Posamezna UevOka S Nisj enakomerno vrtel, pa se je zvil. Moraš takole...« »Aha, zdal] Sele prav vem, kako Je treba« je Zadovoljen vzkliknil. »Pa hi prej vprašal, pa bi že prej prav vedel.« ga Je zbodel mojster. »Za vsako delo je treba zanimanja in volje, brez tega ne gre!« »Mojster! stisnimo!« je predlagal Ivan- »Niku se ne dami Toda brez vseh ne morem ničesar...« »Glej ga, glej fanta« se je razveselil mojster. »Kaj je pa tebe naenkrat pičilo? če ste vsi zato. pa dajmo. Zadnji ne bomo!« Pri Pivcu — kakor se je imenovala delavnica, v kateri je delal Ivan — so stisnili- »Glej hudiče- kako se ženejo. Vse bi radi sami napravili. Mislite, da mi ne moremo, kaj?« so se pogovar-jjali v ostalih delavnicah. »Če ne borno že bolj zagrabili, ne bomo izpolnili plana do 29.« jim je dejal na sestanku tajnik podružnice. »Saj bolj 6e že nc da,< so začeli omahljivci. »Kai da ne!« je vzkliknil Ivan. »Da, da- da! in če vse nedelje delamo...« »Tako kot ti,« je nekdo zavpil- Ivan i je, pogrelo, a vseeno je nadaljeval. »Jaz mislim, da bomo vzdržali.« zemstvu so pokazali pred vsem svetom, da smo pravilno pristopili in dojeli pomen gojitve ^fizkulture za okrepitev naše ljudske države v obrambnem in gospodarsko-političnem pogledu. Namen našega fizkulturnega pokreta ni samo, da vzgojimo nov lik fizkulturnikov socialistične družbe, temveč, da vzgojimo — kot smo že poudarili — tudi v tem duhu naše gledalce. Gledalci ne smejo biti takozvani »navi-jalci« kapitalističnega športa, temveč tovariši, ki hrabrijo moštva in poedin-ce, ki gledajo športaša delovnega člo-veka-borca za izgradnjo naše zemlje i na fizkulturnem polju. Našo publiko bomo vzgojili, če bomo izrabili z’ iški čas z raznimi strokovnimi predavanji in grafikoni, pod pogojem, da odstranimo klubaštva in da bo fizkulturni pokret služil samo delovnemu ljudstvu in ljudski republiki. »Borno... moramo... zastave ne damo k ee je čulo iz množice... Zagrabili so res pošteno. Izostankar-jev skoro ni bilo, prav tako ne lenuhov. Vsi so čutili eno, vel so postali eno, postali so delovni kolektiv, ki čuti in hoče do roka izpolniti plan. Borba je bila do zadnjega dne ostra. Prav nič niso smeli popustiti. Vendar so že par dni pred rokom vedeli, da bo plan 29. nov. izpolnjen. Če ei Sol te dni po steklarni, si videl samo nasmejane obraze- Iz nasmehov ei lahko izbral: »Ali smo ga zmagali- kaj? smo ptiči, a? še par dni, po bodo vsi vedeli, da je izpolnjen.« Najbolj veselo je bilo na Ivanovi nočni izmeni. Od nekod, prav iz srca se je pojavila pesem, ki se je razširila po vsej tovarni- Pel je ves kolektivi Oni pri strojih so peli nepretrgoma, do-Sm so ti pri pipah od časa do časa vpadli. »Kako zveni!« je vriskalo v Ivanovi notranjosti. »Od srca prihaja pesem-Prav vsi pojejo. Še Tonč, ki nima posluha. Vendar 'mu nihče ne reče, naj molči...« Kdor jo šel te dni bolj pozno mimo tovarne je postal in posluhn.il. Prvič ... da obsega Sovjetska zveza polovico Evrope in tretjino Azije; ... da je SZ po svoji površini skoraj trikrat večja kot ZDA in več kot štirikrat večja od vseh zapadnoevropsldh držav skupaj; ... da znaša površina SZ preko 22 milijonov kvadratnih kilometrov, kar predstavlja šesti del naseljene celine zemeljske oble; ... da rabi brzi ekspres, ki seče sovjetsko deželo od zapada proti vzhodu z brzino okoli 1000 kilometrov v 24 urah, od Minska do Vladivostoka 10 dni in 10 noči; ... da je po številu ljudi SZ tretja na svetu; le v Kitajski in Indiji je več prebivalcev; ... da znaša razdalja od najsevernejše kopne točke (Celjuskinov rt v Siriji) do najjužnejše točke (pri mestu ICuška na meji z Afganistanom) 50.000 kilometrov. Razdalja od zapadne meje ZSSR do Nehaj o Silvestrovanju Silvestrovanje je bilo v Trbovljah zelo razgibano. Ze opoldne si videl na ulicah praznično razpoloženje, katerega je sigurno še poživilo velik obrok mesa in pa pijača v gostilnah. Vsak se je na svoj način pripravljal, da dostojno proslavi vstop v Novo leto. Posebno razgibano je bilo življenje po rudarskih naselbinah, kjer'so rudarji ta dan dobili akontacijo na plačo in velik del njih tudi nagrado tkz. 13. plačo. Po cestah si videl voznike z vozovi naloženimi s sodi vina, z zaboji z mesenimi dobrotami in kruhom ter tudi s stoli in mizami. Vse to se je vozilo v razne dvorane, dvoranice in gostilniške lokale za ta večer. Moški, dekleta in žene so krasili lokale in pripravljali vse potrebno za dostojno proslavo. Takoj ob večernih urah so zagorele žarnice po vseh prostorih in lokali so se začeli polniti. Godbe, kdo bi jih preštel so urezale poskočne in mladi svet se je zavrtel. Vsem si videl iz obrazov dobro voljo In v pričakovanju nagrad se je ta dobra volja še stopnjevala. Nekateri kolektivi so imli tudi program, ki je povsod dobro uspel. Če sl šel med ljudi si poleg smeha in šal slišal tudi resne pogovore o planu, o borbi v preteklem letu in o bodočih nalogah. Titov govor o polnoči je bil sprejet z viharnim navdušenjem. V vseh lokalih je bila proslava na dostojni višini in v jutranjih urah je bilo po cestah v Trbovljah zelo živahno, nisi pa videl preveč vinjenih ljudi, seveda so bile tudi izjeme. Ta način Silvestrovanja po obratih se je zelo obnesel in pričakujemo, da bo prihodnje Silvestrovanje prineslo že večjega razvedrila tako, da bo ta dan postal res pravi družinski praznik posameznih kolektivov. si 111 vedel razlagati petja. Šele čez čas, je doumel, da pojejo v steklarni od sreče. Čeprav drugače preprosta narodna pesem, je dobila v svojih prizvokih drugačno vsebino. Postala j© delovna pesem, pesem, ki so jo peli delovni ljudje, veseleč se svoje zmage. 29- novembra nočna izmena ni odšla domov kot običajno. Ostali so naprej pri jutranjih- V steklarni so začeli šušljati: »Ob 9. uri bo plan dosežen.« 2e ob osmih so se začeli zbirati steklarji ob drugi in tretji peči- ki sta stali na 6redi tovarne. Razburjeni kot so bili, so komaj čakali', da zatuli. P<*-javila se je godba. Nenadoma pa — žvižg! Steklarji so se začeli objemati. Nekateri so kričali in metali klobuke v zrak od samega veselja. Godba j© zaigrala Internacionalo. Hrup se jc mahoma polegel. Najprvo je začel peti Tone, nato Jože, Nilto, Ivan .. • Kmalu so pclj vsi... Na oder je stopil tajnik podružnice in za njim še ravnatelj. Zahvalila sta «e kolektivu za požrtvovalno delo. Začeli so se vzkliki, ki niso dolgo pojenjali. Popoldne ob dveh jo bila proslava. Govorili so zastopniki množičnih orga- vzhodne meje je približno dvakrat večja; ... da živi na prostranem teritorju SZ nad 190 milijonov ljudi in da je od teh skoro polovica rojenih po oktobrski revoluciji; ... da sc je od leta 1926-1939 število prebivalstva SZ zaradi prirodnega prirastka povečal-o za 23,5 milijona — t. j. za 16 odstotkov. Takega tempa prirastka prebivalstva ni bilo v nobeni državi. V iistem času se je število prebivalstva ZDA povečalo samo za 11 odstotkov, Italije za 9 odstotkov, Nemčije za 7 odstotkov, Anglije za 5 odstotkov, Francije pa za manj kot 3 odstotke; ... da sc s porastom industrije silno hitro veča število mestnega prebivalstva. Pred industrializacijo države (petletke) je živel vsak peti prebivalec v SZ v mestu; leta 1939 je postal vsak tretji prebivalec mestni; ... da pokrivajo gozdovi SZ nad 700 milijonov hektarjev; Ali že veste da so Silvestrovo bolje praznovali tisti kolektivi, kateri so pri srcu kletarju pri MLO — nekateri so dobili namreč belo vino, drugi pa seveda rdeče, seveda boljše ... da je ta dodelitev imela dobre in slabe posledice tako za želodce, za obleko in za »boks« ... da si na nekaterih prireditvah moral kupiti kar po deset ali še več koščkov salame, če si hotel dobiti klobaso... da je Silvestrovo v CRD prineslo nekaterim podplutbe, upravi pa škodo na inventarju ... da je Telovadno društvo praznovalo Silvestrovo brez godbe točneje za radio-aparatom predsednika F. D. Rudarja, žal pa brez članov istega, ne vemo ali se telovadci in športniki ne razumejo... da so se iz Silvestrovanja na gradbišču Elektrarne nekateri vračali kot mlinarji... da se na Silvestrovanje Okrajnega magazina ni smelo plesati zaradi neke pričakovane senzacije ob polnoči, le senzacije seveda ni bilo — pač pa je bil napovedovalec sporeda pri tej prireditvi senzacionalno duhovit... da- je Rudarska godba silvestrovala brez »godbe«... da so mesarji silvestrovali pri »Prav-diču« — baje jim je primanjkovalo rastlinske hrane ... da je na silvestrovanju »Cementarne« »Dedek Mraz« delil knjige mesto pričakovanih nagrad... da so se profesorji in študentje na skupnem Silvestrovanju v gimnaziji menda pogovarjali tudi o večjih in manjših cvekih v preteklem letu, o planu za letošnje leto niso mnogo govorili ... nizacij. Proglasili so udarnike in po-h-vailjeme, ter razdelili nagrade. Lojz je bil proglašen že polič. Poklicali so tudi Nika. Dobil jc nagrado! »Pa mi je ušel« je zbodlo Ivana. Naenkrat pa — »Resnik Ivan«. »Ali se mi sanja?« je za hip pomislil. »Saj nisem jaz • •. »Nol Ali misliš, da te bomo morda nesli na oder, kaj?« eo ga dregnili. Šele takrat se je zganil in odšel po nagrado. »Glej, da te ne bo nagrada uspavala, ampak, da ti bo vzpodbuda za po-žrtvovatnejše delo«. Mu je dejal ravnatelj, ko mu je podaril nagrado«. »Torej... nisem najslabši!« je zavriskalo v njem. »Celo med najboljši^ mi sem. Še so bom potrudil, da postanem najboljši. Še Nika prekosim!« jo zatrdno sklenil. Prehodno zastavo je dobila Hodijeva delavnica. »Ce bi prej stisnil, pa bi jo mi dobili- »Je dejal Ivanu mojster. »Za drugič bomo že vedeli...« Nato je bila proslava zaključena. Posedli so 4a mize, godba je zaigrala, mladi so se zavrteli, dočim so se starejši gostili za obloženimi mizami, dokkr se ni na vzhodu pojavilo jutranje sonce... Jeseniki del nogometnega prvenstva I. slovenske lige Zanimivo jesensko tekmovanje v nogometnem prvenstvu I. slovenske lige, ki je bilo končano v novembru J948, je dalo novega jesenskega prvaka. Preostaja še samo razveljavljena nogometna tekma med Nafto in Železničarjem iz Ljubljane, ki pa tablice verjetno ne bo spremenila. Kaznovali so se oni, ki so zanesli radi svojega klubaštva In nepravilnim delom nered na zeleno polje in onevoljili društva ter gledalce v tem zanimivem tekmovanju. Tako lahko gledamo z vedrim obrazom na pomlad, ko se bodo pričele spet napete in interesantne tekme slovenskih ligašev. Prvo slovensko ligo je sestavljalo osem slovenskih društev, od teh šest iz Štajerskega ozemlja. Vsa društva so dokazala, da po kvaliteti ne zaostajajo mnogo drugi za drugim, saj je razlika med prvim in zadnjim na tablici le pet točk, kar se doslej v prvenstvu še ni primerilo. Zato številni gledalci Že komaj čakajo pomladi In takrat bo šlo spet zares! Do takrat pa se bodo igralci odpočili ter posvetili sistematičnemu zimskemu treningu. Rudar je postal zasluženo jesenski prvak. Ne le t Svojo tehnično in požrtvovalno, ampak tudi s prijateljsko tekmo je vzbudil povsod simpatije, kjer je gostoval. Tudi v pokalnih tekmah je zastopal Slovenijo uspešno In le nesrečni žreb ni dopustil, da bi se srečal z Dinamom v Zagrebu. Rudar ima vsekakor lepe izglede, da prvo mesto zadrži, saj se je posvetil rednemu treningu pod vodstvom madžarskega trenerja Lacia. Ljubljanski Železničar se je že oklical za prvaka slovenske lige. Toda na sled so mu prišli, da ni bila njegova zgodovina čista In vrniti je moral točke nesprotnikom, katere je prej oškodoval. Ljubljančani so sicer uspeli zadati edini poraz Rudarju, a dokazali so tudi, da se mora z njimi resno računati. Polet, Železničar iz Maribora in Kladivar iz Celja so si razdelili tretje, četrto in peto mesto z istim številom točk, toda zaradi razlike golov je nastal slednji razpored: Vsa tri moštva je spremljala precejšnja smola in marsikaterega izmed njih bi lahko postavili na prvo mesto. Pa počakajmo, kako se bo razvijalo tekmovanje v spomladanskem delu prvenstva. Nafta, Sobota in Udarnik zaključujejo tablico. Moštvo Sobote je bilo v prvih tekmah zelo uspešno, vendar je pozneje doživelo par porazov in tako ostalo na predzadnjem mestu. Igra prav lep nogomet ter se mu obeta lepa bodočnost. Udarnik se je šele v zadnjih tekmah popravil ter dobil nepričakovano štiri točke. Kaj hočemo, žoga je okrogla, nadalje pa bomo govorili spomladi. B. V. Uredništvo Trbovlj« Uprav* Zasavsk ib premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca <— Odgovorni urednik Šuštar Stane