m 112. fOSil na dom H. mesec Posamezne Stev iO - 0 Liubilanl.«četrtek, dni 16. mala 1901 Leto XXXV. Velja po poŠti: aa celo leto naprej K 26' — »a pol leta t, „ 13 ua Četrt leta „ „ 6 50 en mesec „ „ 2-?0 V upravniStvu: li »elo leto naprej K 20■■«■■ £«> rf>o' leta lV ™ <& — ->trt leta ,„ „ 'S1— «»i meset », Inserati j tnostop. petltvrsta (72 mm)i *a enkrat „ o , „ 15 h ta dvakrat , , , g 11 „ za trikrat „ „ a o 9 „ za veli ko trikrat 8 „ V reklamnih noticah stane vnos topna garmondvrsta » 26 h. Pri večkratnem ob-Havljeniu primeren popust Izhaja «sak dan, Izvzemši nedelje te praznike ob pol 6. url popoldne Uredništvo 1* v Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod Iti ------dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se /e izvoljen dr. Syl-vester, na deželi vsi štirje konservativci, med njimi dr. Fuchs. Na Češkem je volivna borba jako iznena-dila. Češki del si prihranimo za posebno raz-motrivanje in si oglejmo doslej znane rezultate iz središča vseneniške agitacije. Ker so tu kršč. soc. začeli prepozno delati, vspehi še niso posebni, pa vendar kažejo že znaten napredek. Dr. Funke ie v ožji volitvi, isto usodo ima vsencmec Berger proti soc. dem. Per-nerstorferju; minister Prade jc izvoljen v Li-bcrcili, grof Sternberg jc v Kraljevem gradcu v ožji volitvi. ravno tako je prišel v ožjo volitev VVolt proti Eppingeriu, v kateri bodo soc. demokrati podpirali poslednjega, da bi Wolf padci. V Hebu ie izvoljen soc. demokrat Dtitzsch, Schonerer .ie pa padel in je ostal v sramotni manjšini; tako je veliki vsenemški bog, glasna pozavna losvonromovcev, neslavno |)oiiiedena s političnega pozorišča; čc gre še Wolf za njim, potem jc te svojati konec. V Ustju je propadel hujskač in izzivač Stein, bratec naših rajnih liberalcev; svojo kolegijalnost je Plantanu in Tavčarju pokazal v tem, da neče brez njiju sedeti v državnem zboru. Poglejte :Vsa ta družba, ki je v državnem zboru metala blato v dr. Šusteršiča iu upila, da ga bo uničila, je žalostno in sramotno propadla! Teh ljudi je konec, nc eden ne pride več na Dunaj, dr. Šusteršič pa stopi v novi parlament močnejši nego kdaj prej! Tako se je izkazala pravica, osramočeni leže sovražniki v luži poleg široke ceste! Iro je prišel v ožjo volitev. Minister dr. Pacak ie voljen v Kutni gori, dalje soc. dem.: Selliger, Rieger, VVinter, ki ie podrl češkega Wolfa, Choca, Jarosch (čudno: soc. dem. izvoljen v kmečkih občinah!), Pick. V Rumburgu jc ožja volitev med kršč. socialistom Tchiedelnom iu soc. demokratom Hanischem; svobodni vsenemci so propadli. Na nemškem Češkem bodo torej kršč. socijalci odločevali večinoma pri ožjih volitvah med vsenemci in soc. demokrati. Vrnimo se Ii Korošcem! L. 1902. je dosegla kršč. soc. stranka 13.000 glasov, zdaj ji jc prirastlo 9000 glasov, kar je gotovo lep uspeh, temvečji, ker doslej ni imela ta stranka nobenega poslanca. Koroška, ki je bila doslej zastopana edino le po nemških nacionalcih, pošlje zdaj v državni zbor tudi Slovenca in kršč. socialiste. Tako se je zdanilo tudi tu! Dobernigova zmaga v Celovcu je prav kla-verna, kajti od 4000 volivcev jc dobil Dobernig komaj šc 2000 glasov, čez 1000 Ce-lovčanov jc že zdaj pogumno glasovalo proti nemškim nacialcem, 1000 kimavcev se jc pa poskrilo, ker niso hoteli glasovati za Dober-niga. Celovec se je sploh pokazal kot najmanj zavedni vol. okraj v celi deželi, pravo gnezdo zaspanosti, pa je vendar Dobernig tudi tukaj že blizu konca, ker ima ravno slabo večino zase. V Št. Vidu je zmagal nemški naci-onalec Pirker s težkim trudom z 2368 glasovi proti nasprotnim 1879. Tu bi bili z večjo energijo kršč. socijalci lahko več dosegli, vendar ima ta manjšo večino kot Slovenec Orafen- auer in kršč. soc. Walcher. Najlepša zmaga na Koroškem jc Grafenauerjeva, ki ima nad obema nasprotnikoma čez 900 glasov večine, Scifritz (2173) nima niti polovice Grafenau-erjevih glasov (4425.) Tudi Ellersdorfer v Velikovca jc prišel do jako častne višine. Tu so vse tri stranke prišle iako blizu: Nagele 1753, Ellersdorfer 1547, Eich 1509; nemški nacionalec ima torej samo 200 glasov še več od našega kandidata; odločili bodo soc. demokratje. Prva krščansko soc. zmaga v labodski dolini jc iako sijajna, kajti Walcher ima čez 800 glasov večine in je prvi za Grafenauer-jem, v Beljaku so pa soc. demokrati porazili nemške nacionalce. .Iako blizu jc prišel tudi kršč. soc. Khevenhiiller in utegne pri ožji volitvi zmagati. Beljaški okraj je spravil tako daleč Steinvvender, ki je pobegnil odtod na gornje Koroško, pa tudi v Spitalu ni prišel dalje kot do ožje volitve (Steinvvender 3078, Krampi 2865, Gabriel 786). Kršč. soc. dr. Pu-povac jc prišel celo do relativne večine, ker ima 2227 glasov) za 25 glasov več od nemškega nacionalca in utegne torej v ožji volitvi zmagati Kirchmayerja. Iznenadil je uspeh v celovški okolici, kajti niti tod niso mogli zmagati nemški nacionalci. Podgorc je dobil 1297 glasov, torej le za 600 glasov manj kakor Kirschner. Slovenci odločijo pri ožji volitvi med nemšk. nac. in soc. dem. V volivnem okraju Pazin so izpadle volitve sijajno. Dr. M. Laginja je dobil 8552 glasov, protikandidat Mrach čisti Italijan — 2048, socialni demokrat Bucich 521 glasov. V ta okraj spada tudi Buzet, Boč-Labinj, kjer so rudokopi. Volivcev je došlo približno 75 odstotkov, v Trvižu celo 84 odstotkov. Italijani so zelo poparjeni, ker pridejo v italijanskih okrajih vsi kandidatje vladajoče liberalne stranke v ožjo volitev z dr. Laginjo, Vato-vazem ozir. Spadarom-Komparetom. Psev-do-italijanski značaj Istre je dobil včeraj neozdravljivo rano. Zivio hrvaški narod! V Spinčičevein volivneni okraju je bilo oddanih 7217 glasov. Spinčič je dobil 6047 glasov. Slovenci v Trstu in okolici so dosegli velikanske uspehe. V tržaški okolici je bilo naslednje razmerje : Skedenj: Rvbar 1247, Jcrnejčič 395, Tau-ccr 177. Videla: Rvbar 822, .lernejčič 389, Tau-cer 121. Ro.ian: Rvbar 613, lernejčič 176, Tau-cer 78. Rocol: Rybar 597, Jernejčič 302, Tau-cer 146. Prosek: Rvbar 418, Jcrnejčič 167, Tatice r 66. LIIE6S. Zakaj so gospod župan propadli, Gospod Francelj Kobilca je bil liberalen solicitator liberalne odvetniške pisarne liberalnih doktor Fajfa et compagnie. Kdor sc mu jc hotel posebno prikupiti, nazival ga je pisarniškim ravnateljem. »Ravnatelj« sc lepo sliši, in ima nekaj prvaškega na sebi; — »ravnatelji« so Bleivveis, Šubic, Senekovič itd. itd., iu med nje spada, dasi izšel iz »nižjih slojev«, tudi gospod ravnatelj Francelj Kobilca. V noči od 13. na 14. majnika I. 1907 jc gospod Francelj, gospod ravnatelj Francelj Kobilca dolgo popival v liberalni kavarni »pri črnem kofetu« na Poljanah. Bil jc v družbi veselih somišljenikov, ki so se že naprej veselili svoje gotove zmage. Ko jc žarela zarja na vzhodu, jc v družbi nekaj sodnih tajnikov, ki so vedno trezni in sc po noči siccr nikoli nc vlačijo po beznicah, lepo »šajtal« proti domu. Z veselim vsklikom: »živja zmaga«, ie telebnil v posteljo in sladko zasmrčal. »Dihnejo mu sanje v glavo trudno: Stol kraljevi iz zemlje mu rase O n pa seda nanj s častjo iu slavo!« Tako nekako se je sanjalo gospodu Franceljnu, gospodu ravnatelju Fran-celjnu Kobilci o gospodu županu in kandidatu ljubljanskem, ko sc končno prebudi ravno tedaj, ko se mu je sanjalo, da sc je vzdignil ob polni mizi k 13. napitnici na absolutno zmago liberalnega kandidata. da debelo krog sebe, ko vidi, da mu gorko solnce ogreva precej razruvano posteljo. Ozre se na uro — kazala jc na dvanajst — in kakor bi ga pičil gad, vrže ga izpod odeje na noge. Taka malomarnost! — godrnja nad sabo. Danes, ko se gre za blagor ljubljanskega mesta, za zmago slovenskega naprednja-štva pa zaspati! Gospod ravnatelj sc ic v naglici milil, |>o-česal in napravil, potem jo pa hitro ubral po stopnjjcah na ccsto. Bilo ic soparno zunaj, zrak gost in zaprašen, in solnce ie pripekalo, da jc bil gospod mahoma ves v potu. Saj je še do dveh časa, čemu pa letim? govoril ie samemu se.bi. Sedaj je komaj dvanajst, do dveh sem lahko še stokrat na volišču. Ustavil se je torej v senci, obrisal si potno čelo, zvil si drobno cigareto, potem pa mirno nadaljeval svojo pot. Ravno jc zavil v ulico na desno, ko zazre svojega prijatelja, rotovškega uradnika Vrba-na Samojeda, ki mu gre smehljajočim obrazom nasproti. No, ali si že vwlil? Ne šc. Scdaj-le grem? Kako stoji? Kako? — mu odvrne Samojed prezirljivo. Kako? Smešno. 1500 glasov »for«, pa bo šc vedno zmaga naša! Saj sem vedno trdil, da bo tako. Skoro bi se ne izplačalo, da greni volit! No, čc je žc človek na poti, inagari. Ampak presneto vroče jc poidiva na kozarec piva k »Roži«. Gospoda sta jo mahnila v gostilno, privoščila si voliven goljaž iu pai čašic piva. Krog ene pa se vzbudi zopet vest v gospodu ravnatelju: »Morda bo pa le dobro, čc grem volit ?« V tem trenutku se prikaže dr. Kani pri vratih in zakriči: Kar vas še ni volilo, brž na volišče! Zaka.i — kaj je naš kandidat v nevarnosti ? V nevarnosti! sc smeje Kam — v nevarnosti! Ampak radi manifestacije. O nevarnosti ni govora. Nemci imajo kakih 10, Kristan 11, Kregar pa trinajst glasov. In Hribar? — Vse ostalo — zakriči dr. Kam in tc pogledat med volivce v drugo gostilno. Tedaj sc jc gospod ravnatelj Francc Kobilca res vzdignil, in odkorakal proti volišču. Pa ni šc storil 20 korakov, ko je stopil na lu-ščino od oranže, spodrsnil na njej in ležal na trotoarju. Peklenski klerikalci, zakriči, s kakimi podlimi sredstvi hote odvrniti liberalno meščanstvo od volitev! A magistrat? Kai pa magistrat zakaj jih pa ne zapre, zakai jim pa dovoli, da trosijo te lupine po tlaku? A vse meditacije niso izdale nič. Ko sc jc gospod Francelj Kobilca po večjem oteptal prahu, v katerem sc je tako lepo povaljal, in jc konštatiral z raznimi ahi in olii, da ga križ liu-dimansko boli, jc nadaljeval svojo pot. Prišel ie v Dolge ulice, ki so dolge, kakor žc njihovo ime to pravi. Sopihal ic v vročini počasi, zamišljen v svoje misli. Skoro ic bil na koncu, in do volišča jc bilo samo še nekaj streliajev. Takrat pa opazi, da je konec ceste za pro- met popolnoma zaprt, ker je magistrat dal razkopati široko in globoko jamo od ene strani ceste na drugo. Vzorni vodovod in ravno taka elektrika rabi semtertja kake poprave, tako, da ostanejo potem ulice razkopane in za promet zaprte ravno kakega pol leta. Tudi v tem slučaju je bilo tako. Kdo vraga je kriv! zakriči v prazno ulico da ne morem naprej? Ali ker so bile ravno poldanske ure, ni bilo nobenega delavca v bližini. »Da bi se bili vsaj na rotovžu spomnili, in da bi vsaj za liberalne volivce napravili brv! Pa kaj se menijo za nas, ki hodimo po Dolgih ulicah. Ozlovoljen pogleda na uro. Kazala je že skoro pol dveh, in podvizati sc jc bilo treba, če hoče šc priti do volitve. Gospod ravnatelj Francelj Kobilca odkuril io je tirnih krač nazaj in jo v prvi stranski ulici zavil proti volišču. Zc sc mu je skoraj svetila ponosna stavba nasproti, ko pride do vogla in križišča, da b: prestopil na novo progo. V tem hipu pa pri-dirja dvovprežna elegantna kočija, v kateri jc se zmagovalnim obrazom sedel dr. Kokalj. Voznik ni mogel več pravočasno ustaviti in tako so ga podrli liberalni konji na tla. Lepa reč! vpije, ko se pobira iz cestnega prahu. Kie pa je kak policaj? V tem trenutku spozna dr. Kokalia in sc mu sladko-kislo nasmeje. Nič ne de, pravi par prask! pa kaj sc nc pretrpi vsega za dobro stvar! Ali ste že volili? Ne še, ravno greni. Alo, le brž! kliče doktor Kokalj. Ce nc morete, vas pa popeljem. Mene? Saj nisem baba! Opčina: Rybar 452, Jernejčič 15, Tau-cer 104. Bazovica: Rybar 342, Jernejčič , Tau- cer 20. Skupaj: Rvbar 4518, Jernejčič 1444, Tau-cer 712. Slovenski uspeh v mestu je razviden iz naslednjih številk: I. sekcija: Slovenci 113«, Italijani 15%, socialisti 3228, krščanski socialci 246. II. sekcija: Slovenci 1014, Italijani 3120, socialisti 1792, kršč. sogalci 664. lil. sekcija: Slovenci 660, Italijani 1946, socialisti 2683, kršč. socialci 499. IV. sekcija: Slovenci 485, Italijani 997, socialisti 1127, kršč. socialci 505. Skupaj: Slovenci 3897, Italijani 7659, socialisti 8830, kršč. socialci 1932. Skupen rezultat volictv v mestu in okolici izkazuje 8415 slovenskih, 8371 italijansko-narodnih, 10.274 socialističnih in 1932 krščan-skosocialnih glasov. Slovenci so dosegli torej v mestu in okolici več glasov, nego italijanski narodnjaki ter so napredovali proti letu 1901 za 2000 glasov. Velikanska množica je bila zbrana pred tržaškim »Narodnim domom«. Iz tisoč grl ie donelo »Zivio dr. Rybar!« Velik transparent se .ie zablestel na »Narodnem domu«, osvetljen od električne luči m zablestel je napis: »1897 Amen 1907 Aleluja!« Zbrano občinstvo je takoi utnelo pomen teh besed, dobro spominjaje se onega narodnega večera leta 1897. ko so Slovencem sovražniki na transparentih klicali: »Amen!« Velikanske ovacije jc občinstvo prirejalo dr. Rybaru, ki se je prikazal na balkonu. Velikanski sprevod Slovencev z narodnimi zastavami na čelu sc je razvrstil po Trstu. Na Itorznem trgu je govoril množici dr. Josip Mandič. Množica je zapela odkrite glave »Hej Slovani« na Borznem trgu, v srcu mesta tržaškega. Sprevod se je vračal po Corsu do palače »Piccolove«, kjer so ljudje priredili ostro demonstracijo z žvižganjem in pevanjem »Naprej zastave slave« proti glasilu, ki je dosedaj tako konsekventno negiralo slovensko eksistenco, ali pa izzivalo v laškem ljudstvu naj-grše instinkte proti našemu narodu. S trga Goldoni se .ie pomikal sprevod, pozdravljen z raznih javnih lokalov, nazaj pred »Narodni dom«. V Pulju je, kakor smo že včeraj poročali, ožja volitev med dr. Laginjo in dr. Rizzijem.V Poreču ožja volitev med dr. Laginjo in dr. Bartolijem. V Puliti je dobil Laginja okolu 3200, Rizzi nekoliko nad 3300, socialni demokrat okolu 1200 Zanetti manje od sto glasov. »Edinost« piše o pomenu volitev v Trstu in v Istri: O pomenu tega ne moremo govoriti danes. Beležimo le štiri inarkantne momente, ki so: 1. da sta definitivno izvoljena samo en Slovenec in en socialist; 2. da tudi izvoljenemu simbolu italijanstva dalmatinskega Zil-liottu niso pripomogli do zmage; 3. naša nu-merična pojava (1. in 11. okraj) iu 4. da je radost na padu gospodovalne stranke vseobča. Nemeza je dosegla s svojo maščevalno roko gospodovalno stranko: silnemu udarcu v Trstu se .ie pridružil še silneji udarec v Istri: na eni strani so definitivno voljeni vsi tri.ie slovanski kandidatje, na drugi pa morajo vsi italijanski trije kandidatje v ožjo volitev. Še več: najzagrizenejša sovražnika naša in zastavonoši italijanske oligarhije Bartoli in Rizzi morata v ožjo volitev z istim Laginjo, katerega so tako I juto sovražili in preganjali.« V Dalmacii sc ie vršila sedanja borba v znamenju negotovosti. Dalmacija voli dva Ponosno se vzravna, ter se napoti proti komaj 100 korakov oddaljenemu mestu ljute volivne borbe. Manjkalo je samo šc pet minut do dveh. Dve minuti do hiše dve po stopnjicah - eventuelno malo čakanja — in zadnjo minuto boš ti volil ravnatelj Francelj Kobilca, tako je govoril sam sebi. Bil je že blizu vhoda in zrl gori v okna, kar ga obpredejo kače, čudne, tenke, ostre, zavozlane kače, in predno je vedel, kaj in kako, ležal je gospod ravnatelj že zopet na tleh. A to pot mu je huda predla. Nikakor sc ni mogel svojih spon osloboditi, ki so mu zavijale život, ga rezale v vrat in mu prepletale roke in noge. Tedaj ie udarila ura dve. Bile so namreč potrgane telefonske žice, ki so sc valjale še od tedaj, ko je zapadel zadnji sneg. po tleh, in glede katerih gospod župan ljubljanski ni mogel izposlovati. da bi sc nadomestile z boljšimi, debelejšimi. Tristo vragov!« zavpije. Brž. brž, da ne zamudim! sicer ne pridem do volitve. Oospod ravnatelj je prisopihal ravno pred volišče, ko je komisija prihajala doli po stopnjicah. Voliti bi še imel! vsklikne. Zal, prepozno, mu odvrnejo. Jezen in skesan, razljučen in divji, opraskan in povaljan, vračal sc ie gospod ravnatelj Francelj Kobilca v bližnjo liberalno gostilno. »Saj je vse eno! Kai bo en glas, ko sami ne vemo kam s tisoči glasov, Ki so nam čisto odveč!« Drugo jutro so našli gospoda ravnatelja mrtvega v postelji. Umrl je sramote in žalosti, ker radi n.iega in njegovega glasu gos|w>d župan Ivan Hribar še vedno ni — državni poslanec. Tako je. če padajo najboljši somišljeniki; kaj še-le. čc odpadajo — — joči se, bela Ljubljana! dni, zato še ni tu natančnejših poročil. V Sibeniku je kandidat »Hrvatske Stranke« dr. Dulibič v ožji volitvi s samostojnim kandidatom Iliadica. Tudi dr. Bulič, na katerega sta se zedinila »Hrvatska Stranka« in »Stranka Prava«, je prišel v ožjo volitev z demokratom dr. Smodlakotn. Izvoljena sta pa Perič in Vukovič. O razmerju na Češkem govore poročila: Izvoljeni so 4 Mladočehi, 4 češki agrarci, 17 čeških socialnih demokratov, 1 Staročeh, 1 češki narodni socialist. Potrebnih je 42 ožjih volitev, ki sc jih udeleži 32 čeških socialnih demokratov, 17 čeških agrarcev, 6 katoliških agrarcev, 9 narodnih socialcev, 11 Mladoče-liov, 2 pristaša češkega državnega prava, grof Sternberg, I konservativec, 1 Staročeh, 1 realist, 2 radikalna naprednjaka, 1 nemški naprednjak. Iz6 okrajev izid še ni znan. Glede na ožje volitve so se stranke že sporazumele. Radikalni naprednjaki in realisti glasujejo pri ožjih volitvah med socialisti in agrarci za soc. demokrate. To store tudi Mladočehi, ki hočejo zlasti vreči Sternberga in so sklenili, da glasujejo proti njemu za socialista. Pričakovati je jako burnih volitev. Krščanske stranke na Češkem so se držale tako: Zmagali so 4 kompromisni kandidatje med konservativci in kršč. socialci. Pri ožjih volitvah je udeleženih 14 socialnih demokratov in II kompromisnih kandidatov krščanskih socialcev in konservativcev. Ker katoliška stranka vsled raznih ovir in zaprek na Češkem ni razvila še prave delavnosti v vseh krajih, je za začetek ta uspeh iako vesel in daje upanje, da bo tudi Češka odslej, ko je premagala liberalizem, jela vedno bolj prestopati v krščanski tabor. Zdaj so na Ceškc'1' •"ii-bolj poskočili socialni demokratje, liberalni agrarci so dobili pa mnogo manj, nego je bilo pričakovati po njihovi intenzivni agitaciji. Izmed 55 nemških volivnih okrajev so dozdaj znani izidi v 54. Izvoljeni so bili: 12 socialnih demokratov, 6 nemških aerarcev, 3 svobodni vsenemci, I pristaš ljudske stranke, 1 svobodni vsenemški agrarec. Potrebnih je 31 ožjih volitev in sicer pride v ožjo volitev 23 soc. demokratov, 12 svobodnih Vsenem-cev, 8 nemških naprednjakov, 6 agrarcev, 5 kršč. socialistov, 4 Vsenemci, 2 pristaša nemške ljudske stranke, 1 svobodni socialist, 1 svobodni vsenemški agrarec. Češki števni kandidatje na Dunaju so dobili sramotno malo glasov, kajti skoro vsa masa dunajskih Cehov je v socialnodemokra-škem taboru. Dobili so samo: Mvkvška 209, Ott 226, Cesany 202 glasa. V Pragi se ie prigodil slučaj, da je vsled razcepljenosti čeških glasov prišel nemški kandidat Richter v ožjo volitev z Mladoče-hom Lad. Cechom. V Pragi je izvoljen Staročeh dr. Srb, pa pet socialnih demokratov. Senzacionalno je, da ie cela vrsta vodilnih mladočeških politikov ^rišla v ožjo volitev: dr. Herold. dr. Kramar, Fiedler, Kaftan! Tudi če zmagajo, je s tem njih dosedanji vpliv jako omajan. Dr. Kramarcv list »Den« zato silno toži nad nedisciplinarnostjo čeških meščanskih volivcev, ki so trumoina doma ostali, med tem, ko ie socialna demokracija pripeljala zadnjega moža. Tudi dr. Baxa je v Pragi v ožji volitvi s socialnim demokratom dr. Hou-serom; istotako dr, Cernohorsky. Klofač je v dveh ožjih volitvah: z ministrom dr. Foftom (Vinohradv I.) in Neumanom (Smichovv). V 19 nemških okrajih na Moravskem je bilo voljenih: 5 nemških naprednjakov, 2 nemške ljudske stranke, 2 soc. demokrata. Treba je 10 ožjih volitev, ki se iih udeleže 3 krščanski socialci, 7 socialnih demokratov, 3 nanred-r.jaki, 3 ljudske stranke, 2 vsenemca, 1 agrarec. 1 samostojnik. Socialni demokratje so si doslej priborili 56 mandatov in bodo med najmočnejšimi strankami parlamenta. Uolivni izidi. LITIJA, VIŠNJA GORA, RADEČE. Št. Janž: Povše od 153 oddanih glasov dobil 125. LJUBLJANSKA OKOLICA. Zalina: Povše 113, Cankar I. Luče: Povše 36, Cankar Temenica: Povše 83, Cankar Sv. Križ: Povše 238. Cankar 2. Dole: Povše 103, Cankar —. Rudnik: Dr. Šusteršič 66, Žirovnik 13, Petrič 2. Grosuplje: Dr. Šusteršič 150, Žirovnik 32, Petrič 5. RADOVLJICA, KRANJSKA GORA, TRŽIČ. Breznica: Pogačnik 156, Cop 45, dr. Dermota 9. Mošnje: Pogačnik 226, Cop 27, dr. Dermota 3. Repnje: Pogačnik 70, Cop 19. dr. Dermota 2. Boh. Bela: Pogačnik 135, Cop 3, dr. Dermota I. Bled: Pogačnik 111, Cop 48, dr. Dermota 50. Kranjska gora: Pogačnik 164, Cop 11. dr. Dermota 66. Gorje: Pogačnik 435, Cop 8, dr. Dermota 14. Radovljica: Pogačnik .K), Cop 68, dr. Dermota 9. Jesenice (oddelek Sava): Pogačnik 306, Cop 18, dr. Dermota 105, neveljavnih 86. Boh. Bistrica: Pogačnik 311, Cop 12, dr. Dermota 1. Srednja vas: Pogačnik 378, Cop 1, dr, Dermota Križe pri Tržiču: Pogačnik 136, Cop 13, dr. Dermota 8. Rateče: Pogačnik 109, Cop 45, dr. Dermota 10. Koroška Bela : Pogačnik 266, Cop 26, dr. | Dermota 107. i Sv. Ana: Pogačnik 23, Cop 30. POSTOJNA, SENOŽEČE, ILIR. BISTRICA, VIPAVA, LOZ. Prem: Žitnik 40, Dekleva 43. Smcrje: Žitnik 27, Dekleva 26. Celje: Žitnik 8, Dekleva 12. Janeževo brdo: Žitnik 3, Dekleva 23. Kilovče: Žitnik 22, Dekleva 26. Rateževo brdo: Žitnik 22, Dekleva 10. KAMNIK-BRDO. Cešnjice: Dr. Krek 57, Sršen —. Dolsko: Dr. Krek 98, Sršen 26. liruševka: Dr. Krek 45, Seršen 6. SIJAJNA PIŠEKOVA ZMAGA. V okraju Maribor južni del je bilo 7602 glasov. Izvoljeni Pišek je dobil 4314, Štajer-cijanec Kresnik 2077, socialni demokrat Vidmar 834, slovenski liberalec Glaser 317 glasov. RAZMERJE GLASOV NA DUNAJU. Interesantno je razmerje glasov na Dunaju. ki kaže, da je tam socialna demokracija v relativnem upadku. Leta 1901 so dobili krščanski socialci na Dunaju 106.996 glasov, socialni dem. pa 100.223. Zdaj se je pa razmerje tako izpremenilo, da imajo kršč. soc. 184.462, soc. dem. pa 124.345 glasov. Kršč. soc. večina, ki je znašala pred šestimi leti samo 6773 glasov, sc je zdai zvišala na 60.407 glasov. MINISTRI V STISKI. V najhujše stiske so prišli pri volitvah ministri. Ministrska kandidatura .ie, kot se sedaj vidi, nevarna stvar. Bylandt Rheidt jc podlegel socialnemu demokratu. To .ie obžalovati, ker je grof Bylandt mož na svojem mestu. V ožjo volitev so pa prišli, kakor smo poročali, kar štirje ministri: Derschatta, Koryto\vski, Marchet in Fort. Ker jc dr. Derschatta prišel samo kot zastopnik nemške ljudske stranke v kabinet, jc dosledno, da v slučati padca, izstopi. Marchet ie dobil učni portfelj kot zastopnik liberalcev; z njihovim porazom mora pasti tudi on. Podobno je z Mladočehom Fortom. Dedščino poteh gospodih morajo tudi v kabinetu nastopiti stranke, ki pridejo v večino. DR. GESSMANN O POLOŽAJU. Dvorni svetnik Gestnann je izjavil, da pripada bodočnost pri nas socializmu. Vprašanje nastane lc, če zmaga socializem preku-cije ali pa socializem po načelu sedanjega državnega in družabnega reda in krščanskega svetovnega naziranja. Geslo bodi: Nc klerikalno in nc liberalno-radikalno, marveč tolerantno v verskih in političnih stvareh. Pred vsem se pa mora pričeti s socialnimi preosno-vami v veliki meri. VOLITVE NA SOLNOGRAŠKEM. Na Solnograškem so izvoljeni: 1 nemški naprednjak in 4 konservativci. Potrebni sta dve ožji volitvi in sicer 1 med nemško narodno stranko iu konservativcem, in druga med nemško narodno stranko in konservativci. VOLITVE V ŠLEZIJI. V Šleziji so izvolili I nemškega agrarca, 1 poljskega konservativca. Potrebnih je 9 ožjih volitev in sicer 8 soc. dem. proti enemu svobodnemu Vsenemcu, enemu nemškemu narodnjaku, proti 1 nemškemu naprednjaku, proti 3 nemškim agrarcem. proti enemu češkemu narodnjaku in proti 1 poljskemu konservativcu. V ožjo volitev prideta tudi en nemški naprednjak in I kršč. soc. VOLIVNI BOJ V ZADRU. Pri volitvah v Zadrti je prišlo do spopadov, pri katerih jc bilo pet italijanskih agitatorjev nevarno ranjenih. VOLITVE V BUKOVINI. V Bukovini je izvoljenih 5 Mladorusinov, I svobodomislec, 1 konservativni Rusin, 1 nemški naprednjak, 1 divjak in 1 rutnunski demokrat. Potrebne so 4 ožje volitve. VOLIVNI USPEHI PO NARODNOSTI. Po dosedanjih poročilih so izvoljeni poslanci po narodnosti in sicer Nemci: 34 socialnih demokratov, 27 svobodomislecev, 83 pristašev kršč. strank, Cehi: 22 socialnih demokratov, 11 svobodomislecev, 5 pristašev kršč. strank. Poljaki: I socialni demokrat, 3 svobodomisleci, 2 pristaša kršč. strank. Rusini: I socialni demokrat, 4 svobodomisleci, 1 pristaš kršč. stranke. Italijani: I socialni demokrat, 9 pristašev kršč. strank. Slovenci: 3 svobodomisleci (?), 16 pristašev kršč. strank. Hrvatje: 3 pristaši kršč. strank. Ruinunci: 1 svobodomislec iu 1 pristaš kršč. stranke. »NARODNI LISTY« O VOLITVAH. »Narodni Listy« so seveda z izidom volitev jako nezadovoljni. Pravijo, da so sedanje volitve trpka šola za svobodomiselno stranko, ki se ni znala organizirati. Predlagali smo pravijo koncentracijo vseh čeških sil proti socialni demokraciji, pa liberalni agrarci so krivi, da se jc češko ljudstvo razcepilo po stanovih in je češka edinost podlegla stanovskemu boju, za katerega je bila pa izvežbana samo socialna demokracija, in zato so druge stranke propadle. PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR sklene baje le šestmesečni začasni proračun in voli delegacije, potem ga pa odgodijo. ZAROTA PROTI RUMUNSKEMU KRALJU KAROLU. B u k a r e s t, 15. maja. Tukajšnja policija ie odkrila celo zaroto proti kralju Karolu. Po srečilo se jej je, da je ujela vodjo bolgarskih anarhistov, ki so zaroto vprizorili, Gajdova, ki se je preoblečen kot Italijan znal vtihotapiti v rumunsko prestolnico. Zločinec je priznal, da bi se bil imel umor izvršiti 23. t. m. in da je bilo v ta namen pripravljenih precej bomb. Neki londonski list pa zopet javlja, da so vesti o kaki zaroti proti kralju neresnične in da o tem v Bukareštu ničesar ne vedo. KATOLIŠKI ZAVOD V PARIZU. Papež je pisal vsem pariškim škofom, ki nadzorujejo katoliški zavod, da naj skrbe za to, da se ohrani katoliška verska šola, na kateri naj še ustanove stolici za krščanstvo iu religijo. Zavodu je poslal papež 100.000 frankov. TITTON1 O ITALIJANSKI ZUNANJI POLITIKI. V italijanski zbornici je govoril Tittoni o italijanski zunanji politiki. Nemčija in Angleška želita, da se vedno bolj izboljšajo razmere z Italijo. Italija ostane zvesta trozvezi, gojiti hoče prijateljstvo s Francosko in Angleško in prisrčne zveze z ostalimi državami. Minister je izrekel, da priznava Avstrija italijansko kraljestvo z Rimom, ker je vstopila Avstrija v trozvezo in ima v Rimu poslaništvo. Italijanska balkanska politika je miroljubna. Priznava nedotakljivost Turčije sporazumno z Avstrijo, Rusijo in drugimi državami. Glede na haaško mirovno konferenco so se že dogovorili Biilow, Aerenthal in Tittoni. Le glede na razorožitev se bo udeležila Italija razprav s pridržkom poznejšega sklepa. Dnevne nouice. + Castitka koroškim Slovencem. Včeraj popoldne je dr. Ivan Šusteršič v imenu S. L. S. poslal koroškim Slovencem sledečo brzojavko: »Slovenska Ljudska Stranka« iskreno častita koroškim Slovencem na sijajnem volivnem uspehu. Iiog pomozi naprej! Dr. Šusteršič.« — Na Ježici sc je volitev prav mirno izvršila, udeležilo sc jc 82 odstotkov volivcev. Posestniki in tudi mnogi delavci so se vrlo držali. Številu (54) socialnih demokratov se nc moremo čuditi. Vedno več tujih delavcev in železniških uslužbencev se naseljuje v okolici mesta in ti so večinoma socialni demokratje. Tudi dvajset liberalcev, Zirovnikovih pristašev, se jc pokazalo, katerih prav nič ni bilo treba. Mislimo, da se bodo hitro poskrili, ker na Posavju za nje ni ugodnih tal; o tem so se mogli pri volitvi sami prepričati. Brez dvoma pa bo z naraščajočim prebivalstvom rastlo tudi število socialnih demokratov, ker v občino spadati tudi vasi Jarše in Tomačcvo. Grdo jc, da »Slov. Narod« brez vsega povoda napada našega vrlega župana in s svojimi lažmi odvračuje ljudi od njegove izborile gostilne. Dva kresa sta gorela po volitvah v Horjulu. Ljudstvo .ie po celi vasi navdušeno klicalo: Živela Slovenska Ljudska Stranka! Zmaga jc naša! Staro in mlado je bilo polno radosti zaradi velike zmage S. L. S. — Umrla je 15. t. m. gospa Neža Zore, pesestnikova soproga na Dobrovi, mati soproge g. J. Zormana,, trgovca v Šiški, in soproge g. J. Rusa, organista itd. v Št. Vidu nad Ljubljano. Pokojnica je bila daleč znana pod imenom »Dolinarjeva mati«, dobra gospodinja sloveče gostilne Dolinarjeve na Šujci, bila ie blagega in dobrega srca do vseh in zlasti reveži jo bodo težko pogrešali. Naj počiva v miru blaga žena. Pogreb je jutri ob 7. uri zjutraj na Dobrovi. Potresno gibanje. Seismografi v centralnem zavodu za meteorologijo in geodina-miko so predvčerajšnjim zabeležili 10.000 km oddaljeno tresenje in sicer ob 10. uri 19 minut zvečer. — Zasačena ciganska tatinska tolpa. Y zavesti, da novomeške oblasti v zadnjem času takorekoč z rokovicami hodijo okrog ciganskih tolp ter vsa njihova početja in življenje najrajše gledajo le skozi temna očala, so ci-ganje dobili zopet ojačeno korajžo za razne tatvine in nadlegovanje domačinov in potujočih tujcev. Edini strah preostal je ti nevarni tolpi le še pred žandarjem. V tem oziru gre vsa čast in priznanje glavni orožniški postaji v Novem mestu. Te dni so pri Ru-prč vrhu zopet zasačili tri ciganske uzmoviče, Jože, Franc in Jure Brajdiča. Nakradli so veliko krme kar jc za kmeta ravno sedaj najbolj občutno štiri vreče krompirja i. dr. Pustili so pasti tudi svoje konje in osle, seveda na tuji paši. Kakor čujerno, se tistim ciganom, ki so, kakor smo zadnjič poročali, užugali blizo 25 kmetov iz Gotne vasi s sekirami in samokresi, najbrže ne bo nič zgodilo. Mogoče, da dobe še kako medaljo za to. Gospodje imajo le bolj na kmeta in obrtnike »šarf«. Treba bo v tem oziru jasneje govoriti ! — Pogreša se Andre Gregorač (Bende), doma iz Nove vasi pri Zireh. Izginil je 7. maja v smeri proti Lučinam. Nosi sive hlače in črno kamižolo. Ako kdo kaj ve o njem, nai sporoči na župni ali občinski urad v Zireh. — Utopljenca v Kresnicah so sorodniki spoznali kot Lovrenca Loboda. Bil je brodar na Koškovem brodil v župniji Dol. Bil je star 58 let in je izginil že 13. novembra I. I. Pokopan je bil v nedeljo, dne 12. maja, v Kresnicah. — Obesil se je mladi posestnik Škrlj v Aliec na Baču. občine Knežak na Notranjskem, dne 14. t. m. Bil jc hud liberalec, ki je dopoldne volil kandidata »neodvisnih kmetov«, popoldne pa je storil nesrečno smrt. Bog mu bodi milostljiv sodnik! — V molitev se priporoča težko bolni g. kaplan Brce v Dobrničah, ki ie sedai v Leo-ni&ču. Častitim volivcem ljubljanske okolice! Pri voiilvi dne 14. maja izvolili ste me z velikansko večino državnim poslancem ljubljanske okolice Sprejmite, častiti volilci mojo iskreno zahvalo in bodite uverjeni, da bodem skušal po svojih najboljših močeh opravičiti zaupanje, s kojim ste me počastili. V vrstah Slovenske Ljudske Stranke hočem — dokler mi Bog ohrani življenje in zdravje — nadaljevati započeto delo za čast, pravice in blagor slovenskega ljudstva po našem geslu: Z Bogo m za ljud stvo ! V Ljubljani, dne 16. maja 1 v07. Dr. Ivan Šusteršič državni in deželni poslanec. Liubllanske nouice. POZIV DO VSEH SOMIŠLJENIKOV S. L. S. V LJUBLJANI ! Maglstratna stranka je delala za izvolitev župana Hribarja s toliko nesramnostjo, tolikim terorizmom, s takimi nasilnimi in kaznji-vimi dejanji, da morajo vsi, ki so se ponižali do takega boja, dobiti zasluženo plačilo. Pristašem magistratne stranke niso bila dovolj vsa nasilna sredstva, vse podkupovanje volivcev s pijačo in denarjem, ampak so se posluževali še drugih volivnih sleparstev! Pozivamo vse somišljenike S. L. S., naj ua pisarno dr. Ivana Šusteršiča naznanjajo vse slučaje volivnega terorizma, vsako podkupovanje volivcev z denarjem in pijačo, kar so pristaši magistrata izvrševali celo na dan volitve, vse one, ki so volili na druga imena in tako dalje. Za vse take slučaje naj si somišljeniki predno jih naznanjajo, preskrbe dobra dokazila! Nesramni kliki je treba krepko dokazati, da tudi zanio veljajo določila o volivni svobodi! lj Volivci! Hranite legitimacije za ožjo volitev! Ne izročajte legitimacije nikomur! !j Liberalni agitatorji na lovu za legitimacijami! Liberalni agitatorji so žc na lovu za legitimacijami. Obljubujejo volivcem »plačilo z magistrata«, ako izroče legitimacijo. Po Trnovem hodi nekdo okoli in pobira volivcem legitimacije pod lažnjivo pretvezo, »da niso nič veljavne«. Somišljeniki! Pazite dobro na take lopove in njihove natančne naslove ter priče naznanjajte dr. Iv. Šusteršiču! Ij Pozor volivci! Liberalni agitatorji pravijo, da so zelene legitimacije neveljavne in da jim bodo preskrbeli bele. Volivci, nc dajte se slepiti. Legitimacije so veljavne Ic zelene, ki ste jih rabili pri prvi volitvi dne 14. maja; bele legitimacije se pa sploh ne bodo izdajale. Zato je dolžnost vsakega volivca, da dobro shrani legitimacijo in je niti ne pokaže liberalnim agitatorjem. lj Izid volitve v Ljubljani je magistratov -cem popolnoma zmešal štrene. Pred »slonom« se je dr. Triller po volitvi drl, da je škandal ker ima župan en glas premalo in da bi moral imeti najmanj 500 glasov več. Drugi so gledali pobito, kakor bi iili z vodo polil. Nič niso magistratovcem pomagale cele čete vpisanih mladoletnih volivcev. Mimo dr. Tril-Icrjevcga upitja bomo 23. maja mirno korakali preko Hribarja. Dr. Trillerju bomo pripravili šc marsikatero presenečenje, ko bomo privlekli na dan one magistratne pristaše, ki so volili s tujimi legitimacijami na imena ljudi, katerih že davno ni več v Ljubljani. Ij 30.000 kron je veljalo magistratno gospodo, da je njihov župan prišel v ožjo volitev. Koliko dijet bodo sedaj liberalci morali še plačati tistim liberalnih agitatorjem, ki bodo šli ričet jest zaradi tatvine legitimacij, terorizma in podkupovanja. Do 23. maja sc bodo liberalni žaklji še precej izpraznjevali. Ij Elija Predovičevi prešiči. Poroča se nam, da ima Elija Predovič "otove predpravice pri uvažanju prešičev v mesto in da časih prešiči na čuden način pridejo čez mejo. Naši poslanci bodo krepko nastopili na mero-dajnem mestu, da temeljito pristrižejo Eliju Predoviču peroti, saj mož ni reven, kar priča dejstvo, da jc bilo pri njem na dan volitve na stotine volivcev pogoščenih. lj Ilustracije liberalne agitacije. Znani liberalni agitator Drnovšek, ki je uganjal ne-številna sleparstva z glasovi, sc jc pri svojem nečednem delu tako opil, da jc padel in si zlomil roko. Prepeljali so ga bolnišnico. lj Glas iz okolice. Od Dev. Mar. v Polji se nam piše: Dobili smo sledeči dopis, ki ga priobčujemo. Mi okoličanski kmetje kupujemo v Ljubljani vse potrebščine. Tako kupujemo v Ljubljani predvsem specerijsko blago, iu sicer večinoma pri Šarabonu na šentpeterski mitnici. Ta Šarabon pa, ki prodaja tudi na debelo v okolico, pa je, kakor čujemo, agitira! za Ivana Hribarja. Dobro! Kakor se vidi, jc Šarabonu ljubši Hribar, kot ljudstvo. Tudi prav! Ij Učitelj Likozar jc na dan volitve rekel na volišču, da bodo umazani in raztrgani delavci vse pokvarili. Naj bo prepričan, da mu hodo delavci to pošteno vrnili. Ij Lepa agltačna sredstva. Po Ljubljani se govori, da so Turkovi hlapci dobili po 1 K za glas. Vsi, katerim je to dejstvo znano, naj se oglase! lj Okrajna učiteljska konferenca slovenskih ljudskih šol se je vršila danes v telovadnici I. mestne petrazrednice v Ljubljani. Iz poročila nadzornikovega, ki je označil stanje učnega napredka, povzamemo, da je vseh slovenskih otrok, ki hodijo v ljubljanske javne in zasebne šole 5855. Na vsporedu je bilo jako zanimivo predavanje mestnega fizika dr. Otona Krajeca, ki je poljudno poučil učiteljstvo o prvi pomoči pri nezgodah v šoli. Učitelj J. Furlan je praktično pokazal lepe uspehe v telovadbi s tem, da je pripeljal 20 svojih gojencev svojega razreda, ki so vpričo celega zbora jako izborno nastopali v raznih vajah. Ij Nesrečna smrt na cesti. Včeraj popoldne je v Barvarski ulici zadela kap ali se je pa zadušil 57 let stari Jožef Prime iz Iške Loke, najbrže vsled preobilega zavžitega žganja. Delavci, ki delajo pri novi stavbi »Katoliške tiskarne«, so ga videli še popoldne, ko jc sedel na pragu pred nekimi vrati in pel. Ob pol 4. uri ga je videl neki delavec ležečega na ustih ter ga obrnil. Nekdo je šel na »Rešilno postajo« in javil slučaj že ob pol 2. uri popoldne ter prosil, naj pridejo po nesrečnika z rešilnim vozom, toda tam so mu rekli, da »to ni njihova stvar«. Potem je še enkrat dal obvestiti isto. a brez uspeha. Ko je prišel k Primcu nazaj po 4. uri. je bil ta že mrtev. Navzoče občinstvo je ostro kritikovalo vodstvo »Rešilne ix>staje«, ki bi lahko, čc že samo ni hotelo prepeljati Primca v bolnišnico, vsaj mestno policijo obvestilo. Ko je bil Prime že mrtev, se jc pojavila na licu mesta policija. Prišli so vsi detektivi in celo policijski svetnik Lautar, kateremu ni bilo nič kaj všeč, da so izvedeli »Slovenčevci« o tem, da je bil slučaj že zgodaj naznanjen. Ni gotovo, če se je Prime zadušil ali ga je pa zadela kap. Le to stoji, ako bi se bili že prej poklicani čini-telii zanimali za javljeni jim slučaj, bi Prime šc živel. Občinstvo, ki se je zbralo v samskih Barvarskih ulicah, jc ostro kritikovalo poklicane oblasti. Obveščena »Rešilna postaja« bi bila morala opozoriti policijo, da bi odvedla Primca, ki jc dobil dopoldne na magistratu »maršruto«, se potem do nezavesti napil in si delal po svoje zabavo v Barvarskih ulicah. Od približno 1. do 4. ure popoldne se je zabaval Prime po svoje: kričal in pel v Barvarskih ulicah. Čudno, čudno, da ga policija ni zasledila in odvedla v špehkamro, kjer bi pod nadzorstvom najbrže ne bil storil tako hitre in nesrečne smrti. V tem slučaju so fukcio-n i tali magistratni činitelji presneto počasi, to stoji. Nujno je potrebno, da se prehodijo po policiji ob gotovih časih tudi take samotne ulice, kakršne so Barvarske ulice. Prime bi ne bil končal na ccsti, kakor pes, ko bi se bilo to zgodilo, a se ni. Ko je bil Prime že mrtev, je prišel na lice mesta tudi občinski svetnik dr. Oražen, ki je konstatiral smrt. Za slučaj se je zanimal tudi gospod občinski svetnik Turk, kateremu priporočamo, naj za to skrbi, da se pomanjkljivosti glede na enotno postopanje »Rešilne postaje« in policijo odpravijo. Tistega zelenega voza namreč ni bilo takrat v Ljubljani, v katerem prevažajo pijance, v rešilni voz pa sprejemajo le ljudi, ki jih odvažajo v bolnišnico, pijancev pa ne. Rajnika so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Ij Dinainitne patrone pokajo. Zadnji čas polaga nek nagajivec na relze električne cestne železnice neko razstreljivo tvarino in kadar pelje voz čez, nastane močan pok. Pre-tečen teden je položil nagjivec tako snov pred Dachsovo gostilno, nekaj dni pozneje pred mestno ubožnico na Karlovski cesti predsi-nočnjeni okrog 10. ure pa v Škofjih ulicah. Tu je tako |K)čilo, da so ljude prestrašeni odpirali okna. Tega tička bi bilo dobro dobiti v roke. lj Odvetniški in notarski uradniki. Na binkoštno soboto, dne 18. t. m., vrši se ob 7. uri zvečer v »Narodnem domu« v Ljubljani seja pripravljalnega odbora, na katerej se določi opravilni red zborovanju dne 19. t. m. ter dogovori vse potrebno glede istega. K tej seji iu oziroma k temu posvetovanju vabijo sc tudi oni zunanji tovariši, ki pridejo v Ljubljano mogoče žc ua binkoštno soboto. Zajedno se naznanja, da se vrši na binkoštno nedeljo v slučaju ugodnega vremena koncert in srečolov na vrtu »Narodnega doma«, v nasprotnem slučaju pa v Sokolovi dvorani in ne v areni »Narodnega doma«, kakor se je prvotno določilo. Na koncert vabljeni so vsi prijatelji našega društva in je mogoče, da se je pri tolikem številu razposlanih vabil marsikdo prezrl, kar se naj nam oprosti. Ij Trpinčenje živali. Včeraj popoldne jc na Trnovskem pristanu naložil neki gospodar na voz dva sežnja drv in ker konja nista mogla izpeljati, ju je začel tako pretepati, da sta konja padla na kolena. Zagovarjati sc bode moral pred oblastjo. li Po tri za en krajcar. Včeraj popoldne je srečal v neki hiši dimnikarski pomočnik branjevko. ko je ponujala pri strankah jajca. Ko jo je dimnikar vprašal po čem da so jajca, m ii ie ta odgovorila, »po tri za en krajcar«. Dimnikar ie hotel jajca takoj kupiti in ker bra-njevka ni držala besede, io je obdelal z dimnikarskim omeiom, konečno ii pa razbil še za 2 K iaic. li Preprečena pot. Včeraj jc hotel odpotovati v Ameriko delavec Franc Klemcnčič, rodom iz Vrholja pri Krškem, ker pa šc ni zadostil vojaški dolžnosti, ga je na Južnem kolodvoru policijski stražnik aretoval. lj V Ameriko sc je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 90 Slovencev in 40 Hrvatov. Ij Izgubila je šolska učenka Justina Šin-kovčeva dva bankovca po deset kron, neka gospa pa dvainpol metra bele svile. — Izgubljena je tudi vozna legitimacija na ime Sa-gadin, bilježnica in prost vozni list Trst-Ljub-ijana in nazaj. Ij Tatvina kolesa. V soboto zvečer je bilo ukradeno z nekega dvorišča v Kolodvorskih ulicah trgovskemu potniku gospodu Karlu Rajerju kolo, vredno 240 kron. Tatu so baje izsledili v Mednem in dobili pri njemu tudi kolo. l.i Z noži so včeraj napadli na Borovnicah nekega godca Juvana in mu zadali šest takih ran, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico. Ij Vlom pri belem dnevu. V soboto med eno in pol dveh popoldne je dosedaj še neznan tat odprl železna vrata v veži Lassnikove trgovine v Wo!fovih ulicah in potem vlomil v dnevno blagajnico, odkoder je odnesel 537 kron denarja. Policija poizveduje po storilcu. Telefonska ln brzotena poročila. VOLITVE NA GORIŠKEM. Gorica, 16. maja. Na Krasu Laharnar 3228, Štrekelj 3277, dr. Gregorin 1087. soc. demokrat 594, razcepljenih glasov 123. Ožja volitev. Gorica, 16. maja. Gr. Gregorčič 5392, dr. Gruntar 2644. Po gorah in v okolici so sinoči v proslavo zmage goreli kresovi. Gorica, 16. maja. Krščanski socialec Faidutti je dobil 3850 glasov, Pettarini 946, Pittoni 1064. Faidutti je torej izvoljen. Med Furlani ima Bugatto 3670 glasov večine nad liberalcem Antonellijem. Liberalni Italijani so čisto pobiti, kajti laški liberalizem je podlegel popolnoma kršč. socialcem in socialni demokraciji. VOLIVNI IZID. Dunaj, 16. maja. (Zjutraj.) Doslej je znanih 399 volivnih izidov. Voljenih je 231 poslancev, ožiih volitev je treba 168. Izvoljenih je: nemških naprednjakov 7. nemške ljudske stranke 5, krščanskih socialcev in pristašev katoliškega središča 87, socialnih demokratov 57, katoliških Čehov 4, Mladoče-hov 4, Staročehov 2, čeških narodnih socialcev I, čeških agraren 6, nemških agrarcev 9. prostih vsenemcev 3, Rusinov 6, Riimun-cev 2. Italijanov 10, Hrvatov 3, poljskih katoličanov 1. (O izidih na Slovenskem smo že poročali.) DEMISIJA NAUČNEGA MINISTRA. D u n a j, 16. maja. Ako tudi ni sprejeta naučnega ministra demisija, vendar smatrajo v dobro poučenih krogih, da Marchet ostane kvečjemu do jeseni v službi, do tedaj bo kvečjemu pojasnjeno strankarsko razmerje v novem državnem zboru iu kaka bo večina. OŽJE VOLITVE. Gradec, 16. maja. Vodstvo socialne demokracije je izdalo izjavo, v kateri pravi, da naj socialni demokratje pri ožjih volitvah glasujejo proti konservativnim ali krščansko-socialnim kandidatom, izvzemši okraj Lipni-ca-Ptuj, ker bi bilo pod častjo vsakega delavca, da bi glasoval za Malika, najstrastnejšega nasprotnika volivne reforme. Tudi za Krem-serja ni treba glasovati. Socialni demokratje naj se v tem okraju volitve strogo vzdrže. Vsled te izjave je izvolitev železniškega ministra dr. Derschatte in Holfmann VVellen-hofa zagotovljena. IREDENTA. Trst, 16. maja. Vodstvo liberalno-na-rodne stranke je sklenilo, da se stranka ožjih volitev ne udeleži. GROF STERNBERG. Prag, 16. maja. Grof Sternberg je v enem volivnem okraju zmagal, v enem pride v ožjo volitev. PRVA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA. Dunaj, 16. maja. Prvo sejo državnega zbora nameravajo sklicati na 12. junija. Dunaj, 16. maja. Knez Auersperg se je iz Kočevja vrnil sem iti je obiskal naučnega ministra Marchetta. Razne stoari. Hčerka socialnega demokrata v samostanu. Iz Pariza poročajo, da vstopi hčerka vodje francoskih socialnih demokratov Jau-rea v samostan. Boj med ženskami. V Pragi so nedavno zborovale ženske. Češke nacionalke so začele provocirati socialne demokratke. To je dalo povod najpreje razburjenim besedam, ki so prepir le^še bolj podžgale, dokler si niso segle v lase. Šest žensk .ie bilo aretiranih. Naše srednje šole. V Avstriji imamo 244 gimnazij, 131 realk in 50 moških ter 19 ženskih učiteljišč. Izmed gimnazij je bilo 121 nemških, 52 čeških, 43 poljskih, 6 italijanskih, 5 rusinskih, 5 hrvaških in 12 utrakvističnih. Realk jc 73 nemških, 43 čeških, 11 poljskih, 4 italijanske in I srbska. — Izmed moških učiteljišč ie 23 nemških, 12 čeških, 5 poljskih, (> poljsko - rusinskih, 2 nemško - slovenski, 1 hrvaško, 1 italijansko in 1 italijansko-nemško. Vseh gimnazijcev je 87.464, realcev pa 45.165. Število učiteljiščnikov znaša 8972, med njimi 3333 žensk. Napad z revolverjem. Iz Zadra poročajo. da je v Zaravecchia 7. t. m. zvečer v poštnem uradu na poštarja Arturja Jeličiča streljal njegov nečak Franc Jeličič. Ena kro-glja je zadela poštarja v srce. Morilca so prijeli. Kaj ga ie privedlo do tega strašnega koraka. šc ni znano. Amerikanski milijarderji so darovali v razne namene nič manj kot 180.000.000 kron. Rockefeller sam je plačal 87 milijonov, Carnegie 49, Salsbcry 16 8 in Jerks 7"56 milijonov kron. Skoro polovica cele vsote se jc porabila za vseučilišča in prosvetne namene. Za 15 milijonov pezet so na Španskem povišali letošnji mornariški proračun. Kuga v Perziji. Kuga v Bahrajnu se vedno boli razširja. Prebivalstvo beži v Bušir, kjer so se pojavili tudi že štirje slučaji kuge. si Češko sokolstvo proti kajenju mladine. 22. marca se jc predstavilo odposlanstvo češkega sokolstva pri zastopnikih vseli strank in jih prosilo, naj delujejo za zakon, s katerim sc prepove mladini do 16. leta kajenje. Enak zakon bi bil tudi pri nas velekoristen. sl Prepovedana igra. K rajnemu odboru društva »Komensky« v X. dunajskem okraju ie policijsko ravnateljstvo prepovedalo uprizoriti igro »Za českou školu«, ker sc bojda v tj igri ščuva zoper drugo narodnost.« Američanke abstinentke. V \Vashingtonu je 2000 dam demonstriralo z zahtevo, naj sc v Washingtonu prepove pitje žganih pijač. Gospodarsko g Mednarodna zveza poljedelskih zadrug. Letos 1. januarja se je ustanovila mednarodna zveza poljedelskih zadrug, ki jo za sedaj tvorijo samo zveze^ poljedelskih zadrug na Nemškem, v Italiji, Švici in v Avstriji. Predsednik tc mednarodne zveze je sklenil, da zajedno z mednarodnim poljedelskim kongresom, ki se bo vršil od 21. do 25. maja na Dunaju, zboruje tudi mednarodna zveza poljedelskih zadrug. Zborovanje tc zveze sc bode vršilo v dvorani gremija dunajskih trgovcev I. Schvvar-zenbergplatz 16, od srede 22. t. m. do petka 24. maja. Povabljene so tudi zveze onih držav, ki šc niso članice mednarodne zveze. Spored ie sledeči: I. Otvoritev in pozdrav po predsedniku mednarodne zveze Haasu iz Da rmstadta. 2. Naloge in cilji mednarodne zveze. Govori predsednik. 3. Poročila o razvoju in sedanjem stanju poljedelskih zadrug na Nemškem (poroča Zvezin ravnatelj Jo-hanssen, Hanover), v Italiji (poroča prof. dr. Raineri iz Piacence), v Avstriji (poroča dr. baron Storck z Dunaja), v Švici (poroča nacionalni svetnik .lenny iz Berila). 4. Kaj treba ukreniti, da sc osredotoči denarni promet poljedelskih denarnih in drugih zadrug iu kake so dosedanje izkušnje v tej smeri. Poročevalec šc nedoločen. 5. Organizacija kupovanja poljedelskih potrebščin, posebno razmotriva-nje vprašanja, čc bi se dali doseči na tem polju večji uspehi z lastnimi zadružnimi podjetji. (Poročevalec za Nemško, ravnatelj podružnice poljedelske državne zadružne zveze Schmidt iz Hamburga. Poročevalec za Italijo prof. dr. Raineri iz Piaeenze). Zborovanje se bode vršilo v dveh sejah in sicer v sredo 22. maja ob 10. uri dopoldne in v petek 24. maja ob 10. uri dopoldne. V petek popoludne bode skupni slovesni obed. • g Dalmatinsko trgovsko društvo sc jc osnovalo na Dunaju. Namen mu je dvigniti dalmatinski promet in tamošnjim produktom olajšati pristop na svetovni trg. Ivan Podlesnik ml. ppff Ljubljana - - - Stari tri Stev. 10 Priporoča svoio trgovino s klobuki in.Mi mmmmm ...... ss Velika zaloga OD Solidno blago CD Zmerne cene m /-v Kfl Prva domača slovenska pivovarna G. A ue rje vi h dedičev Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice itev. 12 Štev, telefona 210. — priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje i z b o p n o — 2469 i6o—3» mapcno ii i vo f sodcih In steklenica fi, Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, stara mati, tašča in teta, gospa Neža Zore vdovlj. Dolinar rojena Lenček posestnikova soproga po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 10. uri dopoldne v 75. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne rajnice se vrši v petek, dne 17. t. m., ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti na Dobrovi št. 33 na ondotno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago pokojnico priporočamo Dobrova pri Ljubljani, dne 15. maja 1907. Jožef Zore, soprog. — Marija Zor-man roj. Dolinar, Ana Rus roj. Dolinar, Sestra Alberta Zore reda karm., hčere. — Janez Zorman, Ivan Rus, zeta. — Marija Dolinar, sinaha. — Vsi vnuki in vnukinje. Venci se hvaležno odklanjajo. Zahvala. Za obile dokaze gorkega sočutja med boleznijo ;in ob smrti nepozabnega soproga, gospoda Alojzija Sirnika ter za Častno spremstvo k vet nemu počitku, zlasti za ginljivo petje pred hišo in na grobu kakor tudi za mnoge darovane vence, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem izrekam najtoplejšo zahvalo. Srčna hvala tudi slav. gasilnemu društvu. Sploh vsem in vsakemu udeležencu posebej: „Bog plačaj stotero!" ZG. ŠIŠKA, 16. maja 1907. ........................................••••••ti Reprezentacije zmožni gospodje ki se hočejo posvetiti zastopništvu, se sprejmo takoj proti visoki proviziji in dnevnini v Ljubljani, Stari trg š t. 4, II. nadstr. Predstaviti se je le dopoldne med pol 9. in 11. uro. io7t 3-3 ! Ponos! vsake gospodinje je dobra kava, zato raj ne manjka v nobenem gospodinjstvu Planinškove pražene kave. Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila Planinškovo praženo kavo jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša — zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa. 2574 26 Prva UubllansKa velika žjalnica Kave Dunajska cesta, nasproti kavarni ,,Evropa". Krepkega dečka kot 1078 3 licenca poštenih krščanskih staršev sprejmem takoj s popolno oskrbo. Janko Sink svečar in lectar v Kranju. v Angleškem skladišču oblek O. Bernatovič, Ljubljana Mestnt trg 5, 1090 4 prodajalna na jako obiskani cesti v Ljubljani se zaradi premembe stanu takoj odda vse skupaj za 2000 kron. 1117 3—1 Več se izve v upravništvu ..Slovenca". Lokal se odda za trgovino z opravo vred na Jesenicah, na lepem prostoru pri novem kolodvoru. 1101 9—2 Več se poizve pri posestniku ANTON ČEBULJU, na Jesenicah. Za procesijo presv. R. Telesa Petero himnov: O saerum convivium. Ego sum panis vivus. Adoro te. O salutaris hostia. Lauda Sion. Za mešan zbor, zložil lgn. Hladnik, op. 36. drugi natis. Cena part. I krona. 1112 2-1 trebonle nepreklicno 6. junija 1907 GLAVNI DOBITEK liron 20.000 Kron 1116 6-1 Loterija za sirotišnico. :: fretha 1 Krono. .Dobe pri J. C. HflDER, LJUBLJANA. Panorama Kosmorama v Ljubljani . Dvorni trg štev. 3, : pod »Narodno kavarno", ' Električna razsvetljava. Od 12. maja do vštevši 18. maja 1907: Potovanje po Renu. Bajnokrasna serija. fMOStilniska koncesija MT za mesto Ljubljana se odda takoj pod ugodnimi pogoji. — Naslov pove upravništvo. mi 3—1 1 asa ■OHBDSSZ) 1005 20-8 & Kdor Kupuje gvontno blago za moške B in ženske, najde jako veliko izber in zelo ugodne cene pri domači tvrdki R. Hiklauc, Ljubljana Marjeue (Spitnlske) ul. 5. 1 '•J ičSr Iščem učence in predajal^© za manufaKtornc trgcuinc. Vstop takoj. 1113 3—1 T. OGRIN, Novomesto. Pomanjkanje teka, motenje v nrebavi se naJcnostavnejše odstranijo z Jred F v*/u '1 nim vživanjem rogaškega „templjevega vrelca". Pri starejših boleznih in kroničnem obolenju te vrste naj se pije močnejši Styria vrelec. 747 4-2 Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C«-, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I. 695 4 — 4 Podružnica : v Spljetu. s Ljubljansko Kreditna banha v Ljubljani, mm unče «n. z::: priporoča na zemaljske kred. srečke 1. em. h K 5 —, glavni dobitek K 90 000-— na 4% ogrske hlpotečne srečke . . a K 4--, „ „ K 70000.— DfOmCSC "a °grSke premijske srečkef polovice l K l7-~} » » K 200-000.-, , . , Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- 1 ty O k Žrebanju 15. maja tuje od dne »log® do dne vzdiga po ^ u* Podružnica s v Celovcu.: | Delniška glavnina 1 1 1 K 2.000.000. 1 1 i Rezervni fond i * i i i K 200.000. i i i m Podružnice: Manlalnična delniška družba 45 160-63 Najkulantnejši Mi Pr»*» 1 ir«n|iloJt>ml: Or.btn M, M.l. itr.n, Moat ulic. 17, B»de., ______ m ^ _ — 1---,-» _____ J 5 _ - ga Llp.j Kamni«, louv.kl Zonib.ru, Hftdlln*. Rort Jlfln, Pltfn, NllUn V ^ T|T 4 4 naiCUJS in |II^OUaja p! n fr«. Menjalnico na Dunaja: lil Bil 1 i II vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »asUvnlc, srečk, ^ li L VIU.II« IS, U. Taborita.... 4, IU. Uo(vs...« 77 (vogal R«na*«ga), m. LO- 7 7 ^ dovil' valut to Gnarja. Kj> 9 vrL^^uMiirih-..«''^''vul^iSrciM m! Dunaj, L, woiizeiie 10. m~ Zamenjava in eskomptiranje -mm g m VkVSSSS M. X '"• wlh'"""«n"' XIX D8b,,n"r "»«'"'■ Ako. kapital K 18.000 000. B.aer nkUd K 7,000.000 Uirebanlh »stavnic in obligacij, srečk in kuponov. P|