106. št. -
Poštnina pavšallrana.
Posamezne številke 1 Din.
'V U&b?|ani, v torek 9. mala 1922.
"»;* •wraBBE»wv -istr*-*- '
■■»r' pff>wim-jpi3ngqnr,m.~ «
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D,.
Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
jga.aa»3raMmiii	mrg
PresS ruskim odgovorom.
RUSKI POMISLEKI PROTI SPOMENICI. — PRED RAZPADOM VELIKE ANTANTE? — NEPOPUSTLJIVO STALIŠČE BELGIJE. — BARTHOU ZA MIROVNI PAKT.
Genova, S. maja. (Izv.) Doznava se, da je ruska delegacija prejela nocoj Iz Moskve preko Berlina brzojavno
navodilo, naj izrazi sledeče pomisleke proti spomenici zaveznikov:	1. Ob-
veznost, da se Rusija vzdrži vsakršne zoper inozemstvo naperjene propagande, tudi v notranjosti lastne države in da prepreči vsak tak poizkus ali da 2a kaznuje, je neizvedljiv in bi izzval hude spore. 2. Ne gre, da se prepoved Politične propagande razširi tudi na pokrajine in tako Rusiji odreče n. pr. Pravica zahtevati Besarabijo. 3. Kar Se tiče vojnih dolgov, naj se zahteva, da se zavezniki ne omejijo na splošno obljubo popusta, ampak da popust natančno določijo. 4. Ruska delegacija naj opozarja na potrebo direktnih in v gotovih številih izraženih kreditov. — Doznava se, da se nemška delegacija trudi pregovoriti Ruse, da sprejmejo člen 7 (zasebna lastnina), ker ni pričakovati izpremembe tega člena.
London, 8. maja. (Izv.) Kakor poroča glavni urednik lista »Times« Steed iz Genove, se je Lloyd George, kakor se doznava iz poučenih krogov, v svojem razgovoru z Barthoujem izražal na najostrejši način. Njegove besede so se strinjale z najbolj ekstremnimi izjavami njegovih pristašev v Genovi. Vtis, ki ga je izzval ta razgovor, Je, da je zavezništvo med Anglijo in Francijo prekinjeno. Anglija smatra, da od nocoj dalje lahko išče novih prijateljev in sklepa nova zavezništva. Lloyd George je dejal, da smatra za potrebno sporazumeti se z Nemčijo, in to celo v slučaju, da s tem postavi v igro angleške zahteve po vojni odškodnini. Francija se je odločila v svoji izbiri med Anglijo in Belgijo. Francija je stopila ha stran Belgije, dasi se pomoč, ki jo je prejela od Belgije, ne da primerjati z ono, katero ji je nudila Anglija. Angleška vlada je zelo prizadeta radi postopanja Francije. Odslej more iti Francija sama z Belgijo in premišljevati, kakšno korist bo mela od tega. Lloyd George je dalje izjavil, da ve, da tega, kar se je zgodilo, ni zakrivil Barthou, zakaj ta je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegel spravo. Angleško javno mnenje ni prijazno Franciji in njegovi (Lloyd Gcorgevi) svetovalci, zlasti lord kancelar Birken-herd, so mu nasvetovali, naj s Francijo prelomi. Pisma iz vseh delov An-
glije so mu svetovala isto. V resnici je on (Lloyd George) skoraj edini prijatelj, ki ga ima Francija v Angliji. Sedaj se pa more ozreti v drugo smer.
—	Kakor poroča Steed nadalje, je Bar-thouja porazila silovitost angleškega ministrskega predsednika. Sicer pa nastop z Barthoujem menda ni edini, v katerega se je zapletel Lloyd George zadnje čase. Lord Curzon je poslal italijanskemu ministrstvu za zunanje posle v vprašanju italijansko - turškega dogovora skrajno ostro spomenico. — Italijanski zunanji minister Schanzer je Lloyd Georgeu nato sporočil, da so Lloyd Georgeve izjave v tej zadevi vidno ohladile prisrčnost v angleško -italijanskih odnošajih. — »Times« uporabljajo to poročilo svojega glavnega urednika za oster napad na Lloyd Georgea, češ, da uničuje antanto. Niti poslanska zbornica, niti angleški narod kot celota nista Lloyd Georgea pooblastila, da bi rabil napram zaveznikom strahovalne besede. Lloyd George nima niti pravice niti pooblastila, da bi izpostavljal angleški narod sramoti, da bi moral voliti med priznanim prijateljstvom Francije ter zvezo z Nemčijo in boljševiki, katerih skupni cilj je, uničiti zmago, ki je zahtevala toliko žrtev.
Genova, 8. maja. (Izv.) Vodja francoske delegac:je minister Barthou je sprejel angleške novinarje in jim je izjavil, da je francoska vlada od prvega početka kazala iskreno željo sodelovati pri mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Ako bi Francija hotela, da bi se konferenca izjalovila, je imela za to dovolj prložnosti, ko je šlo za podpis rapallske pogodbe. Vendar pa se je priključila protestu zavezniških sil in jo nastopila za to, da se pogajanja nadaljujejo. Francija je tudi dalje sodelovala z zavezniki, ko se je dogodil slučaj Belgije. Nikdar ni prišlo francoski vladi na misel, da bi volila med Belgijo in Anglijo. Da. se je Francija v načelu pridružila v Belgiji, nikakor ne misli, da bi s tem nasprotovala Angliji. Francija hoče na vsak način vzdržati slogo med zavezniki. Ako pošljejo Rusi nedostaten odgovor, je dejal igar-thou, se vrnemo domov, kamor nas kličejo nujni posli. Končno je izjavil Barthou, da evropski pakt brez Rusije ni možen.
Iz finančnega odbora.
PRORAČUNI TRGOVINSKEGA MINISTRSTVA TER MINISTRSTVA ZA ŠUME IN RUDE. - DRŽAVA NIMA SREDSTEV ZA IZRABLJANJE RUDNIKOV. — ŽELEZNICE IN GOZDOVI V BOSNI.
Beograd, 8. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes dopoldne razpravljal o jiroračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Novi proračun, kakor ga je izdelal pododsek, znaša 47,336.606.41 dinarjev. Predlagajo se je, naj se ta hroračun zviša za 6,647.611.30 dinarjev. Zaradi tega zvišanja proračuna •e je v odboru otvorila debata, ker so na eni strani sodili, da se proračun ne sme zvišati v zmislu ustave, na drugi strani pa je vlada poročala, da je to zvišanje potrebno zaradi provedbe Prejemkov uradništva na dinarske plače in zaradi višjih drag. doklad.
Popoldne je finančni odbor nadaljeval sejo, na kateri je črtal povišek okroglih 6 in pol milijona dinarjev, tako da znaša proračun ministrstva za trgovino in industrijo 40,688.995.11 dinarjev. Prihranki, ki so se dosegli, znašajo približno en milijon dinarjev.
Nato je finančni odbor prešel na razpravo o proračunu ministrstva za šume in rude, ki znaša 218,456.610.40 dinarjev. Od te vsote se je črtalo 6 mil.
557.194.10 dinarjev. Živahna debata se je razvila predvsem o gozdarskih in rudniških koncesijah, ki jih imajo zasebne tvrdke, nekatere celo iz predvojnega časa. Poseben komite, ki je proučil to vprašanje, je razveljavil predvojne pogodbe. Pri razpravi o eksploataciji rudnikov je minister za šume in rude Rafajlovič poročal o tem vprašanju in naglašal, da naša država nima sredstev za izrabljanje rudnikov.
Rudniki so polne vode in vse je uničeno. Nimamo tehničnih pripomočkov za vzpostavitev obratov. Tako ne more dobro obratovati naš največji železni rudnik v Ljubiji v Bosni zaradi slabega prometa. Obstoja načrt za 28radbo železnice od Ljubija do Ja-
dranskega morja, ki bi bila približno 300 kilometrov dolga. Ta rudnik ima toliko železne rude, da bi se ta železnica v desetih letih popolnoma izplačala. Sedaj se izvaža le surova ruda, ki pa je vsled nezadostnih prometnih sredstev tako draga, da nikakor ne moremo konkurirati z Angleži, Ameri-kanci in Nemci. Zaradi tega smo naročili iz Nemčije plavže na račun vojne odškodnine. Kar se tiče produkcije premoga, se v Bosni nakoplje dnevno 440 vagonov premoga, velike težave pa povzroča promet — Poslanec dr. Dulibič (Jugosl. klub) je vprašal ministra, zakaj se v Dalmaciji ne pogozduje in zakaj se lesno podjetje na Drvarju ne uredi in zakaj ne funkcijonira železniška proga Prijedor — Knin. Minister odgovarja, da se v Dalmaciji pogozduje, kolikor je pač mogoče in da se bo v bodoče stvari posvetila še večja pažnja. Kar se tiče lesnega podjetja na Drvarju, je rekel, da Steinbei-sovo podjetje deluje, da pa je veliko pomanjkanje vagonov na progi med Kninom iu Šibenikom. Zaradi tega les ne more pravočasno dospeti v Inko. Vlada je odredila, da sc nabavijo potrebne lokomotive in vagoni za to progo. Vagonov in lokomotiv manjka tudi na progi Prijedor — Knin. Uvedla se je akcija za nabavo prevoznih sredstev. Ko se to izvrši, se uvede na tej progi tudi osebni promet. — Poslanec Radonič je govoril o eksploataciji gozdov in rudnikov v Novem Pazarju, kakor tudi v južnih pokrajinah sploh. Minister Rafajlovič je odgovoril na vsa njegova vprašanja. — Posl. dr. Križman (demokrat) je predlagal naj se predloži nov gozdni zakon. Zahteval j?, revizijo segregacij, da se odpravijo velike krivice, ki jih je storila bivša
Psr&testoa nižjih domu.
katerega sta sklicala naša poslanca gg. Deržič in Brandner za nižje državne in javne nameščence in železničarje, je bil jako številno obiskan in je jako lepo uspel. Zborovanje je otvoril kot predsednik g. Juvan in so govorili poslanca gg. Deržič, Brandner, dalje obč. svetovalec g. Rupnik in pa tovariša Cerar in Šušteršič. Podrobno poročilo o teh govorih priobčimo radi pomanjkanja prostora jutri, objavljamo pa danes samo resolucijo, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem soglasno in ki glasi dobesedno sledeče:
RESOLUCIJA.
Zborovalci zbrani na protestnem shodu nižjih državnih in javnih nameščencev in železničarjev v Ljubljani, dne 8. maja 1922 protestirajo najodločneje proti maksimiranju draginjskih doklad za nižje kategorije javnih nameščencev. Povdarjajo, da je sklep ministrskega sveta in finančnega odbora narodne skupščine v direktnem nasprotju s členom št. 51 zakona o drag. dopladah za javne nameščence, ker je zakonodajni odbor prenesel pravico, ki jo daje člen 51. brezdvomno v tem smislu, da ministrski svet sporazumno s finančnim odborom popravi predsto-ječe krivice omenjenega zakona. Torej da zakon izboljša in prilagodi tako, da odgovarja izpremeni cen življen-skih potrebščin, ne pa, da ministrski svet na podlagi tega člena direktno gospodarsko in moralno upropašča z maksimiranjem drag. doklad nižje javne nameščence. — Spričo nepopisne bede, ki je zavladala vsled vedno naraščajoče draginje — zahtevamo, da ministrski svet in finančni odbor ta sklep nemudoma in brez odlašanja razveljavita. Protestiramo tudi proti naredbi, da se črta drag. doklade onim nižjim javnim nameščencem, ki plačujejo 5 dinarjev letnih neposrednih davkov, ker je naredba skrajno krivična in zahtevamo, da se ta naredba uporablja le proti onim, ki plačujejo tristo dinarjev letnih direktnih davkov. — Pomožnim slugam, pisarniškim pomožnim močem in državnim cestarjem ter tem enakim, ki še niso dobili naknadnih drag. doklad, naj se iste takoj izplačajo. Odločno protestiramo proti zavlačevanju rešitve drag. doklad delavstvu na železnicah in zahtevajo takojšnjo rešitev v smislu od železničarskih organizacij stavljenih predlogov.
Istočasno apeliramo na narodne poslance vseh strank, da v finančnem odboru odločno branijo ekstistenco nižjih javnih nameščencev in železničarjev in vlado prisilijo, da zviša osebne drag. doklade nižjim javnim nameščencem najmanj na 18 dinarjev in železničarjem za 20 dinarjev.
Poaajanja g Italiji© fn
Beograd, 8. maja. (Izv.) V poučenih krogih se zatrjuje, da bodo v nekaterih dneh pogajanja med našo vlado in Italijo končana. Doslej sta se obojestranska zunanja ministra Schanzer in dr. Ninčič precej zbližala v rešitvi zadrskega vprašanja. »Politika« piše, da bo v zmislu doslej doseženega sporazuma nova trgovinska pogodba obsegala tele točke: 1. Zadar dobiva vodo na jugoslovanskem ozemlju, 2. dovoljuje-se svobodno obdelovanje zemljišč takozvanim dvolastnikom, 3. dovoljujejo se olajšanja v izstavljanju potnih listov, 4. Italijani izpraznijo takoj po sklenjenem sporazumu Su-šak in tretjo cono v Dalmaciji. — Angleški ininistr. predsednik Lloyd George je posredoval, da se doseže sporazum tudi v vprašanju obmejnega prometa pri Zadru. Apeliral je mi obe stranki, naj se sporazumeta v vprašanju izrabljanja reškega pristanišča. Upati je, da se bosta obe državi dogovorili o obmejnem prometu. Kar se tiče baroške luke, je sporazum težko doseči. Medtem sta se Jugoslavija in Italija dogovorili, naj se vprašanje razmejitve med Reko in Jugoslavijo predloži predsedniku švicarske republike v odločitev.
avstro - ogrska vlada povodom odkupa kmetov. Minister se je strinjal z izvajanji dr. Križmana in je obljubil, da bo hkrati z načrtom o agrarnem zakonu predložen narodni skupščini tudi nov gozdni zakon.
m* m
Plačano do:
Licealna knjižnica
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefon 360.
Pavšalni franko.
Ljubljana.
Iprava:
3. Telafon 44,
se ne vračajo, je priložiti znamk* odgovor.
Vzgojni pomen športne misli.
Najvažnejša naloga, ld jo je zapustila svetovna vojna, je brez dvoma vzgoja naše mladine. Razkrojene socijalne in moralne razmere med svetovno vojno so prirodno učinkovale tudi na rastoče pokolenje in ga v znani smeri okužile: Kakor v vseh velikih gibanjih se je tudi na tem polju izkazala sod-jalnosi kot prava gibalna moč duševnega in moralnega razpoloženja. Svetovna vojna je minula in nastalo je veliko vprašanje, ali naj nadaljujemo z vzgoj: nimi načini, katere smo uporabljali pred vojno.
Pravzaprav pa ne moremo govoriti o enotnih vzgojnih načinih pred svetovno vojno. Kajti kakor na drugih poljih, tako se je tudi tedanje vzgojeslovje nahajalo v kritičnem in razdvojenem stanju. Kakor je imelo 19. stoletje s\wjč ukoslovno geslo vsesplošnega ponazorovanja, tako se je jelo razširjati it amerikanskega in angleškega kulturnega sveta načelo vsesplošnega notrd-njega doživetja vseh človeških in življenjskih vrednot. Z drugimi besedami, spoznavali so, da moralne in vzgojne ideje niso vse, da še dolgo niso odre-silna sredstva našega življenja. Pomembne v poslednji instanci so šele tiste duševne sile, ki vzdržujejo v človeku voljo do življenja, ki budijo v njem optimistično življenjsko čustvo. Brez teh vedrih duševnih razpoloženj vodi za* pletena tragika življenjske poti prej ali slej do razpada človeške volje, do razkroja aktivne značajnosii. Vsled takega spoznanja je angleška pedagogika začela zapuščati staro verbalno vzgojeslovje, ki je delovalo samo z besednimi opomini ter natrpala mladega človeka z velikim številom moralnih in vzgojnih sentenc, ko jih resničnost je uvidevni zgolj z razumom, toda brez prave ljubezni, ki izhaja edino iz globokega, lastnega, neposrednega doživljaja. Nek mesto abstraktnega znanja so postavili doživljaje konkretnih dogodkov iz življenja in delovanja učenčevega. Izhajali so iz šolske družabnosti in našli ttii obilico moralnih vprašanj, s katerimi je bilo treba seznaniti učence in jiiJi prepustiti razrešitev. Taka neposredna razreševanja moralnih konilikto^ šolske družabnosti, recimo malega slučaja šolske tatvine, so odpirala v najt nežnejši mladosti živo intuicijo, in oblikovale iz lastnega doživljaja sile neomajne značajnosti. Namesto da bi mladina licemersko gledala v splošna načela nravnosti, so začeli amerikar.ski vzgojeslovci obravnavati moralna vprašanja v njihovi vzročni zveznosti z dobrobitjo človeške osebnosti in družbe. Toda vse to je le ena smer tis'e vzgojeslovne revolucije, ki se je pripravljala pred svetovno vojno. Druga smer se tiče ravno Športne misli in tvori osnovno značilnost amerikanskega vzgojeslovja.
Odveč bi bilo opisovati mesto, ki jo dajejo športni misli v šolskem življenju na zapadli. 7 amkaj je šport sestavni del ne morebiti samo telesne vzgoje temveč moralnega odgoja sploh. V tem oziru so spoznali dve temeljni potezi modernega športnega udejstvovanja. Poleg telesne vzgoje v ožjem pomenu vsebuje športno delovanje tako odlične moralne kvalitete gentlemanstva, vztrajnosti, družnosli, plemenitega medsebojnega občevanja, kritične in trezne razsodnosti, kakoršne ne more nadomestiti ali privzgojiti nobena verbalnaj, senienčna moralka. Ker se športno udejstvovanje po svojem notranjem bistvu giblje v smeri prvenstvenega tekmovanja, kar zahteva sistematičen trening ne samo telesnih sposobnosti, temveč predvsem duševnih sil vztrajnosti, previdnosti, pozornosti itd., zato je športna strast kot nobeno drugo nag n en [e mladosti vprežena v moralne in intelektualne smotre. Poleg treninga moralnih in duševnih sil, je športno tekmovanje še z ene druge, splošnokulturne strani, ena največjih družabnih sil sodobnega človeštva. Moderna kultura je ustvarila nami eč poleg izrednih civilizatoričnih naprav in duhovnih pridobitev dobo neizmernega, nebrzdanega hlepenja po mehkužnem uživanju. Ta pojav sodobne kulture je ustvaril ogromen val živčnih bolezni in pesimizma napram ciljem življenja in družbe. V tej smeri deluje sodobna športna misel kot obratni val, ki priklenja mladino k telesnemu izpopolnjevanju, ki goji v posameznikovi zavesti radost do življenja, do zdravja, do prirode, zraku in solnca. 7 o pozitivno razmerje do sveta in življenja, ki je budi šport v človeški duši, je mogoče njegova največ ja kulturna odlika.
Športna misel vsebuje torej velike vzgojne naloge. Po eni strani nudi pripomoček za vzgojeslovje, ker tvori za modernega vzgojitelja neizčrpno polje konkretne moralne propagande in izpopolnitve sil značajnosti. Po drugi strani zanaša v mladino zdravi odpor proti mehkužni kulturi udobnosti in uživanja ter ustvarja optimistično razmerje do lastnega življenja in do družbe.
Radii prati hrvatskim emigrantom.
Zagreb, 8. maja. (Izv.) Včerajšnji Radičev »Slobodni Dom« objavlja r.a vodilnem mestu tole poročilo: Peščica gosposkih beguncev v Budimr^šti, Dunaju in Gradcu deluje pod imenom »Komiteja hrvatskih emigrantov« baje n j osvobojenju Hrvatske in hrvatske-ga naroda. Ta odbor je te dni ukrenil že vse potrebno, da z nr. ličarskimi karlisti imenuje hrvatsko vlado, katero naj bi Italja takoj priznala in ki naj bi bila zastopana tudi v Genovi. Hrvatski blok je objavil naznanilo, v katerem najhuje obsoja ta odbor. Zaradi tega so se ti gospodje za nekaj časa pomirili. Toda na pobudo nekaterih beograjskih mogotcev, ki pozdravljajo sedaj, ko zboruje konferenca v Genovi, vsako najmanjše gibanje na Hrvatskem, pripravlja ta odbor za sredi maja vpad nekam v Podravino (ali Prekmurje), baje tudi nekam na Gorenjsko. Zaradi tega opozarja vodstvo hrvatske republikanske seljačke stranke vse organizirane pristaše naj tem madžarskim
plačancem, oziroma ako ravno nisd vsi plačanci, pa vendar političnim pustolovcem posvetijo pot čez Dravo nazaj k njihovem vodju Pronayju in njegovim somišljenikom. To gibanje sl je stavilo za cilj, na ta način razširiti pravice krone Sv. Štefana tudi na Hrvatsko. Obenem naj pristaši hrvatske republikanske seljačke stranke takoj obveste vodstvo stranke o kakem drugem takem gibanju. Kdor ne spoštuje zakonitega zastopstva hrvatskega naroda in volje njegove velike republikanske večine, ne sme v imenu Ilrvat-ske niti črhniti, še manj pa Hrvatsko osvoboditi, kakor oni mislijo, in to celo s hudodelnim medsebojnim krvoli-tjem. Ta proglas so podpisali Stjepan Radič kot predsednik hrvatske reptf* bl.kanske seljačke stranke, dr. Slavko Maček in Josip Predavec kot podpredsednik stranke. Opaža se, da to izjavo ni izdal ves hrvatski blok in da jo zja-sti frankovci niso podpisali.
VELIKA ŽUPANA ZA SLOVENIJO ŽE DOLOČENA.
Beograd, 8. maja. (Izv.) Z ozvom na to, da se Slovenija razdeli na dve veliki županiji, je ministrski svet sklenil imenovati dr. Albert Kramerja za velikega župana ljubljanske oblasti in dr. V. Kukovca za velikega župana mariborske oblasti. Tozadevni ukaz se predloži kralju v podpis ob povratku.
(Prinašamo to poročilo, dasi je rrie: še preuranjeno. Vendar pa je goto da se je o tem razpravljalo na me dajnem mestu in smemo tozade' pričakovati iznenadenj. Op. ur.)
Curih, 8. maja. (Izv.) Berlin 1.71, N york, 51 o, London 22.98, Pariz 47.075, lan 27.45, Praga 9-975. Budimpešta 0.67, gre o 1.90, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, stnjske krone 0.065.
V	CM
 ■»» .............
Kdo le kriv?
• Na slovenski trgovski šoli v Ljubljani se je dogodil te dni karakterističen slučaj:	Prof. je spustil sredi
ure dijake domov, ker je zapustil državno službo ter vstopil v bančr.o. — Prof. Sič je bil absolvent višje trgovske šole v Pragi, strokovnjak v knjigovodstvu in izborna učna moč ter je poučeval na trgovoski šoli in trgovski akademiji. In vzrok? Učno osobje na strokovnih šolah že odi novega leta ni prejelo izplačila za nadure. Kdo se bo čudil mlademu in strokovno naobraže-nemu možu, če obrne hrbet šoli, kjer naj bi delal za borih 3000 K mesečno, ko mu vsak denarni zavod plača v začetku 10 do 12.000 K mesečno? V našem listu smo pred kratkim opozorili merodajne kroge na važnost strokovnega šolstva ter tudi poudarjali usodne posledice, ki bodo nastale za naš obrtni in trgovski stan, če bo državna uprava ravno to panogo tako zanemarjala. Konštatiramo, da je delegat za trgovino in industrijo v Ljubljani že ponovno interveniral v Beogradu radi nadur, toda vedno brez uspeha. Tudi razni narodni poslanci so že prosili finančnega ministra, da že vendar zadevo uredi — odgovora ni.
Ob tej priliki moramo opozoriti na neko sicer precej neverjetno vest Bale nekateri člani profesorskega društva naravnost intrigirajo pri centralni vladi, da se ureditev strokovnega šol-sJVa ugodno reši, menda iz razloga, da naj bi strokovne šole postale navadne srednje šole. Kdor je kdaj poučeval na kaki strokovni šoli, ve, da je strokovna šola po svojih temeljih popolnoma drugačna kakor gimnazija ali realka.
V	interesu tega šolstva je, da učno osobje teh zavodov rekrutira predvsem iz praktičnih poklicev. Zato tudi v vseh naprednih državah nadzorujejo to šolstvo osebe, ki so izšle iz prakse, iz službovanja v denarnih zavodih in podobno. Da bi sedaj preplavil naše strokovno šolstvo duh, ki veje po običajnih srednjih šolah, bi to pomenilo smrt strokovnega šolstva in prepričani smo, da se bodo znali naši trgovci in obitniki tega ubraniti. Ako plača država učitelju na gimnaziji 80 kron od nadure, potem bi moral dobivati učitelj na strokovni šoli vsa] 120 kron od ure, da bi bila s tem vsaj nekoliko pravično označena vrednost strokovnega šolstva. Držati se moramo načela, da je strokovno šolstvo po »vojem ustroju in po svojih ciljih posebna Šolska panoga, ki mora biti vseskozi prožeta pratktičnega duha, prosta ljudi, ki mislijo, da naj bo tudi strokovna šola le preskrbovalnica njihove namišljene naobrazbe.
Apeliramo na predsednika pokra JJnske vlade, da obrne vso svojo paž-njo našemu strokovnemu šolstvu ter mu izvojujejo tisto odlično mesto, ki mu gre kot rezervoarju naših najsposobnejših obrtnikov in trgovcev. Zganejo naj se pa tudi naši trgovci in obrtniki s vojo uplivno besedo, da bo enkrat konec tega omalovaževanja in naj zastavijo svoje sile, da strokovno lolstvo ne zvodeni.
Boj Rusije v Genov! proti bolonijalni sužnostl.
Razmere na konferenci v Genovi postajajo vedno bolj napete. Še vedno stoji v središču razprav Rusija. Med rusko delegacijo in ostalimi državami razen Nemčije se vrši orjaški boj. Rusija stoji v tem boju sama. Vsi od vseh strani pritiskajo na njo, da bi se udala. Poleg tega pa pripravlja kontrarevolucija nove pohode proti Rusiji in organizira v Georgiji upore.
Te dni je bil izročen ruski delegaciji memorandum aliirancev, ki pomeni v bistvu majhen popust od londonskega memoranduma antantinih izvedencev. Vendar pomeni tudi ta memorandum, če bi ga Rusija sprejela, kapitulacijo pred državami zapada.
V	tem memorandumu zahtevajo aliiranci, da se mora Rusija vzdrževati vsakega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, ki bi prekršilo teritorijalni in politični statusquo. Ta zahteva se tiče predvsem Besarabije. Ce bi jo Rusija sprejela, se s tem za vselej odreče Besarabije, ki Jo je uro-pala Rumunija. Poleg tega to tudi pomeni, da bi se Rusija ne smela vmešavati v škandalozne razmere, ki vladajo v raznih antantinih kolonijah v Aziji.
Dalje se zahteva od Rusije, da mora potlačiti vsako revolucijonarno propagando na svojem ozemlju in da ne sme trpeti nobene take propagande. Z drugimi besedami pomeni to, da ne bi smela Rusija suvereno odločevati sama o tem, kaj se vrši na njenem ozemlju.
Rusija naj prizna vse dolgove, ki jih je najela caristična vlada pred vojno in med vojno kakor tudi dolgove, ki jih je napravila Kerenskijeva vlada. Na drugi strani pa aliiranci odklanjajo vsako odškodnino za škodo, ki so jo napravile v Rusiji razne kontrarevolucionarne vlade s pomočjo antante.
Končno zahteva memorandum, da se zopet upostavijo vse koncesije raznih kapitalističnih družb, ki so eksploa-tirale ruske sirovine in imele v Rusiji razna podjetja. Koncem leta 1914 se je pri približno 2000 delniških družbah ugotovil naslednji inozemski kapital: francoski 308 milijonov zlatih rubljev, belgijski 230 milijonov zlatih rubljev, angleški 201 milijonov zlaitih rubljev, nemški 143 milijonov zlatih rubljev.
Ruska delegacija na to novo spomenico še ni odgovorila. Vendar je izjavil Čičerin, da večina členov ni sprejemljiva. Genovska konferenca stopa s tem v najbolj kritični štadij, ker obstoja nevarnost, da se razbije.
Stremljenje antante gre za tem, da izloči Rusijo za dolgo dobo let iz svetovne politike. Metoda je ista kakor pri Nemčiji. Rusijo treba gospodarsko zasužnjiiti, treba ji zvezati roke in noge, iztisniti je iz nje zadnji rubel, da ne bo mogla drugega storiti, kakor da izčrpa vse svoje sile za plačevanje dolgov antanti. Vsa bogastva ruske zemlje naj postanejo last zapadno evropskih kapitalistov. Rusko ljudstvo se naj proda v kolonijalno sužnost.
Doslej se jim je posrečilo zasužnjiti kulturno visoko stoječo Nemčijo na sličen način. Ali se jim bo posrečilo storiti isto z današnjo Rusijo, to je več kakor dvomljivo.
IRItefjska kvalifikacija in namešženle.
Višji šolski svet je z odlokom z dne
9./5. 1920, št. 5320, vsem krajnim in okrajnim šolskim svetom ukazal, da se imajo pri oddaji svojega mnenja oz. pri sestavitvi tropredlogov za name-ščenje razpisanih učiteljskih služb ozirati 1. na prosilčevo uradno usposob-Ijenostno oceno, 2. na njegovo službeno dobo in 3. — konečno — na njegove rodbinske razmere. K temu odloku se še s pobožno željo dostavlja, da politično mišljenje in prepričanje prosilčevo ali kaki drugi uplivi ne bi smeli prihajati v poštev. — Kakor je do sedaj pokazala praksa, je učiteljstvo po tem odloku izročeno na milost in nemilost šolskim nadzornikom, ki se pri posameznem učitelju v mnogih slu-čajh letno ne mudi niti pol ure. Res je, da sestavljajo učiteljsko kvalifikacijo po najnovejši odredbi predsednik okr. š. sveta, nadzornik in učiteljski zastopnik, vendar pa bo pri določitvi kvalifikacije nadzornikovo mnenje skoraj v vseh slučajih merodajno, ker bo predsednik okraj. š. sveta potegnil »s poznavalcem razmer, to je z nadzornikom. Vsi vemo, da postopajo nadzorniki pri kvalifikaciji jako različno in da je kvalifikacija le osebno mnenje nadzornikovo. Ta nadzornik kvalificira dobro, drugi slabo. Ako si mu simpatičen, dobiš dobro kvalifikacijo, Če s imu zoprn, dobiš slabo oceno. Ta nadzornik te bo kvalificiral dobro, da se te znebi, drugi slabo, da te v okraju obdrži Po najnovejšem bodo trojke in slabši redi večinoma izostali, ker se bo vsak nadzornik hotel izogniti možnosti priziva. Vsa kvalifikacija torej ni druzega, kakor papirnata cunja.
Kvalifikacija bi lahko bila merilo,
— a izključno na prvem mestu nikdar,
— če bi imeli samo zmožne in vestne nadzornike. Takih nadzornikov je — hvala Bogu — precej, nekaj pa je vendar takih, ki so za nadzorniška mesta nezmožni in za ta posel tudi premalo izrazito značajni. Nekje se nadzornik mora izkazati — in če Je nezmožen in povrh še premalo značajen, postane oseben ter tlači vse, ki ga nadkriljuje-jo. Ako si bil prej najboljši učitelj, postaneš kar čez noč najslabši!
In kvalifikacija takih nadzornikov naj bo na prvem mestu merodajna pri oddaji služb? Posledice se že vidijo! Zmožne nadučitelje in učitelje — z 20imi in še več službenimi leti — izpodrinejo mladi učitelji, ki so komaj napravili usposobljenostni izpit in še stalni niso bili nikjer. Ce se te že kot mnogo starejšega učitelja nikakor ne more prezreti, pa se te tako dolgo mrcvari, da moraš zgubiti veselje do poklica In mesta. Politično prepričanje večkrat tudi ne igra zadnje vloge. Ako vidiš, da ti gre za kako zasluženo mesto slabo ter se zavoljo tega zvijaš, si še v nevarnosti, da prideš v disciplinarno preiskavo, kar je prav lahko, sal ti k temu pripomore nadzornik in vsi tisti, ki bi te radi izpodrinili! Zato pa se nikar ne čudite, ako marsikateri starejši učitelj, ki Je pomagal našo novo državo ustvariti in ki je prinesel še precej idealov v Jugoslavijo, obupava. Delavnih in idealnih učiteljev je vsak dan manj! — Učitelji ki bi naj bili med priprostim ljudstvom nosite-lji državne misli, ginevajo ter se nagibajo k boljševizmu. Spametujte se vendar 1
Gospodarstvo
Mala	mornarica
Naša pot v široki svet vodi preko morja in zato moramo biti veseli da je naša trgovska mornarica še precej mnogoštevilna. Vse narodne sile bo treba usmeriti na morje, da dosežemo tamkaj ono veličino, ki odgovarja pri-rodnemu bogastvu naše domovine. — Priobčujemo imena jugoslovanskih pa-robrodnih društev in njihovega ladjev-ja:
1. Parobrodno društvo »Oceanija«: Amfitrit, Klis, Dijamant, Eelektra, Jader, Kostrena, Majdan, Marija B., Marija Terezija (jo še menda niso prekrstili!), Mrav, Radijum, Sud, Vladimir, Zora — skupaj 14 ladij.
2. Brodarsko društvo Radič in drug: Dan, Epidauro, Istina, Iztok, Izvor, Ori-jent — skupaj 7 ladij.
3. Jadransko brodarsko društvo: Buda, Dunav, Plitbice, Zvir, Abacija, Almadi, Brač, Budapešta, Crkvemca, Hrvatska, Dalmacija, Daniel, Erne, Du-na, Fijuma Fired, Gedele, Hegediš, Ljubljana (prej Šandor), Hrvat, Istri-jano, Knin, Liburnija, Lovrana, Maroš, Nehaj, Novi, Panonija, Pola, Valona, Samoš, Tatra, Tihanj, Velebit, Vene-cija, Vertes, Vilam, Višegrad, Sparta, Sloboda, Senj — skupaj 42 ladij.
4. DubrovaČko plovidbeno društvo: Albanija, Bosanka, Daksa, Dubac, La-pad, Leopoldina, Lovrijenac, Marija Imakulata, Naprijed, Petka, Predsed-njik Beker, Srdž, Zaton — skupaj 13 ladij.
5. Brodarsko društvo »Dalmacija«: Adrija, Bjokovod, Bosna, Brač, Cetina, Danubio, Dikara, Hercegovina, Jadro, Jason, Krka, Liburnija, Lučin J, Makar-ska, Mosor, Neretva, Nada, Nibio, Obrovac, Rondina, Šibenik, Vodice, Vitez, Zadar, Zlarin, Zrmanje — skupaj 32 ladij.
6. Austro - Kroata, brodarsko društvo v Puntu (Krk): Frankopan, Kvar-ner, Slavija, Vitežič — skupaj 4 ladje.
7. Hrvatsko plovidbeno društvo v Senju: Hrvatska, Ante Starčevič — skupaj 2 ladji.
8. Društvo za obalsko vožnjo v Dubrovniku: Cavtat, Gruž, Mljet, Naš
—	skupaj 4 ladje.
9. Jadran v Splitu: Jadran, Split — skupaj 2 ladji.
10. Brača Matijevič in drugovi (v Dubrovniku): Dubrovnik, Lokrum — skupaj 2 ladji.
11. Mitrovič v Dubrovniku:	Jugo-slaven — 1 ladja.
12. V posameznih mestih* se nahajajo še te ladje:	Dubokovič (Jelša):
Veljko, Nad — skupaj 2 ladji; Parič v Splitu: Albanija, Vinjerac, Vesela, Cement — skupaj 4 ladje; Plovidbeno društvo v Krilu: Knez; Plovidbeno društvo v Omišu: Juraj Šubič; Plovidbeno društvo v Kaštelima: Kozjak; Plovidbeno društvo v Boki:	Drava,,
Sava, Lovran, Bakar; Društvo na Korčuli r Dušica, Petar Zrinski; Marušič v Omišu: Dug Rat; Batinič v Dubrovniku: Epidauro; Gradič: Soko; Gvina v Metkoviču: Vranjica; Dubrovniški brodovi: Izgled, Izabran, Gradac, ki so bili med vojno v zavezniški službi; v financijski službi so ladje iz Splita in Šibenika; ladja Uskok je dodeljena mornariški pisarni v Bakru, nautični šoli v Bakru pa Vila Velebit
Razume se, da Je večina teh ladij le za obrežno pomorsko plovbo in je le malo takih, ki so sposobne za visoko morje in prekooceansko službo.
+ Zagrefcački veGM sajam* o doznačenim mjestima vec su => iziagačima razaslate, pa treba d* J * žure sa pošiljkama uzoraka za veu» sajam. Najbolje je, da lzlagači, nalaze izvan Zagreba odmah pošalj svoje predmete, te da ih do P sajma ovdje smjeste. Oficijelni sp teri za veliki sajam su tvrtke: .Expe dit« otpremničko d. d. i Skladi odpremničko d. d., oboje u Zag » koje imaju i svoja velika skladišta, gdje se roba može smjestiti. U pop nici uora biti naznačeno, da su Pre“‘ meti odredjeni za veliki sajam L&lf bačkog Zbora. Za prevoz u Zagre plača se potpuna cijena na železnicama, što takodjer mora biti naznačeno, jer na temelju toga dotični predme prevoze se natrag badava. Uzorci, kol dolaze iz inozemstva, moraju biti po-pračeni svjedodožbom o porijeklu te sakturom te isto naslovljeni na Zagre* bački zbor uz naznaku, da su odredjeni za veliki sajam.
-f Natplsne ploče nad svakim poe-dinim mjestom dati če pravitt uprava velikoga sajma, ali na trošak izlagača. Isto tako na trošak izlagača ide pre-gradnja celija i dekoracija. Temeljna če dekoracija sastojati od boljeg papi-ra kojim če stijene celija oblijepiti u višini 2 metra, koja če višina ujedno dobiti i višina pregrade izmedju jedne čelije i druge.
+ Dobava srajc In ovratnikov. —* Ministrstvo vojne in mornarice v Zemunu namerava nabaviti 1050 srajc in 2100 ovratnikov. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka je poslati Ode-lenju mornarice v Zemunu ter Je po možnosti priložiti vzorce. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtni* ške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Carinska odprava vzorčnih po-šUiatev inozemskih razstavljalcev na
II.	orijentalnem sejmu v Bratislavi. — Ministrstvo financ v Pragi Je z odlokom z dne 20. aprila 1922 št. 424/5106 v sporazumu s trgovinskim ministrstvom zopet dovolilo, da blago prihajajoče iz inozemstva kot vzorci za II. orijentalni sejm v Bratislavi od 9. do 16. julija t. 1. obmejni carinski uradi poukažejo brez uvoznega dovoljenja na glavni carlanski urad v Bratislavi, ker bode odpravljeno potom vpisnega postopanja. Obmejni carinski uradi so bili o tem obveščeni. Daljše informacije daje interesentom konzulat CRS.
+ Brezplačno vračanje razstavljenih vzorcev na II. orijentalnem sejmu v Bratislavi. Ravnateljstvo Č. S. R. državnih železnic v Bratislavi sporoča z dopisom št. 745/9/VI z dne . 20. aprila 1922, da so tudi za vprašanje razstavljenega blaga dovoljene ugodnosti razstavljenega tarifa za slučaj, ako je bil le del razstavljenega blaga neizžreban ali neprodan in ako Je bil predložen tovorni list o celotni pošilja-tvi na sejm in predpisano potrdilo razstavnega odbora. .-K
+ Prodaja novih konjskih podkev. Dne 10. junija t. 1. se vrši v pisarni Ubojnega slagališta IV. Armijske oblasti (vojašnica kralja Petra I.) v Zagrebu javna ustmena licitacija 54.0001 komadov velikih novih konjskih podkev, ki se nahajajo v Ubojnem slaga-lištu III. Armijske oblasti v Skopi ju. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani inte> resentom na vpogled.
JANKO KUKOVEC:
Rabindranat Tagore o nacijonalizmu.
(Nadaljevanje.)
Zena živi pri tem osamljena svoje življenje. Kolikokrat pa prebije ženska sama življenskij boj v ostri konkurenci z možem! Razmerje med njima je postalo podobno surovim medsebojno se borečim elementom, in kar jih veže, je zgolj minljiva čutnost.
Istinitl človek pa leži v svoji duševni revščini in onemoglosti na tleh, potlačen od peze političnega gospodarstva in bogastva ustvarjajočega stroja. A umrl ni. Živi v telesih podjarmljenih, ki se borijo za pravico in svobodo na zemlji. Za pravico in svobodo, ki boste prinesle človeštvu tudi mir in ljubezen. Mnogo zla pa je prinesla »nacija« Evropi — poglejmo, ali je mogla kaj dobrega podeliti Indiji! — Pri tei Priložnosti bomo še bliže spoznali njeno bistvo.
Tagore naglaša, da njegova kritika nikakor ni naperjena proti Angliji <— katero prišteva v tem oziru k najboljšim državam — temveč proti delovanju »nacije« v kolonijah sploh. »Jaz čislam in ljubim, pravi naš pisatelj, 'Angleže kot ljudi, ki ljubijo pravičnost, svobodo in sovražijo laž. Veličino tega naroda — in njegove duševne kulture smo občutili kot solnce. Kar se pa tiče »nacije«, pomeni ta za nas go-iBto zadušljivo meglo, ki zakrije tudi aolnce.« S tem spoznanjem nam raz-irfitft-a naiostrejšo laž Indija in naj-
večjo hinavščino zapada, ki si je zapisala dvojne zakone, ene veljavne za posameznika, druge za »nacijo«. Nepoštenost, laž, hinavščina, krivičnost, vse, kar zaničuje pravi evropejski gen-tleman — vse to je dobrodošlo gen-tlemanu politiku v borbi proti drugi naciji. Ne zaveda se svoje moralične propalosti, ne zaveda se, kako zastruplja človeški organizem. In kaj je posledica takega ravnanja? — Zadušljiva megla nezaupanja in strahu se je vlegla čez 'Evropo, in ni še izšlo solnce, ki bi prineslo pokvarjenemu srcu Evropejca zopet mir, zaupanje in ljubezen.
O Indiji nam pripoveduje Rabindranat Tagore, da je Živela pet sto let v miru, brez politike, brez nacijonalizma! Seveda ni manjkalo tudi tam spletk in bojev, a na njih so bili udeleženi le ozki krogi okoli prestola. Narod se jih ni udeleževal. Cez ta oddaljen del človeštva, ki je združil nedolžnost otroka z modrostjo starca, je privihrala zapadna nacija in zasadila člene svojega mehanizma globoko v zemljo Indije! Nevidna roka birokratičnega aparata vlada Indijo do zadnjega kotička. Po žici uradnega stroja vlačijo Indijo zdaj v eno, zdaj zopet v drugo smer. Vzgoje, ki se nudi narodu, je to tako sramotno malo, da bi se tega moral sramovati vsak Evropejec. Kadarkoli se Je naučil narod Azije od zapada kako višjo modrost, se je to zgodilo proti njegovi volji!
Do gorostasne velikosti pa so se medtem izrasle organizacije vojne, civilne uprave, policije in vohunstva!
Razgorčen vzklikne pisatelj: »Ta nacija pa pomiri svojo vest z našim poniževanjem, da trobi v s.vet cinično modrost: vzhod je vzhod, zapad pa je zapad. Vidimo vedno isto: duh zapada je svobodoljuben, spoštuje pravičnost, čisla omiko — a nacija zapada kuje železne verige svojih organizacij, najtrdnejših, najtežje zlomljivih, kar jih je bilo kovanih tekom človeške zgodovine. Bodočnost Indije stoji sedaj pred hladno granitno steno, ki se upira vsaki udejstvitvi naših moči.«
To so besede potlačenih in zasužnjenih, ki glasno proklinjajo delovanje zapadnega kapitalističnega imperija-lizma v njegovih kolonijah! Ali zamo-refno dvomiti o njih resničnosti? — Duša zapada, če je pravična, resnicoljubna, jim ne more ugovarjati. Namen nacije je bil 1$ izžemanje kolonij. Nikdar se ni zavzela za dobrobit prebivalstva, in edino dobro, kar jim je prinesla t. j. vlado zakonov, ustvaritve reda, je povzročilo uničenje svobode in harmoničnega razvoja individualnosti tamkajšnjega prebivalstva.
Videli smo nacijo, t. j. zapadno organizacijo politike in trgovine — na delu, doma in v tujini Spoznali smo, da je zapad prodal sili in bogastvu svojo dušo — doma in v tujini — in da trpi — telesno in duševno — velika večina vsega človeštva pod tem dvojnim jarmom. Vidimo pa tudi, da se težke verige suženstva, prepotentne politike in izkoriščajočega kapitalizma vsepovsodi trgajo. Grozne borbe se bijejo za socijalno pravičnost in zoper izkoriščanje nacijonalno slabih. Naro-
di vstajajo in se otresajo politične in kapitalistične nadvlade, a nad nacijami samimi snujejo internacijonalne tvorbe z vzvišenim ciljem, združiti zopet razkosano človeštvo, izbrisati sovraštvo šovinizma posameznih narodov in privesti jih do spoznanja, da so le člani vsega človeškega rodu in da imajo le kot taki izvršiti svojo individualno nalogo.
Boj se bije na vsej črti za zmanjšanje moči politike in kapitalizma in to v znamenje pravice in svobode. Ta boj za pravico in svobodo je po mojem mnenju zapadu neizogiben, ker so to sedaj najvišji, najsvetlejši ideali, ki napolnjujejo srce vsakega čutečega Evropejca. Le na temelju pravice in svobode se bomo zopet približali istinite-mu človekoljubju. Vsaka druga pot bi bila za zapad pogubna.
Resnično pri tej borbi zoper impe-rijalizem in kapitalizem se zopet uporabljajo sredstva moči ki neizogibno netijo čut nezaupanja, strahu in za-vratnosti. A kljub temu se mora izvo-jevati ta borba. Usoda je podelila Evropi misijo prvoboriteljice za svobodo in pravico — a naj se zaveda, da je sklenila v tej borbi največjo zvezo s satanom!
Tembolj ji je potrebna luč, Azije, katero sta prižgala Buddha in Kristus in ki obstoji v vzvišenem spoznanju, da je stopnjevanje plemenitosti človeške duše najvišji cilj človeškega življenja.
Ali ne slišimo v njegovih sledečih besedah Krist? samega.
Mi narodi ki smo brez nacije, katerih glava je vpognjena do prahu, ml pravimo, da je prah svetejši od opeke, iz katere gradi moč svoje ponosne gradove. Hvaliti hočemo Boga, da Je bila naša usoda bdeti v tišini noči tuge in obupa, pretrpeti zasmeh mogotcev in da smo se vkljub vsemu trpljenju in strahu, uprli slepi veri na zveličanje po strojih ter se držali svojega zaupanja v Boga in človeško dušo!
Naš indijski apostol veruje v pre-rojenje vstajenja zateptane duše Evrope. Tagore misli, da je pričel s svetovno vojno smrtni boj nacije, da Jo ves njen organizem naenkrat znorel in razdroblja svoje lastne ude. Med lastnimi otroci zapada vidi vstajati plo-miče srca in duha, ki so se osvobodili suženjstva iluzije, nacijonalnega šovinizma in gospodarskega gospodstva in katerih srce je napolnjeno s sveto vero, da bi človeštvo nadaljevalo svojo pot k duševni izpopolnitvi, zagospodarilo v prid vseh nad svojimi velikimi materij alnimi pridobitvami in vedno širšim plastem se odprla pot k ecum kulturi — kulturi srca in duše. Tagore veruje v preporod našega materijalizt-ranega sveta, ker je globoko prepričan, da človeštvo ne more dolgo živeti brez harmoničnega razvoja duše in telesa, da mora priti spet do veljave dolg poteptani plemeniti jaz — to Je pra nost, poštenost, odkritosrčnost, svo da duha in človekoljubje. Saj zam le takoa oduševljenje človeka d do onih pravičnih družabnih raz™ ’ katerih sanjamo, za katere se borimo.
(Da!)« pn*W
ttev 106.
.JUGOSLAVIJA* 9. maja I92i,
otran o#
Dnovne vull.
* Za kraljevo poioko 3e delata T«0i-ranske priprave. Državna uprava ja občina *e trudijo preskrbeti številnim gostom stanovanja in hotele, kjer bodo nastati j eni taji gostje. Računajo, da bo ob slovesnosti Kraljeve poroke v Beogradu navzočnih nad «00.000 gostov iz naše države in iz inozemstva.
DrHStvo stanovanjskih najemnikov za
Slovenijo opozarja, da se vrši prihodna javna odborova seja v sredo, dne io. maja *• 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega tjoma. Društvena pisarna daje članom dnevno od l8. do 20. ure informacije Sv, »etra cesta štev. 13, pritlično, desno.
— Kakšne ljudi podpira naša vlada. Iz Ormoža nam pišejo: »Članek o ruskih emigrantih, oziroma Warnglovcih v Jugoslaviji v »Slov. Narodu« od 4. t. m. mi daje povod, da Vam tudi jaz poročarn, kake ljudi Podpira naša država, oziroma vlada Pred dvema letoma je prišel v Ormož na veleposestvo na priporočilo vlade grof Sten-oock in bil od veleposestnice nasavljen kot ravnatelj, d asi za to nima nobene sposob-
1 -Ln 1 SL tu<*' ne opravlja ravnateljskih poslov. Ta mož dobiva žc leta od
Y e državno podporo, menda sedaj 1200 Kron mesečno, dasi ima od veleposestva iste dohodke kakor upravitelj, ki mora S temi dohodki izhajati. Ali pa je n	Podpore,	presodite	po	temle
flogociku. Ob smrti našega kralja Petra je oskrbnik izvesiti na grajskem stolpu i« ° zastavo. Zjutraj se srečata oskrbnik ravnatelj ob vhodu v park in ravnatelj vpraša oskrbnika zakaj je izvešena zastava. Ta mu odgovori, da je umrl kralj Peter, direktor na to: »A der Morder«!*
1 C~ ®^upne razmere prožnih delavcev.
c* kategorije teh delavcev nam pišejo: grozni delavec .ma 3 Din plače, 10 Din t tv ^ras'n-*6^e doklade, ako je oženjen 3e t Din 30 p za vsakega družinskega člana, ■romisliti pa je treba, da je plačan aamo ?a delavne dni, torej za največ 26 dni v TOesecu. Do meseca maja 1. 1. so dobivali tt uelavci draginjske doklade tudi za nedelje in praznike, od takrat pa »o doklade iz neznanih vzrokov ukinjene Oženjen tlavec, ki ima dnevne plače 63 kron, mora oditi na delo 8 km daleč, ko pa prispe * kraj, začne deževati. Progovni paznik vsled tega odredi, da se ne bo delalo. Delavec gre zopet 8 km daleč domov, a za dan ne dobi ničesar. Progovnemu pazni-5* je seve vse eno, ker on je plačan za fesec. Na vseh shodih so govorniki od Saveza do Beltramove skupine grmeli m rotili, da ne odnehajo od naših upravičenk zahtev niti za las, toda kakor hitro ®o oni dosegli svoje, so takoj utihnili. Gospodje, ali je_ nasa deca manj lačna od
V	j ? Vi dobivate po 5 Din za vsakega rodbinskega člana, mi pa le I Din 30 p. Vi ne morete izhajati s 750 Din mesečno, mi pa moramo izhajati s 350 Din. Prosimo ▼as, da nam že enkrat vsaj nekaj izposlujete. Vaših fraz in obljub imamo že do-*ti. Prosimo pa tudi poslance vseh strank, Baj se usmilijo vsaj naših otrok.«
— Za nove paradne uniforme Častnikom, ki bodo poslani k poročnim slavnostim v Beograd, je vlada dovolila 2 milijona Din kredita.
— Učenci nautične Sole v Bakru so se odpeljali z ladjo »Velebit« na enomesečno študijsko potovanje proti Gibraltarju.
—	Za nesrečne	prebivalce	v Bitolju
Priredi	ravnateljstvo	gledališča	v Splitu	po-
sebno predstavo. V isti namen so priredili 'Odi vsi splitski časopisi zbirke.
Komandantu V. žandarm. brigade. i*er so socijalne razmere v orožništvu raji rapidno naraščajoče draginje od dne do jme obupnejše, prosimo gospoda brigadir-J*. da	izposluje na	pristojnem mestu,	naj
?e nas	odveže prisege, da vsak	orožnik	po-
gubno izstopi ter si poišče za obstanek potrebnega zaslužka. Drugače smo prisiljeni, samovoljno zapustiti službena mesta *li si drugim nerealnim potom pridobiti to, w nam država dati noče. — Orožniki.
— Nemškutar in ovaduh — Izvoljen za Vovenskega župana. Ta škandal se je pripetil eni najlepših slovenskih občin, Vid-Ou pri Krškem. Novi župan je gospod me-S»r Franc Kužnik, ki je ne-le med vojsko, ttarveč celo pred vojno kar tulil, če je le slišal srbsko ime. Danes je seve najboljši Jugoslovan, postal bi pa tudi vnet Culuka-
'st‘ 9'“čajno podjarmili Jugoslavijo. Pravijo, da mu tako nese. — Katera stranka da je kriva tega narodnega greha nad lepim, vedno narodno zavednim Vidmom, nam še ni znano. Toda k stvari se »e povrnemo. B. K.
~ kongres inženjerjev v Sarajevu se
»rfi od 22. do 24. t. m. Dosedaj je prijavljenih že 350 inženjerjev in arhitektov. Razpravljali bodo v prvi vrsti o Jadranski železnici. Obenem bo v dvoranah deželne vlade razstava raznih del inženjerjev in ar-“|‘ektov iz vseh delov države. Pri tej pri-“ki izide posebna knjiga o Bosni in Hei-®egovini.
,	— Kočevska »Bauernpartei«, ki zdru-
?uje bivše pangermanske elemente, si je ^volila odbor, v katerem so meščani, de-**n, razni protestantje, toda nobenega ^nieta. Predsednik je trgovec Kresse.
— Samomor. V Kočevju je skočil v Klnžo in utonil vrtnar Ivan Berk, doma iz *ogaške okolice.
— Zdravstveni odsek razpisuje službo Primarija V javni bolnici v Ptuju. Intere-•entje se opozarjajo na razpis v Uradnem ‘Utu.
— Razpisuje se služba upravitelja ob-Javne bolnice v Murski Soboti. Interesenti se opozarjajo na razpis v uradnem •‘•tu.
_	— V vlaku okraden. Med vožnjo 1*
**odsuseda v Zagreb je nekdo ukradel celj-•kemu tovarnarju Ivanu Rebeku 16.000 K čredno zlato uro.
Dva posilneža ustreljena. V Prištl-sta bila ustreljena Ajrula Ibrahimovič jn njegov sin, ki sta pred 4 meseci posili-*» štiriletno hčerko nekega učitelja.
— Bivši bolgarski kralj Ferdinand je *sprosil češkoslovaško vlado, naj mu dosoli naseliti se na svojih posestvih v SpiSit.
— Dva tatinska vloma. V noči na 1. Rajnik so vlomili neznani vlomilci v tra-jiko Franceta Rusa v Šmarju. Tatovi so prodajalno pošteno izpraznili. Odnesli so ®*oli 3500 Din in pa precejšnjo množino ***ličnega tobaka in raznih cigar in ciga-
Skupna škoda znaša blizu 5000 Din. X*omilci so odnesli ukradeno blago v rju-:*'■ katero so tudi ukradli iz postelje v sta-2?v«nju. O storilcih nimajo še nobene sle-SJ’ •— V isti noči so vlomili do sedaj še tu-j1 nepoznani vlomilci v prodajalno kon-J“tBnega društva v Tržiču. Pokradli so ro* 7000 din v bankovcih in več kosov ^Učnega manufakturnega blaga v priblii-r? Vrednosti 8000 Din. O tatovih ni nobene ,_di, domačini sumijo, ds so pobegnili v *°»«dnjo Koroško,
— Nepojasnjen umor. Da« aprila r jutru je pogrešil košar Bertole iz Pisec pri Brežicah svojo 65 letno ženo Antonijo. Našel je ženo pred hišo mrtvo. Rane na telesu kažejo, da se je izvršli umor. Kdo je morilec in zakaj je bil izvršen zločin na stari ženici, do sedaj še niso dognali.
— Pobegnila sta od delavskega oddelka v Bistrici pod Pohorjem kaznjenca Gre-benšek Al. iz St. Uja, obsojen radi tatvine na 18 mes. ječe in Slugovič Franc iz Preddvora pri Kranju, obsojen tudi radi tatvine na 4 letno težko ječo. Kam sta begunca pobegnila nimajo še nobene sledi. — Dalje je pobegnil jetniškemu pazniku v bližini pol. ravnateljstva 31 letni Maran Viktor iz Barkovelj, ki je bil obsojen po prestani kazni v i"*ron iz naše kraljevine.
— Nesreča na železnici. Pri Želeni*
škem iiiOs'.u v Laškem je povozil v noči na sredo vl?k nekega neznanega moškega srednje starosti. Kako se je nesreča izvršila ni znano. Mož je bil gotovo takoj mrtev, ker ima zdrobljeno lobanjo, tako da so se raztresli možgani po progi in odtrgano stopalo leve noge. Sumijo, da je ponesrečenec spremljevalec kakega živinskega transporta.
— Razne tatvine. Posestniku Francetu Kodelo iz Podsmreke je bil ukraden v času, ko sta bila z ženo odsotna bankovec za 1000 Din. O tatu ni nobene sledi. — Dne 3. maja je ugotovil stražnik, da je poskusil nekdo vlomiti v hišo št. 9. na Cankarjevem nabrežju. Vlomilec je že razbil ključavnico in odprl vežna vrata, nato pa je bil prepoden. Dne 12. aprila 1. je opazil nočni čuvaj na glavnem kolodvoru v Ljubljani. da manjka na nekem tovornem vagonu na skladiščnih tirih svinčena zalivka. Dognali so, da je bilo v ta voz vlomljeno in da so tatovi odnesli zavoj tkanine, ki je vredna,_ kakor je razvidno iz fakture 1400 Din in je bila last tvrdke Vokač v Ljubljani. Ali se je izvršil vlom med vožnjo ali na ljubljanskem kolodvoru, do sedaj Se niso dognali. — Policija je prijela nevarnega tatu koles in žeparja A&dreja Marklja. Zasačili so ga ravno pri poskusni tatvini kolesa last Franceta Pestotnika.
— Razstava gobelin. Avstrijsko zastopstvo javlja, da »e vrši v poletju 1922 na Dunaju razstava enega dela zbirke gobe-Hn r gradu Gornji Belvedere (Oberes Belvedereschloss). Razstava ki bo obsegala okoli so gobelin se otvori v začetku maja.
— Če se vrne mož iz Rusije... V prijazni Radovljici je imel Tonček N. lepo posestvo. Bil je priden, pošten in spoštovan človek. Pa je tistikrat izbruhnila vojna’ in Tonček je moral pod orožje. Vojna je minula, Tončka pa ni bilo več nazaj. Govorilo se je, da je bil ujet in slednjič, da je umrl. Njegova ženica se je naveličala samevati in ker je imela sedaj lepo Tončkovo posestvo, si je kaj lahko dobila drugega moža in to v osebi orožnika S. En čas sta živela prav lepe in solnčne zakonske dneve. Pa ne za dolgo. Kmalu se je začel med njima prepir in pretep, nakar so sledili potem nekaj dni opraskani obra-2} pr' .obeh. Slednjič je moralo posredovati tudi sodišče in že se je šlo za ločitev zakona. Tončkova mati pa še živi. Imela je nekaj posestva, katero je brezvestna si-naha na goljufiv in prefrigan način prepisala na svoje ime. Tončkova mati pa je odslej živela^v bedi. Toda pred par dnevi pa je cid — Tončka prispel brzojav, da se nahaja kot invalid na potu iz Rusije in da prispe v nekaj dneh domov. Tončkova mati bi bila ob tej presrečni novici kmalu veselja zblaznela, Tončkov naslednik orožnik S. je istotako od radosti poskočil, ker se bo na tako lep način iznebil svoje neljube zakonske polovice, žena pa je padla od strahu v nezavest, ker bo najbrž ostala sedaj »med dvema stoloma« in poleg tega se bo morala tudi zagovarjati pred sodiščem radi goljufije, kajti sosedje, ki Tončka dobro poznajo, pravijo, da je on svojo mater tako ljubil, da bo brez usmiljenja najstrožje kaznoval brezvestno ženo, ki se je na goljufiv način polastila materinega posestva, mater pa pustila v največji bedi.
—	Čudna so pota usode.
— Mednarodna razstava psov vseh pasem pod pokroviteljstvom Nj. Visočanstva kneza Pavla priredi klub ljubiteljev ptičarjev na ljubljanskem vzorčnem sejmišču letos o binkoštih. Razstava je pripoznana od Zveze psoslovcev in se prične 4. junija ob 9. zjutraj in se konča 5. junija ob 5. popoldne. Razstave se udeleže lahko vsi psi in iz vseh krajev. Prijaviti pa je treba do 28. maja t. 1. pri razstavnih tajnikih, t. j. pri g. Rado Hribar, Ljubljana. Zaloška cesta
14,	in dr. France Lokar, Ljubljana. Sodna ulica IX. Prijavi se lahko vsak na navadni dopisnici (navesti mora ime, spol, barvo in pasmo psa. dan in kraj poleženja, pri čistokrvnih tudi ime starišev in številko rodovnega lista) ali pa na prijavnicah, ki se dobe pri omenjenih tajnikih in klubovih zaupnikih na deželi. Vsak pes se mora razstaviti v splošnem razredu, lahko se pa razen tega v mladinskem, če še ni eno leto star. Kdor ima psa in psico iste pasme, ju razstavi lahko v razredu parov; kdor ima dva drug k drugemu spadajoča psa istega spola, ju naj razstavi v razredu skopč; kdor pa hoče razstaviti več kot 6 psov skupaj, jih naj prijavi v skupinski razred. Prijavnina, katero je treba vposlati (položnice so na razpolago) obenem s prijavo, znaša za psa s D za razred, za vsak nadaljnji razred 3 Din, za razred parov 6 Din, za skupinski razred 20 Din. Psi bodo razstavljeni na suhih, pokritih prostorih. Sodili j‘ih bodo avtorizirani, domači in tuji sodniki. Za vsako pasmo so določena tri denarna darila razen plaket in priznanic. Vodstvo razstave bo nadzorovalo pse v vsakem oziru in poskrbelo na željo tudi za njihovo hrano. Pripominjamo, da se je udeležilo lanske razstave v Gradcu nad 500 psov. in pričakujemo, da bo tudi v naših krajih odziv časten. Iz Belgrada je že prijavljenih nekaj psov. Natančna razstavna določila objavi prihodnja številka Lovca, ki je že v tisku; lia željo jih pošlje klub interesentom brezplačno. Na istem prostoru kot razstava psov se bo vršila istočasno razstava ro-govja.___________ ____________________
Iz gledališke pisarne. Premijera »Ma* dame Sans Gene« se zavoljo nepričakovanih ovir ne bo vršila v sredo, 10. t. m., temveč v nedeljo, 14. t. m. V sredo zvečer ostane dramsko gledališče za občinstvo zaprto.
Opera. V soboto zvečer so v opernem gledališču peli prvič Delibesovo opero »Lakthe«. Naslovna vloga zahteva pevko s koloratumim glasom in mojstrsko igralko. Ga. Lovšetova ji je bila popolnoma kos. Doživela je celo na odprti sceni ponovne aplavze. O uprizoritvi »Lakme« poročamo obširneje t prihodnjih daeh.
UubOana.
n Kralj Aleksander v Ljubljani Vcc
raj zjutraj ob 5. uri »e je naš kralj Aleksander pripeljal s svojim spremstvom v Ljubljano. Ob 10. uri se je potem odpeljal z avtomobilom na Bled. Spremljal ga je pokr. namestnik g. Ivan Hribar, Zbrano ljubljansko občinstvo je kralja zelo živahno pozdravljalo.
= Francosko predavanje gospoda Abel Hermanta, katero priredi Francoski institut, se bo vršilo v torek dne 9. t. m. ob 6. in en četrt v dvorani Filharmoničnega društva. Gospod predavatelj bo govoril o »tuji duši«. Vabijo se vsi prijatelji francoskega jezika.
Redna javna seja občinskega sveta, bode v torek, dne 9. majnika 1922 ob petih popoldne v mestni dvorani s sledečim dnevnim redom:	Naznanila	predsedstva.
Odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročila mestnega magistrata o raznih prošnjah za »prejem v domovonsko zvezo mestne občine ljubljanske. Personalno-pravnega odseka poročila: o dopisu magistrata glede besedila ustanovnega pisma Josip Lenčetovt obrtniške ustanove; o prizivu Antona For-tiča proti predpisu pasje takse; o izvolitvi 4 zastopnikov občinskega sveta v naborne komisije. Finančnega odseka poročila: o dopisu mestnega knjigovodstva glede plo-donosnega nalaganja glob za mestni ubož-ni zaklad; o dopisu mestnega gospodarskega urada glede nakupa glasbenega paviljona za Zvezdo; o dopisu gospodarskega urada glede posebnega kredita 500.000 kron za nujne poprave Mestnega doma: o ponudbi ing. Milana Lenarčiča za dobavo materi-jala za tlakovanje cest; o ponudbi Josipa in Milke Kubelka za nakup neke mestne stavbne parcele ob Ce9ti v Rožno dolino, o prošnji stavbinske delniške družbe Domus za prodajo ca. 30 mestnih stavbnih parcel za Bežigradom; o prošnji odbora za zvezo dolenjskih železnic z reško progo preko Severina nI Kulpi za prispevek. Stavbnega odseka poročila:o premembi stvabnega reda za mesto Ljubljano; o poročilu stavbnega urada glede ureditve Miklošičeve ceste in Ceste na južno železnico^ o poročilu stavbnega urada glede podaljšanja Aškerčeve ceste v svrho zveze s Cojzovo cesto in Bleiweisovo cesto; o poročilu gospodarskega urada glede odkupa sveta t svrho podaljšanja Ilirske tilice in razširjenja Holzapfiove ulice; o poročilu stavbnega urada glede zavarovanja brežin ob Ljubljanici; o prizivu Jadranske banke proti odloku magistrata glede prezidave bančnega poslopja v šelenburgovi ulici; o prizivu Alojzije Burger proti odloku magi-strata glede njene barake na trgu v Spodnji šiški; o prizivu Mateja Orehka proti odloku magistrata glede neke zasilne kuhinje v njegovi hiši Slomškova ulica 2; o dopisu vodstva mestne lektrične železnice glede zahteve tlakovanja tračnic električne železnice. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročila: o poročilu ravnateljstva glede oddaje električnega toka iz mestne elektrarne v obrtniške svrhe. o_ poročilu ravnateljstva glede novih določb o plačevanju vodarine; o poročilu ravnateljstva glede javnih vodnjakov v šiški; o poročilu ravnateljstva glede razsvetljave Zelene in stranske poti; o dopisu obratnega vodstva cestne električne železnice za ponovno zvišanje tarife; o prošnji Ivana F6derle za odpis večje porabe vode. Policijsko-zdravstvenega odseka poročilo o nujnih predlogih obč. svetn. dr. Tičarja glede raznih sanitarnih odredb, osohito glede prometa z živili na ljubljanskih trgih. Samostalni predlogi: obč. sveto-valca Tone Malgaja: glede uvedbe posebne davščine na konje za jahanje; glede uvedbe posebne davščine na lovske puške; glede uredbe ceste na pokopališče k Sv. Križu; glede uvedbe telefona v občinsko hišo v Spodnji šiški; glede naprave betoniranih gnojnih jam v Spodnji SiŠki; obč. svetovalca Josipa Pirca glede reorganizacije šol-sko-zdravniške službe. — Tajna seja: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno-pravnega odseka poročila: glede oddaje občinskih ustanov za učence obrtno-nadaljevalne šole; o raznih personalnih zadevah. Finančnega odseka poročila: o prošnji nižjih mestnih uslužbencev za nabavo službene obleke; o prošnji uradnikov stavbnega urada za zvišanje stavbnih doklad; o rteki prošnji za znižanje takse za sprejem v občinsko zvezo; o prošnji mestnega konjača za zvišanje odškodnine. Upravnega odbora mestne elektrarne poročilo o prošnji nekega uradnika za dovolitev izstopa iz mestne službe. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za obrtne koncesije.
» Vaja ljubljanskih gasilcev, ki se je vršila v nedeljo je v vsakem oziru izborno uspela. Ob 3. pop. je oddal grajski čuvaj v smeri proti Trnovem dva strela. Gasilska vaja se je izvršila na Dolenčevi hiši v Trnovem. Reševalna in ga9il£ka akcija se je izvršila točno po preje izdelanem načrtu. Osobito zanimive so bile reševalne vaje s široko platneno drčo napeljano iz okna 2. nadstropja, ter je povzročila večkrat obilo smeha med številnim občinstvom, ki je prisostvovalo gasilski vaji. Dozdevne ponesrečence, ki so jih našli v hiši so obvezali takoj na licu mesta in jih odpeljali z dvema ambulančnima vozovoma proti bolnici. Končno se je posrečilo gasilcem omejiti požar, ki je ogrožal trnovsko cerkev, župnišče in_ druge sosedne hiše. Prireditev je zaključil promenadni koncert pred Mestnim domom, ki je bil kljub raznim prireditvam in izletom jako dobro obiskan. Prireditev je posetil tudi g. župan v spremstvu več občihskih svetnikov.
= Jurjevanje na ljubljanskem gradu, šentpeterska in šentjakobska Ciril Metodova podružnica ste priredili v nedeljo običajno Jurjevanje na gradu. Prireditev je ob izjemno krasnem vremenu in vkljub številnim drugim prireditvam in izletom nepričakovano dobro uspela. Grajski vrt je bil napolnjen in prostori pred gradom so imeli polno veselih gostov. Okoli raznih paviljonov se je trlo občinstva, kot na najbolj živahnem sejmu. Veselica je trajala po pridpisu do 7. zvečer, nakar so se številni obiskovalci povsem mirno razšli. Z zadoščenjem ugotavljamo, da se je dovršila veselica, sicer jako živahno, joda brez izgredov in neumestnega pijančevanja, katero smo večkrat opažali preje pri podobnih prireditvah. — Jako ugoden je bil gmotni uspeh prireditve, ki izkazuje lep prebitek v korist naše Ciril Metodove družbe.
Delavstvo Westenove tovarne, ki Je 5e vedno v stavki, je imelo v nedeljo dopoldne shod, na kateram je razpravljalo o svojem položaju. Shod se je vršil v Narodnem ' domu In je bil izborno obiskan. — Nad brezobzirnim postopanjem pruskega pritepenca nad našim slovenskim delavstvom se zgraža 2e vsa poštena celjska javnost. Naša oblast pa ne poseže vmes In ne stopi na prste nemškemu Izkoriščevalcu slovenskih delavskih trpinov.
Maribor.
Pokrajina.
Rtiskf dan r pomoč *laduj6cim r Rusiji r soboto in nedeljo se je obnesel prav dobro. Ljubke gospodične so švigale kakor metuljčki od enega do drugega — in kdo bi odrekel vsaj dva dinarja? Vojaška godba v soboto zvečer na Trgu svobode sicer radi slabega mrzlega vremena ni privabila mnogo ljudi, toliko več pa v nedeljo zjutraj v park. Upamo, da bo pododbor pomožne akcije v Mariboru izkazal lepe vsote. — Kdor ni prav nič še žrtvoval, je njegova človekoljubna in bratska dolžnost, da izroči svoj obolus na altar bratstva v pomoč onemu narod«, ki je toliko za svobodo Slovanstvu žrtvoval.
V	Mariborski koči na Pohorju znaša od zdaj naprej prenočnina 32 K za osebo, za člane SPD 20 K, to pa največ za dve noči zaporedoma. V mesecu majniku se računa udeležencem šolskih izletov pod vodstvom učiteljskih oseb samo 8 K z* prenočišče, da se pospešuje zanimanje z« planinstvo med šolsko mladino.
Olepševalno društvo za Maribor priredi svojo ljudsko veselico dne II. junija (in ne t. junija-) v Ljudskem vrtu v velikem stilu.
Sokolska akademija v soboto zvečer v Narodnem domu je uspela nad vse prav izborno. Čudno, da niso priredili take veselice v Gotzovi dvorani, ki bi bila tudi natlačeno polna. Narodni dom je za take prireditve danes premajhen, posebno p&, kakor je nanesel slučaj v soboto, ko tudi v gledališču niso igrali »Prodane neveste«, ki je bila zadnji hip odpovedana in so skoro vsi, ki so mislili iti k »Prodani nevesti«, šli v Narodni dom.
Predstava »Prodane neveste« v soboto je bilo popoldne s posebnimi lepaki radi »obolelosti enega člana odpovedana. ..«
Gledališče. V torek, danes, zvečer se vrši premijera izvirne slovenske komedije goriškega rojaka A. Renar »Kirke«.
Brivnico na Glavnem trgu 1 je prevzel g. Koštomaj iz Celja ter se imenuje sedaj »Brivnica Union«.
»Dolce amor * Kavama »Drava«
hrani marsikaki »zaklad«. Neki taki zaklad, imenovan natakarica, je neki MirCc Adler naročil na dom, kakor sta se pogodila z dotično Dulcinejo. — »Zvezde prišle so, luna mila,« — a le nje ni bilo, čeravno je dobila na roko naprej kar tisoč dinai-jev. Fricek je bil užaljen in je šel tožit. Dulcineja je dokazala, da ni mogla priti, da ga ni hotela ogoljufati, nasprotno... itd.
Pobegnil je z doma enajstletni učenec Karl Farič od svojih starišev v Koroščevi ulici št. 6. — Fant je oblečen v modro obleko, ima črne nogavice ter kratko ostrižene rujave lase. — Komur bi bilo kaj znano o tem dečku, naj javi policiji.
—	Pobegnil je tudi nekf Stelcer, učenec 3. gimn. razreda. — čudna epidemija — pobeglosti — razsaja med mladino v Mariboru.
Nemarnost. »Tabor« se pritožuje v sobotni številki, da vračajo neki poštni uradi pisma z naleplenjem vijoličastih listkov »Unbekannt — Inconnu«. — To ni še največja zanikrnost, so še večje! Mnogi poštni uradi imajo celo še štampilije s starimi nemškimi in madžarskimi imeni. Ravno v Mariboru pa ima pošta celo carinske tiskovine, ki so sedaj v rabi v Nemški Avstriji za republiko Avstrijo, tako da gredo naše pošiljke s tiskovinami Nemške Avstrije v svet, ker spremljajo tiste carinske tiskovine pošiljke v inozemstvo. Kaj za Boga si mislijo v svetu o nas in o naši indolenci. To ni štedenje, ker, kolikor stane tiskovina, toliko plača stranka, ampak, to je nekaj — kar smrdi in kar je naroden in državen škandal. Pa tudi železnice, bodisi južne ali državne železnice imajo še nemške žige in tiskovine in te ravno take, ki prihajajo strankam v roke. Bodimo vendar možje, ne šleve! Poglejmo v Nemško Avstrijo! Tako je uboga, a vendar imajo vse tiskovine, vse žige, vse napise že prirejene za republiko. Ali nas ni sram?!
Nesreča ali zloba? Janezu Nunčiču je podstavil njegov tovariš v Ptuju nogo tako, da je Nunčič padel in si zlomil nogo. Pripeljali so ga v bolnišnico v Mariboi.
Cirkus Renlov? zopet pride v Maribor, kakor oznanjajo plakati po oglih in se nastani v Tomšičevem drevoredu.
Ponesrečil se je v petek dopoldne limbuški župnik g. Andrej Bračič, ko se je peljal s kolesom čez državni most ter sc hotel ogniti nekemu pasantu. Padel je » kolesom tako nesrečno, da se je po glavi pobil. Rešilni oddelek ga je obvezal te« potem njega in kolo z avtomobilom odpeljal v Limbuš.
Celle.
Sokolska akademija, ki se je vršila minulo soboto zvečer v Narodnem domu, je dobro uspela. Na sporedu je bila poleg raznih telovadnih točk tudi vesela enodejanka »Zamenjan bolnik«. Cisti dobiček te prireditve Je namenjen za nabavo krojev revnemu naraščaju.
Mestno vrtnarstvo je pričelo urejevati nove cvetlične gredice v parku pri kolodvoru. Ta park bo letos posebno lepo urejen.
Mestno hišo pri farni cerkvi kjer Je nastanjena »Glasbena Matica«, bo dala reno-viratl mestna občina. S tozadevnimi deli se je že pričelo. — Tudi marsikatere dru-ce hiše po mestu bi bile potrebne prenov-ljenja. To, da bo občina renovlrala svoje hiše, naj bi bila vzpodbuda tudi drugim hišnim posestnikom.
Celjski pekovski mojstri so svojim pomočnikom odpovedali kolektivno in mezdno pogodbo sklenjeno med njimi In pomočniki v decembru lanskega leta. Pravijo, da ne priznavajo nikakih obveznosti več, sklenjenih v omenjeni pogodbi. Pričakuje se, da bo vsled tega brezobzirnega postopanja sitih pekovskih molstrov nastal med njimi in pomočniki konflikt.
V	krojaški stavki v Celju se, kakor ču-Jemo, v terorizmu drugih mojstrov najbolj odlikuje bivši rdeči pridigar v Celju krojaški mojster ln »Farbenwechsler« B. Ta gospod, ki je danes eden najhujših reakcionarjev proti delavstvu, je bil svoj čas hud soc. demokratični organizator. Nekateri ga bodo menda že poznali, kak prijatelj Je bil n. pr. Sokolov, ki so ž njim delali skupno v delavnicah. Gospod B., nehajte vendar, ker ste taki, kot nastopate sedaj, že smešni In sl iz vas za hrbtom brijejo norca že celo vaši stanovski kolegi, če pa mislite še nadalje delovati v takem smislu proti delavstvu, pa Imamo še pripravljenega nekaj gTadlva n. pr. o denunciranju Sokolov svojčas, katerim oblastim, se boste že spomnili samL Pa za danes dovolj. Priče imamo na razpolago! Ne hodite preveč na solnce z vašo masleno glavo, da se vam ne raztopil
Shod NSS r Slov. Gradca. V nedfBo dopoldne se Je vršil v hotelu Balkan v
Slov. Gradcu velik shod narodnosociiali-stične stranke. Shodn Je predsedoval predsednik krajevne organizacije NSS Debelak, poročal pa Je narodni poslanec Brandner, ki je v obširnem govoru pojašnjeval najvažnejša naša politična vprašanja In »tališče, ki ga zastopajo narodni socljaltsti. Od konference v Genovi Je prešel na našo notranjo politiko In obravnaval posebno vprašanje razdelitve države na oblasti, ki se Je izvršil potom diktata, nadalje vpra-šanle Javnih nameščencev. Invalidov, vojakov In naših bolnic. Izrekel se je odločno proti sedanjemu absolutističnemu režimu, a istotako odločno za državo, katero J« treba braniti tako proti rušilcem od spodaj, kakor proti rušilcem od zgoraj. Najbolj napačna pa Je trditev, da Je nezadovoljstvu kriv srbski narod, kateri Istotako trpi pod režimom političnih špekulantov SHS, kakor trpimo So venci In Hrvati. Treba je z vsemi sredstvi delati na to, da se odravi sedanji absolutizem In brezzakonje. To zahtevajo državni interesi. Na vpraša«-nje. Je H res, kar so časopisi pisali o našem konzulatu v Rimu, je pesi. Bradne* odgovoril, da Je v tej stvari vložena interpelacija, ki bo stvar pojasnila. 0. Verhovo je nato prečital dve resoluciji. Prva se tiče invalidov, druga pa Javnih nameščencev. Bill sta enoglasno sprejeti ob splošnem navdušenju. Predsednik )e nato &>-. ključil ta sijajno uspeli shod.
Primorje.
Zensko dobrodelno društvo v Trsta to
si ustanovile ondotne Slovenke. Društvo ima namen pomagati šoski mladini in širiti med ženstvom izobrazbo potom predavanj in raznih tečajev. Podobno društvo se ustanovi tudi v Gorici in drugih večjih krajih.
Spletke proti avtonomiji Goriške. Go-
tovi italijanski krogi razpošiljajo našim županstvom vprašalne pole, ali so za to, 4a se del Goriške priključi k videmski pokrajini. S tem bi radi onemogočili Predilsko železnico ter_ namesto nje dosegli zvezo med Trstom in Avstrijo preko Vidma, kar bi bilo v neizmerno škodo Goriški.
Velik gozdni požar je uničil lepe nas*, de na Opčinah nad obeliskom. Požar je Up netila iskra iz lokomotive.
Usoda jugoslovanskega dezerterja. Hrvat Pavle Lijutič je pobegnil od vojakov ter prispel v Trst, da se odpelje v Ameriko Ker pa ni imel nikakih potnih listin, je zaupal svoje težave trem navihanm mornarjem. Ti so zahtevali 3600 lir, za kar mu bodo preskrbeli potni list in prosto vožnjo. Ko jim je izročil denar, so sleparji p«i begnili. Lijutič se je zatekel k policij, kf je sleparje sicer izsledila, obenem pa tudi njega vtaknila v zapor ter ga izroči našim oblastim kot begunca.
Utonil je v Kanomljici pri Spod. Idriji 60 letni hlapec Anton Mrak. V vodo je m* šel vsled pijanosti.
Umrl je v Barkovljah trgovec Iv. Cer*
gol.
Sokolstvo.
Sokol I. v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da se vrši redna telovadba moških in ženskih po sledečem redu: Na realni gimnaziji: Člani pondeljek. sredo, petek L oddelek od 7. do 8. in en četrt zvečer II, oddelek od pol 9. do 10. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. do ia. dopoldne prosta telovadba članstva. Članice torek la četrtek od pol 8. do tričetrt na 9. uro zvečer. Zenski naraščaj torek in četrtek od & in en četrt do 7. in en četrt zvečer. V šoli na Ledini: Moški naraščaj torek, četrtek in soboto od pol 8. do 9. zvečer. Dečki I« oddelek torek in petek od pol 6. do pol 7, zvečer. II. oddelek sredo in soboto od 5. do pol 7. zvečer. Deklice pondeljek in četrtek od s. in en četrt do pol 7. zvečer. Starejši člani sredo in petek od 7. do 8. zvečer S
15.	majem se prične redna telovadba na prostem »Trg Tabor«. Poživlja se vse članstvo, da najpozneje 15. maja vstopi, ker pozneje se ne bode sprejemalo telovadce« k letošnjim nastopom. — Zdravo[ Pred* njački zbor.
Šport in turistika.
Prvenstvena tekma Hermes: L. A. S. K. (a:o). Sodnik g. Hus; obisk mnimslen. Tekma se je vršila v obojestransko se me* njajočih brzih napadih in v ostrem tempu, ki ga je diktiral Hermes. Napadalna vrsta Hermesa, v kateri sta se posebno odlikovala desno krilo Zemljak in center Pleš, posebno zadnji s svojo mirno in preudarno igro, je z vstrajnostjo odločila tekmo. LA-SK, ki je z letošnjimi nastopi pokazal 2c lepe uspehe razpolaga z mladim požrtvovalnim moštvom. Njegova glavna zaslomba, srednji krilec Gaberščik, je bil najboljši igralec na igrišču in se bo s časom razvil v prvovrstnega igralca. Po dosedanjih rezultatih tekmovanj ljublj. drugorazrednih moštev bode brezdvomno pripadlo prvenstvo Hermesu, ki pride s tem v prvi razred. Poslednj'e tekme bodo odločile le Še drugo in tretje mesto. Najresnejši kandidat za drugo mesto je ljublj. Svoboda. Te poslednje tekme bodo nudile še dovolj ostofar bojev za točke.
Gledališče in glasba.
Poziv umetnikom. Pripravljalni odbor, za V. jugoslovansko razstavo poziva ponovno vse slovenske (tudi neorganizirane; umetnike na udeležbo. Vsi umejtvori morajo biti do 15. t. m. v Jakopičevem paviljonu. Zaboji naj bodo zunaj označeni a vedno označbo: »K. M.«. »K. S.« »D. S. U. U.« ali »Neorganiziran«. Potrebne tiskovine se dobe pri tajništvu pripravljalnega odbora, Ljubljana, Tehniška srednja šola, ter jih isto pošilja na zahtevo tudi po pošti. Umetniki v področju Maribora naj s« obrnejo do kluba Grohar, Maistrova ulic« štev. 17. II.
Društvene vesti.
Vrtno veselico priredi dne 14. maju pop. prostovoljno gasilno društvo Zalog
Sp. Kašelj s sodelovanjem godbe dravske divizije v Zalogu poleg postaje. Cisti dobiček je namenjen za kritje dolga, ki ga je napravilo društvo za nabave gasilskega voza.
Danes, v torek, dne 9. t. m. pevska ja in važen zadnji sestanek vsega zbor* Glasbene Matice pred turnejo t. Beograd. Vsil — Odbor,
Stran 4.
C. N. In A. M. Wllliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
»Mari si našel kako posebno novico?« je vprašala s kar moči brezbrižnim glasom, ko je sedla za mizo ►— s takšnim glasom, kakor govore nemara vse druge žene, kadar so v nopolni harmoniji s svojimi možmi.
»Ničesar zanimivega za naju Hva,« je odgovoril Roger. »Dokaj umazan umor v hotelu tretje vrste; vzrok in krivec sta seveda neznana.«
»V katerem hotelu?« se je osme-lila Klo, nalivaje kavo; ne daj Bog, da bi ji vztrepetala roka!
»Nikoli prej nisem slišala imena. Daj, da pogledam, kako se mu pravi. Oh, ,Westmoreland’! To te ne bo zanimalo. Govoriva o stvari, ki mi je na umu. Ali uganeš, kaj je?«
Beverley je zmajala z glavo. »Slaba ugibalka sem.«
»Deloma se tiče tudi tvojih biserov. Saj res, ali te je nizalka zadovoljila?«
»Oh, zelo,« je zamrmrala Bever-Iey, srebaje svojo kavo.
»Veseli me, da jih je spravila v red. Orgije je zdaj spet takšno kakor, da se ni nič zgodilo ž njim, kaj ne?«
»Čudovito je, res,« je trumoma izdavila žena.
»Mislil sem, da si nadejaš igra-čico za k zajtrku in pokažeš, ali je res vse v redu!« Rogerjev pogled se je s hladnim, okrutnim smehljajem zapičil v njene zrenice.
»Biserno ogrlje za k zajtrku — povrhu platnenega kostuma! Ogrlje, ki ga je nosila cesarica! Kakšna čudna ideja! Ne, ne, te prekrasne bisere bom nosila samo ob najslo-vesnejših prilikah.«
»Nu prav, namenil sem ti slovesno priliko,« je odgovoril Roger. »Saj baš o tem sem hotel govoriti s teboj. Prosil bi te, da razpošlješ vabila na domačo veselico z veliko večerjo in plesom, ki jo prirediva, kakor hitro bova nastanjena v svoji vili v Newporiu. Seliti pa bi se želel prej, nego sva bila namenjena. Sklenil sem, da si dam par dni dopusta. Obema bi nama koristilo malce počitnic na deželi.«
»Oh, gotovo da!« je pritrdila Beverley.
»In — stori mi, prosim, ljubav: nosi tisti večer cesarične bisere!«
XXVIII. POOLAVJE.
Gospod Jones iz Peorije.
O’ Reilly je bil baš prečital Klo-Jln zapisek ter ga zgenil in spravil v prsni žep, ko je pristopil k njemu mož, katerega je ime! v prvem hipu za tujca. Toda došlec je narahlo trenil z očmi ter jedva vidno pomežiknil; Justinu se je nekaj zasvetilo.
“JUGOSLAVIJA* 9. maja 1922
šte.v. 106.
»Nu, to je srečanje, ki me veseli!« se je vzradoval dobrovoljen glas. »Saj menda niste pozabili starega Dicka Jonesa — čeprav je že davno, kar ste bili pri nas v Peoriji. Zaneslo me je v Novi York, in tako hodim okrog ter prodajam zijala.«
»I, dobro vas še poznam, gospod Jones,« je rekel O’ Reilly. »Dajte, prisedite. Kaj bova pila v spomin na stare čase?«
Tako govoreč je opazoval nenavadno izpremembo Denhamove vna-njosti. Detektiv je bil slok. mladosten mož gibčne in čedne postave, svetlorjavih las, gladkega obraza in blede kože; Jones pa je imel rdečkaste, vršeče obrvi, krvavo nabrekle trepalnice in velike, nemirne oči, ki so se skrivale za izbočenimi naočniki. Tudi njegovi lasje so bili rdeči in kuštravi, in da si ni bil bogve kakšen debeluh, se je zdel vendar čokate rasti in neutaj-ljiv trebušnik.
Sedel je k O’ Relllyjevi mizi. Ker nista imela bližnjih sosedov in se tudi natakarji niso takoj zmenili za novega gosta, je ostalo znancema ar minut za nemoten razgovor. »Klicali ste me nujno. Kaj se godi pri .Krantzu’?«
»Več nego se sme razvedeti,« je dejal O’ Reilly. »Odkar sem vam telefoniral, se Je marsikaj izpremeni-
lo,	toda potrebujem vas bolj nego kdaj. Dekle, ki sem ji hotel pomagati, je bilo tu, z menoj. Med mojim telefonskim pogovorom pa je izginila ...«
»Izginila!«
»Nisem ji mogel slediti, zakaj takrat, ko sem zvedel kako in kaj, je bilo že prepozno, da bi jo bil dohitel; drugače me ne bi zdaj videli tu! Žrtvoval bi vas bil, da je bilo le količkaj upanja. Toda ni ga bilo — niti zdaj ga ne vidim. Morda ga najdete vi, ko vas poučim, ali pa se pokaže kdo, čigar obraz vam vdahne dobro misel. Povedati vam hočem vse, kar vem — razen imena neke gospe, ki ga ne smem zaupati niti tako preizkušeni molčečnosti, kakor je vaša.«
»Pridržki skvarijo dostikrat vse,« je rekel Denham.
»Moj ni te nevarne vrste.«
Natakar ju je zmotil v razgovoru.
»Ali vidite kaj zanimivega?« je vprašal Justin, ko sta bila spet sama.
»Nič znanih obrazov. Morda še pride kdo.«
O’ Reilly je zmajal z glavo, Tri-četrt na dvanajst je že. Tisti človek ali tisti ljudje, ki so se napovedali
—	ne meni, ampak dekletu, ki ga ni več tu — bi bili morali priti ob pol-dvanajstih.«
»Ako se čutijo varne — se pravi, ako vedo, da policija ne streže na-
nje, so najbrže tu,« je pripomnil Denham. »Toda na dan z vašo zgodbo. Vse zavisi od tega, da jo zvein čimprej.«
»Vse, zares,« je potrdil O' Relllv ter jel pripovedovati. Zamolčal ni ničesar, kar mu je bila povedala Klo, razen takih podrobnosti, ki so se tikale neposredno gospe Šandso-ve in njenega imena. Le s težavo je prikril dejstvo, da mu do zločina in kaznovanja krivcev ni toliko kakor do tega, da najde gospodično Ri-levevo. »Ne maram, da bi jo kdo imenoval v zvezi z umorom,« je dejal nazadnje, »in tudi ona noče, ne zaradi sebe, marveč zaradi gospe, za katero se poteza. Ako bi slučajno naleteli na Ime te dame, vas nujno prosim vsakaf&re obzirnosti.«
»Prav imate,« ga je pomiril Denham. »Posla bo itak preveč, da bi utegnil drezati v tuje zadeve. Dama, ki je nočete Imenovati, stoži zame izven slučaja. Kar pa se tiče Lovrenca Czernega, ki mu pravijo ,Churn\ in ostalih članov ,kampe’, jim seveda ne moremo prizanesti z natančnejšo pozornostjo. Kako daleč se spustimo v tem pogledu, je zgolj na Churnu in njegovi dulcineji
— na tisti Kit. Z veseljem bi ponudil vaši gospodični dobro službo in obilno plačo, kadar bo uganka razvozlana.«
»Ne verjamem, da bi iskala dela,« je rekel O’ Reilly.
»A tudi Kit mora biti vražja ptica. Zdi se, da je Churn njen stalni .šocelj’. Ako je ona umorila tistega deca v ,Westmorelandu«, ga je gotovo zato, da bi omogočila sebi in ljubčku skupno življenje — pozneje kdaj, ko bi se odkrižala Chuffa in ostalih. Zdi se, da so jo Imeli za pri-ganjačico in pomočnico, toda njen delež ji ni zadoščal. In zdajci je zagledala v svojem dosegu zaklad, o karšnem se ji dotlej še sanjalo ni! Kdo naj bi bila ta Kit, mi je povsem nejasno. Upam, da izvemo prej alf slej. Vaša mala prijateljica strelja naglo in dobro.«
»In pošteno,« je pripomnil O’ Reilly.
»Ljudje Chumove, Chuffove in Kitine vrste ne razumejo te besede,« je rekel Denham.
O’ Reilly se je spet zasmejal. Natihem pa je ves čas hrepenel po Kloji. Bila je kakor ustvarjena zanj
— demonček, mila stvarca, edino žensko bitje, ki ga je resno poželel v svojem življenju. Do današnjega večera, ko je otvorila njuno znanje s tem, da ga je nalegala In okradla, ni niti vedel zanjo, da je na svetu. Vzlic svojemu smehu je čutil, da ne bo srečen, dokler je ne vidi izven nevarnosti. Za hipec je kar pozabil Denhama in svoj posel ž njim. »Zdi se, da ji ugajam,« si je dejal. »Ako se mi ponudi le najmanjša prilika, bom gledal, da ji začnem ugajati še vse drugače.«	(Dalje prih.)
Razne ves®.
f' Dvanajstkrat je žrtvoval svojo kri
druge. V Londonu je bil odlikovan * zlato svetinjo delavec V. Tibble, bi je dvanajstkrat dal svojo kri v porabo in uspeh drugih. Vsega vkup so mu vzeli 8 litrov krvi. Med drugimi je otel s svojo požrtvovalnostjo življenje nekemu Američanu, ki je iz hvaležnosti daroval
100.000 dolarjev za zgradbo bolnice,
* Brezposelnost domačega alovaike-*a ljudstva. »Slovenska politika« piše: Popis tujcev v naši republiki nas je iz-nenadil. Najbolj nas je dirnilo, kako veliko tujih delavcev imajo zaposlenih mnoge tvornice, dočiin »o naši ljudje, Slovaki, brez dela in navezani samo na podporo brezposelnosti. Tako ima delo in jelo v patronski trornici 30 tujcev, v Siemens in Schuckertovem podjetju je čez 60 inozemcev, v Emailovki več ko 40 itd. Danes je samo v Bratislavi čez 5000 naših ljudi brez dela in v vsej Slovaški
30.000 pa še nekaj stotin povrhu. Gotovo pa je, da bo to število še naraslo. Važno dejstvo je to, da je velika večina teh madžarskih in avstrijskih delavcev ter uradnikov komunističnega mišljenja in da so vse dosedanje stavke in nemire provzročili tuji elementi, ki so ž njimi ogroževali konsolidacijo naših gospodarskih odnošajev na Slovaškem. Bes, da je bilo zadnji čas izgnanih 140 tujcev iz naše dežele, a na drugi strani je tvrdka Siemens in Schuckert sprejela 30 avstrijskih delavcev. Na ta način se ne bo zmanjšala brezposelnost naših domačih ljudi.
* Koliko je Židov? Židovski »Th<j American Israelite« sodi, da je Židov na svetu okoli 1.5. in Pr'> “'S Polovica vseh Židov živi r sUn : ^ na Poljskem in v Ukrajini po 3.3 milijona, v ostali Rusiji ■«n |)00 poo.ooo v Zedinjenih državah J,1	■
na Rumunskem 650.000, na *e Nemškem in v nemško-poljs«'« 1>‘ nah 540.000, na Ogrskem in v ^ slovaški republiki 550.000. v velik taniji in Avstriji po 300.000. V	• •	'
Aigentiniii, na Turškem m v pa živi približno 100.000 Židov.
* Stavka, za katero se živ krst , zmeni. Na Dunaju so že tri tedne zai?‘ vse knjigarne, ker stavkajo knjigarn'*«* pomočniki. — Pač žalostna slika	>,
nje dobe. da hodijo ljudje mimo zap . prodajalnie brez vsakega interesa in	■
javno mnenje ne pritiska ne. na to' ne.._j ono stran, da bi se pogajanja med »J ^ pričela.
ZELO PRIJETNO pr! ribanju hrpta, rok, nog in celega telesa, kov kosmetikum za negovanje kože^ zob in ust deluje lekarnarja Fellerfc-prijetno dišeči »Elsafluid«. Mnogo je močnejši in boljši kakor francoski žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvcjjr nate steklenice ali 1 špecijalnu stčf klenicu skupaj z zamotom in pošfe* nino za 72 kr. pošilja: Eugen V* Feller, Stubica donja, Elza trg 357, Mrovaško.	aa	;
MALI
OGLASI
m
PRODAJA:
KOMPLETNO, skoro novo pohištvo za eno sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista.__________________829
trgovska hiša" z upe-
ljanim vrtom sredi trga Sav. doline na prometnem kraju. Cena 85.000 Din. — Naslov v upravi lista. 827 HISA v bližini južnega kolodvora v Mariboru, sposobna za vsakega profesi-jonista. Pojasnila daje »Re-alitetna pisarna*, Mariboi,
Šolska ulica 5._________826
KRASNO malo posestvo v lepem mirnem kraju, blizu mesta Maribor, 5 minut oddaljeno od žel. postaje za Din. 115.000:—. Kavarna Tement, Glavni trg, Mari-
bor.	 825
ŠE MALO RABLJEN voz (Landauer) po jako ugodni ceni. Naslov v upravi lista.
 _______________________823
ROTACIJSKA črpalka — 25.000 1 delavne zmožnosti na eno uro, še malo rabljena. Naslov v upr. lista.
 _______________________821
2ELEZNA blagajna, velikost št. 3, fabrikat Wiex & Co. in nova kopirna stiskalnica. Kje, pove uprava
lista,__________________831
PR6DA SE posestvo, obstoječe iz enonadstropne hiše, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina z mešanim blagom, gostilna in pe. karija v bližini Celja. Ponudbe pod »Posestvo« na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5.	816
KOMPLETNA NOVA
oprava, mize, stoli, bilardi, foteli. ogledala, po jako ugodni ceni. Naslov v upr. lista.	8t8
LEPO posestvo pri Orte-neku blizu farne cerkve in šole s 6 orali lepega gozda za posekati in 7 orali njive, travnikov in sadnega vrta ter hišo, hlevi itd. Karl Breznik, Celje, Dolgopolje št. 1.__________________798
HISA z gostilno z 8 sobami in tudi nekaj zemlje po nizki ceni. Kupec r>t>j se zglasi osebno ali pismeno pri F. W. Rašica št. I, Velike Lašče.	769
KUP9:
PIANINO, klavir, orche-strion in godbeni automat. Hotel »Union«, soba št. 79.
822
SLUŽBE:
BLAGAJNIČARKA . kon-
toristinja se išče za Bled. Naslov pri upravi *lista. 828
INTELIGENTEN mladenič (bivši orožnik) išče službe skladiščnika ali vra. tarja pri hotelih ali drugje. Gre tudi v banko za slugo, (kjer je že bil) ali v kako drugo primerno podjetje. Govori slovensko, srbo-hrvatsko, rusko, nemško in nekoliko italijansko in češko. Nastopi lahko takoj. Ponudbe prosi pod št. 348 na upravo lista.	824
TOVARNA za lepenke v Domžalah IŠČE PREDDELAVCE izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schlei-fer) ali pa stroji za lepenko. Ponudbe na I. Bonač, Ljubljana, Čopova ulica 16.
b
SPREJME se dobra elnj lja na dom za perilo. N»* slov v upravi lista. "42-STAREJSA kuharica se tfrtjj koj sprejme k boljši bini proti mesečni plači od 600 K. Ker sta samo dv* osebi, bi opravljala tud); vsa hišna dela, služba lan« ka in stalna. Reflektira le na starejše moči z dob« rimi izpričevali. Starost naA, 30 let. Služba je na razpfffe lago blizu Rimskih Topi'* Naslov v upravi lista. 8tO
mZMO: ‘j
SLAMNIKE, moške ?£ ženske otročje prodaja hi debelo, cene solidne, P9*> strežba točna. Alojzij Skr*4 bar, tvornica slamnika J Domžale. Slovenija. »S?
ANDREJ OSET, MariboA Aleksandrova c. 57, Tel. 884 trgov, sena, slame, ktorW pirja, fižola, žita in dru4 gimi deželnimi pridelki te* drvami. Brzojavni Andrej Oset. Maribor.
POZOR! Zavarujte poljski pridelke proti toči, gozdov* proti požarom. Zvišajte z*4 varovalnino proti požaru nezgodam. Sklenite i,v" ljcnska zavarovanja z *n* kratnim plačilom. Pojasnil# in naročitve prevzame »Jj? dranska zavarovalna drujžjt, ba«. Glavni zastop v Celja* Lava št. 22.	8391
SokoIsIib potrebščini'.
za člane, članice in naraščaj
kakor tudi sukno za kroj priporoča tVTdka t
Ut SRARERliE
Ljubljana, Mestni trg 10.
HYDRAWERK
Dr. Louis Rdder Wien VII., Zieslersasse 7.
Specialitete:
Galvanski Hydra~elemetrti
nedosegljive kakovosti.
Originalni Bergmann (Berlin) inštalaterski materija!, kakor isolirane cevi itd.
& predvojno blago.
Veliko skladišče (tudi transit). Točna postrežba.
Ekspert.	Ekspert.
Veletrgovina haloških vin
Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov.	Cene	brezkonkurenčneI
Auto
Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila' Mast. — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi
Jugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
| M tesarjev is tesani lHA-: (iv srti:
9 takoj Ivan Zakotnik. 9
mestni tesarski mojster gu parna žaga v Ljubljani, _ V Dunajska cesta št. 46 W
1. vodomerec (VoltmanflGgel), 2. The-odollt, 3. Ntvellierfnst, 4. Risalne in pisalne mize, pisarn, omare, 5. Reminton p. st. 6. Centrifugalne črpalke. 7. Hoch-^ druckturbopumpe, 8. Žaga za rezanje hlodov (Kopfsage), 9. Turbina 5/8 PS 10. Polaka kovačnica, 11. Železna okna.
12. Pilotirka, 13. Dvigalo (Flaschenzug),
14. Piateau vozovi za ozkotirno zelez.,
15. Nakovalo (Ambos), 16. sod „Wat-proof", 17. več lesenih vrat, f8. Opeka W zidna, 19. Apno vgašeno etc. Vse takoj 891 v Ljubljani I Vprašanja pod ..Kalandero” R-*
na An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica št. 5.
m
n
a
o
&
o.
■s
39
O
G
s»
iščem
potnika
za M vitpino
na Štajerskem, le prvovrstno moč.
Nastop takoj!
Ponudbe pod št. 556 na upravništvo lista.
Move In jelove hlode
kupim takoj v vsaki množini in debelini, v dolžini od 4-16 m; Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga Ljubljana, Dunajska c. 46-
Na debelo:
Venci, šopki in cvetlice za neveste. Žico, svilen, krep, lafet in cigaretni papir Aba-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št 2 in 3. Cmilo la. Ha. Razglednice itd.
Uran — Papirnica
Ljubljana, Mestni trg Številka 11
vssrzrrress*
m
L
!!!!
Oaz perem zastonj! brez ropota, brez krtače Vaše perilo v dveh urah snežno-belo!
3az Vam prihranim ]ezo In muko! Kaltl laz sem nesebičen In neutrudljiv. Jaz prihranim čas In denar, kaltl las delam sam In ne zahtevam nobenega plačila 1 prlštedlm milo, ohranjam se z enim samim pranjem plačam, kaltl laz sem
živalske slike za n8^ malčke, na trdem kartona. Cena 8 dinarjev. (
O Zvezni knjigarni
Ljubljana, Marijin fig A
perilo že Is-
HELSON-FONTAN
W avtomatični pralni stroi. ■«* Predstavljanja in poskusno pranje, ne da bi trebalo kupiti pri
HELSON, Wien VI., Gmallagasse 2
za hotelom Kummer, Mariahilferstrasse, dnevno od 4-6 ure popoldne. Točen izvoz.	Telefon	9OT/W*-
Zastopstvo za SHS še za oddati.
- --©)©
jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg št 8, ob Ljubljanici.
obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po
Ustanovljen septembra 1919.
4
II O 2 10
Podružnica v Murski Soboti
čistih brez odbitka rentnega
Neposredno pod državnim nadzorstvom, mm?'
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
Tiska »žveaaa tiskarna« v UabUao*