in 823 njihovih mladičev. Pred dvema letoma jih je bilo le še 12 parov z 32 mladički. Štorklja je ptica selivka, pa vendarle so v Švici že pred desetletji potrdiU, da jo lahko vzgojijo tako, da bo vse leto na istem kraju. To dela zdaj na Nizozemskem tudi nekdanji pek Aad Smits: vodi „vas za štorklje" blizu kraja Groot—Ammers. Zdaj jih ima kakih 45. Štiri leta potrebuje mladič, da doraste in postane samostojen. V svoji „vasi“ imajo štorklje čez zimo dovolj hrane, tako da sb se navadile na novo bivališče. Čez pomlad, poletje in jesen bodo svobodne, pred zimo pa se bodo spet vrnile k „polnim korit-cem“ svojega prehranjevalca. Stroške za vzdrževanje štorkelj plačuje društvo za varstvo ptičev. , industrializacija dežele in gradnja mest so krive, da štorklje same v naravi ne dobijo več dovolj žab, rib. miši in drugih malih živali. Čedalje manj prostora je zanje, visokonapetostni električni vodi pa jim prav tako prizadenejo veliko škode. Toda štorkelj nočemo izgubiti!" trdijo Nizozemci. Štorklje živijo v svoji vasi sicer za žično mrežo, ki pa jo l.ihko vsak hip zapustijo 83 LET KOMIKA: Rešitev križanke iz prejšnje številke; Ivan Butala: starina iz leta 1749 je kovanec . .. IŠČEMO STARINE: 224 let kovanca Ivan Butala iz Podzemlja: »Soldo 1749« Kaj se je zgodilo pred 224 leti? Na primer: rodil se je svetovno znani astronom in matematik Pier6 Simon Lapalace. Pet let pozneje se je rodil še slavni znanstvenik Jurij Vega. Kovanec z letnico 1749 hrani v Podzemlju 14 Ivan Butala, pol kmet, pol obrtnik. Malo kmetuje, zraven pa izdeluje še strešno opeko. Bolj za šalo kot zares je začel zbirati stare kovance. „Bilo je pred leti, ko sem bil v bifeju v Podzemlju. V sezoni so se na Kolpo prišli kopat tudi tujci. Amerikanec mi je za spomin poklonil Kennedyjev spo-minsld kovanec za pol dolarja." Tako pripoveduje in strese iz kozarca nakaj deset kovancev. Med pfenigi in šilingi novejših datumov se prikotalijo na mizo starine: kovanec iz leta 1749 je gotovo najbolj zanimiv med vsemi. Hrbtna stran je vsa črna in ni z nje mogoče ničesar razbrati. Spredaj pa je lepo vidna letnica in napis: ,,1 soldo". Bržkone je to italijanski kovanec. Butala hrani še več drugih kovancev, ki nosijo letnice 1868,1885,1893. „Ko sem kopal okrog hiše in hleva, sem jih izkopal," pove na vprašanje, kje jih je dobil. „Veste, razen kovancev, ki jih imam, pa vem še za neko starino. Stric v Gradcu ima medaljo od očetovega očeta. Ko je ta pokopaval svojega očeta, so na grobu našli medaljo, verjetno je medeninasta. Ta šele mora biti stara!" ■ i Oni dan sem se ustavil za lučaj pred Mišjim dolom, da nastavim svoje stare kosti soncu v naročje. Zaprl sem oči, ko me zmoti Pižmoh, ki je prišel naokoli: „Menda nisi zadremal naj tej gorkoti, ka-li? “ Odgovorim mu: „O, ne. Le zamišljen sem, ker sem star in brez domačih. Vidiš, tak človek na svetu je kot kaplja na veji. Vsaka sapica ga lahko vzame, pa še nihče vedel ne bo. ‘‘ Brž zasuka pogovor: „Nekaj te imam vprašati. Ali tudi ti piješ kefir, ko si dočakal tako častitljivo starost? “ „Slišal sem že zanj, pijem ga pa ne. To je gotovo, kot bi odrezal. “ „ Veš, pravijo, da kefir zdravi vsako bolezen in da človek zavoljo njega dočaka visoko starost. “ „Beži in ne kvasi neumnosti! Star sem že, pa ga še kaplje nisem pokusil." „Cisto zares ti govorim. Že cel ducat ljudi je na mah' ozdravelo, ko so ga le nekajkrat zaužili. V vsaki hiši ga imajo kot zdravilo. Pojdi z mano, da ti pokažem!" „Počakaj, da še palico urežem," mu pravim in potlej sva jo skupaj mahnila v vas, kjer so ženske tekale naokrog. „Kaj vam je ženske? "jih začuden vprašam. „Gorje nam! Ena je kefir-jevo gobo pojedla, pa so jo odpeljali v bolnico. Uboga reva, saj ne vemo, če bo ostala pri življenju!" Hodile so od hiše do hiše kot nekdaj koledniki in metale proč kislo mleko, ki mu pravijo kefir. Ko sem prišel čez par dni naokoli, so mi brž povedale: „Veš, zdaj nam je žal, kar imamo las na glavi, ko smo zavrgle kefir. Tista ženska je imela čisto drugo bolezen." MARTIN KRPAN Pravijo, da je najbog^ tejši filmski zvezdnik Charhe Chaplin, največji kf mik v zgodovini filma, je prd kratkim proslavljal 83. rojsti dan. Noben filmski zvezdnik^ svetu ni bogatejši od njega: z(^ cenijo njegovo premoženje ^ več kot sto milijonov dolarjem denar pa mu raste kot kvas. PO" snel je kakih sto filmov — in 2* vse ima še vedno sam v rokat' vse avtorske pravice. Šele 19?I je za 12 let prodal „svetovni pravice" za 10 svojih filmov neki angleški družbi: cena — 5 m*' lijonov dolarjev. Chaplin im^ deset otrok; vsi bodo nekoč diči njegovih bogastev. „Kdor ni poznal uboštva, zna ceniti luksuza," je nekoi dejal Charles Spencer mladež Chaplinu, današnjemu multiflii' -lijonaiju. Chaplin je 1910 začf^ -vrteti v Ameriki vesele, kratk« ’ neme filme. Pridno je varčeval, po 35 filmih je imel že toliko< mošnjičku, da je stopil v vrst« velikih producentov. Pravijo, je bil tudi zelo skop, saj je mO" ral celo bežati pred davčnimi iZ' terjevalci. Njegova tajnica' „Chaplina mine dobra volja vf dno, kadar mora plačevati raČjU ne ..." Stari, a še vedno življi njskih moči polni umetnik ži'i zdaj v razkošni vili v Švici, kj£' se je naselil, ko so mu 1952 prf' povedaU vrnitev v Združen^ . države Amerike. 1 0. TT, ».a isir “S i'.” t A > I 0 s a A H 0 L 1 tl ? 1 A- D k 'U. J) H Ac v. & € tl iui. 0 4 'jr u H M U v 0 a k. 1 A H M IJjU 6. 1 A t * VJ A > 0 u l A H ■A t T 1 u 0 v 0 Zi- e. J) A- > A iiii v 1 w A % PO NOVEM Nekje v Ribniški dolini so na sestanku delovne skupnosti razpravljali o delovnih mestih in jih tudi na novo razporejali. Pri obravnavanju nekega delovnega mesta je sekretar vprašal, kaj od dosedanjega administrativnega dela želi delavka obdržati. Nekdo pa je hitro odgovoril v imenu vprašane: — Plačo! NA. DOBRI ZOBJE — Avstralska policija se mora ubadati z najrazličnejšimi zadevami. Zdaj na primer iščejo vlomilce, ki so iz ordinacije zobnega zdravnika odnesli 3.500 umetnSi zob. Preskrbljeni do smrti! IZBOR ZA SLUZENJE VOJ.ROKA SAMO- VEZNICA JERNEJ KOPITAR HERCE- GOVEC GOZDNA ŽIVAL PRITOK RENA STOPNJA PRIOEVN FRANC. OUHOV-NIK PUIGURA RESA PRI KLASU AZIJ- NAROD KLAVIR PLAKAT PROPELER KRAVJI MLADIC POSODA LEKARNA SOLMAN R I M. MUZEJ KOBILICA KURT TUCHOLSKV PODELITEV V HOLLYWOODU: Boter ni prišel po oskarja Največ nagrad za »Kabaretpveš, ali sem prav povedal. Pripovedoval vam bom torej jaz. Torej mož potuje v Dolomitih in se izgubi. Naenkrat pride ... Ti si me čisto zmešala, saj dovidp ni tak. Popolnoma drugačen je. — V Dolomitih, tako je to, živi kmet s svojo mlado ženo. Nimata ničesar za pod zob. Do prihodnjega tržnega dne imata eno samo konservo z govejim mesom. Zato jo hržita. Tedaj pride ... Kako? To je popolnoma prav. Bodi no tiho . .. Tedaj' pride popotnik in potrka na vrata. In že vstopi mož, ki se je v noči izgubil, in prosi za prenočišče. Prenočiti ga ne moreta, saj imata v dveh eno samo posteljo. Kako, Trude, saj to je nesmisel... To ^ bo prav lepo!" 1 ,Jaz bi povedala drugače. Spet nekdo, ki moti pri j počitku ... Ne bi t^ko rekla kot ti, jaz že ne!" ! „Saj tudi ni treba. Ne moti me neprestano!" ; „Ti praviš, da bo lepo. Meni pa se ne zdi." ^ ,Torej ..." i „Walter! Pepel! Kaj ne moreš seči po pepelniku? " j ,,Torej. .. popotnik stoji v hiši, moker ko miš, in bi rad tu prespal. Tedaj mu reče mož, da lahko spi v postelji z njegovo ženo. ‘ „Kje neki! Walter, ti pripoveduješ popolnoma napačno! Vmes, je rekel, med njim in ženo — popotnik na sredi!" ,.Naj bo pa na sredi, zaradi mene, to je pač vseeno!" ,J^i vseeno . .. Jedro dovtipa je prav v tem." „To je pa že od hudiča! Jedro dovtipa ni v tem, kje mož spi!" ,,Seveda je! Kako naj sicer gospod Panter dovtip razume . .. Pusti, da pripovedujem jaz! — Mož spi, razumete, med starim kmetom in njegovo ženo: Zunaj razsaja nevihta. — Pusti me vendar!" ,,Popolnoma napačno. Nevihte sploh ni, ampak vsi mimo spijo. Nenadoma kmet vstane in reče svoji ženi... Trude, zvoni, stopi vendar k telefonu. - Ne, tako seveda ne reče . .. Kmet pravi svoji ženi. . . kdo je, kdo je pri telefonu? Reci mu, naj kliče malo kasneje - zdaj nimam časa! Da. Ne. Da. Odloži slušalko!" „Vam je povedal že dovtip do konca? Ne, še ne? Nadaljuj torej!" „Kmet je rekel: Moram ven, da pogledam, kaj je s kozami. Zdi se mi, da so se odvezale, in če je tako, ne bomo imeH jutri mleka! Pogledam tudi, če so hlevska vrata dobro zaprta." „Oprosti, Walter, da te prekinem, toda Pavel pravi, da pozneje ne more klicati, in se oglasi šele zvečer." „Prav, pa zvečer. Torej kmet Izvolite vendar še malo kave! - Torej kmet odide, in komaj stopi ven, že dregne mlada žena . .." ,J^apačno, popolnoma napačno. Prvič vendar ne. On gre ven, dregne ga šele potem, tretjič. Saj gre kmet trikrat ven. To se mi je zdelo strašno smešno. Torej kmet gre ven gledat, kaj je s kozo. S kozo je bilo vse v redu, in se vrne." „Napačno. Ostal je zunaj prav dolgo, in mlada žena reče medtem popotniku ..." . . ,,Prav nič mu ne reč. Kmet se še ni vrnil ..." ^ ,Takoj še ni stopil noter. Torej kmet se vrne in nekaj časa spi, nato spet plane pokonci in pravi: Še enkrat moram posedati za kozo - in gre spet ven." „Popolnoma si pozabil povedati, da je bil popotnik zelo lačen!" I ,,Res, pri večerji je rekel popotnik, daje tako lačen, da se ga duša še komaj držir Odgovorila sta mu, da sta z živežem bolj na tankem in imata le nek^ sira ..." „In mleka!" .,In mleka, je pa še nekaj konserve, pa mu je ne moreta dati, ker jima mora trajati do prihodnjega semnja. In potem so legli v posteljo. In ko je kmet zunaj, dregne žena popotnika v bok in mu reče: No . . ." „Figo! Nikakor ne! Walter, to vendar ni res! Nikakor ne reče ,no‘ "! „Seveda reče ,no‘! Kaj pa naj mu sicer reče? " „Reče: Zdaj bi bila pa prilika . . . ‘ „Nasprotno, reče ,no‘ ... in dregne potnika v bok ..,." ,,Ti pa res pokvariš vsak dovtip, Walter!" „Ta je pa lepa! Jaz da pokvarim vsak dovtip? Ti ga pokvariš — jaz že ne! Zdaj reče žena . .." ,JDaj, da nadaljujem jaz! Ti zabrišeš vsako poanto .. ." „Ne draži me. Trude! Če začnem kak dovtip, ga hočem tudi povedati do kraja ..." „Saj ga nisi začel pripovedovati ti, začela sem ga jaz!" „To je vseeno, vsek^or hočem nadaljevati to zgodbo do konca Ti sploh ne znaš pripovedovati zgodb, vsaj pravilno ne!" . . „Jaz pripovedujem pač zgodbe po svoje, ne pa po tvoje, m če ti ni prav, ni treba, da poslušaš!" „Tudi ne bom poslušal . . . Hočem pa pripovedovati do kraja, in sicer tako, da bo imel go.spod Panter od zgodbe užitek! „Ce morda misliš, da je užitek tebe poslušati . . . „Trude!“ .„ , No povejte, gospod Panter, ali je sploh še mogoče to prenašati' Strup kar brizga iz njega. In tako živčen je že ves teden ... jaz imam . . .“ „Ti si.. .“ „Ti se sploh ne znaš krotiti ..." . • „Kmalu bo začela spet gobezdati o kompleksih! Tvoja mati pravi temu kar slaba vzgoja .. . „Moje pa pusti kar pri miru!“ . . • o t i „Kdo je zadevo pri odvetniku ustavil? Kdo neki? Morda jaz. li. Ti si me rotila, naj ločitev . . .“ „Laž! Nesramna laž!“ Bum! Drlesk vrat na desni. Drlesk na levi. Zdaj sedim tu s polovičnim dovtipom. Kaj neki je rekel popotnik mladi kmetici? POTA m sTit^^ Dežurni poročajo NADLEGOVALA NATAKARICO - Miličniki iz DoL Toplic so 27. marca zvečer pridržali do iztreznitve Janeza Senico in Jožeta Princa iz Sel. Čeprav je delovni čas v bifeju minil, sta nadlegovala natakarico, zahtevala pijače, hotela kegljati in pri tem razgrajala. Prijavili so ju tudi sodniku za prekrške. VLOM V AVTO - V noči na 28. marec je nekdo vlomil v osebni avto Marije Šinkovec v Kristanovi ulici. Iz prtljažnika je vlomilec vzel orodje in oškodoval lastnico za 300 din. PSA SO UKRADLI - Friderik Fister z Mestnih njiv v Novem mestu je prijavil miličnikom, da mu je nekdo 28. marca ukradel psa ovčarja, vrednega 1.000 din. CE ni ZAKLENJENO ... 29. marca je nekdo odnesel iz nezaklenjene kuhinje Marije Rabič na Prešernovem trgu v Novem mestu 500 din. Zjutraj tega dne pa je tat obiskal tudi Ivanetičeve v Ulici Mirana Jarca. Iz nezaklenjene predsobe je izgnilo 900 din gotovine. KURJI TAT - V noči na 30. marec j6 neznanec vlomil v kokošnjak Anice Pavlenč v Lamutovi ulici v Novem mestu in odnesel 5 kur in petelina. POŽAR V AVTU - 30. marca zjutraj je nastal požar na avtomobilu Stanislava Gabrijela iz Praproč. Gabrijel je dal privariti zavesico na desni blatnik, ker pa je puščala cev za bencin, se je ta vnel, ogenj pa je zajel tudi zadnji del vozila znamke Opel-Cadet. Zgorela je vsa notranja oprema in je škode za 15000 din. ZAKAJ JE GORELO? 31. marca dopoldne je na Grajski cesti v Črnomlju začela goreti lesena baraka, last hišnega sveta. V baraki so shranjevali orodje. Škode je za 7.000 din, vzrok požara pa še raziskujejo. KDO SE BO MASTIL? V noči na 31. marec je neznanec vlomil v kp^ošnjak Antonije Selčič v Podzemlju in odnesel 6 kokoši. NEZNANO KOLO - Jože MikUč je pri svoji garaži v Žabji vasi našel zeleno žensko kolo. Pripeljal ga je na postajo milice, kjer čaka lastnika. BUCENCANA RAZGRAJALA - 31. marca zvečer sta se v hotelu Kandija pretepala Branko Jovič in Borko Jovič iz Bučne vasi. Prijavljena sta sodniku za prekrške. UKRADENO PERILO - V noči na 1. april je nekdo ukradel Rajmer-jevim na Prešernovem trgu za 500 din perila, ki se je sušilo na dvorišču. IZGINIL IZPRED GOSTILNE -Martinu Nosetu z Jugorja pri Brusnicah je nekdo 31. marca zvečer odpeljal motorno kolo NM 14-017, ki je bilo parkirano pred gostilno Hudoklin v Gabrju. PRI CARU RAZGRAJALA - 1. aprila zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Tomaža Hu-dorovca z Gavgen hriba in Dušana Hudorovca iz Dol. Drbravic, ker sta razgrajala v gostilni Car. Ker nista dobila pijače, sta razbijala in začela pretepati celo goste. Kazen pri sodniku za prekrške jima ne bo ušla. Več kot polovica jih prvič pade 961 šoferskim kandidatom iz štirih dolenjskih občin je tudi letos teorija glavna ovira — Na testiranju je padlo 506 ljudi v času od 1. januarja do 20. marca letos se je v štirih dolenjskih občinah (Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) prijavilo k vozniškim izpitom 961 občanov. V Črnomlju se jih je prijavilo 97, prvič pa je pristopilo k izpitu samo 37 kandidatov. Od tega jih je vozniški izpit uspešno opravilo 34, kar pomeni 34,2 odstotka. Teoretičnega izpita (testi) ni naredilo 51 kandidatov, praktičnega pa samo 12, kar pomeni Akcija alkohol 1. aprila ponoči so na ob-moču UJV Novo mesto na 7 mestih ustavljali voznike in jih preizkušali z alkotesti. Miličniki so ustavili 429 vozil in 35 voznikov je pihalo balončke. Kar pri 25 voznikih je bilo ugotovljeno, da so vozili pod vplivom alkohola. Na mestu samem so 17 voznikom odvzeli vozniška dovoljenja, ostalim pa preprečili vožnjo. Z alkotesti so preizkusili tudi dva kolesarja s pomožnim motoirjem in enega s kolesom - vsi trije so bili vinjeni! Pri ugotavljanju nesreč, ki so se zgodile med 23. in 25. marcem, se je izkazalo, da je bilo polovica teh voznikov vinjenih. Ker je na Dolenjskem vedno več prometnih nesreč, ki jih zakrivijo vinjeni vozniki, so nujne take akcije, kakršno so izvedli v prvoaprilski noči. V interesu vseh občanov in treznih voznikov je: še več takih akcij in ostrih kazni! 12,8 odstotkov. V Metliki je bilo samo 22 kandidatov. Prvič je k izpitu pristopilo šest kandidatov, od 22 pa jih je izpit uspešno opravilo samo šest. Teoretični del je ,,zadržal' 13 kandidatov, ki se niso dovolj pripravili, praktičnega dela izpita pa niso opravili trije. V novomeški občini se je k izpitom prijavilo kar 688 kandidatov; prvič se, jih je z izpiti srečalo 163. Od tega jih je izpite opravilo 105, kar znaša 21,5 odst. Največ preglavic je tudi v Novem mestu kandidatom delal teoretični del, saj je padlo kar 325 občanov, praktičnega dela pa ni opravilo 58 „učencev“. V Novem mestu so kandidati najslabše opravili teoretični del. Vzrok je v tem, ker občani mislijo, daje teoretični del le igračkanje, in prihajajo na izpit nepripravljeni. Odstotek ne-uspeUh pri teoretičnem delu je sko- ZARADI ZAVORE 29. marca ob 23. 30 seje po avto-’mobilski cesti peljal Drago Žerjav iz Crnca pri Brežicali. V Skopicah je pritisnil na zavoro, tedaj pa ga je zaneslo na levo, kjer je zadel v cestni smernik, se trikrat prekucnil in nato obstal na kolesih. Sopotnik Janko Lapuh iz Črnca se je hudo poškodoval in so ga odpeljali najprej v brežiško, nato pa v zagrebško bolnišnico. Voznik in sopotnik Bojan Kostanjšek iz Crnca sta se laže poškodovala, na vozilih pa je za okrog 5.000 din škode. NESREČNI KOLESAR 30. marca ob 13.55 je gluhonemi Aleksander Stefanovič iz Šedma s kolesom s pomožnim motorjem nenadoma zapeljal v desni del stranice kesona tovornjaka, izgubil ravnotežje in po 10 metrih padel na pločnik. Tovornjak je vozil Franc Kovačič z Rožnega, kije začel Stefanoviča prehitevati v križišču s stransko cesto po levi strani. Kolesarje padel tako nesrečno, da je zaradi hudih poškodb takoj umrl. V postelji iskal jestvine? Franc Zaletel, 19-krat kaznovan, je na begu Iz zapora v vasi Lazine spet poskušal vlomiti Stari znanec sodišč Franc Zaletel iz Kranja je 14. novembra lani pobegnil iz ljubljanskih zaporov, kjer je prestajal kazen. Na stop se je s komionom peljal proti Kočevju, na- Za vzorne Iz referata za varnost v prometu v Novem mestu so nam sporočili, naj se vsi tisti vozniki, ki so pridobili naslov vzornega voznika, takoj oglasijo v njihovi pisarni. Tam bodo dobili nove, lepše in uporabnejše nalepke „Vzorni voznik“, s katerimi se bodo lahko izkazali. Zato tiste, ki ne vedo, kje je pisarna referata za varnost v prometu: oglasite se v gasilskem domu! J. P. to pa v bližnjih krajih nemudoma nadaljeval posel, ki ga je najbolj vajen. V vaseh med Kočevjem in Dvorom se je izdajal za nakupovalca lesa za podjetje LIP Bled in prišel tudi k hiši Zofije Rajer v vasi Lazina. Ker je bilo vse zaklenjeno in očitno nikogar doma, je nasilno odprl vhodna vrata. V stanovanju je razmetal postelje in posteljnino, ker pa ni našel denarja, je odšel. Zvečer si je v vasi poiskal prenočišče pri nekem kmetu, toda tam so ga že prijeli. Medtem je namreč Ra-jerjeva opazila, da je imela vlomilski obisk, in javila miličnikom, ti pa so krivca izsledili. Ko sc je zaradi poskusa velike tatvine zagovarjal te dni na okrožnem sodišču v Novem mestu, si je izmislil malo verjetno zgodbo. Rekel je, da je bil moker in lačen in da se jc hotel v hiši le osušiti in najti kaj za pod zob. Očitno sc jc zlagal, kajti kuhinja je bila polna jestvin, a se ni ničesar dotaknil. Senat pod predsedstvom .sodnika Pirnata mu je prisodil 7 mesecev zapora. Sodba pa še ni pravnomočna. Zanju je bil vhod čez šipo „Bila sva brezposelna, brez denaija, večkrat pijana kot trezna, pa sva začela vlamljati..Nekako tako sta pred dnevi na okrožnem sodišču v Novem mestu povedala 40-letni Ludvik Kužnik z Malega Lipovca in 2S-letni Ivan Grm iz Bušinca. daljevala na Podturnu. Dopoldne sta spet razbila šipo na zaklenjeni hiši Jožefe Senica. Že v tretje sta denar brezuspešno iskala in se morala zadovoljiti z drugimi predmeti. Seni-čevi sta odnesla gramofon s ploščami, žensko uro, električni mUnček, 2 servisa, 54 ženskih robcev in budilko. Vse to cenijo na 2500 dinarjev. Nepridiprava pa so kmalu zalotili. Vse ukradene predmeta so prav tako še tople našli v skrivališču pri Gust-Iju Poglajenu na Vel. Riglju. Tja sta znosila plen po dogovoru, da bo Poglajen blago razprodal. Priznala sta takoj, povedala, kje so stvari, tako da so lastniki že čez nekaj dni vse dobili nazaj. Ko je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča tičkoma izrekal kazni, je upošteval pri Kužniku pred kaznovanost in mu prisodil 2 leti strogega zapora. Ker je kronični alkoholik, se mora po sodbi tudi obvezno zdraviti, in to v zaporu. Za Ivana Grma, ki je bil prvič na stranpoti, močno pod vplivom Kužnika in še vinjen, so določili kazen; 1 leto in 4 mesccc zapora, pogojno raj šestkrat večji kot pri praktičnih izpitih. Eden glavnih rezlogov za tako razliko je tudi v tem, ker delajo kandidati praktični del pod skrbnim vodstvom inštruktorjev. V Trebnjem se je k izpitom prijavilo 211 kandidatov, praktično pa ni šlo izpita delat 30 ljudi. Prvič je k izpitom prišlo 56 ljudi, uspešno pa jih je zaključilo 35. Na teoretičnem delu je ,,spodrsnilo" 117 kandidatom, na praktičnem pa samo 29. Skupaj se je torej k vozniškim iz pitom v štirih dolenjskih občinah prijavilo 961 kandidatov. Prvič se je za volan usedlo 262 občanov. Izpit je opravilo samo 180 ljudi, kar znaša v odstotkih le 22,35. Pri teoriji je padlo 506 kandidatov ah 64,35 odst. Vehko uspešnejši pa so bili kandidati pri praktičnem delu, kjer sta padla 102 kandidata ali 12,87 .odst. Na referatu za varnost v prometu v Novem mestu smo zvedeli naslednje; inštruktorji res vsakemu kandidatu zaračunajo za uro vožnje 45 dinarjev, ki pa ne gredo v njegov žep: za učno uro dobi inštruktor 15 dinarjev, drugo gre za popravila vozila in za dajatve, ki jih mora avto šola plačati družbi. J. PEZELJ VELIKA SKODA V KRŠKEM 27. marca popoldne je Sime Do-vančič iz Zemuna z Drnovega peljal v Krško tovornjak s cisterno. Na cesti Krških žrtev ga je v blagem ovinku začel prehitevati- Jakob Kohl-bach iz Avstrije. Oplazil je prikolico, prav tako pa še obcestni kamen. Tovornjak se je umaknil na desno in zaviral, vendar ga je zaneslo na travnik, kjer se je prikolica odpela in se prevrnila, cisterna pa se je prevrnila čez kabino in in obstala na kolesih. Voznik tovornjaka se je hudo poškodoval, laže pa njegov sopotnik Dušan Ostojič iz Zemuna. Na vozilih je škode za 105.000 din, na tovoru pa škode še niso ocenili. EDEN PRIJET, DRUGI NA BEGU 2. aprila dopoldne je bilo vlomljeno v hišo Jožeta Zupančiča v Vavpči vasi pri Semiču. Vlomilec je iz spalnice odnesel 900 din gotovine, v kuhinji pa je vzel uro in nož. Miličniki so že prijeh 17-letnega P. H. in ga predah preiskovalnemu sodniku, medtem ko je drugi osumljenec, 22-letni Maijan Hudorovac še na begu. I Po Novem mestu kar naprej srečujemo avtomobile z oznako Kot ugotavljajo komisije pri izpitih, šoferski kandidati večkrat niso dovolj pripravljeni, veliko pa jih pade že pri teoretičnem delu. (Foto: Sandi Mikulan) METLIKA - TRCENJE NA VINOGRADNIŠKI - 26. marca zvečer je Litijčan Filip Dolinšek vozil osebni avto iz Svržakov v Metliko, na Vinogradniški cesti pa je avto zaneslo v strmino, nato nazaj na cesto v avto Ivana Simoniča iz Svržakov, ki je pripeljal naproti. Škode je za 10.000 din. METLIKA; FANTICEK NA CESTI - Karlovčan Milutin Kozar je 27. marca popoldne vozil avto po CBE proti Jurovskemu brodu, koje nenadoma na cesto pritekel 6-letni Matej Žugelj. Voznik je dečka zbil na tla in so ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico. le z Mirne vozil z avtom iz Ljubljane proti Trebnjemu. Pri Biču je začel Temu se ne smejimo Po vlomih sledi kazen: tudi za Ludvika Kužnika in Ivana Grma za 3 leta. Medtem se je Grm že za-posbl in sodišče meni, da bo tudi to dobro vplivalo nanj. Sodba še ni pravnomočna. Ko je človek mlad, gre skoro vsak skozi pobalinsko dobo, ko se postavlja z rabutanjem in potegavščinami na račun odraslih. Kakor pride, tako to kmalu tudi mine, če ne gre za hujše primere. Ce mladostnik sosedu smukne tri jabolka z drevesa, zato še ni prestopnik, pač pa ga v mladinsko kriminaliteto uvrščajo tatvine vrednejšega blaga. Zal na Dolenjskem taki primeri zaskrbljujoče naraščajo. Lani je 262 mladoletnikov (16 iz občine Črnomelj, 19 iz Metlike, 179 iz Novega mesta in 48 iz Trebnjega) storilo 187 kaznivih dejanj, kar pomeni povečanje mladinskega prestopništva za 65 odstotkov. ' Pri teh kaznivih dejanjih je bilo v 49 primerih udeleženih tudi 92 otrok, še šo- larčkov. To niso več potegavščine in zgodbe, ki se jim smejimo. Ti otroci so bili udeleženi pri 16 tatvinah, pri 12 vlomih, 9 požigih, celo pri uboju! Ce pogledamo, kakšnih kaznivih dejanj so bili krivi mladoletniki iz štirih dolenjskih občin v preteklem letu, vidimo, da gre skupno za 59 tatvin, 53 vlomov, 17 odvzemov motornih vozil, povzročili pa so tudi 6 težjih in lažjih telesnih pošdodb! To so že hude stvari. Zakaj se otroci in mladoletniki spuščajo v kriminal? Kot kažejo ugotovitve uprave javne varnosti, gre za pomanjkljiv nadzor staršev, za neurejene družinske in socialne razmere, željo po materialnih dobrinah in premajhno družbeno skrb za mladino. R. BA CER Vlamljati sta začela načrtno, in sicer 13. septembra lani. Prvi podvig sta naredila v hiši Anice Skubic v Meniški vasi pri Dol. Toplicah. Prišla sta v hišo, ko je še spala. Iskala sta denar, ker pa ga ni bil q s ti vzela fotoaparat, torbico z dokumenti in uro. Skubičeva je bila oškodovana za 420 din. Sla po denarju ju je gnala še v vikend univezitetnega profesorja Rudolfa Kladnika med Seh in Meniško vasjo. Razbila sta šipo, a tudi tu denarja ni bilo. Odnesla sta daljnogled, trobento, žepno svetilko in dve ročni žagi. Vrednost ukradenih predmetov iz te hiše znaša okrog 1.860 din. Akcijo sta že naslednje jutro na- GOZDNI POŽAR 1. aprila ob 11. uri jc začelo goreti nad vasjo Polana pri Ratežu blizu Sevnice. Zgorelo je približno 3 ha gozda, škode še niso ocenili. Požar so pogasili gasilci in občani Rateža. Menijo, da je začelo goreti zaradi neprevMnega zažiganja trave. prehitevati kolono vozil, tedaj pa je iz kolone šinil tudi Zagrebčan in trčil v prednji del Strmoletovega avta. Škode je za 4.000 din. SKOPICE: VEC RANJENIH -Drago Žerjav iz Crnca je 29. marca zvečer vozil osebni avto z Gmajne proti Brežicam. Pri Skopicah je njegov avto zaneslo na bankino, trčil je v smernik, se trikrat prevrnil in končno pristal na kolesih na cesti. Pri nesreči se je hudo poškodoval sopotnik Janko Lapuh iz Crnca, laže pa sta bila ranjena voznik in drugi sopotnik Bojan Kostanjšek iz Crnca. Škode je za 6.000 din. KOT; VOZIL BREZ TABLIC IN SE PREVRNIL - 31. marca zvečer je Anton Strucelj iz Tuševega dola vozil fička brez tabhc skozi Kot pri Semiču. Zapeljal je s ceste, podrl dva smernika, se prekucnil na streho in obstal na cesti. Med prevračanjem je vrglo iz avta voznika in sopotnika Jožeta Nabovca iz Tuševega dola. Oba sta bila laže poškodovana, škode pa je za 6.000 din. ZBURE; MOPEDIST V TOVORNJAK - Na cesti med Zburami in Klevevžem sta se srečala 30. marca zjutraj tovornjak, ki ga je vozil Franc Tutin iz Smolenje vasi, in mopedist Rudolf Vidmar iz Celevca. Na ozki cesti je mopedist trčil v tovornjak, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. 5kode je za 400 din. STEFAN; AVTO NA TRAVNIK - Novomeščan Jože Košiček je 30. marca zjutraj vozil tovornjak proti Ljubljani. Pri Stefanu je zapeljal na bankino, od tam pa je avto zdrsnil po nasipu na travnik. Škode je za 4.000 din. ČRNOMELJ: NI MOGEL USTAVITI - Matija Lapajna iz Svibnika je 30. marca dopoldne vozil osebni avto po Cesti Staneta Rozmana v Črnomlju, ko je čez cesto nenadoma stekel 6-letni Mitja Stupar iz Črnomlja. Voznik je sicer zavrl, toda bilo je prepozno in je dečka zbil na tla. Na srečo se je Mitja le laže poškodoval, škode pa je za 400 din. STRUGA; RAZNESLO ZRAČNICO - 31. marca dopoldne je Ljubljančanka Danica Kastelic vozila avto od Strug proti Oočcu, ko je med vožnjo razneslo zračnico na prednjem kolesu. Avto je zaneslo s ceste in je trčil v smernik. Škode je za 3.500 din. TATOVI NA DELU 2. aprila je nekdo ukradel iz osebnega avta, parkiranega pred blokom v Kotaijevi ulici v Novem mestu, orodje in lastnika Franca Piltaveija oškodoval za 860 din. Iz fička, parkiranega pred tovarno Novoteks v Bršlinu, pa je tat odnesel Martini Šinkovec razdelilno kapo s kablji. Zadnje čase se take tatvine množijo, zato naj lastniki avtomobilov bolj pazijo na svojo lastnino. EDO HUDOROVAC IDA HUDOROVAC STANE BRAJDIČ Uprava javne varnosti v Novem mestu išče Cigane: Eda Hudorovca, sina Edvarda, rojenega 4. junija 1942 v Vinici pri Šmaiieti; z njim sta studi njegova žena Ida in Stane Brajdič, sin Valentina, rojen 28. julija 1933 v Žužemberku. Kdor bi o njih kaj ve^el, naj to javi najbližnji postaji milice. BIVŠA... v članku „98 občanov je v preiskavi**, objavljenem v prejšnji številki Dolenjskega lista, smo objavili, da je prijavljena tudi blagajničarka AMD Novo mesto zaradi suma poneverb. Na željo zdajšnje blagajničarke AMD, ki svojo službo pošteno opravlja, poročamo, da je preiskava naperjena zoper bivšo blagajničarko AMD Novo mesto. 12 DOLENJSKI UST Stran medila: RIA BACER Št. 14 ~ apnla l973 &TRTKĐV INTERNO Vzgojiteljic manjka Prof. Veljko Troha: »Otroško varstvo po programu iz leta 1969 ~ Vrtci nimajo samo varuške vloge« Inž. Albert Račečič iz Dominvesta je prejšnji četrtek vprašal predsednika izvršnega odbora novomeške TIS prof. Veljka Troho, ali že imajo v izobraževalni skupnosti načrt za večji napredek na področju vzgojno-varstvene dejavnosti v občini. „Kot vemo, se je občina odločila za akcijo 5.000 stanovanj. Ali bo šlo v korak s to gradnjo tudi otroško varstvo? “ je med drugim zanimalo inž. kačečiča. Prof. Veljko Troha je z začetkom odgovora posegel v razmere, ki so prevladovale desetletja in v kakršnih je gorela zelena luč predvsem za razvoj obveznega osnovnega šolstva. „To šolstvo je bilo pravno in po zakoniti poti urejeno davno prej, preden je družba začela razvijati vzgojnovarsteno dejavnost. Potreba po vzgojnovar-stvenih ustanovah se je začela z razvojem industrije in zaradi zaposlenosti staršev. Toda še danes pojmujejo ljudje te ustanove kot nekaj takega, kjer so otroci v varstvu, dokler ne pridejo starši iz službe. “ „Menite, da je vzgojni smoter vrtcev še preveč zanemarjen? “ „Pedagoška in sociološka znanost ugotavljata, da je temeljna vzgojna celica družina. Zato bi morali biti vrtci ne samo prostor, kjer otroci čakajo, da se starši vrnejo iz službe, marveč mesto, kjer bi že omenjeno vzgojo še utrjevali in razširjali. Ob upoštevanju vsega tega bi morali vrtce graditi zlasti tam, kjer je družinska vzgoja šibkejša, to pa je na podeželju. “ „Kot je znano, je občinska skupščina že pred leti razpravljala o razvojnem načrtu otroškega varstva. Ali ta načrt še velja? “ „Načrt oziroma program je bil sprejet leta 1969 za obdobje do leta 1975. Upošteva potrebe mesta in občinskih središč, zato bi se moglo reči, da je še vedno pravi odraz potreb. Glavni kažipoti za razvoj vzgojno-varstvenih ustanov so: rast števila prebivalstva, napredek industrije, rast naselij. Po tem programu smo na novomeškem območju že marsikaj uredili, predvideni pa so še vrtci: nov na Kristanovi, na Drski, v Ločni, Bučni vasi. Ob Ljubljanski cesti dobiva vrtec prav zdaj večje prostore. V drugih krajih naj bi uresničili: razširili vrtec v Žužemberku, uredili novega v Dolenjskih Toplicah (v okviru nove šole), gradili v Mirni peči. “ „Kaj spoznavate pri tem? “ „Upam, da s prostori kmalu ne bo težav. Huje je, da spričo naraščajoče vzgoj-novarstvene dejavnosti ni dovolj kadrov. Ne zato, ker bi jih ne bili načrtovali. Predvideli smo jih in pri TIS ne varčujemo s štipendijami, ko gre za to področje. Naj poudarim, da je za študij na vzgojiteljski šoli pri TIS vselej prižgana zelena luč, odziv pa kljub temu silno slaboten. Resno razmišljamo o ustanovitvi oddelka vzgojiteljske šole v Novem mestu. Ce bo študij bliže, bo tudi zanimanje za vzgojiteljski poklic večje. “ Ob koncu je prof Troha želel, naj bi predstavnik šentjemejske krajevne skupnosti povedal, kako se tamkajšnja KS vključuje v kulturno življenje. I, ZORAN ODLOK O DAVKIH IN PRORAČUN ZA 1973 SPREJETA Med omejitvami in potrebami V občinskem proračunu in za TIS skupaj 74,350.000 din ali za 16 odst. več kot lani — Kje dobiti denar za nove delavce v upravi, v šolah, v vrtcih itd. in za večje osebne dohodke? Odborniki občinske skupščine so imeli na seji 29, marca odgovorno nalogo: sprejemali so odlok o davkih občanov in občinski proračun za 1973. Tako osnutek odloka o davkih občanov kot predlog občinskega proračuna so že pretresali na sestanku kluba odbornikov, razen tega pa je bilo oboje od 19. do 24. marca v javni razpravi na zborih volivcev. Ob sprejemanju odloka o davkih občanav ni bilo nobene razprave in so ga odborniki potrdili brez besed. Novi odlok, ki velja za letošnje leto, je skoraj docela tak, kot je bil lanski, ima le nekaj sprememb. Omeniti velja predvsem to, da je z letošnjimi spremembami in dopolnitvami uresničeno ustavno načelo, da so tisti, ki se ukvarjajo z zasebnim delom v obrti in v kmetijstvu, enako obdavčeni kot delavci v družbenem gospodarstvu. Le za kanček razprave je bilo ob sprejemanju občinskega proračuna. Letošnje proračunske okoliščine so kaj nenavadne: širše družbeno-poli-tične skupnosti so prenesle na občine veliko novih pristojnosti. Z njimi so občine prevzele seveda tudi delo in dolžnosti. Širše družbeno-politič-ne skupnosti pa so proračunska sredstva kljub temu omejile. Po družbenem dogovoru, ki naj bi ga podpisale slovenske občine, bodo lahko letošnja proračunska sredstva za največ 9 odst. večja od lanske porabe. Predlog proračuna, ki so ga sprejemali na seji je bil za 1,050.000 din večji od tistega, ki je bil v razpravi na zborih volivcev. Od tega povečanja je 882.000 din bilo dodeljeno temeljni izobraževalni skupnosti, preostalih 168.000 din pa v manjših zneskih med drugo proračunsko potrošnjo. Če upoštevamo, da so bih zahtevki proračunskih potrošnikov do proračuna letos za 7,800.000 din UPOKOJENCI Izlet na Jezersko, v Preddvx)r in Brnik bo priredila novomeška podružnica Društva upokojencev 17. aprila. Za prevoz bo treba odšteti 36 din, prijaviti pa se je treba ob ponedeljkih in petkih. Avtobus bo iz Novega mesta (izpred avtobusne postaje) odpeljal ob 7. uri, ob 17.45 pa bo povratek. Kasneje sta predvidena tudi izleta v Avstrijo in Italijo. Kdor nima potnega lista, naj že zdaj pripravi dve fotografiji, sicer pa podaljša potni list. Člani s podeželja se lahko za prvi izlet prijavijo in vplačajo stroške pri svojih poverjenikih. Prijave za izlet bodo sprejemah do 13. aprila. KRAJEVNE SKUPNOSTI Pod nadzorstvom Stalna konferenca KS Je spet na nogah Stalna konferenca krajevnih skupnosti v Novem mestu ima novo vodstvo. Pred kratkim šo za predsednika izvolili Toneta Pirca, ki je na tej dolžnosti zamenjal Zvoneta Perca. Predsedniki krajevnih skupnosti so na nedavni seji poudarili, da bi morala stalna konferenca skrbeti za skladje med načrti, željami in možnostmi, hkrati pa imeti pod nadzorstvom tudi to, kako v krajevnih skupnostih delajo. Komunalna dejavnost v novomeški občini je v velikem razcvetu. Čeprav je denarja za te namene precej več - iz proračuna dobijo krajevne skupnosti okoli 800.000 din na leto - še vedno niso kos potrebam irl željam ljudi. VARSTVENI DODATEK ZA KMETE BORCE Kmetje borci, stari nad 60 let, ki imajo priznano dvojno dobo pred 9. sept. ozir. 13. oktobrom 1943 in so njihovi redni, dohodki nižji kot najnižja pokojnina (manjši od 830 din na mesec), imajo pravico do varstvenega dodatka, ki je enak razliki med njihovimi prejemki in najnižjo pokojnino. Med redne dohodke štejejo 2-kratni katastrski dohodek za lansko leto (razen v IV. okolišu in pri samohranilcih, kjer ne šteje), preračunan na družinskega člana, in ostali dohodki, preračunani na družinskega člana. Pravico do tega dodatka uveljavljajo kmetje borci pri referatu za borce pri SOb. KRAJEVNE SKUPNOSTI BREZ ZASTANKA Tenkočuten posluh za žive in mrtve Komunalni dejavnosti še vedno odmerjajo največ truda — Brezplačno delo ljudi pri Javnih delih skupne koristi se je že zdavnaj udomačilo Dvajset krajevnih skupnosti v novomeški občini je imelo lani že 11,327.193 din dohodka. V primerjavi s prejšnjimi leti so to znatni denarji, saj so imele krajevne skupnosti še pred štirimi leti le nekaj nad 3.555.000 din in na začetku leta 1965 — komaj 1,038.000 din. Krajevne skupnosti so dobile v zadnjem času vrsto predalčkov za nove dohodkovne vire. Krajevnega samoprispevka je bilo lani za skoraj 2,390.000 din, prispevkov po pogodbah za 1,542.000 din, okoli 1,3 milijona din so dale delovne in druge organizacije, občinska dotacija je znašala 752.000 din, 3,167.000 din pa so ustvarile krajevne skupnosti s svojo dejavnostjo. Kajpak je treba k temu prišteti še neštete ure brezplačnega dela in material, ki so ju knjižili kot dodatni prispevek ljudi, vrednost pa ocenili na 1,060.000 NOVI ZAZIDALNI NAČRT ZA STRAŽO 29. marca je bil na občinski seji potrjen novi zazidalni načrt za Stražo na zemljišču za pošto. V novi stanovanjski soseski, ki bo zrasla na 4 ha zemljišča, bo 37 vrstnih hiš, stanovanjski bloki s skupno 80 stanovanji in trgovsko središče s 1200 m2 za 3 poslovne stavbe. V novi soseski bo prostora za 465 stanovalcev (osnova je povprečje 3,5 stanovalca na družino), kar je 116 prebivalcev na hektar. Največ denarja - več kot 4.180.000 din so krajevne skupnosti lani odmerile za komunalno dejavnost. Vzdrževati (se pravi polniti jame z gramozom) so morale 286 km poti, obnovile so 47,5 km vaških in medvaških cest, na novo uredile 9 km poti, zgradile 3 mostove, uredile 2 ha zelenic, napeljale^ 27,1 km novih vodovodov, zgradile 0,5 km kanalizacije, za 28 pokopališč pa namenile 87.700 din itd. Poleg tega so zbrale za nad 2,386.000 din samoprispevkov za gradnjo šol, priredile 69 predavanj, odmerile skoraj 40.000 za ostarele in onemogle, 9,259 din pa dale za nepreskrbljene otroke. Za ureditev in vzdrževanje družbenih prostorov, kulturnih in drugih dvoran je šlo okoli 600.000 din, za proslave skoraj 24.000 din itd. Za družbeno dejavnost skupaj so krajevne skupnosti odmerile več kot 3,5 milijona din. Pred dvema letoma so dobile krajevne skupnosti pomembno dodatno nalogo; organizacijo SLO. Lani so povsod ustanovili štabe za SLO in enote za civilno za.ščito, hkrati pa poskrbeli za strokovno izobraževanje prebivalstva. Podatek, da so krajevne skupnosti izvedle lani 69 pre- davanj o civilni zaščiti in po šest tečajev prve pomoči v trinajstih KS, dokazuje, da to področje ni zapostavljeno. NOVOMEŠKA GODBA; Pri gasilcih Za 1. maj • prvi nastop Pred kratkim je imelo novomeško prostovoljno gasilsko društvo redni letni občni zbor. Zbor je bil zanimiv, ne samo zaradi poročil o tem, kako je društvo delalo, kako se je borilo proti požarom in kako je vzgajalo mladi rod: na njem je prvič nastopila pihalna godba, ki deluje zdaj pri gasilcih. Društvo godbe ni prevzelo, kot so do zdaj trdile vesti, marveč je postala godba njegov neločljivi del, s tem da je podrejena gasilski disciplini. Godba še bo poslej imenovala pihalni orkester PGD v Novem mestu, imela bo svoj odbor, v katerem bodo predstavniki društva, obratno pa bo vodstvo zastopano tudi v upravnem odboru društva. Gre za to, da bi imelo Novo mesto spet dobro in delujočo godbo. Za vzdrževanje je poskrbljeno. Vaje imajo godbeniki v nekdanji gasilski orodjarni na Novem trgu. Kmalu bodo dobili tudi uniforme, za 1. maj, kot kaže, pa bodo prvič javno nastopili. P. C. Vedo, kaj delati Marjan Pavlin je no-vi predsednik ZMS Od prejšnje srede ima Zveza mladine v novomeški občini novega predsednika. To je Marjan Pavlin, dosedanji sekretar občinske konferenco ZMS. Na popoldanski seji štirih specializiranih konferenc je bil za ta položaj izvoljen soglasno. V govoru, ki ga je imel na tej seji, seje novi predsednik zavzel, da bi med drugim čimprej uredi- li troje stvari: mladinski klub, aktivno.st mladih v zvezi s SLO in organiziranost mladih komunistov po aktivih. * „Novomeški mladinski klub naj bi dobi! nove prostore; nekateri menimo, da bi prostore zanj lahko dobili v Domu Partizana na Loki. Anketa je pokazala, da bi morah v klubu razviti dramsko, športno, foto-kino, filatelistično in druge dejavnosti,'* je dejal. Letos bo mladina novomeške občine izvedla vrsto del, kakršnih do zdaj ni bilo ali pa jih je bilo malo. Prirejali bodo pohode po poteh domicilnih enot, zbira- li denar za dom v Kumrovcu, organizirali zbor mladih samo-upravljalcev iz občine, ustanovili politične šole v vseh večjih krajevnih skupnostih, hkrati pa oblikovali še več aktivov mladih komunistov. Marjan Pavlin poudarja: ,Akcijski program nas bo dovolj zaposlil, da se ne bomo imeli časa ukvarjati z malenkostmi. Upam, da tudi tovrstne kritike ne bomo več deležni. Prej se je to večkrat in upravičeno dogaja- lo." 60 OBOGATENIH 60 mladincev iz Krke, Laboda, Industrije obutve in drugih delovnih organizacij je bogatejše v znanju. Ta teden se končuje politična šola, ki jo je občinska konferenca ZMS priredila pred dnevi v gasifskem domu v Ločni. Labod in Krka bosta imeli zatem še svoji politični šoli. večji kot lani in v večini primerov upravičeni, denarja pa ni bilo, si lahko mislimo, kakšne težave so imeU sestavljalci proračuna. Nobenemu proračunskemu potrošniku ni zagotovljen denar za 100-odst. osebne dohodke v drugi polovici leta, ko bodo odmrznjeni. Nič čudnega, če je tajnik občine Dušan Zupanc na seji odbornike opozorili, da občinska uprava ob dejstvu, da ji je dode'-Ijeno premalo sredstev, ne bo mogla uresničevati sklepov, ki jih je skupščina že sprejela. Razprava ob sprejemanju proračuna je bila končana s kaj malo obetajočo ugotovitvijo, da bo letos potrebno skrajno varčevanje .... M. J. Suhokrajinski drobiž DOBRO OBISKAN ZBOR VOLIVCEV je bil pred kratkim v Žužemberku. Na njem je bila živahna razprava, v kateri je sodelovalo lepo število občanov. Na dnevnem redu je bil predlog občinskega proračuna za leto 1973 in sprememba odloka o prispevkih in davkih občanov, na samem zboru pa so predlagali dopolnitev dnevnega reda. Dopolnitev dnevnega reda je bila razen enega vzdržanega glasu soglasno sprejeta. Na tem zboru so sprejeli več pomembnih sklepov, ki bodo izhodišče za stališča krajevne skupnosti. OBČNI ZBOR ŽUŽEMBERŠKE LOVSKE DRUŽINE v nedeljo, 25. marca, je bil skrbno pripravljen. Na njem je bila zelo dobra udeležba. Ptisotni so bili zadovoljni z delom odbora in potrdili predložena poročila,. Sprejeli so tudi delovni program za bodoče lovsko leto, v vodstvo pa so ponovno izvolili večino dosedanjih članov odbora. PRETEKLI PETEK JE BILA SEJA SVETA ŽUŽEMBERŠKE KRAJEVNE SKUPNOSTI. Na njej so obravnavali predloge občanov z zadnjih sestankov v Šmihelu, v Klečetu in v Drašči vasi. Obenem so obravnavali tudi predloge zbora volivcev v Žužemberku in o njih zavzeh stališča. Odločili so se tudi glede gradnje odseka ceste Drašča vas-Dečja vas. ZIMSKO-POMLADANSKA SUŠA je dokaj prizadela občane iz vasi, ki imajo manjše vodnjake. Ponekod je vode v vodnjakih povsem zmanjkalo, tako da so morali naročiti prevoz vode z avtocisterno. ŽUŽEMBERŠKO KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO je priredilo družabni večer, na katerem je 16 prizadevnih članov dramske sekcije prejelo knjižna priznanja. Denar za priznanja so zbrali iz izkupička svojih prireditev. M. S. MINI ANKET* Pomlad se počasi prebuja in ljudje v lepem vremenu vse raje hodimo na sprehode. Eni zavijemo v Ragov log, drugi v gozdiček za stadionom, tretji ob Krki. In kaj menijo o novomeških ,,parkih" nekateri občani? STANE FINK, uslužbenec: „Še dobro, da je okolica Novega mesta en sam velik park. ,Ume-tnega‘ nimamo. Ne vem, zakaj odgovorni ne poskrbijo, da bi zbirališče nad teniškim igriščem končno le uredili, saj je do skrajnosti zanemarjeno. Prostor za pošto bi prav prišel zlasti mladim mamicam, saj te z vozički ne morejo, pa tudi ne smejo v Ragov log.“ Zelenice ALMIRA MIŠIČ, delavka: „Novo mesto se z Velenjem ali Novo Gorico ne more primerjati. Tam vse lepo cveti, parki so prelepo urejeni, pri nas pa je kot pri Ciganih. Kar nerodno mi je zaradi turistov. Le kaj si mislijo o nas? Mislim, da je že skrajni čas, da uredijo zbirališče za pošto, saj se tam mladi prav radi shaja-mo.“ JOŽEFA MIKLIČ, trgovka: „Bolj malo časa ostane za sprehode, kljub temu pa ob lepem vremenu s sinčkom rada odidem v Ragov log. Škoda, ker je tako zanemarjen*. Odgovorni bi morali pri vsaki klopici namestiti posodo za odpadke, sprehajalci pa bi morali biti kulturnejši.“ JANEZ KASTELIC, strojni tehnik: „Pred Industrijo obutvi-je so lani naredili lepo gredico z rožami. Pa so jo voznUci tovornjakov kmalu uničili. Ne vem, kako morejo biti ljudje taki. Saj je še tudi kje drugje prostor za parkiranje njihovih vozil. Mislim, da bi morali miličniki tudi take, ki kvarijo podobo mesta, kaznovati.“ IVANKA DOLAR, uslužbenka: „Lepa lega,, reka, slikovito mesto ... vse to je premalo, da bi tujci vzljubili naše mesto. Turisti ljubijo red, čistočo, lepe parke z rožami, drevjem. In kje imamo v Novem mestu kaj takega? Če že kje kaj posadijo, občani „narabutajo“ za svoj vrt, tem pokradejo zopet druge „go-spe“ ali njihovi otroci in to se ponavlja." DRAGICA BON, gospodinja; „Rada odidem na sprehod, s seboj pa pdpeljem sosedovo punčko. Tako rada gleda cvetje, pa ga v Novem mestu skoraj nima kje videti. Bolj revni smo v tem pogledu, bolj revni. ..“ J. PEZELJ RAZSVETLJENE BRUSNICE Ponoči se v Brusnicah vsaj na cesti, ki drži v Gabrje, ljudem ni več treba spotikati ob vsak kamen; pred kratkim so tu zagorele prve luči javne razsvetljave. Napeljati jo je dala krajevna skupnost, ki ima poleg tega v načrtu tudi vod'^vod. Novomcšte kronika POTRJENO DIREKTORSTVO -Jože CJosenca bo še naprej prvi mož v komunalnem podjetju. Delavski svet ga je ponovno izvolil za direktorja, občinska skupščina pa je to imenovanje potrdila. RAZPRODAJA KULTURE -Prejšnji teden je šlo iz knjigarne Mladinske knjige na Glavnem trgu toliko knjig, kot že lep čas ne. Razprodaja je zamikala številne ljubitelje leposlovnih in drugih del, saj so bile knjige celo po 3 dinarje. To je bila tudi za tiste, ki hodijo okrog s plitvim žepom, priložnost, da napolnijo domače knjižne pohce. KDO BESNI PO GLAVNEM TRGU? - Snete in polomljene parkirne ure na prometno urejenem Glavnem trgu so žalostna posledica objestnosti za zdaj še skrivnostnih ponočnjakov in nič kaj lepa podoba te mestne ulice. Ni še znano, kdo naj bi se bil znesel nad instrumenti, ki odmerjajo čas za parkiranje, vendar dolgo ne bodo ostali neznani in nekaznovani. Družba gotovo nima tohko denarja, da bi dovohla frkoli-nom tako grdo ravnati z javnim premoženjem. ZGLED - ZA KUMROVEC --Novomeška mladina bo začela zbirati denarne prispevke za spominski dom v Kumrovcu. Zgled so dali člani občinske konference na seji prejšnji teden v Domu JLA: ob vhodu v dom so zbirali denar od udelečencev jjpje. V kratkem bodo začeli denar za spominski dom v Kumrovcu zbirati tudi v krajevnih organizacijah ZRVS. MESA SPET ZA SPROTI - V mesnicah in trgovinah spet visijo kosi govedine, teletine In svinine, tako da se je število brezmesnih dni v tednu zmanjšalo. V zadnjem času so trgovine nekoliko bolj založene tudi z očiščeno svežo perutnino. TRŽNICA - Petkov živilski trg je bil po založenosti podoben prejšnjim in tudi cene so se držale. Naprodaj so bili vsi pridelki, malone na vseh stojnicah pa so kupce čakala semena. ROJSTVA: Rodile so; Ana Črta-lič iz Ulice Ivana Roba 24 - dečka, Marija Gutman z Zagrebške 16 -deklico, Alojzija Bučar iz Ulice Mirana Jarca 17 - Brigito, Irena Peča-var iz Paderšičeve 10 a - dečka, Vilma Manček iz Kristanove 22 -Uršo, Marija Kastelic iz Kristanove 32 - Tomaža in Frančiška Rupar iz Kristanove 22 - Marjeto. POGREBI - Umrli so; Tone Pirnar, upokojenec z Broda, star 78 let, Viktor Pirnat, upokojeni učitelj iz Ljubljane, v 78. letu, Ana Vidic, posestnica iz Šmihela, ter Stanislav Kukove, upokojenec iz Ciotne vasi, 75 let. - Ena gospa je rekla, da so jo preselitve uradov čisto zmešale. Zadnjič je na rotovžu debele pol ure čakala, da jo bo sprejel sodnik za prekrške, ko pa so se odprla vrata, jo je streslo, ,,Ne, pri vas pa res nimam kaj opraviti, vse kaj drugega imam v glavi Kot smrt,“ je oddrsala čez prag pogrebne službe ... v PETIH LETIH Vložene investicije v osnovno šolstvo, ki so bile realizirane s krajevnim samoprispevkom, s posojili in sredstvi iz drugih virov, znašajo v petletnem obdob-'ju (marec 1968 — marec 1973) 1.417,766.000 S din. Če odštejemo od tega sredstva samoprispevka, znašajo sredstva za investicije v šolstvu iz ostalih virov 773,058.280 S din. TABORNIŠKA POMLAD Izredno uspešen pomladanski izlet je spodbudil brežiške tabornike za delo. Tako so na sestanku odre-dove uprave sklenili popestriti svoj program z več množičnimi akcijami. Na predvečer dneva tabornikov, 21. aprila, bodo pred prosvetnim domom zakurili taborni ogenj. V aprilu pripravljajo še zbiranje starega papirja, česar bodo gospodinje prav gotovo vesele. Za mesec maj so platiirali udeležbo v teku ob žici okupirane Ljubljane in sodelovanje pri kurirčkovi pošti, ob koncu meseca pa še pohod v neznano. Taborniki bi se radi udeležili vsaj ene prireditve v počastitev 400-letnice hrvaško-slovenskega kmečkega punta, saj nosi njihov odred Gubčevo ime. fti vseh akcijah bodo sodelovah starejši in mlajši taborniki. ^ i V zavest ljudi še ni prodrio prepričanje, da uživanje alkohola pred nastopom dela v jutranjih urah slabo vpliva na zdravje, ogrcža varnost pri delu, zmanjšuje storilnost in jasnost misli. Posledice jutranjega pitja so škodljive za vsakogar, za delavca pri stroju, za pisalno mizo, za volanom, na gradbišču ali kjerkoli drugod. Izvršni odbor občinske orga- zanjo. Zavzema se za uresniče- nizacije Rdečega križa v Brežicah predlaga občinski skupščini nekatere ukrepe za omejitev jutranjega točenja alkoholnih pijač. Zaveda se, da s tem nevarne razvade ne bo izkoreninil. Toda vsaj mladi rod se je ne bo navzel, če bo manj priložnosti KOLIKO ŽENSK BREZ DELA V brežiški občini je pri Zavodu za zaposlovanje trenutno prijavljenih 127 žensk brez zaposlitve. Med njimi sta dve z višjo, dve s srednjo strokovno izobrazbo, 20 s poklicno šo> lo, 53 priučenih delavk in 58 nekva-Uflciranih. nje tehle predlogov: Skupščina naj sprejme odlok za prepoved točenja dkoholnih pijač do osme ure zjutraj. Pri izdajanju obrtnih dovoljenj naj v prihodnje daje prednost gostiščem, ki nudijo gostom tople obroke. Tudi pri obdavčitvi bi kazalo vpeljati razlike med gostišči, ki kuhajo toplo hrano, in bifeji, ki točijo samo pijačo. Tam običajno niti s sendvičem ne postrežejo. Rdeči križ nadalje predlaga čim nižje obdavčenje brezalkoholnih pijač in zahteva dosledno spoštovanje določil o prepovedi točenja alkoholnih pijač mladoletnikom. Če Trgovsko podjetje „Krka“ trgovskemu podjetju ,JLjudska potroš-n^“; „Kar za roke se drživa, se bova že med razpravami o integraciji privadili druga na drugo!“ NOVO V BREŽICAH Solarji v toplice? Večtna osnovnošolskih otrok ne zna plavati, zato se vedno več telesnovzgojnih delavcev zavzema, da bi to veščino vključili v pouk telesne vzgoje že med letom. Otroke bi v aprilu in majiK ko še ni toliko kopalcev, vozili v CateŠke Toplice in tako vse naučili plavanja. NA IZLETU PO BELI KRAJINI. Taborniki iz Brežic, Cerkelj in Bize-Uskega so pred kratkim obiskali Črnomelj, Metliko, Vinico in Suhor. Enodnevnega izleta se je udeležilo 90 medvedkov in čebelic. Ustavili so sc ob pomembnejših spomenikih NOB, o bojih na tem območju pa jim je pripovedovala tov. Kolarjeva. Vodniki so po vodih pripravili kulturni program za nastope pri spomenikih v poča.stitev spomina na padle borce. Kosilo so si taborniki pripravili ob Kolpi, in si privoščili tudi razvedrilo. Izletniki so bili povsod lepo sprejeti. Zenske na tujem, iz brežiške občine dela v tujini precej žensk. Do leta 1970 jih je odšlo čez mejo 385, zdaj pa je to število naraslo, vendar točnih podatkov ni. Zadnje ča.se sc jim odpirajo nova delovna mesta doma, predvsem v Industriji motornih vozil in v Tovarni pohištva. To bo omejilo zaposlovanje na tujem. PROMETNO tekmovanje. Predstavniki osnovnih šol in organov, ki so v občini odgovorni za prometno vzgojo, so se te dni srečali na skupnem sestanku. Na pobudo sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu so se dosovorili za priprave na drugo kolo šolskega prometnem tekmovanja in udeležbo na področnem tekmovanju. PLODNO LETO. Na občnem zboru Avto-moto društva v Brežicah so izvolili nov upravni odbor. Stari je štel 15 članov, sedanjega pa so povečali na 25, da bi tako pritegniU k delu širši krog članstva. Dosedanjo dejavnost so ocenili nadvse ugodno in sprejeli okvirne naloge za novo obdobje. Sklenili so, da prizadevnost ne sme popustiti, saj jih ta čas čaka odgovorno dek>. KE VESTI skupščina takih določil nima, naj jih predpiše. Predlagatelji so prepričani, da bo opozorilo imelo ugoden o^iv med odborniki, saj so varnost pri delu, povečana storilnost in zdrav razvoj mladega rodu del naših skupnih želja. JOŽICA TEPPEV Kje so ženske? Še vedno ob strani Dosedanje evidentiranje za vodstvo družbeno-politič-nih organizacij in predstavniška telesa kaže slabo zastopanost žensk. Ne samo v brežini občini, ampak povsod v Sloveniji. Komaj deset odstotkov so jih našteli doslej, kar se prav nič ne ujema s števUom zaposlenih žensk v naši republiki. Teh je nad 40 odst., odtod najnovejša zahte\'a, da bi povsod tem, kjer gre za odločanje, predstavljale tretjino. Na nedavni seji sckcije. za družbeno aktivnosl žensk v Brežicah so udeleženke podprle tako sialištc, ker čutijo, da bi ob njihovi uaviit»čiioM j inai}ikak siclep dri'gače izzvenel. 1 o velia predvsem za otroško varstvo, ti ga bo treba hitreje reševati tudi zunaj občinskega središča. Tako je na primer v obratu metli.škc Beti v Dobovi zaposlenih 105 žensk, ki imajo skupaj 70 otrok. Samo štiri delavke imajo otroke v vrtcu, ostale .sc morajo znajti, kakor vedo in znajo. Večina jih izroča svoje malčke v varstvo sosedom. Pa še tiste, ki imajo otroke v vritu, niso brez skrbi: dobiti morajo nekoga, da jih odpelje v varstveno ustanovo, ker ima ta delovni čas samo od 7.30 do 12.30 ure. Delavke vedo, da v Dobovi za varstvo' ni prostora, zato niso sitnarile. Tudi za spremembo dela v vrtcu niso rekle. Prav gotovo bi bilo podjetje pripravljeno prispevati svoj delež, če bi v samoupravnih organih postavile vprašanje varstva, saj so tudi si-ccr naletele na razumevanje. To velja predvsem tedaj, kadar otroci zbolijo. Brez težav si takrat iz-p^oslujejo proste dni za nego. V sili spregovorijo. Tako je povso'd, vendar premalo za uveljavljanje enakopravne pravice do odločanja, premalo za razbremenitev zaposlene matere in gospodinje. J. TEPPEV NEBOGLJENI OTROCI Kadarkoli na raznih sestankih kdo povzame besedo o zdomcih, je slišati pripombe glede slabe preskrbljenosti njihovih otrok. To nikakor ne velja za vse, saj nekateri zelo redno prihajajo domov na obisk in tudi sproti poravnavajo stroške za njihovo oskrbo pri sorodnikih ali dru^e. Na Pišečkem pa imajo precej takiht ki pozabljajo, da njihovi otroci potrebujejo obleko in da hrana ni zastonj, in tako so malčki popolnoma prepuščeni rejniškim družinam. Postopek za plačilo preko sodišča je zelo dolgotrajen in še izmaknejo se mu lahko s preselitvijo v drug kraj, kar nekateri brezvestni očetje tudi izkoristijo. v ODMAKNJENIH KRAJIH NAJMANJ DENARJA PRI HIŠI V soboto, 24. marca, so bUi slušatelji politične šole za mlade proizvajalce v Brežicah zadnjikrat na predavanju. Izobraževanje je trajalo ves teden. Šolo je obiskovalo 55 slušateljev. Delovne organizacije so jim omogočile proste dni, da so se laže posvetili izobraževanju. JUTRANJI KOZARČEK JE SAMO ŠKODLJIVA RAZVADA Trezni na delo, zdravi domov Pred skupščino predlog RK za prepoved točenja alkohola do osmih zjutraj v hribih gospoduje revščin^ Dobrodošel otroški dodatek v kmečkih družinah — Premajhne vsote za podpore Dobrova, Stranje, Gorenji Leskovec so kraji, kjer je še precej revščine in socialnih problemov. To so odmaknjene hribovske vasi, daleč od -prometnih zvez. Sneg tam okoli dolgo leži, da, celo pomlad zami ja. _ __ Ljudje bi si liitreje opomogli, če bi ialiko oddajali mleko in spravili v denar svoje pridelke. A kaj pomaga, ko je na vse strani tako daleč, kupci pa ne pridejo mednje! Če dobro premislimo, so otroci iz takih krajev najbolj prikrajšani. To, kar imajo njihovi vrstniki na Senovem di v Krškem, je zanje nedosegljivo izobilje. Zadovoljni so, da imajo v šoli vsaj malico. Revnim kmečkim družinam tudi otroški dodatek precej pomeni. Kjer ni denarja v hiši, se s SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK V KRŠKEM Nič več v rokavicah Izgovorov je bilo že preveč, čas je za dejanja „v boj za resnično samoupravljanje! “ je geslo za delo komunistov v k^ki občini. Na seji konference 29. marca so sklenili iti v bitko z delavci, pa ne za pravice na papirju, ampak za vsebinske spremembe, za resnično odločanje delavcev o bistvenih stvareh, da ne bodo drugi mimo njih razpolagali s sadovi njihovega dela. to pozna. Po 60 majo za enega otroKa. ni, otrok ima pa le nekaj od ■ ga. Na območju 44 da Senovo prejema gj kmečkih otrok. Za neka nakažejo kar na šolo. 1 ^ za primere, kjer pa tudi sicer ne znajo K obrniti denarja v otrokov P Sprva je bUo zaradi teg . protestov, potem Pf.i/jjbje deti s tem sprijaznili, so p rešila skrbi za . gble- pa še kak prepotreben K ke kupi učencu za ta de ^ . Ko že omenjam revš^^^^ tudi vrsto SO^^J^J,. omenim ^enihj Konferenca je poimensko naštela delovne organizacije, ki imajo že danes vse možnosti, da se okličejo za temeljne organizacije združenega dela in si s samoupravnimi sporazumi zagotovijo pravice, ki jim pripadajo. To velja predvsem za obrata Lisce, Laboda, Konirja, po prehodni sanaciji pa tudi za Metalno na Senovem. Trenutno v tovarni gradbenih žerjavov teh možnosti ni, čeravno so v Mariboru na sedežu podjetja drugačnega mnenja. . Pri Metalni je treba razčistiti še vrsto stvari, predvsem pa negotovost zaradi prihodnosti kolektiva na Senovem. Obrata Sremič in Imperial imata že položaj TOZD. V Celulozi pri-pravl^jo predlog za 6 takih samostojnih enot. Gradbenemu podjetju Pionir postavljajo v občini zahtevo po izpolnitvi obljube za tovarno gradbenih elementov na Krškem polju. K Pionirju naj bi se pridružilo še krško podjetje Sava, ki se po splošni oceni že leta ne prebije nikamor naprej. Za hitrejši razvoj mu manjkajo jasni programi, pa tudi kadrovske spremembe v vodstvu so KMETJE V ITALIJI NA KMETIJSKEM SEJMU Enota za kooperacijo pri Agrokombinatu v Krškem je marca priredila tridnevni izlet za kooperante. V Veroni so si ogledali kmetijski sejem, spotoma pa tudi zadružne hleve, vinske kleti in skupinsko uporabo strojev. Koristno so združili s prijetnim in si ogledali kulturne znamenitosti Verone, Padove in Benetk. Posameznik je za izlet prisi)eval po 200 din, ostalo pa je dodal Agrokombinat. GO'SPODARJENJE Z GRAMOZOM Na Krškem polju se bo moralo ustaviti neplansko kopanje gramoza. Tako so sklenili komunisti občinske konference ZK na seji 29. marca. Če bo šlo tako naprej bo postalo Krško polje ena sama jama, saj si zdaj prav nihče ne beli glave, kaj bo potem. Komunisti zahtevajo, naj se gramoz prodaja v predelani obliki, oplemeniten z delom, in ne le kot surovina. Dokler ne bo dolgoročnega načrta, bo skupščina preprečevala 'odpiranje novih gramoznic. VEČ ZA KMEČKE DOMOVE Najslabše stanovanjske razmere so na podeželju. Tudi kmetje borci še nimajo povsod urejenih stanovanj. Občinska Zveza zdiuženj borcev NOV v Krškem je zaradi tega sklenila podpirati obnovo kmečkih domov. LABODOV OBRAT SE OSAMOSVAJA Tovarna perila Labod iz Novega mesta zaposluje v Krškem 360 delavcev. Lani je imel obrat štiri milijarde S din celotnega dohodka, letos pa se bo približal že petim milijardam. Pričakovati je po razgovorih predstavnikov in občinske^ skupščine z direktorjem, da bodo priprave za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela zdaj hitreje stekle in da bodo v matični organizaciji pokazali več razumevanja za pravice delavcev, priborjene v ustavnih dopolnilih. tam nujno potrebne. Povsod tam, kjer se v vodstvih podjetij pojavlja odpor do približevanja samouprave delavcem v obratili (na primer v Lisci), bodo komunisti stopili na stran tistih, ki jim te pravice daje ustava. Na konferenci so zahtevali večjo zavzetost sindikatov, boljšo obveščenost delavcev in večjo pozornost družbeno-politič-nemu izobraževanju zaposlenih. J. TEPPEV podpirancev, osamije»“*> .g. nih starih ljudi. Ne^ e P majo občasno po^P^ J-ancev. najst paje stalnih podpir^Jj Najvišji mesečni ^nese j ^ dinarjev na osebo, večin^ prejema manj, po , 140 dinarjev. Ti lju« I raztreseni po r^ih nn zaselkih, marsikdo ^Q^|. podrti bajti, daleč od so^ Letos se nadejajo neko^^ucu je pomoči, če kaj več denarja za take n^^^, Potrebni bi je bili P^®X^. ^ z« ki jim je podpora edin preživljanje. _ tEPP^^ JOŽICA Kaj bo jutri? Kolektiv Metalne na Senovem je zaskr Jf ^ leif prihodnost. Občinska konferenca ZK v Krškem }f ^ ten>^,i zanj predlagala sanacijo, ker to4w>t je, nima ^ usp^ organizacijo dela. V Krškem bodo zahtevali, preusmeritve rudnika da svoj odgovor tudi skupnih republiških rezerv. Posnetek je 2 dvorišča t J. Teppey) i- STTo je Z°navadi po- K smeti ‘loklerT\"^csto pač M*''- No ''Uali 7 H ^odo odvo- ie*;' p" lo y^l » v' ' TUDI V JtHNg ,?°slovainipj^P,‘„določene son^'^ili m°'®ktivov^Tni)‘‘^ deskah vin^^'^eli ^s'kje že S® Popuste J l'' bn J® vrste I n^'^inccv Pa hn • “P»la. ZACETHK DRS 1A KUREKTKN - Minuli teden se jc pričel drst po-dusti v ustju reke Mirne. Prizadevni ribiči so očistili del struge tik ob izlivu v Savo. Nesnago jc kar mrgolelo. Ob primernem času bodo čiščenje nadaljevali vzdolž reke proti Dolenjemu Boštanju. Nekdo je k bregu spravil dosti koruznice; če ribičem ne bo olajšal čiščenja, ga bodo prijavili sodniku za prekrške. Vsaj del obrežja je torej urejen, krivolova pa vsaj na začetku ni bilo. Da bi vsaj vzdržali in ribe le občudovali do konca drsta! ZLATA FUSCiCA BUDNI - Po večletnem mrtvilu je občinska strelska zveza priredila spet tekmovanje strelcev za zlato puščico. Tokrat si jo jc priboril Stane Budna iz Stillesa. KMBALAZA ZA SVK20 VSEBINO - Marsikatera pripadnica nežnega spola jc z nasmeškom opazovala moške kupce, ki so vneto prenašali vrečke vijoličaste barve z napisi „VERONIKA". Vendar pa ni Šlo za intimno perilo te ljubljanske trgovine, temveč zelenjavo, ki jo zvija zelenjadar v vrečke te firme, ki mu jih je ponudila krška Papirkonfckci- nim materialom. Mudil sem se tudi v Ptuju in glej; v Ptuju sem dobil vse štiri gume za ceno treh v Sevnici! To je nezaslišano!" KAREL FON, upokojenec, Breg: „Po čem je ta solata? “ sem vprašal v Merxovi samopostrežnici. „15 dinarjev,” je bil odgovor. Vem pa, da jo makedonski prodajalec prodaja po 10 dinarjev, in to kakšno! Žal bi zamudil vlak, če bi pešačil na Glavni trg. „Kaj je pri sosedih ceneje? “ smo ga vprašali? „V Laškem je cenejši tekstil iste kakovosti, ne le v industrijski prodajalni Volne.“ BORIS DEBELAK, predsednik krajevne konference SZDL, Krmelj: „V novi trgovini trgovskega podjetja dobite vse. Vseeno pa vozijo ljudje stvari iz Mokronoga. Slišal sem, da negodujejo kmetje v Šentjanžu zaradi cen umetnih gnojil. Pravijo, da so pri sosedih cenejša.“ JOŽE DRENEK, direktor Trgovskega podjetja: „Vsega ne moremo doseči v eni generaciji! Delamo, kar moremo. Naši hodijo drugam, drugi pa k nam, to se izravnava. Niti domača industrija ne jemlje pri nas reprodukcijskega materiala. IVAN NAGODE, poslovodja: „Naš promet raste iz leta v leto!“ VINKO GEC, vodja nabave v Stil-lesu: „Lani je Trgovsko podjetje še dajalo za reprodukcijo, letos so sami odpovedali. Pravijo, da jih držijo zaradi skladišč. Pri njih pa smo iskali blaga za milijone. Tako lahko sodelujemo edino s poslovalnico Elektrotehne.“ V Trgovskem podjelju pravijo, da hodijo iz podjetij raje drugam, ker pridejo potniki tako do dnevnic in kilometrin? „Mi urejamo v.se pismeno ali s telefonom. Za pomožni material, npr. za razne vijake, okovje ipd., se nam ponavadi izredno mudi. Veletrgovce samo pokličemo, pa že pripeljajo po tovarniški ceni. Dostikrat imajo Ic-ti že redne prevoze v Sevnico, nudijo razne ugodnosti. Pri Trgovskem podjetju pa smo dostikrat čakali v nedo-gled.“ FRANCE SKRABEC, tržni inšpektor pri ObS Sevnica: „Občani naj nas obveščajo o nepravilnostih. Sicer pa smo ob raznih pregledih ugotovili, da ne gre za nepravilnosti, bolj za napake iz neznanja. Veletrgovci izsilijo od proizvajalcev ugodnosti, ki jih mala podjetja ne morejo. Mi žal nimamo rabatnega sistema kot zahodni Nemci. V veljavi je še občinski odlok o davku na suho-mesne izdelke, riž, makarone, konzerve, sadje in zelenjave. Nekatere skupščine so jih odpravile. Sevni-ška trgovina ima težave s kadri, v sosednjih občinah npr. le-ti nimajo takih možnosti za zaposlitev izven trgovine kot v Sevnici v Lisci in Jutranjki." A.ŽELEZNIK STRELCI GRADIJO STRELIŠČE Občinska strelska zveza je po občnem zboru odločno prekinila s skoraj 5 letnim mrtvilom. Pod vasjo Konjsko gradijo strelišče, ki spada med največje športne objekte, ki jih letos gradijo v Sevnici. Da bo strelišče nared, bo treba še okrog 45’ tisočakov. Obudili bodo strelske družine v občini in nadaljevali pred leti začeto delo z osnovnošolsko mladi no v Sevnici in Boštanju. Trenutno poteka ligaško tekmovanje med sevniškimi in krmeljskimi strelci. ZAHVALA Z VRHKA Vaščani Vrhka pri Tržišču se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k elektrifikaciji njihovega zaselka, predvsem sevniški občinski skupščini in Elekiru Celje, Piv Krško. Posebno se zahvaljujemo Marjanu Gabriču, predsedniku skupščine, inž. Šetincu in delavcem, ki so tako hitro opravili svoje delo. HVALEŽNI *'ASCANI PRED ODLOČITVIJO O STATUTU ZADRUGE: Kako vrniti ljubezen do zemKe? Dosti je bilo že rečenega o delavskih ustavnih dopolnilih, vendar: ima ustava tudi 35. kmečko dopolnilo. Zanimanje za statut med kmeti Pr^ korak je zaupanje. ,J)elavci zadruge niso zaradi samih sebe, ampak zaradi kmetov. Bolj uspešnejši bodo kmetijski strokovnjaki pri zadrugi, bolj jih bodo kmetje nagradili, to spoznanje je že prodrlo,** je dejal minuli četrtek Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, na razširjeni seji izvršnega odbora občinske kon£e;_ renče SZDL v Trebnjem, sklenil že na seji avgusta lani, da je treba razpravo o tem prenesti na kmetijsko-gospodarske odbore'. 22. decembra so se zadnji zbori koo^-rantov odločili le za organizacijo združenega dela, in ne več temeljnih. Skušajo kmete prepeljati žejne Statut kmetijske zadruge je prvi, ki ga je občinska konferenca SZDL prejela po pozivu, naj ta najviši akt delovne ^upnosti usklajujejo z ustavnimi dopolnili. Zakon določa za kmetijske organizacije skrajni rok 8. junij 1973. Kot je dejal na seji inž. Drago Kotar, je zadružni svet ZADRUGA: Servis kmeta Marjan Dolei>šek, kmet iz Mokronoga „Naš kmetijsko gospodarski odbor je statut obravnaval že dvakrat. Kmetijska zadruga Trebnje ima precej posluha za sodelovanje s kmetom, zato smo tudi prišli do ugotovitve, da bi bilo zmotno spet vse postavljati na mlade noge. V statutu piše, da se lahko ustanavljajo te-mdjne organizacije združenega dela. Ljudje vidijo, da se brez organizacije, kakršna je naša zadruga, ne da delati, njeni strokovnjaki so v redu! Ljudje se zelo zanimajo za te spremembe, toliko bolj bodo zadovoljni, ko bodo videli, da se besede tudi uresničujejo. Zadruga mora biti servis kmeta, le tako jim bomo vrnili ljubezen do zem-lje!“ čez vodo? Za svoje potrebe je imelo lani 9 kmetijskogospodarskih odborov okiog 185 tisočakov. Trgovina je v glavnem z reprodukcijskim materialom imela za 2,5 starih milijard posla, vendar tudi celotni odkup in kooperacija nista dosti zaostajala, šlo je za pridelke, vredne nad 2 mili- ^di. Po mnenju inž. Alojza Metelka je akumulativnost še vedno majhna. Ko bo kmet prišel do večje ekonomske moči, bo mogoče začeti proces nadaljevati. Zato so v razpravi meni-li, da si s statutom ne kaže vezati rok tako, da bi se čez čas lahko vseeno odločili za več temeljnih organizacij združenega dela. V dosedanje razprave so se vključile tudi družbenopolitične organizacije zadruge, pr^vsem sindikalne organizacije. Imenovali so posebno de&vsko komisijo. Za nadaljnjo notranjo kontrolo so menili, da je treba imenovati nadzorni odbor, Id bi bil širši od delavske kontrole, saj morajo kontrolo izvajati tudi kmetje. Tudi trebanjsko sodelovanje s kmeti se vse uspešneje uveljavlja. Na seji 7. aprila bo izrekel zadnjo besedo zadrug svet. A. ŽELEZNIK Desetkrat nalaganj! Odborniki podprli »veto« direktorjev, predsednikov samoupravnih organov, glede mirenske zdravstvene postaje Nič ni pomagalo, naj je direktor skupnosti zdravstvenega zavarovanja Novo mesto še tako prepričeval odbornike* skupščine Trebnje na zadnji seji o tem, da ni umestno; da skupščina „zaseže“ samoupravne sporazume, s katerimi delovne organizacije pristopajo to leto k financiranju zdravstva. Kdor odpira ventil za denar, ima menda tudi kaj besede v neredu praznih obljub. Kot so govorili odborniki, so v novomeškem zdravstvenem domu obljubili zobozdravnika že desetič, drugi center občine z nad 1000 zaposlenimi pa je še vedno brez njega! Vse družbenopolitične organizacije na Mirni so že javno izrazile svoj protest. Vse bob ob steno! Najbolj razumljivo izgovarjanje bi bilo l^ko tako: zobozdravnikov ni! To pa za mirenski primer ne drži. Kar 5 zobozdravnikov se je prijavilo iz sosednje republike, poleg domače dentistke! Kot v začaranem krogu: vseh 5 stomatologov od drugod ne more priti, ker nimajo stanovanja, dentistka ima stanovanje, morala pa bi še v šole. Za vse pa imajo ključ v Novem mestu. Na skupščini je bilo jasno rečeno: nihče iz uprave ni pritiskal in navijal za posameznega kandidata! Jasno je le to: meja kritičnega razmerja v Sloveniji je en stomatolog na 1.800 prebivalcev, v trebanjski občini pa pride stomatolog kar na 5.600 prebivalcev. Odborniki so zato podprli stališče sestanka direktorjev in predsednikov samoupravnih organov. Celoten primer mora raziskati posebna komisija. Do rešitve pa bodo pogodbe najbrž ostale na trebanjski občini, čeprav nima nihče nič proti njim. Naslednja poteza je na zdravstvenih delavcih zdravstvenega doma Novo mesto. A. Ž. Sajenje krompiija je v polnem teku. Mladi gospodar Franc Vovk je minuli četrtek na očetovem posestvu zasadil 1 hektar krompiija. Kljub slabi letini so ga lani prodali trebanjski zadrugi za Kolin^o 20 ton. Če bo bolje kot lani, si Vovk letos obeta 25 ton. Koliko je še takih malih dolenjskih kmetij? Ga bodo posadili toliko, da bo vse skupaj zneslo 3.500 ton, kolikor ga bo potrebovala mirenja tovarna? Na sliki: sajenje je vsedružinska akcija. (Foto: Železnik) MIRENSKI ŠOLARJI IN STAREŠINE ZA KUMROVEC Učenci mirenske osemletke so se vključili v vsejugoslovansko akcijo zbiranja denarja za spomenik borcev in mladine v Kumrovcu, ki ga naj bi zgradili s pomočjo prispevkov vseh občanov. Učenci marljivo zbirajo star papir in zbrani denar pošiljajo v sklad za izgradnjo doma. Tudi rezervne vojaške starešine so pobrali svoj prispevek kar na strokovnem predavanju. D. PUC TREBNJE: MAJA KLUB V petek, 23. marca, je v Trebnjem predaval dr. Rugelj z zavoda za zdravljenje alkoholikov iz Skofljicc pri Ljubljani. Klub zdravljenih alko-liolikov bodo ustanovili 14. maja. Varovanci doma v Skolljici bodo za ustanovitev kluba pripravili kulturni program. Ivdini bližnji klub v Novem mestu ima že toliko članov, da jc delo otežkočcno, zdravljeni alkoholik pa potrebuje pomoč tudi po zdravljenju v zavodu. Trebanjski klub bo nadomestil to vrzel. DROBNE Z MIRNE KOSOBRIN JE „ZAMRZNIL** -Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Dana ima pripravljen nov proizvod iz sadnega žganja in brinjevca, ki bo prav gotovo dosegel podobno slavo kot že druge znane pijače te tovarne: Potentila, Herme-lika in podobno. Žal pa je zaenkrat KOSOBRINA doletela zamrznitev cen, tako da se ga tovarni ne izplača poslati na trg. Pomladna odjuga pač šc ni zavela povsod! KOLIKO naj kdo PLACA -Kot so ugotovili na nedavnem zboru volivcev, šc vedno ni pravično ugotovljeno, kdo in kako naj bi plačeval kanalščino. Tudi odmera in popis stanovanjskih hiš ni več ustrezna, tako da marsikdo ne plačuje niti prispevka za mestno zemljišče. Nekaj denarja bo torej mogoče še porabiti. CEZ noč ob TRI STARE TISOČAKE - Ce zmanjka elektrike, ne trpi le družbena proizvodnja. Boro Praštalo z Mirne je imel okrog 1.000 piščancev tik pred izvalitvijo, ravno takrat pa je zmanjkalo elektrike. Toliko kokelj, kolikor jih nadomešča elektrika, pa ni mogoče kar naenkrat zamenjati, zato so kupci zaman čakali na prve piščancc. Sedaj ima Praštalo v valilnici drugo nastavo, upa, da bo imel tokrat več NAMESTO GOSTILNE - BIFE - Gostilničar Bogdan Novak je vrnil obrtno dovoljenje gostilne „Pri Francki'*, zatem pa je lokal oddal v najem Kmetijski zadrugi Metlika. Vse bo laliko edinole boljše; gostilničar je ostal isti, Mirenčani pa se zbadajo, da lahko brez posebne mu-je obiskujejo Metliko, kadar se jim zazdi. SELE PO PREUDARKU ZA KS - Kmetijsko-gospodarski odbor na Mirni ne soglaša z določilom novega statuta trebanjske kmetijske zadruge, po katerem naj bi določen znesek zadružnega denarja namenjaU krajevni skupnosti. O tem, koliko bodo dali in za kaj, se želijo s svetom krajevne skupnosti dogovarjati .sproti, tako da bi zanesljivo vedeli, da je njihov denar šel za namene vaških skupnosti, in ne morda za rekreacijski center ali kaj podobnega. LHo 1973 Stran uradU: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKI UST 15 Premalo denarja za vse potrebe Za uresničitev načrtov TIS manjka 1,5 milijona din Temeljna izobraževalna skupnost je za letos načrtovala 12,247.649 din dohodkov ali okoli 1,5 milijona dinaijev več, kot jih bo lahko po veljavnih predpisih dobila. To je bilo ugotovljeno na zadnji seji občindce skupščine. Zaradi tega bodo zaustavljene nekatere začete investicije v šolstvu, nekatere načrtovane bodo preložene. Ze na občinski seji so poudarili, da je treba zagotoviti denar za grad- DARUJTE, KAR NE POTREBUJETE Pomladansko čiščenje stanovanj se je začelo. Občinski odbor RK Kočevje svetuje občanom, naj že zdaj pripravijo zavitke oblek, obutve in posteljnine, ki je ne potrebujejo več, pa je še uporabna. Vse to bodo aktivisti Rdečega križa spet kmalu zbirali. REKU SO; JOŽE MlHELlC, ZKGP: Ustavnih dopolnil mnogi delavci sploh še ne poznajo. Zanje slišijo po radiu, televiziji, berejo o njih v časopisih, v podjetju pa gre še vse po starem. FRANC LOVRENKO, ZKGP: Vodilni ljudje bodo morali tudi v naši občini povedati malo bolj, kam gre ustvarjeni denar. BOGO VIDMAR, TEKSTl-LANA: Vodilni o neki stvari razmišljajo mesec in več, nato pa jo dajo delavcem v razpravo na tako neprimeren način, da morajo delavci tako rekoč v nekaj sekundah presoditi zadevo in se o njej odločiti; Zadevo bi morali prej delavcem razložiti in jo dati za nekaj tednov v javno razpravo. RUDI OREL, ITAS; TOZD naj bo zaključena enota, vendar tako velika, da bodo delavci res lahko odločali o stvareh, ki jih potrebujejo, in iredstvih, ki jih ustvarjajo. IVICA VARGA, ITAS: Ni prav, če se le komunisti zavzemajo za red, nekateri pa se od strani posmehujejo. Za red se ne zavzemajo celo nekateri vodilni, ki so zanj odgovorni. njo dveh družinskih stanovanj za učitelje v Vasi-l ari. Predlagah so, naj bi za to gradnjo prispeval tudi občinski solidarnostni .sklad za gradnjo stanovanj. Da bi ustanovili še pet novih oddelkov podaljšanega bivanja, ni pravih možnosti. Lani je bilo v treh takih oddelkih 18 učencev, ki sicer no bi zmogli razreda. Le eden . izmed njih ni izdelal razreda. V razpravah o delu in finansiranju TIS so v kočevski občini ponovno poudarili, da sedanja enotna merila finansiranja niso pravična. Večji so nanueč stroški (na učenca) v pode-željskih občinah - posebno, če je občina zelo redko na.seljena- kot v Ljubljani in drugih večjih mestih. Razen tega so manjše, nerazvite občine še vir kadrov za razvite. Druga taka krivica do manj razvi- tih - nekateri prosvetni delavci jo ihienujejo kar zločin je zakon o zaposlovanju prosvetnih delavcev, ki nimajo predpisane izobrazbe. Ce bi ga na podeželskih šolali dosledno upoštevali, bi jim pobegnili .šc tisti prosvetni delavci, katere so zdaj z muko zadrževali. J. PRIMC VEC ZA IZOBRAŽEVANJE Na nedavni zadnji seji občinske konference ZK Kočevje so potrdili sklepe zadnje seje konference (ki ni bila sklepčna), posredovana je bila informacija o družbenem dogovarjanju, razpravljali pa so tudi o stanju, problemih in nalogah na področju splošnega ljudskega odpora. Razen tega so potrdili spremembo finančnega načrta za letos; značilnost le-tega je, da namenja znatna finančna sredstva za izobraževanje komunistov. Od septembra lani člani 15 hiš iz Stare cerkve napeljujejo kanalizacijo skozi vas. Želijo še asfalt. (Foto: F. Brus) Eni delajo, drugi zabavljajo Zdaj kanalizacija, nato še asfalt v teh dneh dokončujejo v Stari cerkvi pri Kočevju gradnjo kanalizacije skozi vas. Predsednik gradbene- Podaljšati samoprispevek? Različne oskrbnine za otroke v vrtcu Na zadnji seji občinsek skupščine Kočevje, ki je bila 26. marca, so sprejeli družbeno-ekonomska in bilančna izhodišča za finansiranje družbenih potreb letos, občinski proračun za letos, več odlokov v zvezi s proračunom in odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje. Se najživahnejša je bila razprava o delu in nalogah samoupravnih organov TIS za letos in o programu dela krajevnih skupnosti za letos. Vsi bi potrebovali več denarja, a ga žal ne morejo dobili. Nadalje so dopolnili odlok o ustanovitvi komisije za ugotavljanje izvora premoženja, sprejeli odlok o povprečni ceni gradbenih zemljišč, razpravljali o družbenem dogovoru o nalogah otroškega varstva za letos in plačevanju različnih oskrbnin za otroke v vrtcu (glede na dohodek na družinskega člana) ter sprejeli še nekatere odloke in sklepe. Pod (očko „vprašanja odbornikov'' so se pogovorili o pripravah /a podaljšanje samoprispevka. ga odbora za gradnjo kanalizacije Jože Špolar in njegov namestnik Franc Tušek sta povedala, da so gradnjo začeli septembra lani in da sproti polagajo cevi. V vasi je 57 hiš. Na prostovoljno delo so prišli člani 15 gospodarstev oziroma gospodinjstev, 14 pa jih je upravičeno odsotnih, ker iz raznih vzrokov ne bi mogli te kanalizacije uporabljati. Ostalih pa niti na zbor volilccv ni, kaj šele na delo. Nekateri mladinci so celo raje pri Lovšinu pili m zabavljali čez te, ki so delali. Vsi. ki delajo pri kanalizaciji, so pripravljeni delati tudi za asfaltiranje ceste skozi vas in za asialt pri spevati celo v denarju ali drugače. P-c DROBNE IZ KOČEVJA ZI.MLJA VRTIČKARJEM je že razdeljena. To je opravila krajevna skupno>t pretekli teden. Na bivši vrtnariji so se že pričela dela, ker je vreme izredno ugodno. Določiti pa bi morali mesto za odmetavanje kamenja 111 drugih predmetov, ki jih izkopljejo pri urejanju gredic, da ne ho to ležalo vsevprek m celo na stezah in cesti. Krajevna skepnost naj bi zahtevala strog red. Kdor se redu noCc podrediti, naj bi mu gredice odvzeli. KRAJI'! LONČNIC v domu telesne kulture iii sadik v okolici doma so zelo pogoste. Poslali so ti „ljubitelji" cvetlic tako domači oziroma nesramni, da kradejo cvcfiee z lončki in podstavki vred. Da ne bi te občane žalili; oni ne kradejo, temveč si cvetice samo izposojajo, kakor se temu sodobno reče. Prvega, ki bo pri tem ,,izposojanju" zasačen, si bodo tisti, ki se trudijo, da bi imeli urejen dom in okolico, tudi dobro „izposodili". In to po starem načinu. Tako ga bo za vselej minila ljubezen do ukradenih cvetic in sadik. POVSOD SMIvII Smetnjake zelo neredno praznijo, predvsem ob petkih. Tako se nabirajo odpadki vse do torka ob že polnih smetnjakih. V zadnjem času so kočevske ulice in pločniki skrajno zanemarjeni in dajejo kaj slabo sliko. Najbližja okolica mesta, nekdaj tako lepi gozdni predeli za sprehode in od-počitek, so sedaj eno samo smetišče, in to takega materiala, ki ne zgnije in ne propade leta in leta. UNIČEVALCI V parku Gaj bo-Hn leins samo tri klopi, če bodo tudi pustili na miru. Lani >o objestneži 14 klopi popolnoma uničili, tako da je bilo treba odstraniti vse uničene betonske podstavke. Za nove klopi ni denarja. splošnem pa niti potrebne niso, saj nihče na njih ne sedi. Vsi čepijo kot kure na nas)onjalnih latah, blatne čevlje pa Sl otirajo na sodiščih. Opažamo, da postaja nekdaj najlepši delček mesta polagoma najgrši. Kaj vse se v tem parku počne in uganja! O tem smo že (ipozarjali pristojne in pisali v ča-sopi.sju, a brez uspeha, (iaj se polagoma spreminja v gmajno in v poli-uon za izživljanje objestnežev. ki celo osebno grozijo Premislimo, če ima smisel dajati denar za nasade, klopi, zelenice, ko bo v enem me.se-cu vse uničeno, pozimi pa s snežnim plugom pieorano, da hodo imeli avtomobilisti bližnii e preko zelenic. Sem slišal, da se ženske nekega našega podjetja pritožujejo, da so bili tudi moški povaljeni na proslavo dneva žena in da so celo bolj proslavljali kot ženske. - Zakaj pa naj bi bilo prav letos drugače kot pretekla lefa? Besedo tudi veterinarjem Obisk na prvih predavanjih o mleku in molži pokazal, da so kmetje željni nasve-tov in znanja Predavanja o liigijenski proizvodnji mleda potekajo v teh dneh v kočevski občini. Doslej so hila že v Strugah, Prediiradu, I ari m Banji loki. bodo pa še po vseh drugih večjih krajih. Na njih predjva inž. I ranc Dovč o molži, higieni molže in ravnanju / mlekom, veterinarski inšpektor Uogomir Stelaiiič pa t) /akonodaii, ki obiavnava mleko m mlečno proizvodnjo, daje pa tudi pojasnila o pogojili za pridobitev piemije za mleko. Zanimanje za ta predavanja je veliko. Prav je, da je končno le storjenega nekaj za vse kmete v občini m ila niso deležni pomoči oziroma nasvetov le tisti redki, ki so se odločili za preusmerjanje kmetij.^ Sklad za pospeševanje kmetijstva bi moral torej zaradi zanimanja za ta predavanja pripraviti še druge, kot o prehrani živine, najpogostejšili bolezni živine itd. V mestu se tare kmetijskih strokovnjakov; na podeželje, med kmete, ki so željni nasvetov in |K)moči (to dokazuje obisk na predavanjih o mleku in molži), pa zaidejo le redki. Ne bi smeli po/abili (uili na ediog, naj bi v upravnem od-iru sklada za pospeševanje kmetijstva bil tudi vsajen veterinar. Območje kočevske občine je namieč živinorejsko in torej ta sklad praktično pospešuje ži-vinoiejo in ne vsega kmetijstva. Prav /ato bi morah biti v organih. ki so dolžni skrbeti za razvoj kmetijstva (se piavi preil-vseni živinoreje), primemo zastopam ludi vetermai ji P-e L Pred kratkim je bil v prosvetnem domu pri Sv. Gregoiju zbor volflcev, na katerem so se dogovorili o samoprispevicu za šolo, ceste in turizem tega kraja. Na sliki: predsednik občine Bogo Abrahamsberg z volilci pred prosvetnim domom, kjer si ogleduje relief slikaija in kiparja Staneta Jarma na prosvetnem domu, ki prikazuje dejavnost tega kraja. (Foto: Modic) Na vrsti je izobraževanje Vsi do 35 let stari, ki nimajo dokončane osnovne šole. spet v šolo — Več znanja, večji zaslužek v ribni.škem podjetju RIKO so v vrsto ukrepov za stabilizacijo, za večjo likvidnost, racionalnejše poslovanje ter boljšo informiranost vnesli tudi sklep o izobraževanju zaposlenih. Letos se bodo vpisah v osnovno šolo vsi zaposleni v RIKU, ki je še niso dokončali in niso stari nad 35 let. Uresničenje programa izobraževanja ne bo preprosto in bo terjalo prizadevno delo vseh družbenih in političnih dejavnikov v podjetju, posebno pa sindikalne in mladinske organizacije. V podjetju imajo šolsko delavnico, ki je vzgojila vrsto kvalificiranih delavcev. Preko nje nameravajo uresničevati tako imenovani „A“ in „B“ program pridobitev polkvalitl-kacije v kovinski stroki. Tako bodo omogočili nekvalificiranim delavcem pridobitev polkvalifikaeije in s tem možno.st do večjega zaslužka. RIKOV primer uresničevanja splošnega izobraževanja zaposlenih v |X)djetju, ki še nimajo osemletke, naj bi bil vzgled tudi drugim podjetjem, ki se te naloge še niso prav loti-ia ali pa se je sploh še niso lotila. Pri tem pada velika odgovornost na politične organizacije v podjetjih, po- Sama mama Sm padel, mož umrl Ivan Zlatoper se je rodil 1924 v '('ilažuti na Kočevskem galeristu Ivanu Zlatoperju, ki je umrl preteklo . jesen, m materi Mariji, rojeni Šafar, ki sedaj osamela preživlja visoko starost v (irčaricah. Oba Zlatoperja, oče in sin, sta začela delovati v osvobodilnem boju že leta 1941. Pomagala sta tudi Ljubu Serccrju in njegovim partizanom, ki so oktobra 1941 taborili na Debe lem vrhu nad (ilažuto. Italijani so ju oktobra 1941 v hajki na Cilažuio skupaj z nekaterimi drugimi (llažu-; irji aietirali in zaprli. Zaprta sta bila v Ljubljani z Ljubonl Šercerjem in njegovimi partizani. Za božič 1941, po smrt! Ljuba Šercerja, so ju izpustih. Ivanček je bil pozneje borec Šercerieve brigade. Padel je kot brigadni radiotelegrafist 19. marca 1945 v Ravnah nad Šoštanjem. Zdaj ŽIVI samo še žalostna in slabotna mali 1. OŽBOLT .KAKŠNA TOZD? Na letnem občnem zboru sindikalne organizacije v (iozdnem obratu ZKCiP v Ribnici so se med drugim zavzeli za ustanovitev temeljne organizacije zxlruženega milijon din neporavnanih obveznosti. Največ teh gre na račun podražitev oskrbnin v socialnih domovih. Ko je bil osnutek proračuna v javni razpravi, je povsod razpravljalce prevevala pripravljenost dati svoj delež k stabilizaciji, zato so priporočali, naj tako krajevne skupnosti kot organizacije in društva iščejo svoje dodatne vire, kakor se bo kdo znašel. Kot so ugotavljali, sedanji osnutek še daleč ne daje dovolj sredstev telesni kulturi, čeprav je pokazala viden napredek, ni zagotovljenih niti polovica sredstev za obvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje kmetov, pereče je stanje v zvezi s SLO, ki dobi celo četrtino marij kot lani. Prav tako mladinska organizacija kaže očiten uspeh, ne bo pa, kot je videti, dobila več kot polovico zaprošenih sredstev itd. itd. Spričo vsega tega bodo morali do prihodnje seje pri izdatkih bolj zarezati v živo - na škodo dejavnosti. Na prvem mestu znanje Zelo dober seminar za mlade funkcionarje 17. in 18. marca je občinska kon-fere;ica ZMS iz Črnomlja s pomočjo svojih komisij organizirala dvodnevni seminar za predsednike komisij za družbenoekonomske odnose in idej-no-politično delo ter za predsednike vseh mladinskih aktivov. Jože Veselič iz Črnomlja nas je prvi dan seznanil z ustavnimi dopolnili, nato pa so med drugim sprejeli sklep, da se m Se SO DOLŽNIKI - Lani je lavčna uprava izterjala dobrih 79 'dst. davkov, kar je za 1 odstotek uiljši uspeh kot leto dni prej, še vedno pa je ostalo dosti dolžnikov. V 27 primerih se je občinska skupščina vknjižila na posest pri tistih davkoplačevalcih, ki niso mogli plačati obveznosti. Skupno je v občini 5.492 davčnih zavezancev, od tega okrog 3.500 kmetov. NOVI ODBOR ZA JURJEVA-NJE - Do zdaj je 9 let zapovrstjo isti odbor pripravljal vsakoletno Iblklorno prireditev v juniju, medtem pa so nekateri člani odšli ali umrli. Občinska skupščina je 29. marca imenovala novi odbor, v katerem jc predsednik Kamilo Weis, člani pa so: Anton Mihelič, Alojz Justin, Janez Kramarič, Tone Marentič, Božo Mesarič in Karel Vardi-jan. ZA NADZOR POSKRBLJENO -Doklcr.ne bo primernejše rešitve glcr de nadzora nad izvrševanjem pogodb o vzdrževanju cest, bo gradbeni referent nadzoroval količine gra- mozu, dostavljene na ceste, delo cestarjev pa bo kontroliral preddelavec Obrtnega komunalnega podjetja. Se v DRUGE KRAJE - Ob sprejemanju delovnega programa občinske skupščine za letošnje leto so odborniki sprejeli tudi sklep, da bo eno občinskih zasedanj v vsakem večjem občinskem središču. Po možnosti takrat, ko imajo v kraju svoj praznik. POVSOD LEP OBISK - Do 25. marca so bile končane letne konference krajevnih organizacij ZZB NOV na vsem območju občine. Povsod je bil dober obisk, saj je bilo navzočih povprečno 60 odst. članov. LEP USPEH CRNOMALJK - Na nedavnem medobčinskem šolskem gimnastičnem prvenstvu je med pionirkami zasluženo osvojila prvo mesto učenka Vesna Žunič iz Črnomlja, zmagoslavje pa so požele tudi telovadke, saj so v ekipni konkurenci osvojile prvo mesto. UMRLA STA: Anton Papež, star 77 let, in Antonija Stariha, 82 let, oba iz Črnomlja. mladinska organizacija bori za večjo uveljavitev pripravnikov v delovnih organizacijah. Postati morajo aktivni tvorci, ne pa preživljati čas v delovni organizaciji kar tako, samo da mine pripravniška doba. O aktualnih družbenoekonomskih gibanjih v Jugoslaviji in v svetu ^ na seminarju predaval Vladimir Cop, komercialist iz tovarne BELT, medtem ko je Aleksander Zupanc govoril o načinih in pomenu idejnopolitičnega delovanja v mladinskih aktivih. Mladina naj bi postala nosilec vseh družbenih dogajanj, predvsem pa mora prodreti v razne organe upravljanja. Drugi dan seminarja je bila živahna razprava po predavanju Staneta Gregoriča o odnosu socialističnih sil do religije in cerkve. V delovnem delu seminarja «mo sprejeli tudi sklep, da je v predsedstvu mladinske organizacije lahko le član Zveze komunistov in idejno zrel mladinec ali mladinka. Komisija za družbenoekonomske odnose in komisija za idejnopolitično delo sta za bodoče na prvo mesto postavila izobraževanje mladih, kajti le z znanjem, izkušnjami in delom bomo lahko uspešni. NATASA KAJIN NACRT JE RAZSTAVLJEN V viniški osnovni šoh je razstavljen zazidalni načrt za predel Vinice, imenovan „Majer“, in zajema središče kraja. Občani z zanimanjem prihajajo gledat bodočo podobo naselja, zlasti pa se zanimajo interesenti za gradnjo in lastniki parcel. Družina na polju, marsikje že traktor - to je te dni vsakdanji prizor iz življenja belokranjskega kmeta. Na sliki so Panjanovi iz Dragovanje vasi, ki pripra^jajo njivo za spomladansko setev. Kadar je treba traktor premakniti, je fantiček pri roki. Komaj čaka na trenutek, ko mu oče dovoli premakniti zaganjač .. .(Foto: R. Ba-čer) ČRNOMALJSKI DROBIR »Ne bom več odvisen« Kmečke pokojnine so v dom marsikaterega ostarelega kmeta prinesle občutek varnosti. Četudi znesek, ki ga upravičenec prejema vsak mesec, ni velik, pa vendar pomeni lasten denar. Bojazen pred tem, „kako bom živel, ko delati ne bom več mogel", izginja. To je potrdil tudi Peter Štampahar iz Vukovcev 7 pri Vinici: „Od posestva nimam rednih dohodkov, kajti živimo na kamenju. Sin je v Nemčiji, snaha in otroci pa živijo doma. Za denar je pri naši hiši zmeraj težko. Zdaj sem dobival le 150 din priznavalnine kot borec, po novem pa mi pripada 250 din pokojnine in varstveni borčevski dodatek, tako da bom dobival okrog 800 din na mesec. Za skromno življenje na kmetih to zadošča. Zdaj vem, da ne bom od nikogar odvisen." - Imate že načrt, kako boste ta denar porabili? Morda za obnovo hiše? Boste varčevali? „Najprej se bom oblekel, pa tudi malice si nameravam privoščiti, kadar bom šel po opravkih na Vinico ali v mesto. Preveč smo stiskali za take stvari, da bi zdaj kakšne večje načrte delal s pokojnino. Dolgo tako ne bom užival.“ R. B. Izjema Olepšava Metlike in spomladanska dela pri čiščenju zelenic, paikov in javnih nasadov so v polnem teku. Prejšnji teden so delavci komunale odstranjevali tudi preveč zaraslo akacijo na stavbi Belokranjskega muzeja. (Foto: R. Bačer) Krog zdravstvenih predavanj, ki jih je organiziral občinski odbor Rdečega križa v Metliki je za letošnjo sezono končan. V vsej občini je predavanja, poslušalo 1.829 ljudi, kar je izreden obisk, če upoštevamo da je vsega 7.200 prebivalcev z otroki in starimi vred. Predavatelji so prav povsod na deželi naleteli na izreden obisk, izjema je bila pri tem le Metlika. Tu bi lahko v dvorano prišlo še in.še ljudi, a jih ni bilo. Rdeči križ ima v načrtu s predavatelji analizirati izobraževalno akcijo, obenem pa se bodo zmenili za bodoči izobraževalni program s področja zdravstva. ZBOR KOMUNISTOV 29. marca ob 19.30 so sklicali vse komuniste, ki živijo na območju mesta Metlika. To je bil nekak svet komunistov v krajevni skupnosti, ki je tik pred ustanovitvijo. Namen sestanka je bil poživeti delo komunistov na terenu, v organizacijah in društvih ter jih pripraviti na dolžnosti v novi krajevni skupnosti. Iz 8 ■ osnovnih organizacij je bilo vabljenih 180 članov Zveze komunistov, a jih je precej manjkalo. Nekateri z opravičilom, nekateri brez. 1002 DOLŽNIKA Davčna uprava v Metliki ugotavlja, da ji je ostalo iz lanskega leta dolžnih 1002 občanov. Dosegli so 80-odstotno izterjavo, zaostankov pa je za 1,398.381 din, od tega kmečkih dolgov v znesku 340.148 din. Kdor je sam pozabil, kaj je njegova dolžnost, ga bodo spomnili. Vljudno, toda ostro! Noge predolge - odeja prekratka? Metliški odborniki sprejeli več odlokov in obravnavali osnutek letošnjega proračuna, ki pa še ni sprejet — Preveč manjkal Na občinski seji v Metliki so 30. marca spr^eli nov odlok o davkih občanov, v razpravi pa so se najdlje ' NUJNO: NOV REFERAT V metliški občinski upravi je sistemiziranih 30 delovnih mest, kar je najmanj med vsemi skupščinami v Sloveniji. Ko so o zasedbi v upravi občine razpravljali odborniki, so bili mnenja, da je nujno uvesti vsaj še eno,delovno mesto, in sicer referenta za kmetijstvo in gozdarstvo. Doslej je razne posle s tem v zvezi prostovoljno opravljala metliška zadruga, z novo organizacijo zadružne službe pa to ne bo več mogoče. Razen tega mora občinska uprava imeti svojega kmetijskega referenta, ker gre tudi za zbiranje raznih statističnih podatkov. Ne glede na to, da bo tako delovno mesto, za katerega se zahteva najmanj kmetijski tehnik, če ne inženir, povzročilo okrog 60.000 din stroškov na leto, so odborniki menili, naj ga razpišejo. Ta referent naj bi opravljal tudi kmetijsko pospeševalno službo. pomudili pri določilu olajšav za kmete, ki imajo otroke v kmetijskih ali srednjih in drugih šolah. Obveljalo je stališče, da bodo priznali 1.000 din davčne olajšave tistemu kmetu, ki ima otroka v kmetijski šo-h, 500 din pa za šolanje otroka na katerikoli srednji šoli, če se vozi domov, oziroma 800 din za otroka, ki biva v drugem kraju. Pogoj za slednji dve olajšavi pa je, da dijak nima večje štipendije od 400 dinarjev. Odborniki so glede davkov pripo-ročih davčni upravi ostrejšo kontrolo nad obrtniki s popoldansko obrtjo. Menili so, da bi morale njihove obveznosti do družbe znašali ravno toliko, kolikor znašajo davki rednega obrtnika z vsemi prfspevki vred, tako da bi bila oba v enakem položaju. Do zdaj so se zaradi preslabega nadzora popoldanci izmuznih marsikateri dajatvi. O proračunu Metličani zaenkrat še ne morejo sklepati dokončno, kajti nove obveznosti občine so tolikšne, da dohodkov ni mogoče uskladiti z izdatki, zlasti pa ni doseženo le tako povečanje potrošnje, kakršno je priporočila republika. Letos morajo Metličani občutno Preko mosta vse dobiš »Mesnice imamo odprte, — Kaže, da bo še slabše ampak ni nobene izbire ,« izjavlja Ernest Šauer Metliške mesnice so do nedavnega veljale za dobro založene in cenene prodajalne mesa. Tudi od drugod so hodili v Metliko kupovat, a zadnje čase še za domače prebivalstvo ni izbire. Večinoma bolščijo v kupca prazni kavlji. O tem je tekla beseda z Ernestom Sauerjem, komercialistom metliške zadruge. - Kako je mogoče, da so metliški sejmi še zmeraj dobro obiskani, da je vsak drugi torek živine na pretek, v vaših prodajalnah pa ni nobene izbire? ,,Na naših sejmih tako rekoč gospodarijo Italijani. Mi imamo z zakonom določene cene, zato ne moremo konkurirati kupcem iz Italije, ki kmetom plačujejo vole po 15 din kilogram žive teže. Teleta plačujejo po 28 din kilogram. Ce bi naša zadruga nakupovala po teh cenah, bi imela pri vsaktim prodanem kilogramu mesa najmanj 3 din izgube.“ - Pravijo, da je onstran metliškega mostu, v Jurovskem Brodu, v mesnici dovolj izbire. Kako lahko tam izhajajo? „Res je tako, toda na Hrvaškem niso tako natančni, če se cen v maloprodaji ne držijo. • Prodajajo pač meso po višjih cenah, zato ga imajo. Mi si tega ne moremo privoščiti, ker bi nas inšpekcija tajvoj stisnila za vrat.“ - Kdaj se bo mesna kriza ublažila, če se bo? „Kdaj se bo, ne povedo danes niti PEZDIRCA SO PODPRLI V vseh delovnih organizacijah na območju metliške občine so končani zbori, na katerih so delovni ljudje potrjevali kandidaturo Antona Pezdirca, tehnika iz obrata NOVO-TEKS, za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Prav v vseh kolektivih so dali kandidaturi Antona Pezdirca vso podporo, volitve pa bodo 19. aprila. tisti, ki so veliko odgovornejši od mene, napovedujejo pa, da bo trg z mesom urejen. Jaz vem, da glede na trenutne razmere v kratkem na metliškem območju ni pričakovati veU-ke izbire v mesnicih. Bojim se, da bo še slabše, kot je.“ R. B. več nameniti šolstvu, borcem, povečalo se je plačilo anuitet, vse to pa so obveznosti, ki se jim ne morejo ogniti. Zlasti izdatki za urejanje življenjskih razmer borcev so vedno večji, ob tem pa družbena pomoč borcem v metliški občini močno zaostaja za sredstvi, ki jih udeleženci NOB prejemajo v razvitih občinah. Glede tega vprašanja je bilo največ razprave, v kateri so kmetje odborniki izreku prenekatero grenko na račun družbe. Sklep skupščine je bil počakati s proračunom, izdatke še rezati, obenem pa skušati doseči, da bi zadeve borcev urejali v vsej republiki na enoten način in po enotnih merilih. Dve nevesti v Podzemlju Mladinski aktiv iz Drašič je v nedeljo, 25. marca, gostoval v dvorani gasilskega doma v Podzemlju z lepo naštudirano komedijo ,JDve nevesti''. Igra v treh dejanjih je navdušila občinstvo, ki je lepo napolnilo dvorano. To kaže, da si ljudje takih prireditev želijo. Na vasi je malo zabave, za kulturno življenje tudi malo priložnosti, zato so Drašičanom hvaležni za urice smeha in zares prijetnega razvedrila. Igralci so se dobro odrezali. Škoda le, da se drugi vaški aktivi ne zgledujejo po Drašičanih. K. K. K______________________^ SPREHOD PO METUKI NOVI PREDSEDNIK - 31. marca je bila v Metliki volilna konferenca mladinske organizacije. Pregledali so tudi delo v preteklem letu in se dogovorili za bodoče akcije. Za novega predsednika občinske konference ZMS je bil izvoljen Toni Ga-šperič, za sekretarko pa Mirjana Vrlinič. Do jeseni bo mladina brez plačanega predsednika, da pa delo ne bi zamrlo, bo administrativno delo en dan v tednu opravljal Jože Matekovič. KMALU PRVA TEKMA - Na Pungartu so stare koše zamenjali z novimi. Prva tekma košarkarjev v l.B slovenski ligi bo 21. aprila. Naši košarkarji se že dalj časa vrieto pripravljajo in tudi računajo na dobro uvrstitev. SPREHOD IN REGRAT - Toplo vreme je le zvabilo ljudi iz hiš. Popoldneve, zlasti ob sobotah in nedeljah, domačini radi izkoristijo za sprehode, kjer nabirajo prvo cvetje in tudi regrat. DROGERIJO POGREŠAMO -Veliko žensk se pritožuje, da v me- stu ni dobro založene prodajalne s kozmetičnimi sredstvi. Drogerije imajo že v vseh mestih, le Metlika je še nima. SentjakobCani bodo v GOSTEH - 16. aprila bo v Metliki gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z dramatizirano Finžgarje-vo povestjo Strici, ki ima naslov Lucija. Zaposleni bodo vstopnice dobi-U v podjetju, ostali pa jih dobe v Flajšmanovi trafiki v predprodaji. STRAN OD VIETNAMA - je bil naslov filma, ki so si ga te dni ogledah osnovnošolci in dijaki poklicne šole Beti. V splošnem pomešamo predstav za mladino in otrolce, ki bi zares vzgojno in poučno včlivale na mladi rod. ŠELE APRILA - Dela pri urejanju ljudske knjižnice- so se malce zavlekla. Računajo, da bo otvoritev šele konec aprila. UMRLI SO: Anton Rus, star 87 let, iz Metlike, Ana Saje s Sred. Grčevja, stara 85 let, in Magdalena Težak, stara 84 let, iz Božakovega. RESET0 REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Mladi v Lončariji urejajo klub v Lončariji se premika — Prej gostilna, zdaj klub mladjh — Prostor za zabavno, kulturno, športno in družbeno-politično dejavnost še nikdar doslej ni imela mladina v končanji tako ugodnih možnosti, za delovanje kakor sedaj. Po daljših prizadevanjih krajevne organizacije ZK in krajevne skupnosti in potem, ko so mladi večkrat pokazali voljo in pripravljenost za tesnejše vključevanje pri reševanju različnih problemov v kraju, je mladim uspelo dobiti lastne prostore za klubsko dejavnost. Zadnja leta so pokazala, da se stvari v Lončariji premikajo, čutiti je veliko voljo do dela in napredovanja celotnega področja, ljudje se s svojimi željami in načrti zbližujejo, združujejo svoje napore. Tako se je ro^ tudi klub mladih v prostorih nekdanje gostilne. Že ves mesec mladi zavzeto urejajo prostore, kjer se bo v prihodnje odvijal dobršen del njihovega življenja in dela. Urejajo električno napeljavo, vodovod, pleskajo, mizirajo, prepričani, da si bod(? uredili prostore do 1. maja in jih pokazali tudi širši javnosti. Dokazati hočejo, da so sposobni marsikaj narediti, če gre za njihovo dobro in korist kraja. Za ta prizadevanja imajo v družbeno-političnih organizacijah in krajevni skupnosti vso podporo. V Lončariji je precej mladih, študentov, delavcev, vajencev, prav tako je med njimi tudi veliko različnih želja. Vse želje in načrti pa se zlivajo v eno samo: V tem kupu je natančno 1050 miniaturnih spominkov-obeskov, sta ugotovila izdelovalec spminkov Alojz Govše (levo) in vodja SPOMINKARSTVA Franjo Matoh (Foto: J Primc) VELIKO SPOMINKOV-A ŠE VEDNO PRENALO Alojz Govše iz Brež je oni dan prinesel prvo letošnjo „pošiljko** okoli 1.000 miniaturnih izdelkov ribniške suhe robe (spominkov, obeskov) v ribniško SPO-MINKARSTVO. Povedal je, da je upokojenec, invalid, da je bil borec in da se z izdelavo spominkov ukvarja le priložnostno. Izdeluje skoraj samo miniaturno robo, včasih pa le naredi tudi kaj večjega, se pra- vi kakšen lonček, krožnik ali skledčko. SPOMINKARSTVO redno po banki plačuje robo, ki jo prinesejo izdelovalci, zato so s takim poslovanjem zadovoljni. „Čeprav dobi Spominkarstvo veliko izdelkov, pa jih je še vedno premalo, zato ne more zadovoljiti potreb vseh kupcev oziroma večjih naročnikov,** je ob zaključku posegel v razpravo še Franjo Matoh, vodja prodajalne spominkov. J. P. i da bi postal njihov klub središče njihove dejavnosti na področju kulture, športa, družabnosti in tudi družbeno-političnih dogajanj. To pomeni, da ob prostorih razmišljajo tudi o vsebini, ne le zabavni, pač pa vsestranski, saj le v taki vsebini, v kateri bo vsakdo našel nekaj zase, vidijo obstoj in napredek kluba. Če ob tem rečemo še, da je bilo na račun mladih iz Dolenje vasi na zadnji konferenci ZK v Ribnici slišati več pohvalnih besed, smo lahko prepričani, da so se stvari resnično premaknile in da bo klub mladih Lončarjev tudi obstal in napredoval. Lončarija je v preteklosti slovela po razgibani kulturni dejavnosti, ki pa je zamrla precej tudi zaradi pomanjkanja dvorane. V klubu mladih bi lahko razvijali del te dejavnosti in se pripravljali na čase, ko bo dograjen družbeni center. V načrtu je ustanovitev kultumo-umetni-š>.ega društva in telesnovzgojne-ga društva, obe ti dejavnosti pa potrebujeta tudi dvorano. Od Stane Kromar, predsednik mladinske organizacije v Dolenji vasi, in tu, iz resnične nuje tudi tako Janez Berkopec sta tudi med tistiini mladinci, ki prizadevno sode-odločne zahteve po dograditvi lujejo pri urejanju mladinskega kluba. Dela je precej, saj so bili družbenega centra! prostori, ki merijo kar okoli 80 kvadratnih metrov, zapuščeni že 8 F. G. let. (Foto: J. Primc) Najpomembneje ustanavljanje TOZD Zagotoviti več samoupravnih pravic obratom, ki imajo sedeže podjetja izven občine — Niso za uravnilovko, pač pa za primerno nagrajevanje — Tesnejše sodelovanje sindikata in madine Kmetijstvo peša Zagotoviti odkup vseh kmetijskih presežkov Alojz Kersnič iz Nemške vasi v ribniški občini o našem kmetijstvu nima najboljšega ;nnenja. Takole pravi: - V Avstriji dobi kmet dolgoročna posojila, pri nas pa ne. Kmetijski stroji so pri nas dragi in carina zanje velika, kot da so luksuz. Minuli občni zbori sindikalnih organizacij v ribniški občini so bili vsebinsko dobro pripravljeni. Skoro na vseh so razpravljali o ustavnih spremembah in ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Razprava o ustanavljanju TOZD je prišla posebno do izraza zaradi zahtev po uveljavitvi 21. in 22. ustavnega dopolnila v dislociranih obratih, pa tudi v manjših delovnih organizacijah. KJE JE DENAR ZA MOST? Novi most čez Bistrico pri „Šuštarju** v Ribnici, bi veljal z enim lokom 510.000 dinarjev, z dvema lokoma pa predvidoma 600.000 dinarjev. Upamo, da bo denar kmalu zbran! Pred kratkim se je končal na Ugaiju pri Ribnici letošnji dvanajstdnevni tečaj za lovske čuvaje iz vse Slovenije. Doslej je bilo 8 takih tečajev, od tega so bili trije na Ugaiju. (Foto: D. Mohar) Sindikalne organizacije so dolžne tvorno delati za čimprejšnjo uveljavitev delavskih ustavnih dopolnil v svojih delovnili organizacijah. Na občnih zborih so razpravljali tudi o socialnih razlikah. Ljudje niso za uravnilovko, zavzemah pa so se, da bi bili tudi delavci z najnižjimi osebnimi dohodki bolje nagrajeni. Zato so povsod pozdravili pobudo občinskega sindikalnega sveta, da bi bil v letu 1973 najnižji osebni dohodek v občini najmanj 1.200 din mesečno. Na večjih občnih zborih je bila izražena zahteva po večji uveljavitvi mladih. Predvsem je potrebno ustanoviti mladinske aktive povsod, kjer jih še nimajo, imajo pa zanje možnosti. Sindikati naj bi nudili mladinskim organizacijam vso pomoč. V razpravah na občnih zborih je bilo poudarjeno, naj bi sihdikati in mladinska organizacija tesno sodelovali. Razpravljali so tudi o drugih vprašanjih: o š^rtni dejavnosti sindikatov, ki je doslej potekala precej stihijsko, stanovanjskih gradnji in pomanjkanju stanovanj za delavce, izobraževanju, gospodarjenju in stabilizacijskih prizadevanjih, rekreaciji in DELO INVALIDOM Za odrasle invalidne delavce še danes ni dela v ribniški občini, zato tudi zaman obiskujejo Zavod za zaposlovanje v Ribnici. Čeprav je dobilo v letih 1965 do 1972 nanovo zaposlitev 400 ljudi, ni med njimi nobenega mvalida. Potreben bi bil pogovor s predstavniki delovnih organizacij. da bi določili tudi taka delovna mesta, ki so primerna za zaposlitev invalidov. N. A. bližhjem referendumu za ponovno uvedbo krajevnega samoprispevka. Na občnih zborih so voUh nova sindikalna vodstva. -r Alojz Kersnič (Foto: J. Primc) Kmetije propadajo. Na deželi sd I večinoma le še stari in onemogli. Je tudi KZ Ribnica kriva, da ne gre vse dobro? Lani so kmetje pridelali ve'] liko krompirja, kupcev pa ni bilo, ker jih KZ ni iskala. Tako sta propadla krompir in kmetov trud. Le-> ' tos pa ni krompirja ... ftav bi bilo, da bi KZ odkupila' vse presežke ali vsaj posredovala, kam naj jih kmet proda. Zagotovljene bi morale biti najnižje odkupne cene, ki naj bi bile take, da kmet ne| bi imel zgube. Tako naj bi bilo kot v Ameriki, kjer se dogovore, kaj bo* kdo prideloval Odkupijo potem vse ^ - kmet dobi torej tudi plačano -1 pa čeprav potem vržejo v morje, ker ni kupcev. ‘ Tudi prašičev se kmetu ne splača^ rediti za prodajo, ampak le zase. j Precej kmetov ima hladilne skrinjeo in v njih mesa za vse leto, v mes- • nicah ga pa zmanjkuje. , Prav bi bilo tudi, da bi bil kmet bolj gospodar gozda, kot je zdaj, ko je pravzaprav le upravljaiec, gospo-\ darijo pa drugi. Odkupne cene lesa niso spodbudne. J. PRIMC / Več mladine v ga-silstvo >ir« Vsakoletni občni zbor je za gasilca na Gori nad Sodražico lep dogodek. Na nedavnem zboru so se pogovorili, da bo ena najpomembnejših nalog za bodoče vključevanje mladih v gasilske vrste. Janez Košir, predsednik GD na Gori, je že 40 let gasilec in vrsto povojnih let predse dnik društva. 2e dolgo si želijo nabaviti novo motorno brizgalno. Uresničitev te želje je odvisna od materialnih možnosti. (gasilsko shrambo imajo v prostorih, kjer sta tudi trgovski lokal in šola. Gasilsko društvo deluje že 50 let. Povod za ustanovitev je dal večji požar na Gori. Šteje 41 članov, od tega 33 aktivnih gasilcev,^ in 8 podpornih članov. Društvu predseduje že vrsto povojnih let Janez Košir, ki je gasilec že 40 let. Košir in gasilstvo sta eno. Janez Košir je z dušo in srcem za> pisan gasilstvu. Prebivsšci Gore si ne morejo misliti, da gasilskemu društvu ne bi predsedoval on. S svojim požrtvovalnim delom v gasilski organizaciji tudi izven domačega kraja si je pridobil to zaupanje. Gasilcev je po številu malo. Vedeti moramo, da je precej mlajših ljudi na delu v tujini ali drugih kr^ih. Gasilci so Gori potrebni. Čeprav ni bilo tu že nekaj let požara, bodo kljub temu pridno vadili in se strokovno izpopolnjevali. Možnosti za delo v društvenem življenju v tem odmaknjenem območju so težje kot pa v večjem kraju. Zato so tudi odgovornosti vodilnih članov društva večje. To ie bilo poudarjeno tudi na gasilskem občnem zboiu. Gorniškim gasilccm velja pohvala, da so na svojem zboru razpravljali tudi o letošnji krvodajalski akciji, ki bo na Gori v rokah gasilcev. if Pripraviti zemljišča Pridobitev zemljišč Je zelo zapletena in so pogosto potrebni zapleteni pravni postopki Ko sem ob nedavnem obisku v Ribnici srečal Gvida Čarmana, direktoija Stanovanjskega podjetja Ribnica, me je pol za šalo, pol zares vprašal: — Mora v Ribnici res preko noči zrasti „milijardni supergigant, da boste o njem kaj napisi v časopisu? Nato pa sein ga začel spraševati jaz: — Seznanite bralce na kratko z razvojem vašega podjetja. — Zametki današnjega Stanovanj- skega podjetja Ribnica imajo korenine v skupščinskih razpravah zadnjih dveh let, ko je zanimanje za stanovanjsko dejavnost v sklopu podjetja STANGRAD zamiralo spričo njegove prevladujoče in donosnejše gradbene dejavnosti. Da bi starK>vanjsko gospodarstvo dobilo zopet pravo mesto, se je občinska skupščina v zadnjih dneh leta 1971 odk>čila za njegovo preosno- vo. Posebna skupščinska komisija je v prvem polletju lani proučila obstoječe stanje ter v soglasju z večino vlagateljev stanovanjskega sklada predla^la skupščini ustanovitev samostojnega stanovanjskega podjetja. ZAVLAČEVANJE Rojstni dan Stanovanjskega podjetja v u.stanavljanju je l. julij 1972, čeprav je podjetje STANGRAD pristalo na „odcepitev** šele 30. septembra 1972. O zavlačevanju, ne- spoštovanju in drugih težavah pn prenosu pristojnosti in sredstvih bi bilo škoda izgubljati čas in besede. Stanovanjsko podjetje je do konstituiranja (od 14. decembra lani) vodil petčlanski poslovni odbor, ki ga je imenovala občinska skupščina. Poslovni odbor je s primerno poslovno politiko in dobrimi organizacijskimi prijemi postavil solidne temelje sedanjemu podjetju. Organi družbenega upravljanja s področij stanovanjskega sklada in sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč bodo izvoljeni vzporedno z oblikovanjem samoupravne stanovanjske skupnosti. TERJAJO STANGRAD — S kakšnimi nalogami se Je podjetje ukvaijalo v drugi polovici lanskega leta? - Poslovni odbor Stanovanjskega podjetja je uresničil med drugim tu* di naslednje naloge; od julija do sredine novembra je bil položen vezni vodovod, podaljšana lokalna cesta in zaključena elektrifikacija v naselju „Gorenjske njive"; v začetku oktobra pa je poskrbel za vse vrste vodo- — Ker vemo, da nobeno podjetje ni brez težav, nas zanima, kakšne so vaše? vodnih, električnih in drugih vzdrže-vabiih (>opravil, kakor tudi za praznjenje greznic. Od oktobra naprej je organiziral računovodstvo in tehnično službo, v decembru pa konstituiranje podjetja. — Kakšne so naloge podjetja v najbližji prihodnosti? - Med najpomembnejšimi nalogami prvega polletja letošnjega leta sodita, poleg vseh tekočili vzdrževalnih in investicijskih popravil stanovanj, predvsem naslednji: priprava notranje zakonodaje oz. samoupravnih aktov ter priprava stavbnih zemljišč za družbeno gradnjo. Druga naloga bo težja, saj je odvisna od večili dejavnikov (pridobitve zemljišč, urbanizacije, komunalne opremljenosti posameznega zazidalnega okoliša itd.). Brez dvoma pomeni prav pridobitev tako imenovano „ozko grlo**. To delo je namreč povezano z zapletenimi uprav-nopravnimi dejanji in z odplačilom odškodnin za pridobljena zemljišča. Ker je pridobivanje zemljišč v pristojnosti občinskih organov, bo tudi izvedba naše druge naloge odvisna od teh organov in razpoložljivega denarja. Z medsebojnim sodelovanjem bomo marsikaj naredili. Gvido Čarman, direktor Stanovanjskega podjetja Ribnica, se je v dvajsetletnem službovanju ukvaijal predvsem s finančnimi opravili. Leta 1971 Je diplomi-nil na višji upravni šoli v Ljubljani. (Foto: D. Mohar) - Naše težave se nanašajo v glavnem na „dediščino**. Tako imamo odprtih precej terjatev od kupcev zaradi stavbnih zemljišč, kakor tudi dokaj občutno terjatev do podjetja STANGRAD, ki nekaterih svojih obveznosti do našega podjetja ni vneslo v primopredajno bilanco. Upamo, da bomo v najkrajšem času in na najbolj učinkovit način uredili tudi te zadeve. - Ker vemo, da ste odbornik občinske skupščine, povejte, kakšen naj bi bil po vašem mnenju odbornik? - Odbornik mora biti predvsem zelo objektiven. Dobro je, da je razgledan in družbeno-politično aktiven, ne sme pa biti „lokal patriot**. Ker je pred nami nov skupščinski oziroma delegatski sistem, me motijo izjave raznih odgovornili ljudi, da se bodo bodoči delegati potegovali predvsem za koristi svojili krajev. Po mojem mneju bodoči delegat ne bi smel imeti „vezanega** mandata in bo tudi v bodoče ob pomembnih odločitvah moral obvezno zastopati kori.sti vse občine. .v SLOVENIJI DANES MANJKA NAD 300 ZDRAVNIKOV IN VEČ KOT PET-'KRAT TOLIKO MEDICINSKIH SESTER — OBISK NA ZDRAVSTVENI SOLI V 1 NOVEM MESTU m Vsako pomlad prikoraka skozi vrata naših osnovnih šol nad dvajset tisoč šolarjev. Vsi ti imajo spričevalo, s katerim se lahko izkažejo, da so uspešno zaključili osemletko. Tako imamo vsako leto več kot dvajset tisoč mladih ljudi, ki so končali obvezno šolanje in se nahajajo na razpotju pred odločitvijo, ali bodo šolanje nadaljevali ali pa se bodo zaposlili. Mnogi med njimi so se za poklic odločili že pred »malo« maturo, veliko pa se jih odloči v zadnjem trenutku, po nasvetu učiteljice, staršev in prijateljev. In prav zato, ker je danes Izbira med poklici zelo velika, se mladi človek težko odloči za poklic in novo šolo, prav tako težko pretehta nasvete staršev in ostalih. Prvo, kar bi morali upoštevanji vsi tisti, ki otroku svetujejo izbiro poklica, je: učenec mora do poldica ali do šole, ki si jo izbere, čutiti pravo veselje in kazati sposobnosti za učenje predmetov in veščin, ki jih zahteva šola. Nekateri poklici čakajo mladino z odprtimi vrati, na drugi strani pa stalno poslušamo o pomanjkanju kadra v nekaterih poklicih. In med temi je tudi poklic medicinske sestre. Za ta poklic se v glavnem odločajo dekleta, zadnje čase pa prestopa prag te šole tudi vse več fantov. Kdo vse se lahko vpiše v to šolo? Merila za vpis v vse srednje šole določa zakon o sre-^jem šolstvu. Ta zahteva, da iniajo kandidati uspešno dokončano osnovno šolo, razen tega pa naj bi za vpis v šolo za medi-vinske sestre veljalo še: primer-aa starost, duševno in telesno zdravje, .nagnjenje za izobraže-'^anje na šoli in osebnostne vrli-!ie, kijih zahteva ta poklic. Precejšen del pouka je teoretičen, se pa močno povezuje s praktičnim delom na klinikah, v laboratorijih, zdravstvenih do-.novih, dispanzeijih in drugod. Tako daje šola resnično široko strokovno izobrazbo za različna delovna mesta in poklice. Učenke in učenci se usposobijo pri negi odraslega bolnika, otroka j ali porodnice. To so medicinske I sestre, otroške sestre in babice. Razen splošnega zdravstvenega stanja in resničnega nagnjenja ter ljubezni do tega d».la so po- trebne še naslednje sposobnosti oziroma osebnostne lastnosti: učenec mora imeti dober dar opazovanja, razumevanje do sočloveka in spoštovati mora bolnikovo osebnost; biti mora natančen, resen, potrpežljiv in ročno spreten. Vse te lastnosti mora imeti zato, ker je medicinska sestra prvi sodelavec zdravnika. Oba, splošni zdravnik in njegova desna roka medicinska sestra, morata imeti široko strokovno obzoije ter izrazit socialni in humani čut. Oba prideta vedno prva v stik z bolnikom ter odločata o njegovem zdravljenju. Medicinska sestra razen tega bolniku nadomešča njegove domače, kajti tudi pacientovo razpoloženje lahko močno ^liva na potek zdravljenja. Človek se v bolnici ne sme počutiti kot številka, za to pa mora poskrbeti medicinska sestra. Tako vidimo, da terja pokhc medicinske sestre „celega člove-ka“, človeka, ki se v marsičem razlikuje od drugih in je v določenih trenutkih močnejši od drugih. Dobro vemo, da ne prenese vsak človek pogleda na kri, na človeka, ki umira ali pa se šele poraja. In prav tu lahko ugotovimo, da teh posebnih prednosti ne more dati nobena šola, pač pa je to v vsakem človeku samem. Šola lahko človeka s takimi sposobnostmi za težko delo medicinskega delavca samo še posebej usposobi. Da bi kaj več zvedeli o delu v šoli in delu medicinske sestre, ko zaključi šolanje, smo se pogovorih s starejšo medicinsko sestro in tremi dijaki. Že v osnovni Soli Človek naj dela tisto, kar ga veseli ZALKA RADOVIČ, 4. letnik: „Belokranjka sem, iz Seč-jega sela pri Vinici. Že v šestem razredu osnovne šole sem razmišljala o poklicu medicinske ^tra Milena Prevolšek učenka III. letnika, sedaj na praksi v '-dravstvenem domu, si zna hitro pridobiti naklonjenost in zaupanje ^trok. Če medicinska sestra opravlja delo s srcem in ljubeznijo do '•'alčkov za to ni nobene prepreke. 2^alka Radovič: Prvega srečanja s pacientom se „sestrice** vedno bojimo. S prakso ta strah kmalu izgine sestre, ker smo o njej gledali tudi film. V osmem razredu sem kolebala med gimnazijo in šolo za zdravstvene delavce, pa sem se zaradi domačih razmer odločila, da bom odšla v zdravstvo. Ne, ni mi žal. Sedaj bom maturirala in kar vesela sem. Če pa se ozrem na pretekla šolska leta lahko ugotovim, da smo morale dijakinje, preden smo prišle do mature, veliko delati. Zdi se mi, da je bilo prvo leto še najtežje. Navaditi smo se morale na red, ki ga je zahtevala šola, več učenja je bilo, obenem pa nas je veliko prišlo med tuje ljudi. V drugem letniku je bilo že laže, veliko časa pa nam je vzela praksa. V tretjem in četrtem letniku smo postale že nekako odporne, tako da sta ta dva letnika najhitreje minila. Navajene smo na red, na prakso in na študij, tako da ni več začetniških težav.“ ,JCako je pri prvem srečanju s pacientom? “ ,.Prvega nastopa se vsak boji, pa ni prav nič hudo. Prav v tistih prvih dneh prakticiranja vsaka deklica laiiko spozna, če je sposobna za ta težki poklic ali no. Marsikatera pride na šolo, ker ji je poklic všeč iz pripovedovanja, znano pa je, da ljudje o težkih straneh življenja neradi govorimo.“ ,JCaj svetuješ osnovnošolkam in osnovnošolcem, ki so pred izbiro poklica? “ t Posnetek z obiska na zdravstveni šoli v Novem mestu: zaenkrat so dekleta okoli bdniške postelje samo za vajo. Že čez nekaj let pa bo to njihovo vsakdanje delo, zato ure praktičnega dela na šoli niso nikoli odveč „Predvsem: vsi naj dobro premislijo, preden se odločijo za poklic! Vedno pa naj jih vodi veselje do poklica. Ne bi se sme-H prepustiti lepim besedam, da se v nekem pokHcu lenari, obenem pa dobro zasluži. Človek naj dela tisto, kar ga veseli, ko pa se bo za to še usposobil, bo v svojem poklicu lal^o srečen.“ Težak poklic V Novem mestu je premalo medicinskega osebja ZDENKA KAPLAN je najprej končala srednjo babiško šolo v Ljubljani, nato pa se je zaposlila v Novem mestu. Letos avgusta bo slavila 20. leto, kar je zaposlena, zato nam je lahko o razvoju ginekološko-porodni-škega oddelka povedala naslednje: „Takrat, ko sem začela delati, je bil naš oddelek veliko manjši, kot je sedaj. Bilo nas je manj in v tesnih prostorih se je teže delalo kot danes. Tako kot nekoč pa nas tudi danes tare podoben problem: vsi pogrešamo več medicinskih sester. Ne vem, kam naše maturantke izginejo. Morda zapuščajo Novo mesto zato, ker jim ne moremo nuditi stanovanja, druga težava pa je v tem, ker v mestu zelo malo poskrbijo za zabavo mladih ljudi.“ „Ste tudi inštruktorica dekletom, ki pridejo na prakso. Kakšna so dolenjska dekleta kot medicinske sestre? “ Zdenka Kaplan: Dolenjke so dobre medicinske sestre, vestne, potrpežljive in zelo pridne ,.Ker sem z izrednim študijem končala višjo medicinsko šolo, rada prenašam svoje znanje na mlajše kolegice. Dolenjke lahko pohvalim. Vestne so, potrpežljive, delavne medicinske sestre, na katere se bolnik laiiko opre. Prav zato je naš poklic težaik, še težji pa je zato, ker je premalo osebja, in tako se delo porazdeli na nas, ki smo v službah. Zato vsem osnovnošolkam, ki se odločajo za poklic medicinske sestre, priporočam: za to delo naj se odločijo le tiste, kijih delo z ljudmi resnično veseli! Naj se ne vpišejo na šolo zaradi bele uniforme, lepih, svetlih in čistih prostorov . . . Dodala bi še, da bi morale zdravstvene šole pred vpisom pripraviti za kandidatke uro predavanja, na kateri bi se vse deklice natančno seznanile z načinom šolanja in tudi s kasnejšim poklicem. Prav tako bi si morala ta dekleta ogledati delo medicinskih sester na nekaterih oddelkih.” Na Soli-zanimivo Že pred vpisom ogled praktičnega dela ANICA PEČARIČ, učenka 2. letnika — otroška smer, doma iz Metlike, nam je na vprašanja, kako in zakaj se je odločila za pokhc zdravstvene delavke, odgovorila: „Imela sem prijateljico, ki je obiskovala 4. letnik medicinske šole, in od nje sem izvedela vse, kar me je zanimalo. Tako sem bila že pred vpisom seznanjena s poklicnimi težavami v delu medicindce se- m Anica Pečarič: Če bi letos končala osnovno šolo, bi se za ta poklic še enkrat odločila stre. Odločila sem se, ker je delo zanimivo. Rada delam z otroki, pa tudi tu na šoH ni dolgočasno, saj imamo različen praktični pouk: delo v bolnici, laboratoriju. V kuhinji se učimo pripravljati zdravo prehrano, v otroških vrtcih pa se seznanjamo z delom z malčki.“ „Ti si bila seznanjena z delom sestre, kaj pa tvoje sošolke? „Tako kot jaz so tudi druge nekaj vedele. Ne bi pa bilo napak, ko bi nas že pred vpisom peljali na ogled praktičnega dela v bolnice in ustanove, da bi videle, kakšno je tudi praktično delo v našem poklicu." „Bi se, če bi sedaj končala osemletko, še enkrat vpisala v medicinsko šolo in ali misliš nadaljevati šolanje na višji šoli v Ljubljani? “ „Da, vsekakor bi. To je poklic zame. Za naprej še ne razmišljam. Najprej moram končati to šolo!“. „Kakšen predmetnik imate? “ „13 predmetov poslušamo. Praktični pouk je trikrat na teden dopoldne, teorijo ali „šolo“ pa imamo v popoldanskem času. To je precej naporno in ni veliko časa za učenje, ker je težko uskladiti praktični in teoretični pouk. Tako je obremenitev dijakov enaka na vseh srednjih šolah.“ „Kaj delaš v prostem času? “ „Če se ne učim, berem knjj^-ge ali pa kramljam s prijateljico, s katero stanujeva v isti sobi.“ „Kaj je s fanti v tem poklicu? “ ,4*et jih imamo. Kako bodo delali na šoH in kasneje v pokU-cu, je odvisno od njih samih. So pa dobri delavci, zelo zeželeni v našem poklicu, ki je sestavljen iz skrbi do sočloveka, ki ga moramo v vsestranskih težavah razumeti in mu pomagati ter poskušati, da se bo čimprej vrnil v svojo delovno sredino in družino. Vse več fantov Letos v vsakem razredu fant — Kmalu nas bo več ALOJZ HANOV, prvi letnik: , J)oma sem iz Obrha pri Draga-tušu. Kako to, da sem se odločil za to šolo? Pri sosedovih so imeli dve deklici v tej šoli, in ker smo bili dobri prijatelji, sem smel večkrat pokukati v njune debele zvezke. Končalo se je tako, da sem ponavadi zapiske prebiral večkrat in učna snov, ki so jo predavali na tej šoU, me je pritegnila. Tako sem spoznal le delček življenja medicinskega delavca in se odločil, da bom po osemletki nadaljeval šolanje na srednji medicinski šoli. Sedaj se bo prvo šolsko leto kmalu zaključilo in s spričevalom ne bom imel težav, priznam pa, da sem se kar veliko naučil. Mislim, da bo v vi^ih letnikih precej težje, ker bomo imeli veliko več šolskih ur, predvsem pra-ktičnih.“ ,4*okhc medicinske sestre je do sedaj veljal za ženski poklic. Kaj meniš ti o tem? “ Alojz Hanov: Prebiral sem zapiske sosedovega dekleta, ki je hodila na srednjo medicinsko šolo, in se odločil za ta human poklic ,,Morda res, vendar se vse več fantov odloča za to šolo. Letos imajo prav v vsakem razredu po enega, mislim pa, da se bo z leti razmerje popravilo. Tudi gimnazija je bila včasih samo za dečke, sedaj pa je po nekaterih razredih ravno tako malo fantov. Mislim, da smo fantje lahko ravno tako dobri medicinski delavci kot dekleta, v nekaterih primerih pa še boljši.“ J. PEZELJ 17 Stran uredU: JANEZ PEZEU DOLENJSKI UST y y i 11 i % m ,‘m% i r1 i TEDENS^iLE Petek, 6. aprila - Marcelin Sobota, 7. aprila - Herman Nedelja, 8. aprila - Albert Ponedeljek, 9. aprila - Tomaž Torek, 10. aprila - Apolonij Sreda, 11. aprila - Leon Četrtek, 12. aprila - Lazar BREŽICE: 6. in 7. 4. liuncoski barvni film „Vzorna dekleta". 8. in 9. 4. ameriški barvni film „Spolno seznanjanje". 10. in 11. 4. .švedski barvni film „Ognjena ljubezen". BRESTANICA; 7. in 8. 4. ameriški barvni film „Dobri in slabi fantje". ČRNOMELJ; 6. 4. ameriški barvni film „Aspik operacija kontrašpijonaže". 8. 4. francoski barvni film ,,Rdeče sonce". 11. 4. ameriški barvni film ,,Podvigi slavnega mornarja Papaja". 13. 4. francoski barvni film ,,In ne vpelji me v skušnjavo". KOSTANJEVICA: 7. 4. ameriški barvni film „Zgodilo sc je na zahodu". 8. 4. ameriški barvni film „Človek, katerega je težko ubiti". KRŠKO; 7. in 8. 4. angleški barvni film ,,Oaza smrti". 11.4. švedski barvni film „Upor v Adalcnu". MIRNA: 7. in 8. 4. ,,Kdor poje, slabo ne misli". METLIKA; 5. 4. nemški barvni lllrn „Po sledi sokola". Ob 6. do 8. 4. švedski film „Molk". Od 6. do 8. 4. francoski barvni film ,,Cas volkov". 11. in 12. 4. francoski barvni film „Življenje, ljubezen, smrt". NOVO MESTO: Od 6. do 8. 4. švedski barvni film ,,Pregrešni vikar". Od 9. do 10. 4 domači barvni film „Volk samotar". 11. in 12.4. italijanski barvni film „Prijateljica". - POTUJOCl KINO NOVO MESTO: Od 6. do 10. 4. špansko-itali-janski barvni film ,,Siera Nevada". RIBNICA: 7. in 8. 4. angleški barvni film „Kapitan Nemo". SEVNICA: 7. in 8. 4. ameriški film „Okusi Drakulinove krvi". 11. 4. italijaaski fibn „Grič škornjev". ŠENTJERNEJ: 7. in 8. 4. „Obesite ga brez milosti". TREBNJE; 7. in H. 4. italijanski barvni film „Robin Hood ognjeni strelec". SLUŽBO DOBI IŠCEM pošteno-in čisto dekle za pomoč v gospodinjstvu pri družini z dvema otrokoma v starosti 2 in 4 let. Posebna soba in nagrada do 1.000 din. Možnost nadaljnjega šolanja. Bernot, Ljubljana, Kotnikova 2. IŠCEM ŽENSKO za dopoldansko varstvo enoletnega otroka (samo za delovne dni v tednu) moč, ki ima popoldansko zaposlitev, ali pa mlajšo upokojenko. Nudimo stanovanje in hrano ali pa plača-mo. Naslov v upravi lista (839/73). TAKOJ sprejmem frizersko pomočnico in vajenko. Stanovanje zagotovljeno. Salon Jurij Pestner, Novo mesto. STANOVANJA ODDAM majhno opremljeno sobo dekletu. Naslov v upravi lista, t "<858/7 3). ODDAM opremljeno sobo dvema dekletoma ali fantoma. Naslov v upravi lista (840/73). Motorna vozila PRODAM dobro ohranjen MAT 850 STANDARD. Anton Lamovšek, Majde Šilc 4, Novo mesto. NUJNO PRODAM dobro ohranjen R8, letnik 1970, prevoženih 35.000 km, za 29.000,00 din. Bogdan Krašna, Škocjan 22. ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto razpisuje licitacijo za prodajo starih reševalnih avtomobilov in mopedov. Licitacija bo dne 13. aprila 1973 ob 8. uri v prostorih mehanične delavnice ZD Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750 LUX, letnik 1971, dobro ohranjeno. Franc Les, Ce.sta herojev 38, Novo mesto. ZARADI SELITVE takoj prodam austin maxi 1500, prevoženih 39.000 km. Naslov v upravi lista. (812/73). PRODAM ZASTAVO 101, karai.i-bolirano z zadnje strani, prevoženih 9.000 km. Ivan Rovan, Krško, Sremiška 1. PRODAM MOTOR TOMOS avto-matik in kitaro Dijana. Dorde Vučkovič, Nad mlini 23, Novo mesto. PRODAM skoraj nov pony expres PUCH. Zdenko Badovinac, Cesta bratstva in enotnosti 82, Metlika. PRODAM ŠKODO, lahko tudi po delih, in žitni mlin (šrotar). Jože Košir, Brod 29, Novo mesto. PRODAM VW v dobrem stanju, letnik 1960, c'cna 11.000 din. Pšeničnik, Lamutova 2, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen osebni avtomobil FIAT 750, -letnik 1969. Franc Jenič, Gotna vas 50 A, Novo mesto. PRODAM kosilnico za traktor F'ER-GUSON. Anton Avsec, Mala Cikava 7, Novo mesto. UGODNO PRODAM FIAT 750 v zelo dobrem stanju, zaprto enoosno prikolico, primerno za traktor, vpreženi plug obračalnik, avtomatsko kinokamero in projektor EUMIG 2x8, 20 W ojačevalec L zvočniki in mikrofon ter več avtobusnih sedežev. Anton Hutar, Rožni dol 7, Semič. PRODAM PRODAM nov eumi vo/. M in 15 col. Tomc, Lavrica 14, Škofljica. PRODAM skoraj nove krožne bfane „SONCE". Marija Gregorčič, Družinska vas 28, ŠmarjeSce Toplice. PRODAM „Chicco" košaro za prenašanje dojenčka. Zglasite se na telefon 22-103. PRODAM otroško posteljico z žimnico, preproge, hladilnik in peč na olje. Kuhar, .Marjana Kozine 68, Novo mesto. PRODAM spalnico in pisalno mizo. Zglasite se popoldne pri Cvelbar, Mestne njive blok 9, Novo mesto. PRODAM strešno cementno opeko - 2.600 kosov. Naslov v upravi li.i‘a. (853/73). PRODAM kompletno ostrešje (grušt). Naslov v upravi lista. (857/73). POCENI PRODAM kombinirano omaro, dobro ohranjeno. Naslov: Bife, Mokronog. PRODAM dobro ohranjeno spalnico in televizor po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (862/73). Informacije tudi na telefon 22-414 od 15. ure dalje. PRODAM 3,5 ha košnje na lepem kraju. M. Rukše, Dol. Maharovec, Šentjernej. PRODAM ALI DAM v najem vinograd (60 arov) z zidanico v Cur-novcu pri Brežicah. Informacije pri Karlu Recarju, Milavčeva I7a, Brežice. PRODAM kozolec dvojnik s štirimi okni v dobrem stanju v Starem trgu pri Trebnjem. Marija Mlakar, Stari trg 21, Trebnje. PRODAM elektromotor 10 KM, traktorski okopalnik in manjši mlin. Gorenc, Gorenja vas 21, Šmarješke Toplice. PRODAM ostrešje (grušt) 8 X 8 m s cementno opeko, v dobrem stanju. Kovačič, Nad mlini 55, Novo. mesto. PRODAM rezervne dele osebnega avtomobila ŠKODE. Na.slov v upravi li.sta. (815/73). PRODAM suhe hrastove plohe. Naslov v upravi lista (818/73). PRODAM plemensko telico, traktorsko škropilnico TF-300 in 5 ton sena. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. ZARADI'BOLEZNI PRODAM vinograd in zidanico z vsemi predmeti. Zidanica leži na lepem kraju v Trški gori. Dostop z avtomobilom. Avgust in Rozalija Breznik, Potočna vas 3, Novo mesto. PRODAM tesano ostrešje za hišo 10 X 11 m. Anton Lavrič, Tolsti vrh 4, Šentjernej. PRODAM skoraj nov kozolec „cvi-tar" s štirimi okni. Stane Kosec, Cešča vas 22, Novo mesto. PRODAM skoraj novo dnevno sobo. Jaklič, Malenška vas 25, Mirna peč. KUPIM KUPIM rabljen hidrofor. Naslov v upravi lista. (856/73). V NAJEM vzamem mlin, obenem pa tudi družinsko stinovanje na Dolenjskem. Jože Modic, Gor. Suhadol 7, Brusnice. PRODAM enostanovanjsko hišo na Otočcu. Alojz Kink, Otočec 22 ob Krki. PRODAM hišo, primerno za vikend ali stanovanje (45 m2), 25 arov vinograda in inventar. Cena 15 milijonov, I ranc lokošek, Senovo 188 (Armez). DRAGI ROJAKI IN DOMACI! Prodam hišo z garažo in vrtom v Novem mestu. Naslov v upravi hsta. (771/73). PRODAM enodružinsko vseljivo hišo z gospodarskih poslopjem, sadovnjakom, vinogradom in njivo v prometnem kraju, 80 metrov od glavne ceste, v Dol. Straži pri Novem mestu. Dovoz možen za vsa vozila. Plačljivo v gotovini. Naslov v upravi lista. (807/73). RAZNO GRADITELJI POZOR! Strešne na-pušče (Vorsprung) za stavbe vam hitro in solidno napravim, po potrebi dam tudi les. Zglasite se v Detelovi ulici I, 68000 Novo mesto. IZDELUJEM in prodajam plastične in vodovodne cevi. Ljubljana, Janševa 15, telefon 061-321-937 od 14. do 15. ure. ZA POMOC na kmetiji sprejmem moškega, neodvisnega ali socialno zavarovanega. Po potrebi preskrbim tudi zaposlitev. Nudim vso oskrbo. Jerman, Snebrška 42, Ljubljana-Polje. V 23. letu starosti je tragično preminil naš ljubljeni sin, brat in stric ANTON LAVRIČ iz Gor. Polja pri Straži Iskreno se zalivaljujemo vsem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega, mu poklonili vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi podjetju NOVOLES obrat žage Soteska za vso pomoč, godbi iz Straže, tov. Virantu za poslovilni govor ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred ter sorodnikom, znancem in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: mama, sestra Sonja z družino, Marinka in Irenka, brat Jožko ter zaročenka Veronika. Gor. Polje, 26. marca 1973. Ob smrti naše drage žene, sestre in tete MARIJE ČRTALIČ roj. Florjačič iz Prekope 15 ,se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož, sestre ui Tone z družino. V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra ANA MARN iz Dolenje vasi—Otočec, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem, ki so z nami na kakršenkoli način sočustvovali in nam izrekh sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Božu Oblaku, dr. Zoriču, sindikalni podružnici in vsem sodelavcem IM V Novo me.sto, kolektivoma TONOSA in IMP Ljubljana ter župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinova Martin in Miha, hčerke Marija, Štefka, Rozka in Anica z družinami, brat in sestra ter drugo sorodstvo. Po neozdravljivi bolezni nas je v 66. letu zapustil naš mož, oče, stari oče in brat JANEZ JAMNIK iz Zbur pri Šmaijeti Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, mu podarih cvetje in ga spremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni častiti sesiri Bonimiri Breznikovi, sosedi Ančki Matko, kolektivu hotela SLON iz Ljubljane, PIONIRJU iz Novega mesta za podarjene vence in župniku za opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala. Žaluioči: žena Marija, sin Jože, hčerke Marija, Lojzka in Pepca z družinami, sestri Ančka in Rozalka. Ob smrti dragega očeta in starega 'očeta MARTINA OŠTIRJA iz Kočevja se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, se poklonili njegovemu spominu in mu darovali vence in cvetje. Najlep.ša hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in sosedom za njihovo pomoč. Posebno se zahvaljujemo sindikalnim podružnicam KGP-špedicija, Lesni industriji LIK in ITAS Kočevje ter vsem sodelavcem za podarjene ven- CHJ. Žalujoči: sin Srečko z družino, hčerki Olga in Albina z družinama, Rezka in Rudi. [HSKtiei''?® Prepovedujem vožnjo, hojo in pašo po mojem posestvu na Gor. Težki vodi 11. Ivan Regina, Gor. Težka voda 11, Stopiče. 1'ranc Bobnar. Podgora 11, Straža. prepovedujem pašo kokoši po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Pavla Gačnik, Zamostec 54, Podgora, prepovedujem sekanje in delanje kakršnekoli škode po moji parceli in ob meji na gmajni ter v gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bo sodno preganjala. Anton Kregar, Gor. Straža 20, prepovedujem igranje in brcanje žoge po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Vera in Ignac Perše, Birčna vas 15, Novo mesto, prepovedujeva vož- • njo, hojo, pašo kokoši, sekanje po gozdu in parkiranje po zemlji pokojnega Miha Gnidovca, Sadinja vas 15, Dvor pri Žbk. Podpisani Jože Potočnik iz Stranske vasi 6, 68333 Semič, opozarjamo vse, ki bodo opravljali mene in mojo družino ter nam dajali razne vzdevke in imena, da jih bom sodno preganjal. Prosim tudi vodstvo osnovne .šole v Semiču, da pouči otroke, naj se ne norčujejo iz starejših^ toda poštenih ljudi. Zaradi obrekovanje je sin Maijan živčno zbolel. Mislim, da ima vsak človek slabe in dobre strani, zato naj vsakdo pometa pred svojim pragom. Amalija Drnšek, Gornji Kot 7, Dvor, prepovedujem vsako vožnjo po mojem travniku. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Jože in Mihaela Škrbec, Potov vrh 31, Novo mesto, prepovedujeva vsako hojo in pašo po njihovih parcelah v Kremenjaku in v Zvirkih, posebno pa pašo kokoši pri kozolcu na Površ-nici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno Drecanial,! ESTIIAI POROCNI PRSTANI! Tudi pri nakitu se moda spreminja: iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, zlatar v Ljubljani, Gosposka 5. Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! MAMICE! Stekleničko vašega dojenčka boste hitro in brez truda očistile. Ščetko nabavite pri šče-tarstvu Arrnič, Tržaška 52, Ljubljana. SPLOŠNA BOLNICA iz Novega mesta bo prodala košnjo sena in otave na javni dražbi v ponedeljek, 9. aprila, ob 9. uri. Cenjene stranke obveščamo, daje servis začel poslovati in dela vsak dan, razen sobote, ob rednem delovnem času. SERVISNA delavnica „ISKRA", Prekopa, pošta Kostanjevica na Krki. L ZAHVALA Vsem, ki .so na zadnji poti pospremili in počastili spomin našega dragega moža in očeta , TONETA PIRNARJA z Broda pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo. Posebno.zahvalo smo dolžni podjetjem „Novoles", „Pionir", „Krka", nadalje Zdravstvenemu domu in Splošni bolnici Novo mesto, članom KZA, stanovalcem bloka Zagrebška 12, terenskemu odboru SZDL, obč. odboru ZVVI in ZB, godbenikom in pevcem za prelepo cvetje in številno spremstvo. Zahvaljujemo se tovarišem inž. Hrovatu, Pipanu in Romihu za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, k^or tudi vsem sosedom in znancem, ki .so nam ob težki uri na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali, zdravnikom in ostalemu osebju internega oddelka bolnice Novo mesto in Zdravstvenemu domu Novo mesto za večletno zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku novomeške bolnice za lajšanje bolečin ob pokojnikovi zadnji uri in za izkazano razumevanje. Žalujoči: žena Rozalija Pirnar, hčere in sinovi ter vsi sorodn^i. Brod, Novo mesto, Cologne, 2. 4. 1973 ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA MAVSARJA iz Rumanje vasi se iskreno zalivaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Živkoviču in dr. Evi Žmigovee. Zahvaljujemo se tudi Francu Berkopcu in družini Gril za tolažihie besede, župniku, godbi in pevskemu zboru, tov. Virantu in tov. Krenu za. poslovilne besede ob odprtem grobi^ vsem, ki so mu darovali vence in cvetje, šoU Višnja gora, PTT Novo mesto, ZB Straža, Novoles Straža, Gasilskemu društvu Vavta vas in DoL Straža. Žalujoči: žena Rozka, sin Franc, hčerke Milka, Ivanka, Rozka, Cirila, in Metoda z družinami, hčerka Jožica, bra^e in sestre ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste ob izgubi naše drage in plemenite tete MARIJE CESAR Zagorčeve tete iz Bršiina sočustvovali z riami, ji darovali njej tako dr^o cvetje in jo spremili na zadnji poti, naša topla zahvala. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in bohiiškemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za vso nudeno pomoč, kakor tudi vikarju za opravljeni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: Zagorcev! . Bršlin, 2. 4. 1973 BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Eva Dubravčič je padla v stanovanju in si zlomila de.sno nogo; Viktor Iljaž je padel z drevesa in si zlomil desno roko; Ivan Medvešek je padel z mopedom in si po.škodoval levo nogo; Jože Bosnar se je zaletel z motorjem v drugega motorista in si poškodoval levo nogo: Jože Ivanšek se je udaril s sekiro po levem kolenu; •Dušan Ostojič si je poškodoval glavo, ko ,se je prevrnil avto s cisterno; Renata Draško je padla pri telovadbi in si poškodovala desno nogo; Mariji Ivačič je vol stopil na levo nogo; Franc'Levak je padel s kolesom in si poškodoval levo koleno; Jože Podlogar si je poškodoval glavo, levo roko in desno nogo, vendar se ne spominja dogodka; V brežiški porodnišnici so rodile: Martina Železnik iz Dol. Boštajna -Heleno; Magda Novak iz Domaslav-ca - deklico; Anica Geušič iz Cerja - deklico; Terezija Tušin iz Podvr-han - deklico; Blanka Čuček iz Samobora - Gorana; Terezija Umek iz Pisec — dečka; Antonija Prah iz Pri-Up — dečka; Ana Kalin iz Brežic -Darjo; Alojzija Urek iz Kremena -Romana; Josipa Vlahovič iz Kač-kovca - Lidijo; Bariča Kranjc iz Pre-magovc - Jožeta. f UMRLI SO: V brežiški bolnišnici je umrla Marija Pirnat, kmetica z Rake, stara 76 let. „Albert, upam, da se ne bo.š pretežko navadil na novo okolico . . DOLENJSKI LIST IZDAJA: časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo me.sto - USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje IZDAJATI’I.J^iKI SVFT: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne. I ine Molek, Slavko Smerdel, Franc Štajdohar in Ivan Ž.vič URI DNIŠKI ODBOR; Tone Gošnik (glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Marjan Moško n, Janez Pezij, Jože Primc, Jože Spiichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 2 din — Letna naročnina 79 dinarjev, polletna naročnina 39,50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev oz. 30 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 40 din, 1 cm na določeni na prvi, mali oglas do 10 be.sea 15 din, vsaka nadaljnja t>escda 1 din. Za vse strani 55 din, 1 cm na prvi, .srednji ali zadnji strani lista 80 din. Vsak mali oglas do 10 be.sea 15 din, vsaka nadaljnja t>escda 1 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do prcklica cenik St. 5 od 1. 7. 1972 - DOLENJSKI LIST šteje med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur, list SFRJ, 33-316/72), za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informacije IS SRS št. 421-1/72 od 31. 1. 1973) TEKOCi RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotoj^afij ne vračamo - Casopi.sni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list. Novo mesto - Barvni filmi in tisk; Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6i)0, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in bo 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. __________ Četrtek, 5.' aprila: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Dušan Jug: Kako si kmet opremi traktor za dolo v gozdu. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . * 14.30 Sestanek instrumentov. 15.30 r Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Četrt ure z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lsihko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Latinos. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede -- Ciril Debevc. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. , PETEK, 6. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska 5ola za nižjo stopnjo. 10.20 Pri vas Joma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Za otroke - Otroške pesmi! 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 »Vrtiljak'*. 17.10 Operni koncert. 17.40 Človek in zdravje. 18.15 „Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 20.00 Naj narodi pojo. 20.30 „Tops-pops 13“. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 7. APRILA: 8.10 ^ Glasbena matineja. 10.20 Pri vas . doma. 11.00 Poročila - Turistični I ;’fiapotki za naše goste iz tujine. '12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni '■intermezzo. 15.40 Pojo naši operni t pevci. 16.00 „Vrtiljak“. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob 'isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! I : 19.15 Minute z domačim I »ansamblom. 21.15 Melodije za {razvedrilo. 22.20 Oddaja za naše 'izseljence. ^ NEDELJA, 8. APRILA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Rajko Ranfl: „Radio huda luknja' . 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se .pomnite, tovariši . .. Delo Borisa Kidriča pred, med in po vojni. 10.25 Pesmi borbe in dela. JO.45-13 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedelj.ska reportaža. 14.05 Popularne operne melodije. 14.30 Humoreska tega tedna - A. Daudet: Eliksir. 15.05 Melodije z velikimi zabavnimi orkestri. 15.30-17.30 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Iz slovenske lahke glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer! 22.20 Zaplešite z nami. PONEDELJEK, 9. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Babnik: Ocena pašnega okoliša. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Pel vam bo oktet Gallus. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne. 18.35 „Interna 469“. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Žagarja. 20.00 „li in opera" 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 10. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radij.ska šola za srednjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Inž. Lojze Briški: Pomen analize zemlje za gnojenje vinogradov. 12.40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam ... 14.40 „Na poti s kitaro". 15.30 Gla.sbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Radijska igra - Michel Suffran: V uri pred zoro. 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 11. APRILA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Netko Babič: Nadaljevanje poskusnega dela s sladkorno peso v vzhodni Sloveniji. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Naši poslu.šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 17.10 Naša glasbena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Gla.sbene razglednice. 20.00 Simfonični orke.ster RTV Ljubljana v stereo studiu. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 12. aprila: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Jože Praprotnik: Prizadevanja za boljšo krmo in večjo prirejo so vzporedna in trajna. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam... 14.10 „Mladina poje“. 15.30 Gla.sbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak" 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom 'ožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO SEVNICA NEDELJA, 8. APRILA: 10.30 Reklame in oglasi. 10.50 Po domače. 11.10 Kmetijski nasveti. 11.20 Zabavna glasba z uganko. 11.40 Nedeljski intervju s predsednikom Občinske zveze za telesno kulturo Ladom Kzamernikom. I 1.55 Za vsakogar nekaj. 12.30 Poročila. 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev. 15.00 Zaključek programa. SREDA. 11. APRILA: 16.00 Poročila. 16.10 Reklame in oglasi. 16.25 Nekaj o bontonu: „Vljudnost v zakonu in družini". 16.35 Disko vašo kri. ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri nu novomeškem transfuzijskem oddelku: Marija Resnik, Lela Mažibrada, Jože ( ckuui, I rane (iril. Anica Gregorčič, Marija l-urman. Jožefa KoIlmic, Pavla (iačnik. Avgust Kastelic, Marija Krese, Jože Mišniaš, Šlellbič iz Štrekljovca deč ka, lerezija Derganc i/ Osojnika dečka, lončka Grubar iz Gornjega Vrhpolja ilečka. in Anica Plut iz Gornic l okvice dečka. Čestita- VAS PRAV KORAK JE KORAK DOLEI\IJSKE BANKE IN HIMNIU\IICE v Novem mestu ) in poslovnih enot v Krškem, Metli ki. Novem mestu, Trebnjem in na Mirni KJER ZBIRAJO HRANILNE VLOGE IN^ JIH OBRESTUJEJO OD 7,5 DO 10-ODST. # VODIJO ŽIRO RAČUNE IN DEVIZNE RAČUNE OBČANOV ^ # OPRAVLJAJO DEVIZNO-VALUTNE POSLE IN ODKUP TER PRODAJO DEVIZ # DAJEJO KREDITE ZA STANOVANJSKO GRADNJO, POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, OBRTI IN TURIZMA NA PODLAGI NAMENSKEGA VARČEVANJA # ODOBRAVAJO KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE KREDITE # OPRAVLJAJO VSE DRUGE BANČNE POSLE ZAUPAJTE DBH SVOJE DENARNE ZADEVE SAJ JE TO VASA BANKA. DBH NOVOMESTO STANKO ŠKALER Kmetje so meščanom zagotavljali: „Nikomur se ne ho nič zgodilo, puntarji želimo skleniti bratstvo s prebivalci mesta, vi pa nas pustite I’ mesto. “ Meščani so nekaj časa premišljali o zahtevah kmečke vojske, nato pa so puntarskim odposlancem odprli mestna vrata. \ Tedaj je zavladal preplah med graj- • skimi stanovalci. Grad je bil namreč znotraj mestnega obzidja in je zapiral dohod v mesto od juga. Vhod v grad je varoval le z vodo napolnjen jarek, čez katerega se je prišlo po vzdižnem mostu. Most je grajski oskrbnik dal vzdigniti že prejšnji dan, toda ko je zjutraj videl pri grajski pristavi tolikšno množico kmetov, se je resno zbal, da bi lahko prišli čez obrambni jarek do grajskih vrat, ki jih ne bo mogel braniti pred njihovimi napadi Oskrbnikov strah se je še večal zara-_ dl slabih novic, ki so mu jih prinašali ogleduhi iz okoliških vasi. Vsi so pripovedovali, da se bo kmečki vojski ta dan pridružil še cn večji oddelek slovenskih kmetov. Preplah v gradu je bil še večji zaradi pripovedovanja tistih, ki so se v pogovorih spominjali usode tega gradu in njegovih stanovalcev v puntu 1515, ko so kmetje vdrli r grad in pobih p.vt’ njegove stanovalce, grajsko stavbo pa požgali. Štirideset let so potem zidali sedanji grad in zdaj so biU okrog mesta spet zbrani puntarski kmetje. Iz sosednjega gradu Mokrice je takrat prispel sel, ki je v gradu zbrano, plemiško druščino v svojimi slabimi novicami še bolj prestrašil. „Uprli so se kmetje gospe banice okoli Samobora h, napadajo njene gradove, opustošili .so že njen naj lepši grad. Danes gredo proti dvoru gospoda Štefanu Circgorijdnca pri Okiču, ki ga bodo tudi napadli,^' je poročal sel oskrbniku I\)ssingerju. Še grozljivejše novice je stanovalcem brežiškega gradu prinesel grajski sel s Hrvaškega, ki je povedal, ..da so kmetje pri Klanjcu strahotno pustošili in pobili veliko naših. ..Španu" na Ce-sargradu. ki je hranil grad pred njimi, so odsekali glavo." Tedaj se je oskrbnik Possinger odločil. da je boljše hraniti se, dokler so puntarji šc "unaj mesta, kot pa potem, ko bodo pred grajskimi vrati. Poklical je k sebi strelskega mojstra in mu zapovedal, naj napolni veliki top r grajskem stolpu in neravna cev proti gručam upornikov, ki so bile zbrane pred mestom na savskem bregu. Smodnika so imeli i’ orožarni še precej v zalogi, nekaj krogel pa so jim šele prejšnji dan poslali iz Krškega. Zato je oskrbnik naročal strelskemu mojstru, naj dobro meri. ker imajo krogel malo. Obkoljeni sedaj tudi ne morejo pričakovati, da bi dobili od zunaj še kakšno pomoč. Zato mora strelski mojster z nekaj streli odvrniti kmete od njihove namere, da bi se približali gradu in ga napadli. Iz grajskega stolpa je nato j’ nekaj krajših presledkih zagrmel veliki top. (iruče upornikov se niso dosti menile za topovske strele iz gradu. Posamezne skupine hrvaških in slovenskih kmetov S(> se počasi zlile r dolgo vrsto, ki je oh Savi nadaljevala pot proti \'idmu. Uporniško vodstvo je namreč menilo, da hi bilo škoda izgubljati čas z napadom na debele in močno utrjene zidove brežiškega gradu. Svoj glavni namen, vzdigniti r upor vse tamkajšnje kmete, pa je Ilija r brežiškem k(mcu dosegel: iz vsake kmečke hiše je odšel z njim oče ali starejši sin. V brežiškem gradu so si po odhodu llijeve vojske oddahnili. Še isti dan pa so ugotovili, da so se tej vojski pridružiti skoraj vsi njihovi kmetje. ^ Tarnali so tudi'zaradi škode, ki so jo puntarji prizadejali grajski posesti in njenim pristavam. O tem je grajski oskrbnik Possinger v svojem pismu zapisal tako: „Sporočam, da so uporni kmetje šli mimo Brežic in nekaj časa taborili oh Savi na štajersko-kranjski meji. Z njimi so odšli tudi vsi naši kmetje razen tistih desetih, ki so pribežah k meni i’ grad. Tem pa .so oplenili in opustošili domačije. Pravkar sem zvedel, da so sinu nekega našega podložnika, ki je pribežal r grad, zaklali vole in popili r.vi' vino. (ilavni poveljnik upornikov je „lilija". Še vedno se od vsepovsod i’ gručah zbirajo. Mitničarju in na naši pristavi na Libni so popili skoraj vse vino, ki ga je bilo blizu sto veder ali še več. Na naše kmete okoli Brežic se ne moremo nič več zanesti, pravkar so pokazali svojo pravo barvo. “ Na strmi skali nad dolino Sotle samevajo ra/.valine gradu K n n š p c r k. ki mu delajo družbo razvaline (csar-grada na hribu na ht^'aški strani. Grad jii okoliška /.emlja sta bila vil. stol. fevdalna posest ženskega samostana, nato pa škofije na koroški Krki. Začetki srednjeveškega utrjenega gradu (burg) segajo v dobo romanike. V Lv In 14. stol. se po gradu Imenujejo mnogi pletnlčl. V letih 1395 - 1456 je bil last Celjskih grofov, nato pa so sl ga prilastili Habsburžani. V času upora 1573 je bil oskrbnik gradu Hans von Helfenberg. - Leta 1587jekunš-perško posest kupil Sigmund Tatten-bach. Tattenbachi pa so bili od leta 1681 tudi lastniki gradu Bizeljsko in so se najbrž v začetku 18. stol. tja preselili. Zato je Kunšperk začel propadati in je bil sredi 19. stoletja že razvalina. Osrednji, verjetno najstarejši stolp, je edini še precej ohranjen. Odtod je lep razgled na sotesko Zelenjak. Kumrovec in Cesargrad. Vas pod gradom je bila v času kmečkega upora še trg In središče svoje ožje okolice. Šele v sedemnajstem stoletju je središče prešlo iz Kunšper-ka v bližnji Leskovec. Nasproti Kunšperka je na hrvaški strani zagorska vasica Kumrovec, kjer je v rojstni hiši maršala Tita urejen spominski muzej. Grad Bizeljsko nad vasjo Orešjem leži pribl. 5 km južno od svojega starejšega soseda Kunšperka. Tudi Bizeljsko je bilo od II. stol. fevd krške škofije. V drugi polovici 16. stol. so ga dobili v zakup Tattenbachi. ki so ga - kot že rečeno - 1681 tudi kupili s posestjo vred. O začetkih srednjeveškega gradu nam ne povedo prida niti pisani viri niti slogovne posebnosti arhitekture. Se precej dobro ohranjena enonadstropna grajska stavba je značilna renesančna grajska arhitektura 16. stoletja. Manjše pravokotno dvorišče obdajajo štirje trakti, ki so v pritličju in prvem nadstropju povezani z arkadnimi hodniki. življenje za otroke Ena najbolj delavnih javnih in prosvetnih delavk Spodnjega Posavja - Rezika Pirčeva je 27. marca praznovala 50-letnico plodnega življenja. Jubilantka je tajnica TIS Krško, članica predsedstva Zveze prijateljev mladine Slovenije, članica zvezne konference SZDL in opravlja vrsto drugih funkcij. Za svoje delo je dobila nekaj najvišjih priznanj: „Kurir Joviča", zlati znak ZPMS, Valvasorjevo plaketo, medaljo dela itd. Priljubljenost jubi-lantke se je najzgovorneje izpričala na njen rojstni dan, ko so pionirji in mladinci iz raznih organizacij v Posavju prihajali v njeno delovno sobo in ji izražali poleg iskrenih čestitk tudi izraze tople hvaležnosti za vse, kar je naredila za mladi rod. Po poklicu učiteljica se je vsa posvetila delu s cicibani in pionirji, ki so vsa leta njenega življenja njena največja ljubezen. Ob jubileju je slavljenka med številnimi čestitkami prejela tudi tole pismo: Draga Rezi, saj ni mogoče, petdeset jih bo že, Ti pa še vsa v delovnem poletu, mlada in sveža in neugnana in trmasta, ihtava, zagnana in zmeraj polna novih in novih načrtov. Taka kot pred dvajsetimi in več leti, ko si bila še v Beogradu v zvezni šoli za pionirske voditelje. Resna in ljubezniva, vztrajna in odpuščajoča, trezna in prizanesljiva, dosledna in razumevajoča. Vse tisto je v Tebi, kar je potrebno za osebnost, veš, tako resnično osebnost, ki nekaj zaleže na delovnem mestu, kjer je. Pravzaprav smo v zadregi, ko Ti pišemo, kakor smo v zadregi večkrat, ko komu pišemo za jubilej in nimamo kaj našteti. Pri Tebi je zadrega drugačna, pri Tebi smo v zadregi zato, ker, preprosto povedano, skoraj ni mogoče v nekaj vrsticah našteti vsega tistega, kar si delala, odkar si se poslovila od svojega kmečkega doma, kjer si bila eden izmed sedmih otrok, in dobila za svoje edino popotnico skrajno poštenje, nasmejan obraz in v prihodnost zazrte radožive oči, popotnico, ki so jo nekoč dajali slovenski kmečki domovi in z njo gradili temelje slovenskemu narodu in njegovi trdoživi samobitnosti. Po krajših presledkih si se iz Ljubljane in Beograda vrnila domov, delala nekaj časa tudi v rodnem Leskovcu, potem pa si se ustalila v Krškem, odkoder si skrbela za vse Posavje s svojo prav navdihovalsko vlogo. Položila si temelje Zvezi prijateljev mladine, nenehno bdela nad pionirsko organizacijo, v Posavju si vpeljevala Kajuhovo bralno značko, ki jo danes ponosno nosi skoraj vsak otrok, bila si ob rojstvu grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev, ki nikoli ne bodo pozabili Tvojega prispevka. Zdaj si vsa zagnana v puntarsko transverzalo, po kateri bo krenilo na tisoče šolarjev in odraslih. Saj pravimo, pri Tebi smo v zadregi, ker nikakor ne bi mogli in ne moremo vsega našteti. Iz vsega tega pa je zrastla osebnost, samostojna in poštena, skromna in predana le delu in domovini, osebnost, ki ni nikoli pestovala same sebe, marveč je zmeraj gorela drugim in za druge, predvsem pa za mladi rod, za korenine naroda, kar samo poveličuje Tvojo zmagovito pot, ki si jo naredila do sedanjega jubileja. Ni šlo vse gladko, vemo, tudi Tebi je bilo kdaj hudo in bolečina Ti ni neznana. Toda Ko razmišljamo ob Tvojem jubileju o tem, nam nenehno lebdijo pred očmi Cankarjeve besede: „Že ena sama solza iz ljubezni prelita je dolgega življenja vredna!“ Ti si ljubila in ljubiš mladino in si z vsem ognjem nepokvarjenega in preprostega kmečkega srca ostala s svojo popotnico poštena naravna in vsa taka, kot Te je med nas poslal Tvoj preprosti dom. Zaslužila si dolgo življenje, in ne samo s tistim, kar si prestala, marveč tudi z vsem in predvsem za tisto, kar si ustvarila. Veš, kdaj je učitelj dobro opravil svojo nalogo? Kadar bi mu en sam otrok, ki ga je vzgajal in učil, bil rad podoben. Ti si dosegla mnogo veQ. Marsikateri izmed nas si ob Tvojem jubileju iskreno misli: če se bom zanl tako plemenito razdajati, kot se je znala naša vzornica Rezika, bom resničen vzgojitelj, kar bo dovolj za mojo srečo! Spoštujejo Te, čestitajo in lepo Te pozdravljajo Tvoji sodelavci ter prosvetarji in kulturniki občine Krško Rezika Pirc sprejema čestitke za 50 let življenja Člani vmiškega Wuba OZN so s svojo dejavnostjo v prid ohranitvi miru na svetu dosegli veliko popularnost. Ti fantje in dekleta so pripravljeni poprijeti za delo, kjerkoli je potrebno. Tokrat jih vidimo, kako urejajo okolico šole, kajti napovedi za obiske prihajajo vsak dan. (Foto; R. Bačer) Pred vzletom je nov golobček miru S posredovanjem viniškega Kluba OZN naj bi večje šole v vsej Jugoslaviji navezale prijateljstvo s katero od šol v Vietnamu in drugih deželah, kjer še traja boj za osvoboditev ,J*ostal bi rad član Vašega cenjenega kluba, o katerem se govori po vsej Jugoslaviji . . Takole se začenja stotine in stotine pisem, ki jih dobiva Klub OZN na Vinici od posameznikov, šol in uglednih ustanov iz raznih krajev tja od Makedonije do Triglava. Ponujajo se obiski, prihajajo vabila ... Viniški Klub Organizacije združenih narodov si je v času desetletnega delovanja ustvaril sloves, kakršnega doseže malokatera organizacija, posebno s podeželja. Ne bi ponavljali tega, kaj vse so člani že naredili, tokrat bo beseda o snovanjih za delo v letu 1973. Težnja po zbliževanju med narodi, po spoznavanju tujih pokrajin, tradicije, kultur, nacionalnih zgodovin in običajev je pot, po kateri hočejo mladi Viničani po svojih močeh pri.spevati k enakopravnosti ras in narodov in k ohranitvi mednarodnega miru. Za boljše razumevanje med mladino Jugoslavije in njenimi vrstniki iz dežel, kjer še traja osvobodilni boj, kot so Vietnam, Angola, Mozambik itd., pripravljajo akcijo z naslovom „BRATSKK ŠOLlv". K sodelovanju bodo povabili vse večje šole v Jugoslaviji, Viničani pa jim boilo pomagali navezali slike z eno izmed šol v daljnih deželah, kjer vojne strahote še niso končane. Šole bi lahko izmenjavale svoje likovne izdelke, uvedle bi dopisovanje, nudile bi materialno pomoč itd. Na Vinici menijo, da bi namesto zbiranja denarnih prispevkov, s katerimi se naše šole večkrat na lelo ukvarjajo, navezali mnogo neposre-dnejše stike in trdnejšo vez, če bi vsaka večja šola zase s takimi akcijami podprla eno izmed šol na primer v Vietnamu. Mimo tega bodo člani Kluba OZN še nadalje zbirali mnenja uglednih državnikov in osebnosti o perečih mednarodnih problemih za akci- BULDOZER GA JE ZADEL V sadovnjaku kmeta Antona Ver-šca z Bizeljskega je Pero Jandragič iz Zagreba z buldožerjem ravnal zemljo. Veršec se je približal buldožerju prav takrat, ko je ta zapeljal vzvratno. Buldožer je kmeta zadel tako močno, da so ga morali zaradi hudih poškodi) odpeljati v bolnišnico. PREVRNJEN TRAKTOR 30. marca proti večeru je I ranc Novak iz Zakota s traktorjem peljal gnoj na parcelo za vinograd. Skupaj z Antonom Kovačičem iz Arnovega sela sta najprej zmetala polovico gnoja s prikolice, potem pa je traktorist zapeljal po strmini navzdol. Taktor seje prevrnil, hudo poškodovanega traktorista pa so odpeljali v bolnišnico. jo „Pridružite se nam!“ Letos nameravajo izdati knjigo s fotokopijami teh pi.sem. V načrtu je tudi več srečanj z zgodovinarji in člani Klubov OZN iz Slavonske Orahovice, z osnovno šolo Plitvice in člani Kluba OZN Jelenje. Ob majskih izletih bo dovolj priložnosti za obiske in navezavo prijateljskih stikov. Člani viniškega kluba pa so v svoj letošnji program zapisali še: srečanje z Willijem Brandtom, sprejem pri predsedniku slovenskega izvršnega sveta Andreju Kakšna je bila siekoč bala Pokojni Zogarjev ata je malo pred smrtjo povedal, kakšna je bila nekoč nevestina bala — Te izkušnje obdo uporabili pri letošnjem »prevozu bale po ribniško«, ki bo del prireditve »Kmečke oh- ceti - Poročali smo že. da bo del pru'e-ditvc ,,Kmečka ohcet", in sicer „prevoz bale“, letos v Ribnici. Ta prireditev bo 25. maja, poverjena pa je ribniškemu pevskemu zboru. Med nedavnim obiskom pri Tonetu Henigmanu v Rakitnici smo zvedeli, da sta konec februarja obiskalii zdaj že pokojnega 99-letnega njegovega očeta Antona Henigmana prof. Janez Debeljak iz Ribnice in učiteljica Ančka Lovšin iz Dolenje vasi ter ga spraševala, kaj je bilo včasih z balo, ko je bila Rakitnica še središče Lončarije. Tone Henigman se spominja, da so oče naštevali tako: ,,Za balo je bila najprej ena široka postelja za dva, košen (omara), šantež košen (omara za perilo), skrinja, zibka, ri-bežen, kuhalnica, žlica, rešeto, velika reta (za fižol), burkle, kohlica za v peč (t. j. železna manjša „kozica" za sušenje drv ali kurjenja v kmečki peči), polena, veslica (lopatica za pepel), mlinček za kofe (pravzaprav za ječmen), stope za kašo (proso ali ječmen so tolkli v njih), sklednik, kolovrat, kahla (nočna po.soda), zadaj za voz so pa kravo privezali, če je bila poroka bolj bogatih. Seveda pa je pri kakšni poroki tudi marsikaj od naštetega manjkalo. Obseg bale je bil pač odvi.sen od tega, iz kako bogate hiše je bila nevesta.“ j p Marincu, obisk pri predsedniku občine Črnomelj, obisk tovarne Iskra v Semiču, uredništva Dolenjskega lista, tovarne Novoteks v Novem mestu in sodelovanje na srečanju „Goranovo proljeće ‘ v Lukovem dolu. Spominske minute so druga novost, ki jo uvajajo v letošnje delo. Ob važnejših spominskih dneh drugih narodov ali katastrofah bodo posvetih petminutni program v šoli in pripravili razstavo, na kateri bo plapolala tudi zastava države ali osvobodilnega gibanja, ki tistikrat praznuje. Prav tako se bo nadaljevalo sodelovanje z vsemi organizacijami, klubi OZN in šolami, ki sta jim blizu mir in humanost. Med dolgoročne akcije, zastavljene v letu 1973, pa sodi posebna zaščita otrok v vojni. Ker kažejo statistike, da zadnja leta umre zaradi vojni'i spopadov več otrok kot vojakov, začenjajo Viničani večletno akcijo. V njej bode sodelovali vidnejši državniki, znanstveniki in mednarodna mladinska združenja. Z osebnimi in pismenimi stiki jih nameravajo pridobiti, da bi podprli prizadevanja za mednarodno konferenco, ki naj bi sprejela sklepa, da je treba otroke v vojnah posebej zaščititi. RIA BACER Jemala občinska denar Slabe življenske razmere pa še priložnost povrhu so Mileno Račič privedle h kraji Tone Henigman iz Rakitnice nam je povedal, kako se je njegov 99-letni oče spominjal prevoza bale za svojih mladih dni. (Foto: Primc) V šestih letih od 1967 - 1972 si je uslužbenka občinske uprave v Trebnjem prisvojila 23.258 din, največ od pristojbin za živinske potne liste. Te dni je okrožno sodišče izreklo kazen. Milena Račič, 32-letna pisarniška referentka, je skrušena sedela na zatožni klopi pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Kramarič. „Težko smo živeli, v izredno slabem stanovanju, začeli smo graditi hišo. Najprej sem si izposodila in vrnila, potem jemala . . Nekako tako se je glasil zagovor obtoženke, ki ga je sodišče sprejelo za resničnega. Račičeva je v službi na občini v Trebnjem med drugim izdajala zdravstvena spričevala za živino in pristojbine polagoma spravljala v žep. Uživala je zaupanje predpostavljenih, nadzora ni bilo in priložnost, je tudi pripomogla, daje vzela, kar ni bilo njeno. Že ob ugotovitvi primanjkljaja pa je Račičeva pokazala skesanost. Vrnila jc denar, ki si ga izposodila od sorodnikov, pustila dobro službo na občini ter se kasneje zaposlila kot perica v ljubljanski porodnišnici. Pri odmeri kazni jc senat upošteval te okoliščine kot olajševahie in smatral, da bo pogojna kazen vzgojno vplivala na obtoženko. Prisodili so ji 2 leti zapora, pogojno za dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna. POD PODOM JE BILO 20 KRST Pred dnevi so pri popravljanju cerkve v Črnomlju dvignili pod, pri tem pa odkrili grobnico z 20 krstami. Prve ugotovitve kažejo, da gre za najdbo iz osemnajstega stoletja, saj nosi najmlajša krsta letnico J 785. Na upra- vi javne varnosti zaenkrat nimajo drugih podatkov, najdbe p cerkvi pa raziskujejo strokovnjaki iz muzeja. O PAMETNIH LJUDEH Nekoč so prišli v te kraje ljudje in se odločili: „Narava je lepa, vode je dovolj in podnebje je milo — naselili so bomo prav tod!“ In so se naselili ob veliki reki in so zgradili mesto. Nadeli so mu ime: Velike Butale. Cez čas je prišlo v te kraje še eno pleme istega rodu in se odločilo, da se bo naselilo ob mali reki. Zgradili so mesto in so mu nadeli ime: Male Butale. Obe vodi sta tekli in merili čas, Velikobutalci in Malobu-talci so hodili eni k drugim v vas in so ugibali, kako bi se bolj postavili drug pred drugim. V Velikih Butalah so /gradili veliko hišo in so ji rekli rotovž. Ma- lobutalci, bistre ^ave, so šli v Velike Butale in izmerili tamkajšnji rotovž. Potem so doma postavili prav takega, le da je bil pol metra širši in pol metra višji. Velikobutalci so bili hudo jezni: ,JMak, da bi v Malih Butalali imeli višji in večji rotovž? Ne in ne!“ In so starega podrli in zgradili novega. Ojoj, kakšno čudo: bil je natanko tak kot prej, le da je bil za meter širši in višji od malobu-talskega! Malobutalcem je zmanjkalo denarja in niso mogli starega podreti in zgraditi še večjega. Pa so se domislile zvite glave: šli so v Velike Butale in tam na glas oznanjali, da je rnalo-butiilski rotovž lepši in boljši, ker so malto mešali z vinom, in ne z vodo kot v Velikih Butalah . . . Odtlej tli tekmov;ilni duh v meščanih obeh mest. Kar narede eni, hočejo dobiti še dru- gi, le da je večje, mogočnejše, boljše, dražje ali kakorkoli uspešnejše od drugih . . . Pa se je zgodilo, da se je tekma ohranila do današnjih dni, ko se meščani vozijo z avtomobili. V Velikih Butalali so postavili parkirne ure, v katere morajo metati avtomobilisti kovance. Kjer pa takih ur niso postavili, so nastavili čuvaje, ki od motoriziranih meščanov pobirajo denju’. Malobutalci niso hoteli zaostajati. Takoj so poslali delegacijo v Velike Butale in taje ugotovila, kako je mogoče Velikobu talce prehiteti. V Malih Butalah so zato prav tako postavili parkirne ure po Malobutalskem trgu. Da pa bi bili uspešnejši od svojih starejših bratov, so zraven ur postavili še čuvaje, ki pazijo, če ljudje zares mečejo novce v avtomate. Kjer ni ur, tudi čuvajev ni. Za zdaj so zmagali Maiobu-talci. V Velikih Butalah že razmišljajo, kako bi jih prehiteli. In Male Butale jim tudi potem ne bodo ostde dolžne .. . V. LIKAR 15. IN 16. APRILA 1973 LICITACIJA pri Carinarnici Ljubljana Carinarnica Ljubljana bo 15. in 16. aprila 1973 prodajala na javni dražbi osebne avtomobile ter ostalo blago široke potrošnje. Avtomobile bomo licitirali v nedeljo, 15. aprila 1973 v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališča 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa v ponedeljek, 16. aprila od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga ter vplačilo kavcij bo možen samo v soboto, 14. aprila 1973 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI ♦ " ZACETNA CENA 1. o. a. MERCEDES 200 D, letnik 1972, reg. motorja 33.000 2. o. a. FORD TRANSIT, letnik 1966, nevozen 25.000 3. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1968, reg. karoserije 20.000 4. o. a. VW 1300, letnik 1967, nevozen 18.000 5. o. a. OPEL REKORD 1700, letnik 1968, nevozen 17.000 6. o. a. OPEL MANTA 16 S. letnik 1972, zaleten 16.500 7. o. a. BMW 1600, letnik 1970, zaleten 16.000 8. o. a. VW 1200, letnik 1966, nevozen 15.000 9. o. a. OPEL KADET RALLY, letnik 1967, zaleten 15.000 10. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 15.000 11. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964, nevozen 13.000 12. o. a. VW 1300 AUTOMATIC, letnik 1970, nevozen 11.000 13. o. a. MERCEDES 180 D, letnik 1954, nevozen 11.000 14. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, nevozen 10.000 15. o. a. aTROEN DS 19, letnik 1965, nevozen 10.000 16. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 9.500 17. o. a. AUDI 72, letnik 1966, zaleten 9.000 18. o. a. VW 1200, letnik 1966, zaleten 9.000 19. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966, zaleten 9.000 20. o. a. VW 1200, letnik 1965, nevozen — 9.000 21. o. a. VW 1600 TL, letnik 1965, nevozen 8.500 22. o. a. VW VARIANT 1500, letnik 1966, nevozen 8.500 23. o. a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, nekompleten 8.000 24. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, nevozen 8.000 25. o. a. FORD TRANSIST 1500, letnik 1968, zaleten 8.000 26. o. a- VW 1500, letnik 1965, zaleten 8.000 27. o. a. VW VARIANT 1500, letnik 1965, zaleten 7.500 28. o. a. GLASS 1700, letnik 1968, nekompleten 7.000 29. o. a. MERCEDES 190, letnik 1960, nevozen 7.000 30. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1961, zaleten 7.000 31. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 6.500 32. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, nevozen 6.500 33. o. a. VW 1300, letnik 1970, reg. motorja 6.000 34. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, nevozen 6.000 35. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, nveozen 6.000 36. o. a. VW 1300 KOMBI, letnik 1964, nevozen 6.000 37. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 6.000 38. o. a. FIAT 124, letnik 1964, reg. karoserije 6.000 39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, zaleten 5.500 40. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen 5.500 41. o. a. VW ČARMAN GHIA. letnik 1965, zaleten 5.000 42. o. a. FORD KOMBI, letnik 1962, nevozen 5.000 43. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1967, zaleten 5.000 44. o. a. OPEL MANTA 16 S, letnik 1972, reg. motorja 5.000 45. tov. a. COMMER VE 5, letnik 1972, zaleten 5.000 46. o. a. VW 1200 KOMBI BUS, letnik 1963, zaleten ' 5.000 47. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, nevozen 4.000 48. o. a. FORD TRANZIT KOMBI, letnik 1965, zaleten 4.000 49. o. a. VW 1500. letnik 1965. reg. karoserije 4.000 50. o. a. RENAULT 16 TS. letnik 1970. reg. motorja 4.000 51. o. a. NSU ro.INZ 4 L. letnik 1968, nevozen 4.000 52. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen 4.000 53. o. a. OPEL REKORD, letnOc 1963, nevozen 3.500 54. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 3.500 55. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 3.500 56. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, zaleten 3.000 57. o. a. CITROEN PALAS DS 21, letnik 1971, reg. motorja 3.000 58. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, nevozen 3.000 59. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten 3.000 60. o. a. CITROEN AMI, letnik 1968, nevozen ^ 3.000 61. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen 3.000 62. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 2.500 63. o. a. NSU PRINZ 47, letnik 1964, nevozen 2.500 64. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 2.500 65. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, zaleten 2.000 66. o. a. DKW 306, letnik 1959, nevozen 2.000 67. o. a. OPEL KADET, letnik 1965, nevozen 2.000 68. o. a. VW 1200, letnik 1959, zaleten 1.500 69. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, reg. motorja 1.000 70. o. a. PEUGEOT 204, letnik 1966, brez registracije 1.000 71. o. a. FIAT 750, letnik 1965, reg. motorja 1.000 72. o. a. CITROEN DS 21, letnik 1965, reg. motorja 1.500 73. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 196%, reg. motorja 1.000 74. o. a. OPEL KADET L, letnik 1965, zaleten 1.000 75. o. a. VW 1200, letnik 1958, nevozen 1.000 76. o. a. VW 1200, letnik 1961, nevozen 1.000 77. o. a. OPEL REKORD CARAVAN. letnik 1962, nevozen 1.000 78. o. a. BORGVARD 2300, letnik 1954, nevozen 1.000 79. o. a. MERCEDES 180, letnik 1956, reg. karoserije 500 PONOVNO NA LICITAaJI: 80. o. a. MERCEDES 190 C AUTOMATIK, letnik 1964, nevozen 40.000 81. o. a. OPEL REKORD COMMODORE, letnik 1967, zaleten 25.000 82. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1964, zaleten 17.000 83. o. a. MERCEDES 220 D, letnik 1971, brez registracije 12.500 84. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 8.000 85. o. a. OTROEN ID 19, letnik 1964, zaleten 8.000 86. o. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen . 6.000 87. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 4.500 88. o. a. OPEL REKORD,- letnik 1965, zaleten 4.500 89. o. a. OPEL KADET, letnik 1964, zaleten 4.000 90. o. a. VW ČARMAN GHIA, letnik 1965, nekompleten 3.500 91. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, zaleten 3.000 92. o. a. DKW JUNIOR F 11, letnik 1962, nevozen 3.000 93. o. a. CHEVROLET, letnik 1965, nevozen 2.000 94. o. a. VW 1200, letnik 1958, zaleten 2.000 95. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1960, nevozen 1.500 96. o. a. RENAULT DAUPHINE, letnik 1959, reg. motorja 1.000 . 97. o. a. VW 1200. letnik 1959, nekompleten 1.000 98. o. a. FIAT 1100 D, letnik 1964, nevozen 4.500 99. o. a. SIMCA 1000, letnik 1964, nevozen 4.000 100. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1964, nevozen 4.000 101. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1968, zaleten l .000 102. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, nevozen 1.000 103. o. a. BUICK SKVLARK, letnik 1958, zaleten 700 104. 40.784 kom. rezervnih delov za kamione OM 70.000 105. podstavki za brezžično radiotelefonijo PACE STANDARD 70.000 106. cca 8.853 tm poškodovanega fifulona - podloga za obleke 1.000 107. cca 14.183 k^ betonskega železa O 6 do 12 mm 90.000 108. razno blago šuroke potrošnje po spisku štev. 25359/1 16.380 in ostalo blago (motorji za avtomobile, motorna kolesa in drugo). Spisek ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago pod zap. štev. 104 do 108 lahko kupijo samo pravne osebe, ki so registrirane in pooblaščene za kupoprodajo takega blaga. Udeleženci morajo v dneh, ki so določeni za ogled blaga, tj. v soboto, 14. aprila 1973 vplačati 10 % kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svojega podjetja. Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago znaša din 500. Vsak kupec avtomobila bo moral poravnati stroške eventuelnega vtisnjenja šiferskih številk motorja ali karoserije. V nedeljo, 15. aprila 1973, ne bomo sprejemali vplačil kavcij temveč samo v soboto, 14. aprila 1973. Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 316-588 od 10. aprila dalje. IZ CARINARNICE LJUBLJANA gjmr B rt^B JUBILEJNO LETO MLADOST IN TRADICIJA 690 let: „GORENJE - MUTA", 400 let „GORENJE - SEVER", 50 let GORENJE" - VELENJE 20 let „GORENJE - FEGRO" 200 let GORENJE - ELARD 20 let Modema kovinskopredelovalna industrija ima svoje začetke v srednjeveški pesmi kovaškega kladiva. Moč človeških mišic se je s podaljšano ročico večala, nemimi in stalno iščoči ustvarjalni človeški duh pa je iskal novo podobo svojega izražanja in nova pomagala na svoji civilizacijski poti. Današnje 600-tonske stiskalnice, ki jih upravljajo mladi proizvajalci „GORENJA“, so postote-'tjena moč kladiv, so hrupnejša, manj melodična in manj ubrana pesem dela, in vendar visoka pesem organiziranega snovanja človeškega duha. 400 let je obdobje, ki v zgodovini človeštva pomeni neskončne daljave, in vendar v drugačnih merilih pomeni to 14 do 16 generacij. Prvi začetki dana.šnjega združenega podjetja GORENJE so na Muti. Začetki kladiva na vodni pogon segajo ob potoku Bistrica v 1573. leto, ko je slovensko zemljo pretresel slovensko-hrvat-ski kmečki upor. V tem času se porajajo prve slovenske tiskane knjige. Zgodovina je sicer skopa. Ohranjena davčna listina iz 1579. leta nam kaže, daje uradni začetek tovarne na Muti 1573. leta. Temna in premalo raziskana je zgodovina naslednjih desetletij. Jasno- pa je, da v obdobju pred francosko revolucijo lahko govorimo o krepko razvitem fu-žinarstvu tako na Muti kot v okolici Slovenj Gradca, kjer so 1773 nastali zametki današnjega FECRO. Plavži, fužine, kovaška kladiva na vodni pogon so zrasli ob potokih na rudah bogatega Pohorja. Leta 1780 se že pojavi železarna na Muti. Svoje izdelke je prodajala na Hrvaško, Madžarsko, v Srbijo in Bosno. Tako so 1804. leta v sajkah (čolnih) tihotapili tudi orožje v Srbijo za prvo srbsko ustajo. Počasi in vztrajno je rasla tradicija pohorskih kovačev, želczaijev, uveljavljala seje pohorska kosa. Nič sc ne zgodi po naključju. GORENJE je tu - mlado podjetje modemih kovinarjev, ki imajo za sabo številno vrsto generacij s tradicijo. GORENJE je zraslo pred 20 leti. To je podjetje, ki združuje mladost in tradicijo in ki z izbiro proizvodnih programov spreminja včerajšnje navade in način življenja. V nagli rxsti in v koristnem pospodar-skem povezovanju sta se med prvimi našla GORENJE in SEVER iz Subotice. Kolektiv, ki je brez predsodkov osvajal najmodernejše organizacijske premije in tehnološke rešitve, je v enem samem generacijskem obdobju prešel pot k najpopolncjši proizvodni tehnologiji, je našel skupen jezik s kolektivom, ki je pred 50 leti postal naš prvi proizvajalec elektromotorjev, tiste oblike, ki edina veča produktivno moč. V poslednjem času pa se je mlad kolektiv KLRADA tudi včlanU v veliko družino „GORENJE”. Danes slavi ,,GORENJE” 20-letnico. Zato je debvski svet tega kolektiva sklenil, da bo leto 1973 jubilejno leto, ki bo izzvenelo v prizadevanju za kakovost v proizvodnih, družbenih in samoupravnih odnosih. Po predvidevanju bo ,,GORENJE" v jubilejnem letu ustvarilo 325,5 milijard starih dinarjev družbenega proizvoda. Od tega GORENJE Velenje 243 milijard, GORENJE SEVER Subotica 50 milijard, GORENJE MUTA iz Mute 16 milijard, GORENJE-FECRO iz Slovenj Gradca 7,5 milijard, in „GORENJE“ EL-RAD 9 milijard starih dinarjev. Ni potrebno še posebej poudarjati, da bo GORENJE v jubilejnem letu posvetilo vso skrb boljšim stikom s potrošniki. VABIMO NOVE SODELAVCE! „SLOVENIJALES-STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA objavlja prosta delovna mesta za: 1. KEMIJSKEGA TEHNIKA 2. TEHNOLOGA 3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA 4. OBRATOVNEGA KNJIGOVODJA Pogoji: ' Pod 1) srednja tehnična šola kemijske stroke. Zaželena delovne izkušnje v lesni industriji pri površinski obdelavi; pod 2) srednja tehnična šola lesne stroke z 2 letoma delovnih izkušenj v stroki; pod 3) srednja ekonomska šola z 2 letoma delovnih izkušenj; pod 4) srednja ekonomska šola z 2 letoma delovnih ikušenj. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi. Prehrambena industrija BELSAD Črnomelj razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. DIREKTOR PODJETJA (nezasedeno) 2. TEHNOLOG (nezasedeno) Pogoj za obe delovni mesti je kemična, biokemična, agronomska, ekonomska ali pravna fakulteta s 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Za mesto direktorja se zahtevajo tudi moralno-politične kvalitete. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave za direktorja naj kandidat? pošljejo razpisni komisiji, za delovno mesto tehnologa pa poslovnemu odboru podjetja. Svet osnovne šole Žužemberk razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE na osnovni šoli Žužemberk Pogoj za sprejem na delovno mesto je: končana srednja ekonomska šola z dveletno prakso ali nedokončana srednja šola s šestletno prakso na delovnem mestu računovodje. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo na Svet osnovne šole Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO Objavlja prosti delovni mesti 1. TEHNIČNI ADMINISTRATOR za delo v gradbeni operativi 2. ADMINISTRATOR - DAKTILOGRAF - za delo na upravi Pogoji L ad 1. Srednja strokovna izobrazba z najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ter obveznim znanjem strojepisja in dela z računskimi stroji ad 2. Administrativna šola z 1 letno ustrezno delovno prakso. Nastop dela je možen takoj. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Kandidati naj se osebno zglasijo na upravi, Trdinova c. 23 Novo mesto ali pošljejo prijave po pošti. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Živilski kombinat „Žito", Ljubljana TOZD „IMPERIAL", KRŠKO sprejme STROJNEGA TEHNIKA Pogoj: končana srednja tehnična šola, odslužen kadrovski rok. OD po pravilniku o delitvi OD. Razpis velja 15 dni po objavi oglasa. Osnovna šola „Adam Bohorič" Brestanica razpisuje javno licitacijo za prodajo KOMBIBUSA IMV SUPER B v voznem stanju. Licitacija bo 8. aprila 1973 ob 12. uri v osnovni šoli. Izklicna cena je 20.000 dinarjev. PROSTA DELOVNA MESTA V UPRAVI OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO! Komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta: 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA, 2 GRADBENIH INŠPEKTORJEV, REFERENTA IN SVETOVALCA ZA URBANIZEM IN GRADBENIŠTVO, REFERENTA IN SVETOVALCA ZA SPLOŠNE AKTE DELOVNIH ORGANIZACIJ, ANALITIKA IN SVETOVALCA ZA DAVŠČINE, VODJE DAVČNE INŠPEKCIJE, VODJE REFERATA ZA ODMERO DAVKA OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSTVA, REFERENTA ZA SKUPNI DOHODEK OBČANOV, REFERENTA ZA JAVNI RED IN MIR, 2 ANALITIKOV ZA GOSPODARSKE ZADEVE, REFERENTA ZA OBRAMBNO VZGOJO IN CIVILNO ZAŠČITO, 2 GEOMETROV, 2 DAVČNIH KONTROLORJEV, REFERENTA ZA MESTNO ZEMLJIŠČE, STROJNEGA KNJIGOVODJE, 2 STROJEPISK, PRIPRAVNIKA Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO. Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 3 ieta delovnih izkušenj, ali višja tehniška šola gradbene smeri, 5 let delovnih izkušenj, ali srednja tehniška šola gradbene smeri in 7 let delovnih izkušenj; pod 2, in 3. fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in 5 let delovnih izkušenj; pod 4. pravna fakulteta ali fakulteta za politične ve- de, novinarstvo in sociologijo ter 5 let delovnih izkušenj ali višja pravna ali upravna šola in 7 let delovnih izkušenj; pod 5. pravna ali ekonomska fakulteta ali fakulteta za politične vede, novinarstvo in sociologijo ter 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih; pod 6. pravna, upravna ali ekonomska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih; pod 7. višja ikmetijska ali ekonomsko-komercialna ali višja upravna šola in 5 let delovnih izkušenj; pod 8. višja upravna, pravna ali ekonomsko-kome- rciaina šola in 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih; pod 9. višja upravna šola in 3 leta delovnih izkušenj; pod 10. višja ekonomsko-komercialna šola ali višja šola statistične smeri in 3 leta delovnih izkušenj; pod 11. višja šola vojaške smeri, višja upravna ali prav- na šola in 3 leta delovnih izkušenj na področju narodne obrambe ali srednja šola ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj; pod 12. geodetski odsek srednje tehnične šole in 2 leti delovnih izkušenj; pod 13. srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola, 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih; pod 14. "srednja ekonomska, kmetijska ali upravno-administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih; pod 15, srednja ekonomska šola, tečaj za strojno knji- ženje in 2 leti delovnih izkušenj; pod 16. dveletna administrativna šola, 1 leto delovnih izkušenj in strokovna preizkušnja; pod 17. višja ekonomsko-komercialna ali višja upravna • šola. Za vsa razpisana delovna mesta, razen po 16. in 17., se zahteva opravljen strokovni izpit. Za delovna mesta z visoko strokovno izobrazbo je predpisano 3-mesečno poskusno delo, za delovna mesta z višjo in srednjo strokovno izobrazbo 2-mesečno poskusno delo, za ostala delovna mesta 1-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema komisija za medsebojna razmerja uprave občinske skupščine Novo mesto 15 dni po dnevu objave. KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNEGA MESTA UPRAVNIKA SPLOŠNEGA LIVARSTVA DOBOVA razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA ( reelekcija) Splošnega livarstva Dobova Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da imajo priznanje visoko kvalificiranega delavca za livarsko stroko, 2. da imajo najmanj 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Kandidati morajo predložiti dokazila o strokovni kvalifikaciji s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest. Razpis bo zaključen 15 dni po objavi. IzSli sta zadnji dve knjigi ČAROVNICE Z 6RICA M. Jurić-Zogorlco: IJIHHVVIK i^\ PKKSimiJ Ml Obe knjigi predstavljata nadaljevanje in konec obsežnega ciklusa »»Oarovnice z Griča«. Kot prejšnje knjige vas tudi zadnji dve ne bosta • razočarali, saj je zgodba mojstrsko zapletena, dinamična, razpoloženjsko neposredna in živo napisana. 660 strani, cena: celo platno 150 din. Knjige dobite v vseh knjigarnah. Naročila sprejema tudi DR2AVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26. 61000 Ljubljana Avto-moto društvo Brestanica razpisuje javno licitacijo za prodajo 1 OSEBNI AVTO ZASTAVA 750 1 MOPED TOMOS 8. aprila 1973 ob 8. uri na elektrarni. Komisija za razpis delovnega mesta pri ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEM PODJETJU DOLENJSKI LIST NOVO MESTO, Glavni trg 3 razpisuje v zvezi s 154. členom Temeljnega zakona o podjetjih j delovno mesto DIREKTORJA POGOJI: visokošolska izobrazba z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami v grafični, časnikarski ali založniški dejavnosti, ali višja izobrazba z najmanj 5-letnimi delovnimi izkušnjami v naštetih dejavnostih oz. srednja izobrazba z najmanj 7-letnimi delovnimi izkušnjami v istih dejavnostih. Razen splošnih pogojev mora imeti kandidat ustrezne moralne, politične in strokovne kvalitete za opravljanje dolžnosti na vodilnem delovnem mestu. — Razpisni rok poteče 20. aprila 1973. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z osebnimi podatki in dokazili na naslov: CZP Dolenjski list, Novo mesto, p. p. 33, za razpisno komisijo. CEMENT! krenica Ljubljana JAVNA SKLADIŠČA, NOVO MESTO PRODAJALNA ZA CEMENT: — prodaja cement PC 350 in PC — 250, proizvodnja ŠAR in USJE, na drobno. Dobava takoj proti plačilu na naš žiro račun 50103-601 -23680. Na razpolago ga imamo dovolj po ugodni ceni. ŠTIPENDIJE! Temeljna izobraževalna skupnost Kočevje razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednje štipendije: 1 Štipendijo na srednji vzgojiteljski šoli 7 štipendij na pedagoški akademiji^ in sicer za naslednje skupine: — za razredni pouk 2 — za tehnični pouk 3 — za ortopedagogiko 2 Pogoji: za učence najmanj dober uspeh, za študente povprečna ocena vsaj 3. Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov in materialno slabše situirani. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. Prošnje vložijo kandidati pri tajništvu TIS, osnovna šola Kočevje, kjer dobijo tudi vse informacije o prilogah. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: Ponedeljek, 9. aprila: ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas Torek, 10. aprila: ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 10. uri: Dol. Straža ob 11. uri: Gor. Straža ob 12. uri: Gor. Polje Sreda, 11. aprila ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhosta ob 10. uri: Podturen ob 11. uri: Poljane ob 12. uri: Dol. Toplice Četrtek, 12. aprila ob 8. uri: Otočec ob 9. urj: Dol. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri; Gorenja vas Petek, 13. aprila: ob 8. uri: Ruperčvrh ob 9. uri: Birčna vas ob 10. uri: Uršna sela — vas ob 11. uri: Uršna sela — Z. dom ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice Sobota, 14. aprilla: ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova Gora ob 12. uri: Vel. Cerovec Ponedeljek, 16. aprila: ob 8. uri: Mali Slatnik ob 9. uri: Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gaberje ob 13. uri: Hrušica Torek, 17. aprila ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri; Stopiče Sreda, 18. aprila: ob 8. uri: Jablan ob 9. uri: Goriška vas ob 10. uri: Srednji Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan-Šranga Četrtek, 19. aprila: ob 9. uri: Mjrna peč ob 10. uri: Žel. postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Šentjurij Petek, 20. aprila: ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh ob 10. uri; Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas Sobota, 21. aprila: ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: Stari Grad ob 11. uri: Novo mesto — postaja Ločna Ponedeljek, 23. aprila: ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škrjanče ob 11. uri: Novo mesto — postaja Ločna ob 17. uri; Novo mesto - Loka Zamudniki: Četrtek, 3. maja dopoldne na postaji Ločna SUHA KRAJINA Ponedeljek, 9. aprila: ob 8. uri: Drašča vas ob 8,30. uri: Klečet ob 9. uri: Šmihel ob 10. uri: Poljane Torek, 10. aprila: ob 8. uri: Dol. Ajdovec ob 9. uri; Sred. Lipovec ob 10. uri; Sadinja vas ob n. uri: Dvor Petek, 13. aprila: ob 8. uri; Lašče ob 9. uri: Sela pri Hinjah ob 10. uri; Hinje ob 11. uri: Prevole ob 12. uri: Žvirče Sobota, 14. aprila: ob 8. uri: Reber ob 9. uri' Žužemberk — okolica ob 10. urir Žužemberk ZAMUDNIKI Torek, 17. aprila ob 8. uri: Žužemberk ob' 10. uri: Hinje ŠENTJERNEJ Z OKOLICO Ponedeljek, 9. aprila. ob 8. uri: Orehovica ob 9,30. uri: D. Mokropolje ob 10. uri: D. Mokropolje ob 10.30. uri. Draga Torek, 10. aprila. ob 8. uri; Groblje ob 10. uri: Gor. Vrhpolje Sreda, 11. aprila: ob 8. uri: Šentjernej Četrtek, 12. aprila. ob 8. uri: Dobrava ob 9,30. uri: Škocjan Petek, 13. aprila; -ob 8. uri: Zagrad ob 9,30, uri; Zbure Zamudniki Petek, 20. aprila: ob 8. uri; Šentjernej ob 10. uri; Škocjan Opomba: po Uredbi RSG Ur. lista SRS št. 43/70 je cepljenj^ obvezno za vse nad 3 mesece stare pse. It PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO! DELOVNA SKUPNOST EKONOMSKO-ADMINISTRATI-VNEGA ŠOLSKEGA CENTRA NOVO MESTO OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SNAŽILKE s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nastop službe s 1, majem 1973. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Ponudbe sprejema Ekonomsko—administrativni šolski center Novo mesto 15 dni po objavi v časopisu.