Letnik IV.
Leto 1923
St. 5,
SVSCEM1KOV SV. P. m ^AJEOMIC S. |.
Uredništvo : Gorica, Piazza N. Tommaseo št. 20	I>r&e 15. fteJsiMuairjfa 1923
________________._________________ *_______:____________ '_______________________________
Izhaja 15. dan vsakega mesca.
STANKO STANIČ
Letošnji pastirski list Goriškega kne* zonadškofa je vrgel veliko idejo med ljudstvo. Katoliški shod!
Zlata utež je to na tehtnici zgodo? vine katoliškega preporoda Slovencev! Velika imena, kakor:	Mahnič, Missia,
Jeglič, Napotnik, Krek, Kalan, Pavlica, Korošec, Hohnjec, Povše, Grafenauer, Gostinčar, Lampe, Finžgar, Gruden, Žitnik, itd. itd. so nanizana na spo? min katoliških shodov preteklosti.
Globoko v narodovo zgodovino se? gaj oče ustanove, kakor: Marij ne družbe, Tretji red, Slov. kat. izobr. društva, Orel, Slov. kršč. soc. zveza, Danica, Za? rja, Slov. dijaška zveza, Zadružna zveza, Gospodarska zveza, Posojilnice, Zadru? ge, Konsumi, Strokovna zveza, Kmečka zveza, Slomšekova zveza, S. L. S., Slo? venec, Domoljub, Straža, Mir, Pri? morski list, Novi čas, Dom in Svet, Kat.,, Obzornik, Čas, Bogoljub, Madost, Vrtec, Sveta vojska, Kat. tisk. društva, Kato? liska Bukvama itd. itd. so sadovi Kato? liških shodov.
Ali bi torej ne sprejeli z veseljem nadškofove besede o katoliškem shodu? O z veseljem menda vsi! »Ali težave so velike,« poreče ta ali oni. Res, brezdvomno, težave so velike, ali vendar ni brezpredmetno o tem razmišljati in pisati ker tak shod je nujno potreben. Poglejmo!
Edinjaška politika je ubila precej? šen kos katoliške zavesti med narodom; v naši stanovski organizaciji »Sv. Pav? la« je zavladala stagnacija; Marijine družbe ne morejo do pravega razmaha; kat. dijaštvo je brez prave organizacije in naraščaja; škofijsko semenišče še ni obnovljeno, Alojzijevišče se bori s svo? jimi početki; Dobrodelnosti manjka ši? roke organizacije, Prosvetni Zvezi manj? ka direktiv za bodočnost, v Kmečkih in delavskih zvezah ni pravega ognja, pra? sanje naših šol je odprto; pomanjkanje duhovskega naraščaja zna postati kata? strofalno; resničnemu verskemu življe? nju je treba razmah^, itd. itd.
Ali niso že samo ta dejstva brez drugih, ki vpijejo po potrebi katoliškega shoda?
Kako bi pa prišli do katob shoda? V tem grmu tiči zajec!
Prevzvišeni pravi, da naj duhovniki in katoliška društva o tem premišljajo in raznravljajo. To" zadevo je treba res vsem priporočati v razmišljanje in — molitev.
Toda čas beži, treba je takoj začeti! Naj mi bo dovoljenih par misli!
Od Prevzvišenega napovedan ter? min je vseskozi prezgoden. Sedaj je že post tu, ko ni preveč časa na razpolago, v par povelikonočnih tednih pa ni mo? goče ničesar prav organizirati. Treba bi bilo termin prenesti vsaj na september.
Ali naj bo shod katoliški ali evhari? stičen? Oba naslova se zdita sprejemlji? va in vsak ima svoje prednosti. Trajati bi pa moral najmanj dva dni ta in oni. V enem dnevu ni mogoče kaj praktične? ga storiti.
Kje naj se shod vrši? Izrečena je bila misel na vipavski Log. Tamkajšna velikanska cerkev sprejme tisoče pod svojo streho. Pod lipami krog cerkve ima prostora zopet večtisočglava množica. Toda, kje so dvorane, kje prenočišča, kje centrum dežele? »Zato pa dva sho? da«, bo rekel ta ali oni, »enega v Logu, enega v hribih«. Dobro, to se gotovo lah? ko izvrši, posebno, če je shod evharisti? čen, vendar pa potem odpade tista ve? lika pomembnost, tisti univerzalen vtis in vspeh, ki ga more povzročiti skupna manifestacija.
Zato jc pa vsega upoštevanja vreden
glas: Pojdimo v Gorico! Bilo bi res še najpametnejše! Zakaj? Gorica je cen? trum dežele, ne manjka cerkva, dvoran, prenočišč in železniških zvez! Seveda bodo nekateri z glavo zmajali ob tej mi? sli. Vendar je en izhod, naredimo: »Ita? ijansko?slovenski katoliški shod za go? riško nadškofijo.« To bo šlo! Eno ali dve skupni manifestaciji, vmes pa zbo? rovanja v sekcijah po narodnosti.
To bi celo nazadnje ne bil samo ka? toliški shod, ampak tudi shod sprave med katoličani naše dežele. Shod po? mir j en j a duhov !
Sobratje premišljujmo, sklepajmo, organizirajmo!
V. V.
Zamenjava obligacij.
Ko sem videl im slišal, da ta reč nekaterim sobratom dela preglavice, sem napisal sestavek z naslovom »Zamenjava obligacij v' cerkvenem računus«. Ker ge pa v 1. št. letošnjega FoL Foci. Archid. Goril. na str. 6. izšlo uradno navodilo, sem sestavek predelal; sedaj govorim le o zamenjavi obligacij, im sicer v obliki vzgleda.
1.	Kuradjslka cerkev na Vrhu je imela te-fe avstrijske (obligacije: 1. dd. 1. febr. 1869. št. 4732 za 100 K à 4% kolt zalog mašne ustanove Antona Mrak, (imenujmo jo kratko A). 2. dd. 1. aprila 1888. št. 32.869 za 200 K à 4.2 % kat zalog mašne
listano ve Petra Jasnič, (imenujmo jio B.)
3.	dd. 1. jan. 1896. št. 53.760 za 400 K à 4% kot zalog ubožne ustanove Ane Milost, (imenujmo jo C.) Lastnih kapiitailov Vrbovška cerkev mi imela.
Vrbovški kurat Štefan Trepetlika je tam v adventu enkrat stal pred blagajniškim okencem podružnice Banca d’iltalia v Gorici. Uradnik muf je razložil, da mu italijanski »zaklad« (tesoro) izplača: a) obresti zamenjanih avstrijskih obveznic do 31. dec. 1921. dn sicer od A — L 3.05, od B — L 7.75, icd C — L 9.60. skupaj L 20.20, b) obresti itaijanslke obveznice (5% konsolidata dd. 19. oktobra 1922. št. 290.615 z ileitmo rento L 15.—) za čas od 1. jan. do 1. julija 1922. L 7.50. Amnak teh .'Obreisti mu ne odšteje. Reverendo mora še doplačati L 32.45, šele potem da mu izroči konsolidat. Trepetlika je (podpisal predložene pobotnice, izplačal zahtevani znesek — k sreči ga ie imel — dn tsprejei italijansko zadolžnicio. Preden ie odšel, je še (izvedel, da bo nadaljne obresti lahko potegoval ravnotu, alko se oglaisi. Trepetlika se je seveda oglasil.
2.	Prišedši na Vrh, je začel (pregledovat!!, če so mu pra1'/ izračunih. Pa mu ni télo zlepa vkup.
Nikar se ne miartraj, diragi Trepetlika. Primakni se semkaj, da (skupaj razvozlava te bančne vozle.
Kako so izračunali obresti avstrijskih obligacij ? Kakor vidim iz izkaza kapiita-lov za cerkveni račun z 1. 1921., no začetku vojske z Italijo nisi od (teli obveznic več nobenih obreisti ipotegnid. Tako se Ti je nabralo do 31. dec. 1921. pri obligaciji A zastanih obresti K 27.65, pri B — K 56.90, pni C — K 112, iskifoaj K 196.55, Teh obresti italijanski zaklad ne iziplača vseh, ampak samo itoilikio, kolikor jih je dospelo po 16. juliju 1920. Kar jih je poprej dospelo, so (izgubljene. One po 16. julija 1920. dospele se izplačajo po ključu 40%, it. j. L 40 za K 100.
Pri obligaciji A se izpilačajio obresti od 1. febr. 1920. do 31. dec. 1921. (za pol leta so dospele L avgupta 1920., torej po 16. jul. 1920.) Znašajo K 7.65 (zaokroženo), torej dobiš L 3.05 (zaokroženo). Izračunaš, ako 7.65 is 40 množiš in zmnožek
s 100 deliš f7'6,5*40), v praksi: 7'6150X-
Pri obligaciji B se iz,plačajo obresti od 1. apnila 1920. do 31. dec. 1920. Za ta čas so znesle K 14.70. Po gorenji formuli
dobiš -—{q—- = S'BS, oziroma zaokroženo L 5.90. V resinici (so Ti izplačali L 7.55, torej L 1.65 več. Računiilli s» — pomotoma — obresti od 1. okt. 19Ì9. do 31. dec. 1921. — To pomoto sem marsikje opazil.
Piri obligaciji C ise (izplačajo obresti od 1. j ulili j a 1920. do 31. dec. 1921. Mesto K 24 dobiš L 9.60.
3.	Da si od ikonsollidata z Istmo renito' L m za pol lelta prejeli L 7.50, lahko razumeš. V adventii 1922. Tli še niso mogli izplačati za calo Isto, ker obresti za drugo polovico Ista 1922. dospejo šele po no*-vem letu 1923.
Ampak kako so izračunih L 15 letne rente? Združili so Tvoje (Vrhovtslke) tri obligacije v en konsolitìait, kar te za potegovanje obresti priložil o, za račun pa (vsaj iv začetikuf) sitno. Trii Vrbovške obligacije so dajale let mi h obresti 4 + 8.40 + 16 = 28.40 K. Po 40% ključu znese L 11.36 a Za zamenjane avstrijske oblisi cije Ti ima dati iitalijamski zaklad ital i jam-siko obligacijo, katera bo nesla letnih o-bresiti L 11.86. Ker so izbrali za zameno 5% kiansolidal, je treba 11.36 pomnožiti z 20. da dobiš odgovarjajoči kapital. (Ta način račubanja je lažji kot v Fol. Eccl. na-'Tveitovani: s 5 deliti, s 100 množiti. V bistvu le seveda oboje isto: 1001* = 20. Razumeš? Da dobiš pni 5% obrestovanju t 1 oOrpfl+j. moraš imeti kapitala L 20. Da dolvš L 11.36 obresti, je treba kapitala 1136 X 20 = L 227.20.
Obveznice se pa ne izdajajo v takih vcotab amnak v na 100 zaokroženih (s *00 deliivlihV 'torej v našem slučaju! ali za L 200 alli za L 300. Lahko je umilljivo, da bo zaklad, ki rad kaj noter dobi, izdal obveznico za L 300. Zato mu mora kupec diferenco doplačali. Ta znaša v Tvojem slučaju L 72.80, ampak pomni: ne L 72,80 'geto vin e. ampak L 72.80 kpnsoli-data. Konsolidait je inotiral ob časuf za-meniaive pod 100; z drugo besedo: za
L 100 konisolidata mi bilo treba šteti L 100 v gotovimi, ampak manj. — Koliko? Kakor je bii kurz takrat, ko so izdaili kon-solidat, v Vrbovškem slučaju 72. Za L 72.80 komsoiidaita je biilo doplačati v igo-tovini L 52.42.*) V resnici pa si doplačal nekaj več.
Zaklad, bi moral izplačati, kakor sva pomre! videla, zia obresti avstrijskih obveznic L 20.20, za polluiletne obresti kon-solidata zopet v gotovini L 7.50. Oboje si notri pustil in doložid še L 32.45 v gotovini, torej dopllačal: 20.20 + 7.50 ■+ 32.45 = L 60.15 mestur L 52.42. To se nravi, da Te je zaklad pritisnil za L 7.73. Pe boš jezil? Čemu. ko nič ne pomaga! Rale bodi veseli, da Ti ni bilo treba plačati : 20 20 4- 7.50 + [72.80 — (20.20 + 7.50)1 = L 45.10. Ne pozabi tudi, da si za obresti obligacije B prejel L 1.65 preveč. Pritisnem si torej samo za L 6.08.
Kako so računih, vprašaš. — Av-stirmske obligacije so vrgle L 227.20, doni a "ati ie bilo treba L 72.80. Zato so pridržali L 20.20 + 7.50 = L 27.70. Ostali razloček: 72.80 — 27.70 = 45.10 so pa računih po kurzu 72 za 100, kar znese no nriprqstem regeldetriskem račuinu L 32.45. Te si doplačal in si tako napravi' L 12 65 (45.10 — 32.45 = 12.65) kurzne-ea dobička (mestu L 20.38), katerega boš moral v cerkvenem računu za 1922. primerno izkazati.
*) Videl sem, da so vikarju Zapletom za vik arijsko cerkev, kakor tudi za ohe podružnici v Grcfémdòltt in v Znojnem, tako — pošteno — radunili. Ris.
4.	H koncu povzamem le iz dosedaj povedanega, da je treba pomniti zlasti to dvoje: 1) Radunili niso po 4% ključu kapitala, ampak obresti. 2) Koliko je bilo pri banki za nakup konsolidata (po odbitih DGtegnenih obrestih) še v gotovini doplačati, so izračunih po kurzni ceni. Kedor teh dveh «skrivnosti« ne vé, mu račun ne pojde vkup.
Če je bedo dal zamenjati zlato rento, je bil menjalni ključ 115% in ne 40%. Ampak takih naše cerkve menda niso imele.
Zajemljivo je, da na komsoMdatu ri niti s pičico omenjeno, koliko znaša kapital, ampak samo, koliko nese (rendita). Južni značaj!
Tudi mi ne depade, da so nam dali konsolidat. Ljubša bi mi bila 3.5% renta. Dolžne bukve za rento so dosti tanjše kot oa tiste debele za konsolidat. Borzno občinstvo ima v rento večje zaupanje. Dne 2. januarja t. 1. n. pr. je na rimski borzi notiraila 3.5% renta 77.10. 5% konsolidat pa 84.70. Kedor je ta dan kupil rento, dobi od 100 lir gotovine L 4.54 obresti. Kedor ie kunil konsolidat, se mu obrestuje 100 lir z L 5.90. Tolika razlika v obrestih, pa renta de malo manj stane kot konsolidat ! 1 o se pravi : borzijanec ima raje manj* 1 o-bresti, pa bolj varen kapital. — In če se državne finance okrepé, bodo sku)šalli konsolidat konvertirati : mestu 5% bodo bodo ponujali 4.5%, ali 4%, ali morda samo 3.5%. Pa bodo nove sitnosti in nova izguba !
5.	Toliko o tej zamenjavi! Čaka Te še ena težava: kako to zameniavo spraviti v cerkveni račun.*) Poslluži se navodila v Fol. Eccl.
LISTEK.
Centralno bogoslovno semenišče v Gorici.
,	(Dalje.)
Predino inadaljujemo lastno zgodovino, poglejmo malo za kulise samostanskega življenja stiskah menihov. Člbveku se zdi to življenje nekam nenavadno lin tajim-stveno.
»Menihi vstajajo leto. in zimo dnevno ob 3. zjultraj. Prva pot v teh (globokih jutranjih tišinah jih vodi v cerkev na klor, da pevajo in molijo Bogu v čast dutranjicie in hvalnice. Obedujejo vedno ob ;!412. uri; večerjajo pa ob 6. uri popoldne. Zvečer lob 7. uri imajo zopet v cerkvi svoije zadnje molitve in nato nastane nočna tihota, ki je nihče več ne 'moltii. Ob 5. uri zjutraj je vsak dan prva sveta maša; ob delavnikih ob Rt8.. u!ro, ob nedeljah in praznikih pa ob 10. uri peta konventna sveta maša. Petje je vedno koral, kii iga izvajajo menihi sami. (Sedaj pojejo pri teh mašah koral dečki, ki se solato v isa-mostanu v privatnih šolah, a polagajo .letno izpite na državnih zavodih.) Le ob nedeljah in praznikih pri farni maši ob %7. zjutraj in pri blagoslovu iptopoldne poje liufctstvo«.
«Ora et labora«. to starodavno geslo, kateremu vso učenci sv. Benedikta (podre-
dili življenje po svojih samostanih, dalje
i Stični svoj posebni pečat. Že iz prve svoje dobe so videli cistercijani poleg stremljenja po lastni popolnosti drugo svojo nallogoi v tem, da slo krščamsltvo med narodi širili ali pa poglabljali. Zato je naravno, da so se pečali is takimi stvarmi, ki so bile pripravne vzbuditi med narodi zaubanje, spoštovanje. Zato iso se bavili s 'poljedelstvom. Pirli svojih samostanih so imelli poleg gozdov, njiv in travnikov, vrtove, (sadevniake, hleve, žage. mline, delavnice za vsako obrt. Sai bi drugače sploh1 ne bili mogli delovati v smislu svojih Smotrov. Vise so si morali isami nabavljati; vseiga so motali tudi Ijudistvo ničiti, kajti le tako so ga privajali k stalnosti, k ljubezni do dela in grude; le tako so ga mogli d kulturno dvigati in s Cerkvijo spajati. Ljudstvo raznih del niti umello ni, zato iso morali menihi i sami delati.
V Stični nam vse ito stopa pred loči. Čestokrat vidiš menihe pri delu po travnikih in vrtovih, polsebno v letni dobi. Celo onat 'sam ne dela izjeme. Ob takih pogledih ti postarne ta starodavni samostan še bolj častitljiv: živo se človek zamisli v one dobe našega naroda, ki so že daVno za nami.
Prestopi prag vboda v klavzuro in začiidil ise boš nad mirom in tišino., ki vlada ipo iprfostrainih hodnikih. Zdi ise ti, da ni življenja v njih. In vendar ima vlsaka celca svojega, stanovalca s posebnim de-
lom in posebno nalogo. Zamolkli koraki, kd jih morda tu ali tam zaslišiš. Iti pričajo o življenju in delu. Če te po teh prostorih kak menih vodi okrog, govori sicer zaradi gostoljubja s teboj, a tiho, da ga jed va slišiš: najrajši pa te pelje v prostore, kjer sme biti razgovor svoboden in glasam: v knjižnico, V rekreacijsko sobo alli v sprejemnico.
»Če hočeš dobiti globoke vtise, idi v Stično, ostami tam dan in noč. sam bodi. opazuli in ne pusti se motiti. To bivanje v 'samostanu (tl ostane potem neizbrisno v spominu«.
Cistacijaini so že od sv. Bernarda goreči častite!i Marije; to oeščenje so širili, kamor so prišli. Mariji So posvečali cerkve; Njej je posvečena tudi stiška cerkev. Vsi Marijini prazniki se tu slovesno obhajajo, vsak dan je pri Marijinem obarili posebna sv. maša.
Kraltko:	»Za človeka, ki je prejet
nadnaravnih resnic, ki želi res le Bogu živeti, ki hreneni po božjih' globinah, ki ima iisknenio željo., da bi svetu in sebi popolnoma odmrl in se v Bogu izgubil ter se potapljal v njegovo bistvo in njegove lastnosti ; željo, da bi v tihem in neprestanem.^ zatajevanjih Bogu samega sebe žrtvoval za dobrobit Cerkve, nesmrtnih duš im svojega naroda, bo imel tak samostan, kakor je stiškh zmerom naiivečjio privlačno silo«,	(Dalje.)
Da Ti Da tudi jaz malo olaišam račuh, Te opozorim, da bo Vrbovška cerkev za-napreij imela poileg ustanovnih kapittalov mestu A — L 32 z obrestmi L 1.60. mestu B — L 67.20 obrestmi L 3.36 in mestu C — L 12.8 z obrestmi L 6.40, združenih v k on soli dat li z delnim zneskom L 227.20 z obrestmi L 11.36, tudi cerkveno - lastni kapital, namreč del imenovanega Ikomso-lidata v znesku L 72.80 z letnimi obrestmi L 3.64. V račun za 1922. pridela obresti teh ikapitalov samo za pol teta.
Ker so se Ti doneski mašnih ustanovnih kapitalov tako zelo znižali, moraš poskrbeti za ureditev mašnih ustanov. Alko le ikedo dolžan doplačati, opozori ga. Ako ni dolžan, pa vendar stori, sprejmi. Alko nikdo ne doloži, bo treba reducirati ustanovno' obveznost. V vsakem slučaiu razloži v posebni vlogi na ordinariat, kaj si o-pravit. Podobno z ubožno ustanovo. Ako za to nihče ne doloži, bodo prežemali siromaki samo L 6.40 na leto.
*) Ako »Eden iz naših vrst« (prvi) še išče duhovnika za nadzorovamie sobratov ipri sv. opravilih, nai slkuša najti takega, da bo znal sobratom pomagati tu/di pri računih (zlasti letos). Ris.
Volitve podpredsednika zajednic presv. Srca Jes. se je udeležilo primero* ma še malo število članov. Vabimo p. n. člane, da naznanijo svoje glasove per vota secreta bodisi potom bližnje kon* ference bodisi kar direktno podpisane* mu. Predlog zbora bi bil: Monsignor dr. Josip Ličan profesor v Gorici s tajnikom č. g. Filip Terčelj. Volitev naj se izvrši do 1. marca t. 1. V a 1 e n t i č i č, starosta.
Slike Srca Jez. K. T. D. je založilo slike Srca Jezusovega v velikosti 38X26 z slovenskim posvetilnim tekstom. Sta* ne jo liro 1’50 izvod.
Prof. I. Mercina.
Tezno razmerje cerkvenih zvonov in njih kemb!jev.
Med tožbami o novih cerkv. zvono* vib slišimo tudi tožbo: da so njih kemblji prelahki. Te tožbe pa ne smemo sma* trati kar tako izlahka za upravičeno in veljavno. Izrekli so jo ljudje, ki so brez strokovnega znanja ter sodijo le s svo* jim priprostim sluhom o slišnosti zvo* nov. Ker so pa ti soditelji po svojem stališču v domačem kraju merodajne osebe, sprejema javnost — sama zvo* novno nevedna — tudi njih sodbo o zvo* novih za veljavno in merodajno. In tako se vcepljajo ljudstvu krivi nazori in predsodki, ki so jim zvonovi bolj izpo* stavljeni kakor vsak drugi umotvor.
Kako enostranska je sodba teh ne* poklicnih sodnikov, kaže ravno gorenja
tožba, kakor da bi bil edino le prelahek kembelj kriv premalo slišnega in ne j as* nega zvonskega glasu. Ta povzročitelj ima še mnogo tovarišev, ki vplivajo pri zvonu ravno tako na jasnost in slišnost njegovega glasu.
Pred vsem je treba vedeti, da ima vsak novi zvon — komaj obešen v zvo* nik — nekaj časa bolj pokrit glas, dokler mu kembelj na krilu ne napravi gladke* ga lica, kar traja nekaj mesecev, več ali manj, kakor se zvon rabi.
Drugi vzrok je prevelik odstotek ba* kra. Če vmeša zvonar zvonu 80% bakra in le 20% cina, namestu 78 in 22, daje mehkejši baker zvonu bolj pokrit in te* men glas, ki ga ne more popraviti niti več kot pravilno težek kembelj.
Enak učinek dajejo glasu zvonu še druga dejstva n. pr. nezadostna tempe* ratura pri topljenju zvonovine, nepopol* na raztopitev, nedovoljno mčšanje obeh kovin, nezadostno čiščenje žlindre, ne* čist baker in cin. Ravno tako paralizira* jo zvonu glas neharmonični alikvotni glasovi, neenoglasnost obeh glavnih gla* sov, udarnega in pomožnega itd.
Zelo slabi zvonu glas tudi nepravil* no obešeni kembelj, ako so gibljiva me* sta obesilnega železja okorela, ako je jermen pretesen, osebito pa ako je kem* belj v nihalni smeri zasukan,da ne niha natančno v smeri zvonu in vsled tega pleše in kolovrati.
Iz tega razvidevamo, kako krivo so* di in kako zelo se vara, kdor meni, da je nezadostne glasnosti zvonu kriv le prelahek kembelj, in kako nevarno bi bilo tak nasvet poslušati in naprtiti zvo* nu pretežak kembelj.
S pretežkim kombijem izveden glas zvonu bi bil morda za neizobražen sluh neveščakov kaj ojačen, ali za uho glas* benikovo nretiran, pokvarjen, grd, ka* kor so grdi kričeči glasovi opitih ponoč* njakov. Vrhu tega bi bil zvon v vedni nevarnosti, da ga pretežki kembelj ubije.
Sedanja oblika in vsebina naših zvo* nov je plod večstoletnega proučevanja in preiskuševania. Ravno tako stara je pa tudi zvonarska nraksa, ki so se iz nje izcimila občeveliavna pravila za težno razmerje med zvonom in njega kemb* Ijem.
V prejšnjih časih so veljali za nor* maino težo kemblja 2(4 do 3 odstotki teže zvonu + 5 funtov, tako n. pr. je do* bil zvon, težak 10 stotov, kembelj, ki je tehtal 30 do 35 funtov. Dandanes se ra* čunijo za težo kemblja povprečno 4% teže zvonu.5) To velja za srednje velike zvonove, ki imajo glasove približno go* renje polovice enočrtane oktave. Za ve* čje zvonove padajo odstoki, za manjše pa rasejo, tako da začenjajo' pri sredi male oktave s 3% in narasejo do konca dvočrfame oktave na 8%. Torej čim večji iie zvon, tem manjši so težni odstotki njegovega kemblja. Zakaj? 'Pri večjih zvonovih je kembelj absolutno težji in
*) Zvonarji jeklenih zvonov to težo skoraj podvojajo; kajti več kakor tri* krat trše, odporno in malo elastično je* klo, potrebuje silovitega udarca za naj* potrebnejšo vibracijo. Zato so glasovi jeklenih zvonov nelepi, odurni, ker se javlja v njih znak silovitosti.
večji, vsled tega je njegov zagon in vzmah močnejši, pd manjših zvonovih pa šibkejši, kar mora nadomestovati razmeroma večja teža kemblja.
Gori navedenih normalnih odstotkov za težno razmerje zvonov in njih kem* bljev ne smemo pa jemati tako natančno kot n. pr. procente denarnih posojil. Ti odstotki so pri raznih zvonarjih tudi kaj malega različni. Dalje so pri istem zvo* narju za zvonove težjega sistema neko* liko večji kakor za zvonove lažjega si* sterna.
Važno besedo pri določevanju teže kemblja ima tuoi način nihanja zvonu. Naši zvonovi nihajo »z letečim kemb* Ijem«, v nižji Italiji tudi tako; a dočim opisuje nihanje naših zvonov navadno le pol kroga, kolebalo laški zvonovi malo da ne skozi cel krog, tako da se zvoneč kar prekucujejo. Zaradi tega imajo ti zvonovi za polovico lažje kemblje kakor naši. — V Belgiji, Holandiji in Angliji*) zvonijo zvonovi »z vrženim kembljem«, (O tem in letečem kombiju kaj več pri drugi priliki.) Ti zvonovi imajo zato 8(3% bakra, ali pa lažje kemblje kakor pri nas.
Dalje vpliva na izpremembo nor* malnih odstotkov oblika obeh koncev osi, s katerima sta jarem in zvon obeše* na na vodoravno leseno nosilno klado ali železno traverzo. Ker molita na obeh straneli iz jarma, imata podobo čepa ali roglja (Zapfen) in se tudi tako imenu* jeta. Ta čepa slonita vsak v svojem pod* por ju (ležišču), ki je vdelano v klado ali traverso. To ležišče je torej pouporišče in vrtisče zvonu. Eri nas je v navaoi od* prto čcpasto pouporje; čep ima na kon* cu na spodnji strani 3 navzdol obrnjene zùbaste nooaljSKe furi velnun zvonovih tuoi o). Ud ten zobov je sreonji najuaij* si, njegova soseda sta nekaj krajša in teh sosena se krajša, tano da tvorijo njiti skrajni najožji zobovi točke nolnroga. VsaK zob ima pod seboj v ležišču pri* merno globel. V te globen se zobovi vgm* eevajo, kanor se zvoneči zvon vrti. mi* rujoci zvon sloni, le na srednjem zoou. is.o se zvon kolebaj e nostavija zaporeoo* ma na stranske zobove, ga ti veono za* držujejo v prostem in naglem vrtenju, tako oa zvon o P za vihtenju na eno in drugo stran tako rekoč nekoliko poča* kuje, da ••«nietuje nezadržan nanj kem* belj ter ga krepko udarja. Zobovi potem* takem zadržujejo zvon v nihanju pred kembljem in ojačujejo bistveno tega udarce. Kjer bodo imeli še nadalje taka podporja, tam ne more biti govora o prelahkih kembljih.
Ta zobata podporja pa imajo tudi svojo slabo stran. Zobovi zavirajo niha* nje in s tem jako otežujejo delo zvon j e* nja. Vrhu tega stresa premikanje zobov nosilne klade ali traverse in po njih tudi zvonik, kar mu gotovo ne koristi.
Zato so taka podporja le za srednje in majhne zvonove, za velike pa ne. To je tudi uvaževal zvonar g. Broili pri sve* togorskih zvonovih, ki jim je napravil pokrita podporja s krogljicami, kakor jih imajo kolesa bicikliev. Čepi so popolno* ma gladki brez zobov, vse trenje je orne*
*) Pa tudi marsikje v Sloveniji biv* šega zvonarja Hilzerja iz Dunajskega novega mesta.
jeno na točke in zvonjenje zvonov zelo olajšano. Za tako velike zvonove bi bili za kemblje — če bi bil ohranil staro* vrstna zobata podporja — zadostovali 3% teže zvonu, tako jih je pa porasel nad 5%.	' •
Iz vsega tega razvidevamo, da je vse, kar podpira zvon v lepem zvonjenju, te* melj ito premišljeno in preračun j eno in osebito še, kar se tiče kemblja, ki je zvo* nu to, kar ustom jezik. Ne moremo si misliti zvonarja — in naj bode še tako obskuren — ki bi zavračal tudi malen* kostno sredstvo — plod lastne skušnje ali skušnje prednikov — sredstvo, ki slu* ži popolnosti in dovršenosti njegovega umotvora, osebito če je to sredstvo tako lahko izvedljivo kot je povečanje kemb* Ijeve teže. Če je zvonar to opustil, je do* kaz, da tiči v zvonu samem pogrešek, ki se s površno korekturo ne da odpraviti, če tudi mu to nestrokonjak še tako pri* poroča.
Te dni sem čital v nekem časopisu, da so dobili nekje nove zvonove da »pa je treba pri kembljih povsod pridejati, ker se tvrdka (Broili) ne drži pravila, naj bode kembelj 40krat lažji kot zvon«. — V tem številu mora tičati tiskovni po* grešek, ki tvori očitno prekoslovje.
Vzemimo: zvon c1 (srednje težke konstrukcije) tehta 2100 kg, njegov kem* belj 63’5 kg, to je okroglo 33krat manj ali približno 3 %. Če pa vzamemo težo zvonu 40krat manj, bi tehtal kembelj le 52'5 kg, to je 2’5% teže zvonu. Tako nizkih procentov pa nima pri nas (v nor* malnem razmerju) noben kembelj. Če bi vzeli za merilo »40krat manj«, bi tehtal kembelj zvončiča c3 (26 kg) le 65 dkg. dočim tehta faktično poldrugi kg. Ako ni oni »40krat manj« tiskovni pogrešek, po* tem graia g. dopisnik g. Broili j a, da daje svojim zvonovom prelahke kemblje, on (dopisnik) sam priporoča pa še lažje.
K onemu dopisu si dovoljujem še eno opazko, ki sicer ne spada pod nad* pis te^a članka, a se mi vidi potrebna. G. dopisnik piše, da se dotično zvonilo c1, es1, ges1, c2 »prav lepo sliši«, jaz pa pr a* vim, da ne. Meni daje prav že trditev g. dopisnika: da veliki zvon ni c1, ampak nekoliko nižji. Iz tega sklepam, da mali zvon (c2) ne soglaša z velikim, nečista oktava je pa nekaj groznega. Mali zvon v oktavi k velikemu je tudi nekaj potrat* nega; tako zvonilo štirih zvonov se prav po nepotrebnem omejuje na triglasne melodije. In če bi bili vsi intervali tudi prav čisti, ie izključeno, da bi se soglasje tega zvonika lepo slišalo kajti c, es, ges je zmanjšan akord in o njem piše neki zvonoslovec: Ich kann diese Zusammen* stellung, der iede schòne Melodie und selbstàndige Harmonie fehlt, nur als Ge* schmackverirrung bezeichnen.
Iz krščanskega sveta.
Ku - Klux - Klana. V Ameriki se zadnje čase naglo širi .neka tajna družba ki jo naziva]o »Ku-Klux-Klana«. Prvoten namen te dirufébe je bilo preganjanje črncev. Zadnje leto je pa. obrnila svojo ost proti kat. cerkvi, češ, da je protidržavna. oddelek framasonedje, ni prav nič ame-Način nastopanja te družbe, (ki je poseben
za izvoz, so se pokvarjale in prizadevale francoskemu narodnemu gospodarstvu silno škodo. Pasteur je poiskal povzroči* telja bolezni: stensko plesen (glivo kva* sivko), Dognal je, da se te glive nahaja* jo v zraku in da kot nevidni živi or ga* nizmi prehajajo v vino, kjer povzročajo vrenje in bolezen. Iznašel je tudi lek, ki je znan pod pasterizacijo vina, piva, mleka itd. V tem času je dokazal, da se iz mrtve tvarine nikdar ne more poroditi življenje. S tem je ovrgel hipotezo ek* saktne vede o spontani generaciji in iz* podmaknil tla tajivcem vsega metafizič* nega. Odpor proti njemu je bil silen. Ovreči njegovega dokaza ni mogel nihče. Pasteur pa se za strele ni zmenil marveč je doloval dalje. Leta 1866. ga je napotil njegov bivši profesor Dumas na južno Francosko, kjer je razsajala kuga med „(	... sviloprejkami, ki je grozila uničiti to pa*
šteje približno poli miljona nogo gospodarstva. Pasteur je dognal, da amerikaniska tla postajajo povzročajo pegavico na sviloprejkah gli*
vice. Z izolacijo obolelih sviloprejk je odpravil zlo, in svilonreja se je začela si* jajno razvijati po Franciji in Italiji. Pa* steur je zaslovel. L. 1868. ga je zadel mrtvoud po eni strani telesa, vendar je delno okreval in nadaljeval znanstvena raziskovanja. Poraz, ki ga je Franciji za* dala 1. 1871. mlada Nemčija, je velikega genija prvič potrl. Odšel je na svoj dom. doktorja Angleški kirurg Lister je med časom na kardinala podlagi Pasteurjevih zaključkov dognal, da povzročajo vnetje ran bakterije, z ka* terimi je prenasičeno ozračje. Začel je izpirati okolico in rane same s karbolovo kislino, prekuhaval je inštrumente, ob* veze itd., in naenkrat so prenehala vne* tja in zastrupljena. Tako je prišla do ve* Ijave moderna kirurgija. Pasteurjevi na* sprotniki pa niso mirovali tako, da je bil ta veliki mož le z enim glasom večine proglašen članom medicinske akademije.
Ko se je na Francoskem pojavila ob* čutna živinska kuga, ki je ponekod zah* te vala po dve tretjini goveje živine, konj in drobnice, je vlada pozvala Pasteurja, naj dožene vzroke obolenja. Pasteur je ugotovil vranični prisad po glivicah in je iznašel lek po cepljenju. Na podlagi tega so se razvila cepljenja zoper vse bolezni. — uspehe vidimo danes vsepovsod. Raz* vila se je nova znanstvena panoga: mi* krobiologija. Po teh uspehih je začel Pa* steur preiskovati pasjo steklino. Uspehe dokazujejo danes brezštevilni Pasteurje* vi zavodi.
Leta 1888. je zadel Pasteurja drugič mrtvoud. Bil je sicer ohromel, a bodril je svoje učence neprestano. Dne 28. sep* tembra 1895 je poklical Bog svojega zve* stega služabnika na obračun, ki je bil la* hek. Pokopan je v lastnem Pasteurjevem zavodu v Parizu. Živa vera ga je sprem* Ijala v življenju in smrti.
Zanimivosti iz misijonov.
Nekaj splošno zanimivih vesti je v zadnjem času došlo iz misijonov.
P. Dahlmann, S. J., profesor na je* zuitski visoki šali v Tokiju, je našel v knjižnici državne univerze sveženj listin o preganjanju kristjanov v drugi polo* vici 17. stoletja. To so izvirni sodni akti tribunala v Nagasakiju, ki obsegajo naj* natančnejše podatke o obsojenih osebah, o letu in dnevu njihove usiprtitve, tako
rikanski. Ona ne zasleduje svojega cilja v besedi in tisku, ampak z dejanskim uini-. čeivanjem nepremičnin in s siknivnimi u-mori.
V zadnjem času se na tajnosten način dogajajo požari iv naijznameniteiših katoliških cerkvah v Kanadi. Najprej je požar ujničil narodno romansko svetišče Ste. Anne de ila Pocatiére, nato katedralo v Ouebecu, od koder se je začelo pokristjanjevanje Severne Amerike, potem sloviti jezuitski zavod sv. Bonifacija v Winni-pegu z dragocenim redovnim arhivom, v (katerem so branili poročila privili misijonarjev o njihovih potovanjih. Po splošni sodbi so ti požari delo tajne družbe »Ku-Klu)x-Klana«. Ta prostozidarska družba je svojim terorjem izsilila odpravo krščanskega pouka iz šol v državah Texas, Oklahoma in Oregon.
Družbe ljudi. Ker ji prevroča — država ji počasi stopa na prste — je drulzba sklenila svoie delovanje raztegniti v Evropo, v Anglijo1, Francijo in Italijo.
c Kardinal Bourne častni doktor ox* fordske univerze. Koncem leta se je iz* vršil na Angleškem pomemben dogodek: Oxfordska univerza, trdnjava angleškega in anglikanskega protestantizma je ime* novala za svojega častnega westminstrskega nadškofa Bourneja. — Na občnem zboru Zveze katoliških dijakov na oxfordskem vse* učilišču je govoril konvertit G. K. Che* sterton.
c Amerika za misijonstvo. V Sever* ni Ameriki leno proevita misijonska mi* sel. V 1107 misijonskih krožkih je orga* niziranih 209.973 katoliških dijakov. Se* vernoameriška misjonska družba svetnih duhovnikov v Marykuollu že deluje na Kitajskem, sedaj pa prevzame misijon* sko pokraiino v Koreji ter ustanovi v to svrho svoto prokuro na Japonskem.
Stoletnica rojstva L. Pasteurja.
Luis Pasteur se je rodil 27. decembra 1822 kot sin revnega usnjarja. Njegov oče in mati sta bila mirna, tiha, marljiva in globoko verna. Vsa ta svojstva, po* sebno pa vernost so spremljala Pasteur* jev značaj skozi celo življenje. Kot dijak ni kazal posebne nadarjenosti. Zibal se je nekako v sredi. L. 1838 je odšel v Pa* riz, da se pripravi za univerzo; 1. 1842. je maturiral in dobil izmed 23 maturan* tov. —• 19. mesto. To ga je tako potrlo, da je sam sebe kaznoval, prostovoljno ponavljajoč zadnje leto srednje šole. Pri* hodnje leto je odnesel 4. mesto in s ko* rajžo leto je šel v univerzo. — L. 1844. se je pričelo njegovo znanstveno delo* vanje. V glasniku akademije znanosti je dokazal, da je za naravo telesa enako* vredna z notranjim ustrojem njegova prostornost. Tako je dal podlago novi znanstveni vedi: prostorni kemiji. Po ab* solutoriju je učil tri mesece na gimnaziji v Dijonu, nakar je bil poklican kot iz* redni profesor na strasburško univerzo. Tu se je oženil z rektorjevo hčerko, ki mu je bila vredna krščanska žena in dru* žica pri njegovem znanstvenem delu. Le* ta 1854. je bil odpoklican v Lille. Tiste dni je Francija silno trpela na vinski bo* lezni. Ogromne količine vina, namenjene
da tvorijo najveljavnejši dokaz, temelj za cerkveno proglasitev mučeništva.
Polagoma zore tudi prvi duhovni sa= dovi znanstvenega dela jezuistke visoke šole v Tokiju. Dva bivša njena gojenca sta prosila za sprejem v jezuitski red ter sta jeseni stopila v nemško redovno provinco. Tretji bivši gojenec študira v propagandnem kolegiju v Rimu.
Japonska vlada je pred izpraznitvijo južnega Šantunga izvedla priznanja vre* den čin pravičnosti. Katoliški misijon v Tsingtavu ie prejel od nje uradni dopis, v katerem mu naznanja, da prizna posa* meznim misijonom njihova zemljišča kot nosest, dočim je smatrala doslej ta zemljišča samo kot najeta.
Lepe usephe žanje tudi jezuitski mi* sijon v Alaski. V Akularaku delujejo med Eskimi trije patri, dva brata in 5 uršulink. Eskimski jezik se le malo razli* kuje od japonskega. St. Michael, ki je bil prvotno središče misijona, je dobil poleg kolegija tudi posebno rezidenco za pa* tre. V Kap Nome, najsevernejšem mestu na svetu, se dviga danes bolnišnica z redovno hišo in v stolpu katoliške cerkve je urejen električni svetilnik, ki služi te* kom večmesečne arktične noči ljudem in vozovom kot kažipot. Tu je tudi roko* delska šola, v kateri se mladi Eskimi iz* popolnujejo v med njimi vdomačenem slonokoščenem rezbarstvu.
Indokina pričakuje obisk novoime* rovanega apostolskega vizitatorja msgr, Lecroarta, apostolškega vikarja v južno* vzhodnem Čeli ju.
V	Goi so 3. decembra izpostavili v češčenje nestrohnelo truplo sv. Frančiška Ksaverija. Ko so odprli krsto, se je po* kazalo, da je obraz zelo porumenel; gla* va je še pokrita z obilimi lasmi, samo nos je zelo upadel. Pečate je odstranil apo* stolski delegat msgr. Pisani; od vseh strani Indije so prihiteli škofje, duhov* niki in laiki ter se vdeležili velike proce* sije.
Vreden naslednik indijskega apo* stola je umrl te dni v osebi njegovega redovnega brata p. Williama Wallaceja, S. J. Pokojnik je bil prvotno baptistovski misijonar v Indiji; tu je prišel do prepri* Čanja, da zbližanja z ljudstvom ne bo dosegel, dokler ne bo delil z njim življen* ja in trpljenja Naselil se je v revni koči, v kakoršnih žive domačini. Po težkih notranjih bojih je prestopil v katoli* čanstvo in vstopil v jezuitski red. Toda njegovo v misijonskem delu izpodkopa* no zdravi j e ni dopuščalo, da bi se vrnil v Indijo; deloval je poslej na Angleškem. Bil je globok poznavalec hindujske filo* zofije.
V	Indiji hočejo misijonariti v bodo* če tudi Portugalci. V Thomasu so portu* galski škofje ustanovili misijonski zavod svetnih duhovnikov, ki ga vodi dosedanji škof v Mvlapore msgr. Bibeiro Vieira de Castro.
SLOV. IN HRV. FRANČIŠKANI V AMERIKI.
Pred desetimi leti so šli prvi slo* venski frančiškani v Ameriko. L. 1913. je
o.	Kazimir Zakrajšek ustanovil kot ne* kako podružnico kranjske frančiškanske province »Komisarijat sv. Križa oo. fran* čiškanov v Ameriki«. Za prvega provili* cijalnega komisarja je bil imenovan o.
Kazimir Zakrajšek. Letos, torej po dese* tih letih uspešnega delovanja o. Kazi* mirja je bil imenovan nov komisar v o* sebi o. dr. Tìugo=na Bren*a. Njegovi sve* tovalci so: o. Kazimir Zakrajšek, o. Ben* venut, Winkler in o. Benigen Snoj.
Danes šteje ta komisarijat 19 ni* trov, 10 laikov, 7 klerikov in 14 dijakov. Zasluge teh naših frančiškanov za pro* bujo narodne in verske zavesti in za kr* ščansko organizacijo amerikanskih Sio* vencev ostanejo neprecenljive vred* nosti.
Papež Pij XI. in cerkvena glasba. Dne 22. nov. lan. leta na praznik sv. Ce* čilije je izdal papež Pij XI. poseben Mo* tu proprio, tičoč se cerkvene glasbe po* sebno pa Papeške visoke šole za cer* kveno glasbo. Povdarjajoč še enkrat predpise Pija X. in današnji splošen u* metniški polet cerkvene glasbe med ie* katerimi narodi, se papež spominja pre* rane smrti enega največjih delavcev na tem polju Angela De Santi S. L Rimski visoki šoli za cerkveno glasbo daje pa v tem Motu proprio lastno konstitucijo. Šola je podvržena naravnost papežu. Za* vetnik te šole bo vedno en kardinal (se* daj kard. Bislcti) z dvema svetnikoma — enem iz svetnega in enem iz regularne* ga klera. Kulturno delo šole bo vodil profesorski zbor. Šola bo imela tudi pra* vico absolvente promovirati doktorjem.
Pomanjkanie duhovnikov na Čeho-sSovaškem. Med drugimi težikočami, s katerimi se bori cerkev na češkem le tudi katastrofalno pomanjkanie duhovskega naraščaja. Praško semenišče, ki ie pred vojsko vzgoje val o krog 150 bogoslovcev ima danes komaj 37 gojencev. Za pretekle božične praznike le nadškof Kovdač izdal poseben pastirski list o pomanjkanju duhovskega naraščaja, obračajoč se na družine za ivzgojevalno, molitveno in denarno pomoč. Naznanil je za ito svrho posebno miloščino : »Novčič sv. Vojteha«.
Ali ni pri nas proporcijonalno še hujše pomanjkanje dulhovskega naraščaja?
Verska ideja na Češkem. Kljub vsem stiskam pa vendar na Češkem katoliška zavest in versko življenje krasno napredujeta. Katoliška društva rastejo in pridobivajo vpliv. Mladina z dijaštvom na čelu se krasno organizira. Očividci pripovedujejo, da praške cerkve niso še nikoli bile tako polne, kakor letošnje božične praznike, čim večja stiska za cerkev — temveč krščanskega jiinaštva. ta stara resnica se zopet udejstvuje na Češkem.
Zakaj se briga ljubljanski deželni šolski svet. Kaplan Ciril Milavec v Tržiču na Gorenjskem je zahteval od otrok, da so mu pisali vsebino nedeljskih pridig. Lokalna učiteljska konferenca ie ito katehetul baje prepovedala, ker si otroci s tem kvarijo pisavo. V zadnje seji deželnega šolskega sveta je zahtevala milostna gospa Janja Mikhvčičeva, da tolsto prepoved sklene tudi deželni šolski svet in da na-vrh še katehetu ukor. Po dolgi debati je bil predlog sprejet. Kaplan Milavec je dobil prepoved in ukor. Sedaj bodo tržiški otroci lepo pisali in gospa Janja mirno spala. Milčinski ima pa novo snov za ato Žužamazo.
Gibanje italijanske ljudske stranke.
Dne 18. januarja so se pri mini* strskemu predsedniku Mussoliniju vršili pogovori o odnošaiiih med fašizmom in ljudsko stranko. Poročala sta podtajnik v ministrstvu za javna dela Gay in rav* nateli lista »Corriere d’Italia« Gentili. Kakor poročajo se ti odnošaji razvijajo zelo ugodno. Na vsak način treba ljud* sko stranko prištevati med stranke, s ka* terimi mora fašizem povsodi sporazum* no delovati. Temu mnenju se je pridru* žil tudi Mussolini in prosil oba poroče* valca, naj nadaljuteta svoje delo za čim izkrenejše zbližanje obeh strank v Mar* kali.
Dalje objavljajo listi o istem pred* metu izjavo bivšega ministra za šolstvo Anila, ki je naglasil, da temelji program ljudske stranke na treh točkah; 1. Krščanska podlaga v zakonih. 2. Uprav* na preosnova države. 3. Novo razmerje med delom in kapitalom. Vse to je pa v bistvu tudi program fašizma, dasi v njem ne manjka elementov, ki stranki ločijo. Ljudska stranka smatra za svojo dolž* nost, da ne ovira fašizma v njegovem prizadevanju za obnovo najvišjih domo* vinskih vrednot.
Zelo važne izjave je podal te dni tudi politični tajniu ljudske stranke don Sturzo. Govoril je v Neaplju o takoime* novanem »južnem vprašanju« in nagla* sil, da med južnimi pokrajinami in dr* žavo še danes, 50 let po ujedinjenju, ob* stoja razkol. Rim južnih pokrajin no* tranje ni znal ujediniti, a vlade so v par* lamentarnih spletkah izrabljale zaosta* lost juga na korist industriji gornjih in srednjih pokrajin. Tudi zunanja politika Italije je bila zgrešena. Zamudil se je Tunis, a tudi sedaj strmi Italija kakor začarana v severni Jadran, kjer bi bila mogla v splošnem položaju doseči sreč* nejso rešitev, nego jo je našla v Rapallu in St. Margheriti. Južne pokrajine neob* hodno potrebujejo ozadje, segajoče od severne Afrike do Albanije in od Špa* nije do Male Azije. Južne pokrajine mo* rajo tvoriti sredozemsko središče, v to pa je treba ustvariti tudi. notrannje po* goje: rešiti se mora delavsko vprašanje, dvigniti zdrastvene in moralne razmere, izboljšati kmetijstvo in odpraviti ne* pismenost. Jug se da rešiti le z južno miselnostjo.
Po govoru don Sturzc so fašisti pri* redili proti niemu nekoliko demonstra* cije. V političnih krogih ugibajo, da se judska in fašistična stranka pogodita ta* ko, da bo prva imela svoj delokrog na jugu, drurta ~a na severu.
Iz Sfiorai.
Prašanje opcij. Za to zadevo se je zavzel itudii »Zbor svečenikov^ sv. Pavla«. Sestavilli smo ipo' podatkih polditič. društva »Edinost« seznam vseh zavrnjenih optantov im ga poslali na našo centralo »Federazione del Clero italiano« s prošnjo^, naj se zavzame za ugodno rešitev rekurzov, ker drufeače je naše ljudstvo ogroženo, da ostane brez dušnih ipastiniev. Okrog 100 naših članov’ ie optiralo, opcije se pa večinoma zavračajo. Utpamo>. da bo tudi naša F. A. C. L stonila v tem pogledu svojo dolžnost.
Vinski davek. Glede obdačenja vina pri duhovnikih je »Zbor« vložil pri de* želnem komisarju Paseoibju posebno spomenico. Več v prihodnji številki!
❖ * ❖
Vodstvo Marijinih družb naznanja.
1.	Ker po dosedanjih poročilih organi* zacija vodstva Marijinih družb' v smislu družbenega štatuta (glej »Vodnik ma* rijanski« str. 122 in nas!.) dozdevno še ni izpeljana po vseh dekanatih, zato so gg. voditelji Mar. družb v posameznih dekanatih naprošeni, da čimpreje iz svo* je srede izvolijo za svoj okraj dekanij* skega voditelja, v kolikor se to še ni zgo* drlo. Izvolitev naj naznanijo osredjemu vodstvu.
2.	Te dni dobijo dekanijski voditelji tiskovine za sestavo statistike Mar. družb za L 1922. Natančna statistika iz cele nadškofije nam je potrebna, da ugo* tovimo sedanje dejansko stanje Mar. družb. Statistiko objavimo v Bogoljubu kakor hitro zberemo vse potrebne po* datke.
3.	Škofijski voditelj stavi sicer s tem preč. sobratom svoje sodelovanje pri ustanavljanju in poživljanju Mar. družb ih pri raznih družbenih prireditvah na razpolago. Vendar pa prosi že vnaprej za prizanašanje, ako vsled rahlega zdravlja, še bolj pa je radi svoje službe ne bo mogel vstreči morebiti vsakomur in ob vsakem času. Vedno mu namreč ne bo mogoče dobiti namestnika doma. Potrebno bo torej, da si delo med seboj porazdelimo.
Zato opozarjamo že sedaj na važno nalogo, ki jo ima po družbenem statutu dekanijski voditelj v svojem okolišu. Lahko v mnogem oziru olajša delo osrednjemu vodstvu.
Sicer pa naznanjamo, da so obljubili doslej svojo dobrohotno pomoč pri usta* navijanju in poživljanju Marijinih družb še tudi sledeči preč. gg.: Prejšnji nadškofijski voditelj — prof. Dr. Andr. Pavlica; ravnatelj Ivan Reščič in prof. Dr. Mirko Brumat.
4.	) Vse dopise, naznanila, vprašanja in nasvete v zadevi Marijinih družb je odslej nasloviti na ime: Leopold Cigoj — Štomaž — P. Sv. Križ*Cesta. (S. Croce* Strada.)
5.	) Shod voditeljev Mar. družb bo spomladi v Gorici. Dogovoriti se imamo med seboj o stanju Mar. družb v naši nadškofiji, o delovnem programu za 1. 1923., med drugim zlasti o dekanijskih o* ziroma poučnih shodih za predstojništva Mar. družb po raznih okrajih in o even* tuelnem skupnem shodu na Sv. Gori. En* krat moramo z družbami zopet poromati k Svetogorski Kraljici in jo prositi bla* gostova pri našem delu za Njeno čast in čast Njenega Sina ter dobrobit našega ljudstva. Dan in kraj zborovanja v Go* rici sporočimo svoječasno v Zborniku ali po potrebi v dnevnih listih.
6.	) K. T. D. v Gorici založi »Apo* stolnice« za Mar. družbe. Ko bodo dotis* k a o, naznanimo ceno komadu. Gg. vo* d it Mi naj sežejo nridno po njih in jih ra" ’ele med družbenice, da jih s tem na* vai : jo na apostolsko delo. Na prodai bo* do v knjigarni K. T. D. v Gorici. Z liu* birr Sinom nas blagoslovi, Devica Ma* rij a!
Osrednje vodstvo.
ilstehetski vestnik,
Katehetski vestnik. Glede ur ve* ronauka v šolah gor iškega okraja smo dobili na merodajnem mestu zagotovilo, da ostane vse pri starem. Komur ni šol* sko vodstvo že doslej odkazalo v urniku potrebnega števila ur, naj se ponovno obrne na šolskega voditelja. V slučaju, da vodstvo prošrbo zopet odkloni, naj vsakdo vloži pritožbo, spisano v italijan* skem jeziku, na okr. šolski svet v Gorici ter istega zaprosi, da odkaže veronauku prejšnje stevi’o ur. Morda bo prav, da hkrati opozori na to tudi naše zastopni* ke v okr. šolskem svetu. (Msgra. Valen* tinčlča in g. Križmana.)
VERONAUK V NAŠIH ŠOLAH.
Med vsemi reformami naše nove vlade, bo ena, ki bo posegla najgloblje v življenje italijanskih državljanov. Ta bo pa tista, katero je minister Gentile na* znanil. On hoče, da postane veronauk, »glavni temelj vse javne vzgoje in vse* ga prenovljenja italijanskega duha«. Da je ta namen odkritosrčen pričajo izja.ve katere je podal ravnoisti Gentile »Tri* buni« in v katerih priznava, da ima kr* ščanski nauk vzgojni vpliv prve vrste na otrokovega duha. Na mesto vere, pravi Gentile, ni nobenega drugega nadome* stila, ki bi imel toliko vpliva na vzgojo duha. Vse dosedanje postave bodo u= krnjene in krščanski nauk postane ob ve* zen za vse otroke. Le oni siariši, kateri hočejo sami skrbeti za versko vzgojo svojih otrok bodo morali z dobro moti* virano prošnjo prositi za oprostitev svo* jih otrok od javnega poduka krščanske* ga nauka. »Na ta način«, pravi Osserva^ tore Romano (6. jan.) se vera vrača s polnim zadoščenjem zopet v šole«.
»Steni je zadet v tsrce«, pravi »Civiltà Cattolica«, »liberalizem naših prejšnjih vlad, ki je versko (prepričanje in u-dejstvovanje, pripuščal Ile tedaj, Iko je človekov razum dozorel in ni dovoljeval razvijajočemu se razumu nobenega verskega lipliva.«
Ta namen naše vlade priznavg zopet temelj vse človeške modrosti, ki je in G* stane — strah božji.
Vendar pa je pozneje »Osservatore Romano« vlado ostro napadal, ker si via* da v tem zakonskem načrtu prilastuje prvo in zadnjo pravico v šoli.
Vladni načrt, ki je šele zadnje čase nekoliko bliže poznan izroča veronauk učiteljem, brez vsakega vmešavanja cer* kve. Zopet, nekaj kar ni prav — da celo nevarno!
Dekanijska konferenca v Idr'ii. Dne
11. ianuarja 1923. re ie vršila v Idriji dekanijska konferenca za dekanijo Idrijo. Konferenco je «tvori predsedniik g. Su-pin in pozdravil vse sobrate ter podal besedo g. dr. Lufd. Cikovič-u, profesorju na idrijski realki, ki je imel referat:	Dušni
pastir v spovednici. Referat objavi Zbornik. Pio referatu iso bile na dnevnem redu še tekoče zadeve. Pobrala se je tudi članarina za »Misijonsko Zvezo«. Prihodnja konferenca za idrijsko dekanijo bo
dne 22. februarja 1923 na Gorah nad Idrijo. —
Biljanska zujednica je na konferenci v Števci jami dne 15. jan. 1923. z obžalo* vanjem vzela na znanje krivične napade nekega časopisa na našega prevzvišenega kneza in nadškofa. — Da pokažemo svo* jo nevoljo nad grdim obrekovanjem, še bolj pa svojo udanost in zaupanje do svojega nadškofa, ki tako nepristransko in pravično vrši svojo težko dolžnost, se je sklenilo poslati N j. Ekscelenci slede* če pismo:
Vaša Ekscelenca!
Prevzvišeni nadpastir!
Pomžno podpisani, zbrani na konfe* renči v Števerjanu, odločno zavračamo napade v veri in cerkvi sovražnih čašo* piših na visoko in nam, Vašim pomočni* kom, sveto osebo Vaše Ekscelence. — Ob tej priliki Vas, prevzvišeni nadpastir, zagotavljamo, da hočemo nadalje tem* bolj slediti Vašim naukom in ukazom v dušni blagor vernikov te nadškofije.
Števerjan, dne 15. I. 1923.
Podpisi.
Šempeterska zajednica presv. S. J.
je imella svojo prvo konferenco v Priva-čini, dne 29. jan. Po salino lepem duhovnem nagovoru o. Zdravlljiča. stalnega za-jedniškega duh. voditelja, je sobr. predsednik najprej podal nekoliko informativnih vesti, nakar je prebiral zapisnik zadnje konference in predložene nulìne predloge. Za tem je predaval sobr. Pahor o zaikanu po določilih cerkvenega zakonika; to pet je prišilo na vrsto le vprašanje o izpraševanju ženinov in nevest, o ■sestavljanju zapisnika, o dokazu samskega stanuj, o izstavljanju samslkega lista in o oklicih. Precej živahna razprava je nastala, kako postopati z ženini im nevestami iz različnih duhoivniij. Da sé uvede v šempeterskem dekanatu enotno postopanje, je konferenca sprejela več praktičnih sklepov, kateri bodo po končani obravnavi talko važnega vprašanja objavljeni v Zborniku.
Ob 1. je bilia konferenca zaključena. Šli smo počastit Najsvetejše in duhovni voditelj je po recitiranih litanijah Srca Jez. in obrednih molitvah po cenik v. molitveniku pcdeliil z Najsvetejšim sv. blagoslov.	Tajnik.
MROMIKA.
Nov škofijski voditelj Marijinih družb. Namesto odstopivšega vlč. g. Dr. Andreja Pavlice je Plrezvišeni imenoval za nadškofijskega voditelja Marijinih Družb sobr. Leopolda Cigoi-a vikarja v Štomažu.
Nadškof Zechini. Dne 23. decem* bra je v mali rimski cerkvici sv. Makuta po kard. Friihwirthu bil posvečen v nad* škofa o. A. Zechini S. I. On je titulami nadškof iz Mire (sedež sv. Miklavža) in apostolski delegat za Litvanijo.
Otvoritev »Alojzijevišča« v Gorici. Volik kifuren čim se ie izvršil dne 15. januarja. Kmallu bo 10 let odkar ni v Gorici ■obstojali noben slovenski dijaški zavod. Ta dan pa se je otvorilo slovensko »Aloj-zijevišče«. Zaenkrat se je otvoril le mai]-
heix oddelek za 15 gojencev, ker »Alojzd-jovišče« še ni docela restavriramo. S pre-hodnjim šolskim latom se otvori ceil zavod. Z veseljem (komstaitiramo. da se je stavba »Alojzijevišča« z naJkuDom novih Sosednih hiš skoraj trikrat povečala. Ko bo zavod dovršen bo imelo v njem najmanj 100 gojencev prostona. Če v Gorici ne bo slovanskih šol, bodo gojenci pač obiskovali lašlko gimnazijo, za pouk 'slovenščine bo ipa preskrbljeno v zavodu samem, kjer je že (letos otvorjena pripravnica za lašlko gimnazijo, ki bo ipač morala ostarti, kot stalna ustanova zavoda Slov. diiaštvo se bo počasi vračalo v Gorico, čast tihemuf a delavnemu odboru »Alojzije v jšča« !
Smrtna kosa. Dne 26. jan. je umrl v Baderai v Istri žufpnik-zlatomašnik gosp. Franc Goreč, rojen 19. jan. 1848. v Št. Vidu pri Stični. Bogoslovje 'le dovršil v ecriškem semenišču ter nato celo svoje življenje neumorno delovali med istrskim ljudstvom, za katerega je mnogo storil1. Lani je tiho in skromno, kakor le bilo vse njegovo življenje, praznoval 50 letnico mašništva. Pokojni župnik Franc Goreč ie bil sorodnik oclk. prof. dr. Janežiča, ki ie pred njim odšel v večnost. Pogreb blagega moža se je vršil v nedeljo 28. januarja v Baderai. Pokoj njegovi du/si!
Župljani sv. Antona novega v Trstu pri škofu. »Edinost« poroča, da se je pri tržaškem škofu Bartcfomasijis oglasila de iPutacija slovenskih žuiplianov sv. Antona novera v Trstu, ki io ie vodil poslanec dr. WiIfan. Depufacija se je pritožila zaradi odprave slovenske pridige insilužbe božje. Škof je zagotovil, da se ie slovenska sluižba božia opustila' samo za preteklo nedeljo, slovenske pridige pa da so se morale začasno ustaviti, ker ako tega ne bi bila storila cerkvena oblast, bi bila posegla vmes posvetna. V ostalem je škof pripromnil, da slovenske pridige niso nujno potrebne.ker kakor so mu rekli, znajo vsi mestni Slovenci in celo sIužt kinje čisto dobro italijanski. Depufacija je ulajovarilla. da dialektičnega žlobudrali ja ni moči smatrati za tolikšno znanje jezika, da bi mogel kdo s pridom poslušati pridige književni italllijanščini. Depufacija je proti odpravi slovenskih pridig vložila protest. Drugače pa je potekel pogovor s škofom na prisrčen način.
Koristni migljaji.
Novi zakoniti predpisi o polnoletnosti. Izšel je kraljevi odlok od 21. decembra 1922., s katerim se spreminja meja starosti, ko se doseže polnoletnost. Po še danes veljavnih predpisih je vsaka oseba, moški ali ženska, dosegla v nor-mallnih “slučajih svojo' takozvano polnoletnost s končanim 24. letom starosti. Pred dopolnitvijo tega leta ie bilo treba vsaki taki mladoletni osebi, ako se je hotela poročiti, posebnega dovoljenja s strani zakonitega njenega zastopnika, to se pravi njenega očeta oziroma, če ni bilo več očeta dcvoljenja vam&tva in papilarnega sodnika. Poleg te nesposobnosti skleniti svobodno zakon niso moglie take
mladoletne dsebe skleniti veljavnih po-pcigodb, ne tožiti in ne nastopati pred sodnijo, kakor tudi ne upravljati svojega premoženja (razum par slučajev) brez dovoljenja oziroma sodelovanja zakonitega zastopstva. Mejo je tvorilo torej do sedaj dopolnjeno 24. leto' stanosti. Po preteku teh let je postal v normalnih slučajih vsak, kakor se pravi, polnoleten in ni več potreboval zaikicnitega zasitoonistva. Postal je civilno polnopraven. Vse te omejitve v mia d o letini h v civilnopravnem Udejstvovanju poznajo vsi kulturni ma-nodi in veljajo v Italiji. Omenjeni kraljevi odlok tudi ničesar ne spremeni na teh omejitvah, pač pa spreminja temeljito mejo starosti, s katero se doseže palino-lethoist. Od 6. februarja 1923. naprej se ie dosegla polnoletnost z dopolnjenim 21. letom. Kdor ie torej dne 6. 2. 1923. že 21. let star, je polnoleten in bo vsled tega smeil sam nastopati pred sodnijo, tožiti in tožen biti, sklepati sam svobodno pogodbe ;in sam upravljati premoženje, ne da bi mu treba zato dovoljenja oziroma sodelovanja zakonitih zastopnikov (očeta, ■varuha in papilarnega sodnika). Glede sklenitve zakona pa postanejo samo ženske z dopolnjenim 21. letom polnoletne in se lahko poročijo brez dovoljenja zgoraj imenovanih zakonitih zastopnikov. Ne pa tako moški! Dosedaj ni potrebovala nobena oseba, ki je dosegla 24. leto starosti, nikakega dovoljenja za poroko. Od 6. 2. 23. naprej pa mora vsak moški (samo moški), ki ni še s tem 'dnem dopolnili 25, leta svoje starosti, imeti dovoljenje zakonitega zastopnika za sklenitev zakona. Na ta način so ženske glede vsega polnoletne že z dopolnjenim 21. letom, dooim (postanejo moški polnoletni glede pravice skletniitve zakona še le z dopolnjenim 25. letom. V tem oziru so bili torej prikrajšani na svojih dosedanjih pravicah, tako da se ie moški, ki ie dopolnil 24. leto pred nastopom veljave omenjenega odloka še lahko (n. pr. 5. 2. 1923.) poročil brez diovolljemia zakonitega zastopništva, ne pa več 6. 2. 1923., ako ni dopolnil omenjenega dne že 25. leta starosti. V ostalem pa ostanejo še nadalje v veljavi pred pisi avstrijskega občanskega zakona glede pravice zalkoniFh zastopnikov zahtevati podaljšanje mladoletnoisrti.
Koristne knjige. Od več strani se je izrazila želja, da naj bi »Zbornik« več= krat priobčeval seznam takih knjig, ki bi bile duhovniku koristne. Za danes ustre-žemo s sledečimi naslovi knjig, ki se vse dobe v Knjigarni K. T. D. v Gorici:
Bischof von Faulhaber: Waffen des Lichtes.
Bischof von Faulhaber:	Zeitfragen
und Zeitaufgaben (Gesammeltc Reden).
E. von Przywara S. J.: Vom Flirm melreich der Seele.
K. A. Vbgele: Hohenblicke (Fest; tagsgedanken).
J. Wittig:	Herrgottswissen (Ge*
schichten von Zimmerleuten, Webern und Dorfjungen).
Herrmann Muckermann S. J.: Kind und Volk, Der biographische Wert der Treue zu den Lebensgesetzen beim Aub bau der Familie.
Sebastian von Oer: Unsere Tugem
den.
Sebastian von Oer: Unsere Schwib chen.
J. G. Ehrler: Kanzelreden.
G.	Harrasser S. J.: Marianisches Leben.
H.	Moor: Das Dorf in der Himmels* sone.
Jos. Kdnn: Auf dem Wege zur Ehe.
Helene Pagčs:	Aus	Gottesgarten
(Kurze Begebenheiten der sieben HeilL gen).
Bischof von Keppler: Mehr Freude!
Dr. Hettinger: Die Wissenschart bettet.
Bischof von Keppler: Homilien und Predigten.
Dr. Franz Zoepfl: Frauenwurde.
Dr. J. Hoffmann: Handbuch der Ju? gendkunde und Jugenderziehung.
Dr. H. Strater: Das Manneraposto? lat.
Alf. Heilmann: Stunden der Stille. (Sonntagsgedanken).
Abraham a s. Clara: Bliitenlese aus seinen Schriften.
Gertrude von Zeztvvisch (konverti? tinja): Warum katholisch?
Alfons Herwegen:	Ecclesia orans
I.	Dr. Al. Hamenstede, O. S. B.: Die Li? turgie des Erlebens, 2. Dr. R. Guardini: Vom Geist der Liturgie. 3. J. Kramp S.
J.	: Messliturgie und Gotteswerk.
Miloščina sv. Treh kraljev dan. Kar je o tem v 4. št, »Zbornika« pisano (v sestavku o direkltorijit), ie treba precizirati. Benedikt XV. ye v imenovani misijonski clknožnieri tako pisal: ».’... diligenter ob-senvari v.dunuis quod est a deccssore Nostro fel. ree, Leone XIII ipraescriptum, ut in festo Epiphaniae Domini in omnibus orbis tenrarum 'sacris aedibus isti pes« pro redimendis captivi« ex Africa »corro-ganfur, et quantiìm collecitum erit pecu-niae, ad S. Consilium Fidei Propagandae mittatur«. Lev XIII. je v okrožnici z dne 20. nov. 1890. propagandi naročil: »Huius porro miinus erirt partiendi eam pecuniam miter Missiomes quae ad defen-dam pcfistsiimum 'serviitutem in Africae re-gionibufs exta>mt ant iostitucntuir«. — Kakor berem v spominskem listu, katerega ie propaganda izdala za lansko 300 letnico, je bula v 1. 1921. za odpravo 'suženjstva v Afriki darovana »)la bella somma di 2,600.000 lire.«
Jan. Kos.
Mm PÉìaj rulla rate
Dne 17. jan. t. leta je imel profesor N. S. Timašev v nemškem društvu pre? da vanje o prašanju: Sedanji položaj rus? ke cerkve v sovjetski državi. —
Predavatelj je kazal na to, da se se? danja ruska cerkev odlikuje od prejšnje v tem, da v sedanji cerkvi preobvladuje vsebina (bistvo) medtem ko je v prej? šnji cerkvi preobvladovala formalnost.
Cerkev ločena od države se je po? globila v svoje duhovno bistvo; država v mnogih slučajih kaže svoje sovraštvo nasproti cerkvi.
To se jasno vidi v premnogih sluča? jih javnega preganjanja. Umorili so 28 škofov, 1215 duhovnov.
vin
Ko jc predavatelj izrekel to svojo trditev prešel je k kratkemu historične? mu očrtovanju življenja ruske cerkve po revoluciji.
Dejal je:
Ko ni država več podpirala cerk/c, ji ni kazalo več drugega nego reorganizi? rati se ali pa poginiti.
In nasproti vsemu pričakovanju cer? kev ni poginila ampak se okrepila in se začela razvijati v silah svojega pravega duhovnega poklica.
Politika bolševikov je bila proti cer? kvi; to se pravi: cerkvi sovražna. Boječ se, da bodo naleteli na hud odpor pri ljudstvu, so se bolševiki izogibali vsake? ga spora s cerkvijo. Na podlagi izdanih dekretov o nacionalizacijah so bila konfiscirana cerkvena zemljišča v meri in obsegu okrog 2 miljonov hektarjev. Cerkveno premoženje, ki se je nahajalo v javnih bankah je bilo istotako konti? sekano. Na drugi strani ni moglo več o? bubožano ljudstvo podpirati cerkve z m.ilodari in podarki.
No, vse to se je še premalo zdelo bolševikom. Oni so začeli voditi med ljudstvom strašno propagando* za atei? zem. Ko niso mogli tega doseči, so se pripravili na to, da dosežejo razkol v cerkvi sami.
Bolševiki so na vse mogoče načine provocirali duhovenstvo, je zasledovali in šikanirali radi vsakega pezdirja. Pre? povedalo se ie celo sveče prodajati pod pretvezo duhovne spekulacije. Duhov? nom je bilo prepovedano in zabranjeno služiti v sovjetskih uradih in nasproti duhovenstvu so najenergičneje izvajali dolžnosti težkega telesnega dela.
Polek tega se je začela grozna pro? paganda proti osnovnemu etičnemu po? menu cerkve. Začeli so raznašati in raz? krivati relikvije, zapovedali so zasmeho? vanje in roganje nad svetinjami, polek tega so povečali ž policijskim načinom število sekt.
Sekta »kurikovcev« se je pojavila neposredno v oddelku Čeke itd.
Kljub temu je v tej borbi doživela sovjetska oblast grozen poraz. Cerkev se je v boju okrepila. Ljudstvo, ki je vi? delo težki položaj cerkve je priskočilo na pomoč. Kak pomen in kako popular? nost je dobila cerkev v očeh ljudstva v času stiske in preganjanja je razvidno iz ogromne udeležbe pri križnih procesi? j ah. To spominja že na gorečnost prvih kristjanov.
K temu je tudi cerkev sama mnogo pripomogla, ko je dodala k osnovi svo? jega delovanja še stremljenje k najvišji idealnosti.
Sedaj predstavlja cerkev, hvala Bogu! pomembno silo v državi. Bolševi? ki niso mogli drugače kakor vpoštevati njen vpliv in si sedaj prizadevajo, da bi pritegnili tudi to silo k državnemu si? stemu.
Bolševiki so razumeli, da bi z razru? šenjem cerkve ne imeli nobene koristi, zato si prizadevajo, da bi dobili v roke krmilo »svojega« duhovenstva, to se pravi krmilo onega duhovenstva, ki hoče sodelovati ž njimi. Našli so način pre? skušnje.
Ob priliki pobiranja cerkvenih dra? gocenosti so spoznali »svoje«. — Vsi ti njihovi somišljeniki so združeni »v živi
cerkvi«, kateri načeljuje Aleksander Vvedenski, ki se veseli kolosalne sub? jektivne moči in velike popularnosti.
»Živa cerkev« hoče cerkvene kano? ne modernizirati, se poteguje za ženitev škofov, za drugo poroko duhovnikov, za izbiranje škofov izmed svetne duhovšči? ne, za odpravo nekaterih zadržkov pri lajičnih zakonih, za prevreditev službe božje itd. Vse to je pa naletelo na velik odpor pri ljudstvu, tako da predstavlja »živa cerkev« prej novi komisarijat, ko? misarijat duhovni, kakor pa duhovno cerkveno oblast.
Tako se lahko reče, da je cerkev iz? šla zmagoslavno iz bolševiškega boja. Vprašanje je še, če bo tudi v bodočnosti ruska cerkev premagala težave tega boja.
L. Cigoj.
lil linji i liliji Mài
S smotrenim nastopom požrtvoval? ne in nad vse delavne «prosvetne zve? ze» je zasijalo naši deželi toplo solnce, ki je vzbudilo k novemu, čvrstemu živ? Ijenju že prav častno število izobraže? valnih društev. Vsi se iz srca veselimo tega mladostnega gibanja, vsi želimo prosvetni zvezi, da bi mogla z najbolj? Šim vspehom vršiti svojo plemenito na? logo ter pri svojem pohodu po deželi za? jeti kar najširše plasti našega ljudstva in mu omiliti krščansko oliko in izo? brazbo. Naša dolžnost je, da to blago delo za verski in nravni preporod naše? ga ljudstva vsestransko podpremo. Hkrati pa že stopa pred nas tudi nalo? ga, da te čvrste mladike na drevesu na? šega naroda še bolj požlahtnimo, vse versko življenje naših ljudij čimdalje bolj poglobimo in zlasti čednost mladi? ne trdno zasidramo v prelepi verski or? ganizaciji Marijinih družb.
Ravno katoliško izobraževalna društva so poklicana, da pripravijo Ma? rijinim družbam ugoden teren in nudijo zaželjeni materijah V društvu imamo priliko spoznati najboljše, ki bi bili pri? pravljeni, žrtvovati se še za kaj lepšega in vzvišenejšega. Tem ponudimo Ma= rijino družbo! Saj smo tudi pred vojsko prakticirali ravno ta načela. Iz društva smo vodili mladino k skupnemu sv. ob? hajilu, od obhajilne mize pa pred Ma? rij in oltar. Da nam ni vojska razbila vse? ga izobraževalnega dela, bi imeli danes že močno organizacijo dekliških družb in gotovo že tudi častno število mlade? niških kongregacij. Tako pa zidamo na razvalinah in zbiramo ostanke. Navzlic temu moremo na hvalo marijanski orga? nizaciji z zadoščenjem ugotoviti, da so se od vseh predvojnih ustanov Marijine družbe med vojsko v obče še najbolje izkazale. Zato moramo le obžalovati, da nismo bili izvedli te lepe organizacije še pravočasno po vseh duhovnijah. Izvest? no bi bili rešili iz vojnega vrtinca več mladine' — posebno ženske — nego smo jo.
Vojska je sicer res tudi nekatere družbe naravnost razbila in razpršila dekleta na vse vetrove; prizadjala je sploh vsem družbam več ali manj ob? čutno škodo, a vendar so bili za fronto le bolj redki slučaji, ko je bila družba
prisiljena ukiniti svoje delovanje in je razpadla. Iz evakuiranih duhovnij pa so se dobre ali vsaj najboljše družbenice sešle skupaj v veliki in vzgledni družbi v Bruku in drugod ali pa so se zatekle v varstvo raznih sestrskih 'družb v za? ledju. Suhe veje so seveda odpadle, pa za te s tega stališča ni posebna škoda. Pod pritiskom razmer je ovenela tudi ktera zelena veja, a vsi vemo, da so bili padci izven marijanskih vrst mnogo po? gostejši nego med Marijinimi otroci. Od vseh predvojnih organizacij se nam je vendar trud v Marijinih družbah med vojno še najbolje obrestoval. Slišali smo na ta naslov.celo izjave: «Kar se nam je še dobrega ohranilo, obvarovale so nam po večini Marijine družbe». Ravno Ma? rijini otroci so pokazali še največ od? porne sile proti povodnji pohujšanja in marsikteri duhovnih je imel v kongrega? ciji svojo največjo oporo in skoro edino tolažbo, dasi nam niso bila prihranjena tudi bridka razočaranja. Sicer pa ktero človeško delo je popolno?
Torej že sama skušnja izza vojnih let brez ozira na stoletno in častno zgo? do vino ter stokrat preizkušeno praktič? nost Marijinih družb, bi morala nagniti vsakega dušnega pastirja, da se z vsem ognjem zavzame za to prelepo versko organizacije. Naša skrb bodi, da jo izve? demo povsod, kjer živi le par dobrih mladih ljudi. In taki se dobijo, hvala Bogu, še v vsaki duhovniji.
Iz porušenih krajev prihajajo sicer poročila o izrednih težkočah in ponekod naravnost desolatnih razmerah, a nav? žlic temu najdemo ravno v tej coni naše nadškofije celo vrsto čvrstih družb, ki kažejo hkrati veliko zdravega življenja. Bodi mi dovoljeno našteti le nekaj takih duhovnij, kjer imajo danes že številne dekliške družbe: Bilje, Miren ? Solkan, Grgar, Kanal, Čepovan, Libušnje, Drež? niča i. t. d. Torej sami hudo porušeni in evakuirani kraji. V Tolminu pa je bila družba ustanovljena še celo po vojski. To bi kazalo, da so tla Marijine družbe ugodna povsod.
Četudi ni teren povsod enako pri? kladen, požrtvovalna ljubezen duhovni? kova do mladine bo vendar našla potov in sredstev, da premaga tudi naj večje težkoče in ovire. Povsod dobiš vsaj ne? kaj deklet, ki iskreno ljubijo Marijo in svojo mladostno nedolžnost. Povsod bo mogoče pregovoriti vsaj najboljše, da pustijo ples in druge grde neradnosti in razvade našega ljudstva ter dajo svoje ime za kangregacijo. To pa za začetek tudi že zadostuje. Novega življenja in trajnega prirastka bo dobivala družba iz Marijinega vrtca, ki ga je pa mogoče osnovati povsod in takoj.
Ne bom tajil, da ni snovanje Mariji? nih družb ponekod združeno res z iz? redinmi težkočami, ker kažejo večkrat tudi drugače dobri starisi popolno nera? zumevanje in nezanimanje za to vzgoj? no inštitucijo svojih otrok, če ji niso morda celo nasprotni; sodim na, da za? dostno podlago vsaj za skromen začetek najdemo povsod ali pa si jo lahko pri? pravimo in ustvarimo sami.
(Dalje).
Urednik- Stanko Stanič, kap.
Tisk »Narodne Tiskarne«, v Gorici.