Intervju - Prof. dr. Moderno Vzdrževanje Hidravlika Niko Herakovič proizvodno okolje hidravlike skozi čas OPL Rexroth Bosch Group Zastopstvo w $ \ hè Ergonomija Interna logistika Vitka proizvodnja Fleksibilna avtomatizacija Room w [Tgjifuzn Kontakt: Jakob Saksida G 041 383 669 ESD Clean Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo FESTD ^>POCLAIN 1 U ▼ Hydraulics OPL ste pnevmatika I hkfcwllla IMI MIEL omRon www.miel.si OmEGR PPT commerce Širok nabor hidravličnih ventilov POCLAIN Hydraulics vc-ntili za up'm i: k Mr kroga • Za odprte in zaprte tokokroge • Zasnovani za delovanje z visokim tlakom in tokom • Optimiiani za delovanje s Poclain Hydraulics sistemi ) Ventili za zaprte tokokroge Vensiliiii ziDorjvlj.ii'ie oprijema Xifo "ieNili pitfMitwaie li^jvtnib •DtSkrii ID>.I l "EBvitilo'> rejrtii Venitli ¡a prosti tek lokoimivHtTiH y Namenski krmilni bloki Interoranj v kompakten Wok, fci riviijj) ieluno lunkr.ljo hldravllirifNjn kr www.poclain-hydraulics.com BESEDA UREDNIŠTVA Gospodarska kriza, razvoj, blagostanje in tehnika Že nekaj časa se pri nas in v svetu napoveduje gospodarska kriza in recesija. Kdo bo tu najbolj prizadet in kdo lahko gospodarsko krizo reši? Kdo je tisti, ki je v zadnjih desetletjih in stoletjih sploh prispeval k razvoju, napredku in blagostanju, ki ga imamo? Zakaj so nekatere družbe bolj razvite kot druge in kaj je glavni motiv za napredek in razvoj? Postavljenih je nekaj vprašanj, katerih odgovori niso zahtevni in lahko pojasnijo razvojno stanje vsake države in dajo smernice za nadaljnji razvoj. Odkar smo vključeni v mednarodne organizacije, ki med drugim vodijo tudi statistične podatke, je zelo preprosto ugotoviti, kaj moram o storiti, da bomo v prihodnje bolj uspešni in da bomo ustvarili višji standard, ki si ga vsi želimo. Iz podatkov organizacije s kratico OECD (Organization for Economi, Cooperation and Development) hitro ugotovimo, kje zaostajamo za n ajbolj razvitimidržavami. Ome nilbom le tri področja. Prva je ekonomska svoboda, kar pomeni, kako je posamez aikom v neki držav i omogočeno svobodno ustanavljati podjetja, kako hitro pridobijo razna dovoljenja za delo in gradnjo prostorov itd. in kako država pri tem pomaga ali zavira. Tu smo zelo v zaostanku. Drugo področje pa je ra ziskave in razvoj. Tudi tu smo v primerjavi z razvitimi državami zelo v zaostanku. In tretje področje je izobraževanje. Prej omenjena mednarodna organizacija j e že večkrat ugotovila, da imamo pri nas nadpovprečno in neso-razmorno veliko režijskih služb na področju šolstva in izobraževanja. Ali je res tako težko za neko vlado, da ne ustvari raz-m er za podjetništvo? Preprosto se prav.la za ekonomsko svobodo kopirajo iz države, kjer je ta zelo velika. Lep primer ekonomske nesvobode so polemike o pr.vatnem šolstvu, ki se pri nas d ogajajo že nekaj časa. Ali ni za vse nas bolj primerno, za državo ce-nejein ekonomsko bolj u činkovito, da nekd o zgradi zasebno šolo in v njej izvaja javno veljavni izobraževalni program. Tako ustanovo morajo državni uradniki strogo nadzorovati, da se s tem vsi problemi tekoče odpravljajo. Ali spada način izobraževanj a s zasebnimi in državnimi ustanovami, ko starši sami izbirajo, kam bodo vpisali svoje otroke, med osnovna demokratična načela? Kaj pa je temeljni razvoj neke d ržave? Največji delež v celotni skupnosti pri razvoju prav gotovo nosi tehnika in inženirstvo. Seveda je povsem jasno, da se razvijajo in se morajo razvijati tudi druga področja, a brez tehnike in prakt ičnega in žen irstva ni praveg a razvoja. Z revijo Ventil se trudimo ptav v tejsmeri. Če se vrnem o nazaj samo za nekajdesetletij ali pol stoletja in pogledamo nekaj poklicev, ki so jih ljudje taknat opravljali, da to lahko preživeli, vidimo, kako ogromen napredek je bil narejen. Naj tu samo omenim gradnjo hiše, ki so jih ljudje preZ desetletji gtadili sami ob pomoči sorodnikov, sosedov in prijateljev. Ali pa delo na kmetiji, ko je bilo treba travo ročno kositi pred sončnim vzhodom, jo večkrat na roko o Vrniti, z rokaminaložiti navozin zložiti na skedenj. Ali pa triizmensko delo za tekočim trakom in pa delo z razeim i snovmi iv materiali, za katere šele danes ugotavljamo, da so bili strupeni. Samo poglejmo, kako imamo zastrupljeno slovensko zemljo v Celjski kotlini, na Koroškem, Kidričevem In dru gje. To odaj vemo, nikoli pa ne bomo izvedeli, koliko ljudi, ki so delali s temi snovmi, je predčasno zbolelo in umrlo. Nobenega dvoma ni, da je izboljšanje vseh prej opisanih delovnih mestomogoč ila tehnika in naravoslovje. Brez poznavanja naravnih tehničnih in drugih zakonitosti ter erez inovacij in novosti pri razvoju delovnih pripomočkov, opreme in strojev razvoja ne bi bilo. Ali se tega zaveda tudi naša vlada? Mislim, da ne! Ko bomo nekočspoznali, Oa je treba miad e, najbolj sposobne ljudi usmerjati v naravoslovje in tehniko in da je že mladino lj udem, v os novno šolske m izobraževanju, treba dati nekaj osnov iz prej navedenih področij, bomo lahko boljoptimističnigleke našega razvoja. Prav gotovo je res, da moramo imeti tudi dobre pravnike, ueitelje i td.,t oda!? Če odgovorimo na postavljeno vprašanje, kdo bo re-šilgospočarsko krlzo, je aašodgovor, da p redvsem vlaganje v razvoj novih produktov, novih tehnologij i e novih storitev. Tuditu je res, da so vospodarska kriza rešuje tudi s spodbujanjem večje potrošnje prebivolstva in države, a dolgoročno je razvojtist i , ki je najbolj učinkovit. Tu moramo dodati, da mora biti razvoj trajnosten, kar ppmeni, brez posebnih rtaan-skih učinkov. Janez Tušek Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 351 sreo POGANJAMO PRIHODNOST ob 20. uri Gallusova dvorana Cankarjev dom v Ljubljani Spoštovane bralke in spoštovani bralci revije Ventil, Slovenci imamo bogato tehniško kulturo, ki nas kot narod postavlja na svetovni zemljevid. Naši predhodniki so strojništvo utrjevali z izkustvenimi in kasneje znanstvenimi presežki, mi pa se ob stoletnem smelem delovanju strojništva na Univerzi v Ljubljani od njih učimo ter gradimo na inovacijah, da bo slovensko znanje poganjalo gospodarstvo tudi v prihodnje. Dejstvo je, da ima Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani največ neposrednega sodelovanja z gospodarstvom v Sloveniji in s tem odločilno podpira gospodarski razcvet, ki je v današnjem globalnem svetu odvisen od sposobnosti ustvarjanja novega vrhunskega znanja in njegovega uspešnega prenosa v gospodarstvo. Ob tem pa smo s kar dvema od sedmih slovenskih ERC prestižnih evropskih projektov, objavami v revijah Nature in drugih vrhunskih znanstvenih dosežkih tudi ena najuspešnejših znanstvenih inštitucij v državi, na najbolj priznani svetovni lestvici pa med 200 najboljšimi fakultetami za strojništvo. Več kot polovico prihodka ustvarjamo z raziskovalno dejavnostjo, kar se med drugim odraža v novih visokotehnoloških delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. Naša uspešnost se kaže tudi v tem, da vedno več visokotehnoloških podjetij odpira nove obrate v Sloveniji zaradi tehniško izobraženih strokovnjakov. Tako in še bolje želimo delati tudi vnaprej, za blaginjo Slovenije. Stoletnico strojništva na Univerzi v Ljubljani bomo obeležili s slavnostno akademijo, ki bo v torek, 26. novembra 2019, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. prof. dr. Mitjan Kalin Dekan Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani Častni pokrovitelj slavnostne akademije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. ULIOO Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo VSEBINA | INTERVJU Izzivi sodobne proizvodnje - pogovor s prof. dr. Nikom Herakovičem ..............................................................354 | DOGODKI • POROČILA • VESTI.............................................................................................................................. 360 | NOVICE • ZANIMIVOSTI .................................................................................................................................................369 | MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Saša Stradovnik, Rok Pučko, Aleš Hace Interaktivna laboratorijska aplikacija s kolaborativnim robotom in holografskim vmesnikom mešane resničnosti HoloLens na primeru vijačenja................................................................................................... 378 | VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Franc Majdič Vzdrževanje hidravličnih naprav - 6. del ........................................................................................................................388 | HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Darko Lovrec Hidravlika na področju gradbeništva - 5. del ............................................................................................................... 394 | UPRAVLJANJE PROIZVODNJE Saša Muhič Pureber, Stanislav Nosirev Proizvodni informacijski sistemi naslednje generacije.................................................................................................. 404 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Zaporni cilinder DFST (FESTO)........................................................................................................................................ 408 Samosesalna univerzalna črpalka za različne medije (HENNLICH).................................................................... 409 Hitre električne pritrdilne enote za tirna vodila - LKE (INOTEH)......................................................................... 410 Linerani senzor položaja D-MP (SMC) ..............................................................................................................................411 KonfiguratorCombiTac (STAUBLI)......................................................................................................................................412 | NOVOSTI NA TRGU Povečana varnost mehanskih tlačnih stikal SUCO (INOTEH) .................................................................................414 Vakuumsko prijemalo piCOBOT (INOTEH) ....................................................................................................................415 Adapterji RediMount™ (INOTEH).......................................................................................................................................416 Vrtljiva obračalna os (HIWIN) .............................................................................................................................................417 Novi dvopoložajni servo proporcionalni ventil Parker TFP (PARKER HANNIFIN) .........................................417 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Hladilniški sušilniki stisnjenega zraka (OMEGA AIR)...................................................................................................418 | LETALSTVO In Memoriam - dr. Henri A. Wassenbergh, dr. Michael Milde...................................................................................... 420 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Nove knjige ................................................................................................................................................................................. 422 | PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh ......................................................................................................................................... 424 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 53 INTERVJU Izzivi sodobne proizvodnje - pogovor s prof. dr. Nlkom Herakovicem Dragica Noe Prof. dr. Niko Herakovič je predstojnik Katedre za izdelovalne tehnologije in sisteme ter vodja Laboratorija za strego, montažo in pnevmatiko - LASIM na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. V obdobju od 1996 do 2004 je bil urednik revije Ventil in je bistveno prispeval k njegovi uveljavitvi ter obliki, ki jo ima še zdaj. Pogovor bo potekal v povezavi z njegovim delom pri razvoju konceptov pametnih tovarn in zagonu prototipnega oz. demonstracijskega sistema pametne tovarne v laboratoriju LASIM. Prof. dr. Niko Herakovič Ventil: V zadnjem času je bilo veliko povedanega in napisanega o novih konceptih proizvodnje, ki so dobili skupno ime pametne tovarne. Kaj natančno opredeljuje pametne tovarne? Prof. dr. N. Herakovič: V zadnjem času je res veliko govora o t. i. pametnih tovarnah, vendar ni neke jasne predstave, kakšna naj bi takšna tovarna bila. Večina si predstavlja pametno tovarno, ki je popolnoma avtomatizirana in predvsem robotizirana. Vendar moramo biti pri tem previdni. Pametna tovarna je namreč lahko robotizirana tovarna, nikakor pa ni vsaka robotizirana tovarna tudi pametna. Za to je potrebnega nekaj več. Pametna tovarna mora biti sposobna upravljati kompleksnosti, mora biti učinkovita, fleksibilna in agilna ter robustna, torej mora biti manj podvržena zunanjim vplivom in zastojem. V pametni tovarni ljudje, stroji, izdelki in drugi viri komunicirajo drug z drugim, tudi s kupci in dobavitelji, torej z oskrbovalno verigo, kar omogoča skrajševanje pretočnih časov. Zato morajo biti objekti obravnavani kot subjekti. Pri tem potrebujemo standardizirane mrežne vmesnike, ki omogočajo komunikacijo, edinstveno identiteto in spomin, avtonomnost in možnost lokaliziranja v vsakem trenutku. Še posebej pomembno pa je, da morajo biti vsi (proizvodni) procesi, postopki, izdelki in stroji popisani z modeli v digitalnem okolju. Tisto najpomembnejše, kar opredeljuje pametno tovarno, za razliko od klasične, pa je, da sprejema pametna tovarna večino odločitev samodejno in v veliki meri avtonomno, pri tem pa ji pomagajo umetna inteligenca (AI) in digitalni agenti, ki so neke vrste digitalni ljudje. Ventil: Kateri so razlogi in pogoji za uspešno delovanje tovrstnih sistemov? Kako z njimi zagotoviti večjo učinkovitost proizvodnje? Prof. dr. N. Herakovič: V bistvu gre pri pametni tovarni za kibernetsko-fizične sisteme. Ko povežemo fizični svet in kibernetski svet v celoto, dobimo rešitve, ki omogočajo, da na primer roboti, ki so sami po sebi le kos kovine in na nek način »neumni«, postanejo inteligentni, samoučeči se roboti. Seveda 354 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 Slavnostna otvoritev demonstracijskega centra Pametna tovarna na podlagi programske opreme, podprte z umetno inteligenco in na podlagi učinkovitih povezav med obema svetovoma. Podobno velja za stroje, senzorje strojni vid itd. Torej, bistveni so inteligentni algoritmi na podlagi umetne inteligence, ki delujejo v ozadju, in pa učinkoviti komunikacijski protokoli oz. povezave med posameznimi sistemi, ki omogočajo, da lahko posamezni kibernetsko-fizični sistemi izmenjujejo podatke in tako komunicirajo do te mere, da lahko uskladijo delovne naloge, izdelajo plan dela itd. tako, da bo proizvodni proces potekal najbolj učinkovito. In tudi če pride med izvajanjem plana izdelovalnega procesa do motenj, zastojev ali sprememb naročil, lahko kibernetsko fizični sistemi z nadzornimi algoritmi oz. umetno inteligenco to med seboj povežejo in najdejo najboljšo možno rešitev, da bo izdelovalni proces potekal naprej najbolj učinkovito. Podlaga, da lahko sistemi komunicirajo med seboj, je sledljivost izdelka z radiofrekvenčno identifikacijsko tehnologijo - RFID (ali kakšno drugo tehnologijo), ki deluje brezstično, na daljavo, podobno kot bančne kartice, parkirne kartice itd., ki v sebi nosijo zapise oz. informacije skozi celotni izdelovalni proces oz. v celotni življenjski dobi izdelka, da lahko kibernetsko-fizični sistemi od njih dobijo informacije in tako vedo, kaj se v procesu dogaja in kaj morajo samo postoriti. Ventil: Ali lahko opredelite zgradbo in potrebne podsisteme v pametni tovarni? Prof. dr. N. Herakovič: Zgradba pametne tovarne ni več tako hierarhična, kot pri klasični tovarni, ampak gre bolj za mrežno strukturo. Nekatere klasične, tipično hierarhične komponente tovarne odpadejo, ker jih nadomestijo digitalni dvojčki in digitalni agenti. Osnovno arhitekturo pametne tovarne določa standard RAMI 4.0 (Referenčni Arhitekturni Model Industrije 4.0). V laboratoriju LASIM smo ta model nadgradili s konceptom distribuiranih sistemov, digitalnih dvojčkov in digitalnih agentov. Vse skupaj smo zapisali v t. i. arhitekturni model LAS-FA (Lasim Smart Factory), ki zelo natančno določa, kje in na kakšen način uporabiti te tri koncepte pri snovanju pametne tovarne in kako se izogniti vele-podatkom. Na podlagi modela LASFA je zgrajena tudi pilotna pametna tovarna v laboratoriju LASIM. Sicer slonijo pametne tovarne in celotna industrija 4.0 na širokem spektru znanih in novih tehnologij. Prve so tehnologije, ki so že toliko razvite, da jih redno uporabljamo v industrijskih procesih. Druga skupina so tehnologije, ki so že do neke mere znane, vendar se še naprej razvijajo in so v industrijskih okoljih v omejenem obsegu tudi že implementirane. V tretjo skupino sodijo tiste tehnologije, pri katerih poteka intenziven razvoj, uporabljajo se v laboratorijskih okoljih ali v pilotnih projektih in bodo zrele za implementacijo v industrijsko okolje v prihodnje. Če pogledamo ožji izbor nekaterih razvijajočih se in prihodnjih tehnologij, ki jih lahko imenujemo najpomembnejše tehnologije Industrije 4.0 in pame- Ventil 4 / 2019 • Letnik 25 3 55 INTERVJU tne tovarne, so to vsekakor simulacije in digitalni dvojčki, internet stvari, avtonomni roboti, aditivne tehnologije (3D tisk), obogatena in virtualna resničnost, velepodatki (Big Data), tehnologije oblaka, kibernetska varnost ter horizontalna in vertikalna integracija. Vse te tehnologije zelo raziskujejo in jih v takšni ali drugačni obliki že uporabljajo v laboratorijskih okoljih in v pilotnih projektih pametnih tovarn. Poleg teh tehnologij se predlagajo še mnoge druge, pomembne tehnologije za tovarno prihodnosti, kot so oddaljeno in prediktivno vzdrževanje strojev, potem tehnologije, povezane z inteligentno logistiko - usmerjanje na podlagi podatkov, droni, avtonomna vozila in druge. K prihajajočim in razvijajočim se tehnologijam lahko prištejemo še naslednje tehnologije: umetna inteligenca in strojno učenje kot najnižja raven umetne inteligence, tehnologije veriženja blokov itd. Ventil: Kakšna je vloga simulacije procesa proizvodnje v realnem času? Prof. dr. N. Herakovič: Kot sem že omenil, so natančni in dinamični simulacijski modeli proizvodnih procesov in izdelka za tovarno prihodnosti oz. pametno tovarno zelo pomembni. Ko gre za povratnozančno povezavo simulacijskega modela z realnim proizvodnim sistemom in procesom, govorimo o digitalnih dvojčkih procesov, sistemov in logistike. Tu govorimo o logistiki delovnih mest, proizvodnih linij, celotni interni logistiki in tudi o navezavi na celotno dobaviteljsko verigo, torej o eksterni logistiki - zaobjamemo lahko torej vse od mikrologistike preko metalogistike do makrologistike. Vloga pametne tovarne je prav v tem, da lahko komunicira tudi navzven z dobavitelji in kupci in ves čas optimizira proizvodni proces tudi glede na zunanje parametre. Torej, digitalni dvojčki predstavljajo hrbtenico pametne tovarne. Prva stopnja na poti do digitalnega dvojčka je izdelava digitalnega modela proizvodnega procesa in sistema, kjer vse detajle z vsemi najmanjšimi vplivnimi parametri preslikamo v digitalno okolje in zgradimo kopijo realnega procesa in sistema v virtualnem okolju. Tu moramo biti zelo natančni pri popisu realnega sveta in ne smemo zanemariti manj vplivnih parametrov, če želimo v digitalnem okolju izvajati identičen proces, kot ga izvajamo v realnem okolju. V naslednjem koraku povežemo digitalni model tovarne s procesi in sistemi v realni tovarni in dobimo digitalni dvojček realne tovarne. Če lahko oba komunicirata v realnem času, je racionalno gledano digitalni dvojček ves čas enak kot je realni proces. Ta način pride v poštev le v pravih pametnih tovarnah, kjer moramo za sprejemanje odločitev uporabiti digitalne agente, ki delujejo s podporo umetne inteligence na nižji ravni. Tako sprotno, v realnem času, popravljajo proizvodni proces in proizvodne sisteme in jih prilagajajo trenutnim potrebam, kar je tudi njihova glavna vloga. Tako zagotavljajo maksimalno fleksibilnost in agilnost proizvodnega sistema z minimalnimi po- tratami. Sicer pa je lahko v realnem življenju ta povratna zanka mnogo počasnejša, kar je seveda odvisno od posameznega realnega procesa in od potreb ter namenov uporabe digitalnega dvojčka. Tako lahko poteka povratna zanka na urni ali dnevni ali celo tedenski podlagi. V tem primeru vlogo digitalnih agentov in umetne inteligence prevzame človek. Namreč, ko že imamo digitalni dvojček realne tovarne, smo dosegli stopnjo, ko lahko izvajamo »kaj-če« scenarije v digitalnem okolju in pri tem ne porabljamo realnih virov, to je materiala, ljudi, energije, prostora itd. Tako lahko zelo učinkovito optimiziramo vse proizvodne in logistične procese tudi naprej. Ventil: Demonstracijski sistem pametne tovarne, ki ste ga skupaj s sodelavci zgradili v laboratoriju LA-SIM, je plod lastnega razvoja in raziskav. Kaj vas je vodilo pri njegovi zasnovi? Ste dosegli zastavljene cilje? Zakaj ste se lotili lastnega razvoja, ali takih sistemov ni mogoče kupiti? Prof. dr. N. Herakovič: Pametna tovarna, ki smo jo kot pilotni projekt postavili v našem laboratoriju, je koncipirana na specifičen in izviren način in vključuje digitalne agente ter umetno inteligenco. Takšnih demonstracijskih sistemov za zdaj ni mogoče kupiti. Zato smo tudi šli v lastni razvoj. Demonstracijski center pametna tovarna v našem laboratoriju nam omogoča nadaljnje raziskave na področju pametnih tovarn. Predvsem lahko bolj poglobljeno študiramo različne koncepte pametne tovarne ter njihov vpliv na učinkovitost, agilnost in fleksibilnost celotnega sistema. Prrav tako lahko bolj poglobljeno raziskujemo robne pogoje vključevanja umetne inteligence ter digitalnih agentov, digitalnih dvojčkov, pametnih ročnih delovnih mest v povezavi s kolaborativnimi roboti ter drugih omogočitvenih tehnologij v sistem pametne tovarne. Tudi študentom lahko sedaj omogočimo poglobljen študij in praktično delo na sistemu pametne tovarne in tako omogočimo prihodnjim inženirjem strojništva, da pridobijo ustrezne kompetence. Enako lahko omogočimo tudi strokovnjakom iz industrije, ki si želijo na specializiranih delavnicah pridobiti ali poglobiti znanje o konceptih in tehnologijah pametnih tovarn. Na ta način zagotavljamo bolj kakovosten prenos znanja v prakso, s čimer pomagamo tudi pri doseganju ciljev, ki si jih je zastavila Slovenija v strategiji Pametne specializacije. Nekatere tehnologije, ki smo jih najprej preverili v našem centru, smo že uspešno aplicirali tudi v različnih podjetjih. Na tem mestu se želim posebej zahvaliti koncernu Kolektor, predvsem mag. Valterju Lebanu, za finančno pomoč pri postavitvi našega centra. Ventil: Lahko na kratko predstavite zgradbo sistema in za kakšne izdelke je namenjen? Prof. dr. N. Herakovič: Pametna tovarna vključuje robotizirano montažno linijo, pametno regalno skladišče, pametno ročno delovno mesto in 3D tiskalnik 356 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 Prof. Herakovič pojasnjuje princip delovanja pametne tovarne za izdelavo sestavnih delov. Zasnovana je v skladu z arhitekturnim modelom pametne tovarne LASFA in na konceptu distribuiranih sistemov, sledljivost in podlaga za komuniciranje med posameznimi gradniki pa je izvedena s tehnologijo RFID. Obenem vključuje vse glavne tehnologije Industrije 4.0, od digitalnih dvojčkov, digitalnih agentov z umetno inteligenco, simulacije in animacije, virtualne in razširjene realnosti programskega orodja LPM, ki smo ga razvili sami za funkcioniranje pametnega delovnega mesta, kolaborativne in industrijske robote, tehnologije interneta stvari, tehnologije oblaka, analitiko podatkov, aditivne tehnologije itd. Komunikacija med posameznimi gradniki je zagotovljena s komunikacijskim protokolom OPC UA (Open platform communication with unified architecture), ki uporablja kriptiranje in s tem tudi do neke mere kibernetsko varnost. V demo centru je možno izdelati različne izdelke in variante izdelkov. Eden od izdelkov je Računalnik Raspbery Pi, ki omogoča izdelavo različni variant tudi z uporabo 3D tiskalnika - te variante si lahko naročnik naroči tudi po internetu in jih tiskalnik izdela, nato grejo v proizvodnjo. Drugi izdelek je plošča s 64-timi polji za ploščice različnih barv in z barvami, ki jih imamo na voljo, omogoča več kot 1070 kombinacij oz. variant izdelka. Posamezni digitalni agenti, ki temeljijo na nižji stopnji umetne inteligence, komunicirajo z lokalnimi digitalnimi dvojčki in med seboj ter z globalnim digitalnim agentom in planirajo proizvodni proces glede na aktualna naročila in vire ter material, ki ga ima tovarna trenutno na voljo. Če kaj manjka, lahko globalni agent sporoči dobaviteljski verigi, kaj je treba dobaviti, s tem, kar ima na voljo, pa izdela najboljši plan dela in zažene proizvodnjo. Celotna pametna tovarna v demo centru je torej sestavljena iz realnega in digitalnega sistema, medsebojna komunikacija in povratne zanke pa potekajo preko lokalnih oblakov v samih distribuiranih sistemih, informacije, ki so pomembne za globalne agente in digitalne dvojčke pa izmenjujejo preko globalnega oblaka. Ventil: Ste pri svojem delu sodelovali s slovenskimi podjetji in koliko? Prof. dr. N. Herakovič: Naš laboratorij je izjemno močno vpet v sodelovanje s slovenskimi in tujimi podjetji. Takoj, ko razvijemo neko novo tehnologijo ali koncept, ga večinoma preverimo v realnem okolju. Pogosto pa črpamo izzive iz realnega okolja, nato v okviru raziskovalnega dela v laboratoriju iščemo ustrezne rešitve, jih najprej preverimo v laboratorijskem okolju, nato pa jih prenesemo v realno industrijsko okolje. Ventil: Kako so pripravljena slovenska podjetja v primerjavi s podjetji po svetu za nove izzive in za uvajanje konceptov pametne tovarne? Ventil 4 / 2019 • Letnik 25 3 57 INTERVJU Demonstracijski center Pametna tovarna Prof. dr. N. Herakovič: Po mojem vedenju so nekatera slovenska podjetja, tudi v primerjavi z evropskimi, izjemno aktivna na področju uvajanja Industrije 4.0 in konceptov pametnih tovarn. Seveda gre večinoma le za uvajanje posameznih tehnologij Industrije 4.0 kot podporo LEAN-u, kar imenujemo Digitalni Lean. Nekaj podjetij v Sloveniji je tudi takšnih, npr. podjetje KOLEKTOR, ki postavljajo pravo podlago pametni tovarni in imajo izdelano strategijo v tej smeri. Torej pravih pametnih tovarn v Sloveniji še nimamo, je pa v podjetju Kolektor postavljena pilotna proizvodna linija, ki jo lahko imamo za pametno. Težko je ta trenutek govoriti o razširjenosti pametnih tovarn v svetu, ker se nekatere tehnologije, ki so potrebne za učinkovito uvajanje koncepta pametne tovarne, v realnem okolju še vedno razvijajo, kot je npr. tehnologija 5G. Poleg tega je treba za vsako realno aplikacijo razviti kup komunikacijskih vmesnikov. So pa iniciative uvajanja koncepta pametnih tovarn v svetu izjemno močne, npr. v državah EU, v ZDA, na Kitajskem, na Japonskem in tudi v Južni Koreji. To pomeni, da uvajajo posamezne tehnologije in segmente koncepta pametnih tovarn v realno okolje. V EU prednjači Nemčija, ki je s to iniciativo začela leta 2011, potem so zelo aktivne nekatere evropske regije, ki se povezujejo v mreže, kot je npr. iniciativa Vanguard, povezava regij Grad Est, BadenWuerttemberg in Saarland itd. Ventil: Se povezujete tudi z drugimi raziskovalnimi ustanovami in kakšen je posluh države pri financiranju? Prof. dr. N. Herakovič: Pri razvoju konceptov pametnih tovarn se seveda povezujemo tudi z drugimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji v Sloveniji in tudi v Evropi. Sodelujemo v različnih projektih in drugih povezovalnih iniciativah. Naš laboratorij je član SRIP-a tovarne prihodnosti, v okviru katerega sodelujemo z različnimi podjetji in raziskovalnimi organizacijami. Enako počnemo tudi kot člani Tehnološke mreže Tehnologije vodenja in DIH Slovenija. Poleg tega smo vključeni v evropsko regionalno iniciativo Vanguard. Posebej bi omenil program GOSTOP, v katerem sodelujemo s Kolektorjem, z IJS, s TECOS-om in nekaterimi drugimi. Ta program, ki ga financira država, je na področju razvoja tovarn prihodnosti prvič zares povezal različne akterje na tem področju v Sloveniji, da so združili raziskovalne in razvojne kapacitete in zares začeli sodelovati. Tako je nastalo že nekaj izjemnih rezultatov, ki bodo v prihodnje pomembno vplivali na razvoj pametnih tovarn v Sloveniji in na dvig dodane vrednosti na zaposlenega. Ministrstva, kot so MGRT, MIZŠ in še posebej SVRK izkazujejo seveda velik interes za naše delo in še posebej za področje tovarn prihodnosti ter pomagajo z različnimi razpisi in iniciativami. Vendar kot je to pogosto, je denarja vedno premalo. Ventil: Koliko so študenti Fakultete za strojništvo vključeni v delo Laboratorija na področju razvoja novih proizvodnih konceptov? Prof. dr. N. Herakovič: V delo laboratorija na področju razvoja in aplikacije tehnologij ter konceptov pametnih tovarn so vključeni predvsem doktorski 358 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU študentje in študentke, ki tvorijo srce laboratorija. Prav tako so vključeni diplomanti univerzitetnega RRP in visokošolskega VSŠ študija in tudi magistrskega študijskega programa. Sicer se študentje in študentke spoznavajo s tehnologijami in koncepti pametnih tovarn v okviru praktičnih oz. laboratorijskih vaj. Ventil: Ali bodo lahko ob koncu študija pridobili ustrezne kompetence za delo v sodobni proizvodnji in katere so nujne? Prof. dr. N. Herakovič: Vsekakor se v tej smeri trudimo vsi na Fakulteti za strojništvo. Tudi v laboratoriju LASIM je to tako moj cilj in tudi cilj mojih sodelavcev. Pri predmetih, ki jih predavam, se trudim podajati tudi najsodobnejše tehnologije na področju proizvodnih sistemov. Z demonstracijskim centrom Pametna tovarna je to še nekoliko lažje. Tako vsak, ki posluša moje predmete, pridobi vsaj osnovne kompetence na področju modeliranja in programiranja digitalnih dvojčkov ter povratnozančnega krmiljenja proizvodnega procesa, programiranja robotov v virtualnem in realnem okolju in tudi na drugih pomembnih tehnologijah industrije 4.0. Vse te tehnologije vadijo v laboratorijskem okolju v okviru laboratorijskih vaj. Vsekakor bodo morali tudi v realnem proizvodnem okolju pridobivati vedno nove tehnične kompetence, predvsem s področij informacijskih in komunikacijskih tehnologij, meha-tronike in kibernetskih sistemov - razumeti bodo morali predvsem povratnozančno krmiljenje. Poleg tehničnih kompetenc bodo izjemno pomembne tudi socialne kompetence, kot so zmožnost učenja, timsko delo, odgovornost, zmožnost reševanja problemov itd. Tudi na tem področju se trudimo in zagotavljamo pridobiti vsaj osnovne kompetence v okviru študija. Ventil: Je mogoče uporabiti pridobljeno znanje in metode dela za povečanje učinkovitosti tudi v dru- gih procesih, kot na primer v upravi ali pa v zdravstvu? Prof. dr. N. Herakovič: Seveda so robni pogoji in tip »proizvodnega procesa« v upravi in zdravstvu drugačni, kot v proizvodnem okolju. Vendar lahko znanja in metode dela, predvsem če omenim digitalne dvojčke procesov v povezavi z vitkostjo, zelo uspešno apliciramo tudi v drugih sektorjih, kar smo dokazali že z nekaj projekti. Ventil: V decembru pripravljate posvet Avtomatizacija strege in montaže ASM, ki je že mnogo let mesto za izmenjavo dosežkov med industrijo in Laboratorijem LASIM. Kaj želite letos še posebej poudariti? Prof. dr. N. Herakovič: Kot ste že omenili, je Posvet ASM, ki se ga vsako leto udeleži okrog 150 udeležencev večinoma iz realnih industrijskih okolij, izjemna priložnost za izmenjavo dobrih praks, kar je za razširjanje digitalizacije in konceptov ter tehnologij pametnih tovarn v realno industrijsko okolje najpomembnejše. Na ta način udeleženci pridobijo nova spoznanja, znanja in kompetence, s tem pa pripomorejo k hitrejšemu dvigu dodane vrednosti na zaposlenega v lastnem podjetju. To je cilj, ki ga v Sloveniji zasledujemo skoraj vsi. Zato bomo tudi na letošnjem posvetu govorili o novih tehnologijah I 4.0, njihovi aplikaciji v realno okolje, o dobrih praksah, o kibernetski varnosti itd. Ventil: Prof. Herakovič, najlepša hvala za izčrpne odgovore in za tako jasno ter podrobno predstavitev možnosti, ki jih ima proizvodnja v prihodnosti za povečanje svoje učinkovitosti in konkurenčnosti. Izr. prof. dr. Dragica Noe UL, Fakulteta za strojništvo Uredništvo revije Ventil POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2019 -ASM M9 4. decembra 2019 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 5 9 DOGODKI • POROČILA • VESTI POLETNA ŠOLA STROJNIŠTVA NAVDUŠUJE VSE VEČ MLADIH Med 20. in 23. avgustom se je odvila že šesta Poletna šola strojništva, ki poteka pod okriljem Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Zanimanje za poletno šolo med mladimi vsako leto narašča, letos se je je udeležilo kar 71 mladih iz vse Slovenije. Namenjena je osnovnošolcem 8. in 9. razreda in srednješolcem od 1. do 3. letnika. Mentorji so mladim najprej predali teoretična znanja, nato je sledila praksa. Udeleženci so, pod strokovnim vodstvom, zasnovali, izdelali in preizkusili svoj izdelek. Izvedenih je bilo sedem delavnic, in sicer: ► Gradnja in preizkušanje modelov avtomobilov; ► gradnja letala na daljinsko vodenje; ► izdelava hidravlične roke; ► izdelava in modeliranje prenosne vremenske postaje; ► poišči balon in ga predri - s kamero in laserjem; ► tekmovanje izdelave in vožnje modelov avtonomnih električnih vozil; ► USB hlajenje pijač in zraka. Poišči balon in ga predri - s kamero in laserjem Izdelava hidravlične roke Udeleženci, ki jim je kljub napornemu urniku ostalo dovolj energije, so jo lahko porabili na različnih organiziranih popoldanskih aktivnostih. Zabavali so se v trampolinskem parku, se preizkusili v karting vožnji in svojo iznajdljivost pokazali v sobi pobega. Poletno šolo smo zaključili s prireditvijo, ki je potekala v petek, 23. 8. 2019. Na prireditvi so udeleženci predstavili vsako izmed delavnic in pokazali izdelke, ki so jih po predstavitvi lahko odnesli domov. Vedo-željneže je na prireditvi sprejel tudi dekan Fakultete za strojništvo prof. dr. Mitjan Kalin, ki jim je predal potrdilo o udeležbi. Za konec smo posneli še skupinsko fotografijo, ki bo mlade spominjala na ta zanimiv Tekmovanje izdelave in vožnje modelov avtonomnih električnih vozil in ustvarjalen teden, ki so ga preživeli na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo na Poletni šoli strojništva ter upamo, da se vidimo prihodnje leto. Prepričani smo, da smo jih kar nekaj navdušili, da bodo gojili svoje zanimanje in naklonjenost do strojništva in se čez nekaj let vrnili v predavalnice naše fakultete kot študenti. www.fs.uni-lj.si 360 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI •ss 5. Študentska tehniška konferenca -ŠTeKam 2019 Kvalitetno znanje ni samo tisto, ki ga ponujajo predavanja in učbeniki, pač pa predvsem tisto, ki ga pridobimo z aktivnim raziskovalnim delom, saj vodi k novim spoznanjem in odkritjem. Zato je prav, da je na vseh stopnjah izobraževanja, še posebej na univerzitetni ravni, poleg rednega učenja in študija omogočena raziskovalno delo in tudi predstavitev dosežkov raziskav. V ta namen Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani vsako leto pripravi Študentsko tehniška konferenco, ŠTeKam, ki je namenjena študentom z vseh stopenj študija. Pri organizaciji konference uredniškemu odboru (doc. dr. Tomaž Berlec, doc. dr. Miha Brojan in doc. dr. Boštjan Drobnič) kot promocijski sponzor pomaga tudi revija Ventil. Udeleženci Študentske tehniške konference. Foto: arhiv FS 5. študentska tehniška konferenca, poimenovana ŠTeKam 2019, je potekala v četrtek, 12. septembra 2019 v prostorih Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Na začetku je navzoče pozdravil uredniški odbor ter razložil potek konference. Po skupnem uvodu je konferenca potekala v dveh vzporednih sekcijah, v katerih je bilo predstavljenih 15 prispevkov, ki so kljub nazivu tehniška konferenca pokrivali tako tehniška kot tudi netehniška področja študija. Študentje prihajajo z ljubljanskih fakultet za strojništvo, elektrotehniko, naravoslovnotehniške fakultete, fakultete za turistične študije in filozofske fakultete. Vse prispevke so recenzirali mentorji. Avtorice in avtorji so v desetminutnih predstavitvah predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela z dodiplomskega in podiplomskega študija. Predstavitvam so sledila še vprašanja občinstva in zanimive diskusije. Prispevki so objavljeni v zborniku konference ŠTeKam, ki obsega 116 strani in je skupaj s posameznimi prispevki zaveden v bibliografskem sistemu CO-BISS. Prispevki pokrivajo področja, kot so: ► Energijski prihranki v pomivalnem stroju ► Tribološke lastnosti nanokompozitov ► Rekonstrukcija objekta v obliki oblaka točk ► Določanje pasemske čistosti kranjske sivke ► Vpliv spola na dojemanje poezije ► Vpliv avtomatizacije na učinkovitost proizvodnje ► Ekooznake organizatorjev potovanj ► Modeliranje odlepljanja traku ► Stabilna stanja povezanih gumijastih balonov ► Stabilnost mejne plasti na pomikajoči plošči ► Modeliranje gubanja pri rasti tankih filmov ► Uporaba Bayesovega pristopa pri kalibriranju ► Uklon nosilca ► Umetna roka s polimernimi mišicami ► Gubanje tanke krožne plošče na elastični podlagi Konferenca je ponovno pokazala, da mnogi študenti želijo pridobiti znanje in izkušnje z raziskovalnim delom, rezultate svojega dela pa znajo tudi odlično predstaviti javnosti. Poleg tega je konferenca tudi priložnost za pridobivanje novih stikov in razvoj novih idej. Uredniški odbor Študentske tehniške konference ŠTeKam Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 361 DOGODKI • POROČILA • VESTI Mednarodna konferenca »Fluidna Tehnika / Fluid power 2019« povezava gospodarstva in znanosti Mednarodna konferenca »Fluidna Tehnika / Fluid Power 2019«, dvodnevni strokovni dogodek s področja hidravlike in pnevmatike, je potekala 19. in 20. septembra v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru. V okviru letošnje konference je bilo izpostavljeno sodelovanje raziskovalnih inštitucij z gospodarstvom - prenos novih tehnologij in rešitev za potrebe oz. za naročnike iz gospodarstva. To se je odražalo tudi v razmerju udeležencev konference - približno dve tretjini udeležencev je prišlo iz gospodarskih organizacij in slaba tretjina iz raziskovalnih sredin, delujočih v okviru univerz in inštitutov, tako domačih kot iz tujine. Med udeleženci je bilo deset vodij razvoja ali razvojnih oddelkov v podjetjih, ki se ukvarjajo s fluidno tehniko. Konferenca je bila zelo dobro obiskana Pomen nujnega sodelovanja med izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami z gospodarstvom sta v svojem nagovoru poudarila tudi letošnja predstavnika Univerze v Mariboru in Fakultete za strojništvo. Tako prof. dr. Urban Bren, prorektor za prenos znanja na Univerzi v Mariboru, kot prof. dr. Iztok Palčič, prodekan za infrastrukturo in sodelovanje z okoljem na Fakulteti za strojništvo, sta izpostavila pomen prenosa znanja naslednjim generacijam in partnerjem iz industrije, tako na ravni univerze kot na neposredni ravni fakultete. Pri tem ne gre samo za prenos novega znanja naslednjim generacijam mladih inženirjev, temveč za zelo pomemben prenos znanja inženirjem, ki uspešno in »pod pritiskom« že delujejo v industrijskem okolju. V okviru Fakultete za strojništvo UM to poslanstvo izpolnjujemo že dolga desetletja - v mesecu novembru namreč praznujemo 60-letnico ustanovitve študija tehnike in tehnologij na Univerzi v Mariboru. V treh uvodnih plenarnih predavanjih smo se seznanili s trendi razvoja in novimi izzivi hidravlične pogonske tehnike, rešitvami za učinkovitejšo povezljivost pnevmatičnih komponent in sistemov v okviru koncepta Industrija 4.0 ter z vlogo Evropske krovne organizacije za hidravliko in pnevmatiko - CETOP na področju fluidne tehnike. 362 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Direktor za znanost in razvoj na inštitutu IFAS (orig. Institute for Fluid Power Drives and Systems), Univerze RWTH iz Aachena v Nemčiji, dr. inž. Olivier Reinertz, je predstavil nove rešitve ter možnosti in priložnosti nadaljnjega razvoja hidravlične pogonske tehnike, primerne za trajnostni razvoj okolja in izzive prihodnosti. Energetska učinkovitost, uporabna doba komponent, novi materiali komponent in hidravlične tekočine, čista energija in mobilnost, povezljivost komponent in sistemov ter tudi vpliv na zdravje so bile osrednja točka njegovega predavanja. Internet stvari in tehnologije koncepta Industrija 4.0 predstavljajo evolucijski korak združevanja strojne in programske opreme ter povezljivosti, ki pomaga podjetjem in ljudem, so se že dodobra uveljavili tudi na področju fluidne tehnike. To problematiko in že uveljavljene primerne industrijske rešitve je v drugem uvodnem predavanju poudaril mag. David Rager iz podjetja FESTO AG & Co. K, iz Esslinge-na v Nemčiji. Kot primer »dobre prakse«, ki izpolnjuje vse zahteve sedanje digitalizacije sodobnih pnevmatičnih pogonov in tehnologije, je izpostavil Festo Motion Terminal, odličen primer standardizirane platforme za cyber-fizikalni sistem. Razvoj takšnega sistema vključuje vse potrebne korake -od zasnove fizikalnega modela, izbire primernega koncepta vodenja in preverjanje delovanja pod realnimi obratovalnimi razmerami. Zaradi dobro premišljenega koncepta fuzije mehanike, elektronike in programske opreme je dosežena nova, višja raven v smeri prilagodljivosti in fleksibilnosti naprav s področja pnevmatike. V tretjem uvodnem predavanju so bili izpostavljeni pomen, vloga in delovanje CETOP-a, ki vključuje tudi zbiranje podatkov, vezanih na trenutno stanje in razvoj branže tako posameznih članic v Evropi kot po svetu. Omenjene vidike je predstavil podpredsednik za ekonomske zadeve pri CETOP-u, gospod Carlo Vergano. Poslanstvo in vloga strokovnih združenj, kot so CETOP, FTS (Fluidna tehnika Slovenije), SDFT (Slovensko društvo za fluidno tehniko), FEANI (Evropska federacija nacionalnih inženirski združenj) ... je bila tudi osrednja tema okrogle mize. Debata se je »vrtela« okoli vprašanja - so strokovna združenja zgolj združenja, namenjena sama sebi, ali pa so koristna in je vključevanje uporabnikov v združenja s področja fluidne Vsi predstavljeni prispevki so bili razvrščeni v pet tematskih skupin, ki so si smiselno sledile: razvoj komponent fluidne tehnike, testne naprave in testiranja na področju fluidne tehnike, koncepti vodenja in nadzora na področju fluidne tehnike, inovativni primeri uporabe ter vzdrževanje in nadzor komponent in sistemov fluidne tehnike. Števil- ne novosti, pristope k razvoju in sam potek razvoja komponent in sistemov, posebnosti, dosežke ... so predstavili tako tuji kot domači avtorji. Večina obravnavane tematike v prispevkih se je nanašala na reševanje problemov iz industrije ter za industrijo. Na povezovanju podjetij iz gospodarstva z Univerzami in razvojnimi oddelki, reševanje dejanskih perečih problemov in zgolj raziskave, ki so včasih bile pretežno teoretične narave ali »same sebi namen«, je bil glavni poudarek te konference - podpora gospodarstvu. Vsi smo prepričani, da je le takšna oblika sodelovanja edina prava in tudi smiselna pot razvoja vseh sodelujočih partnerjev. Seveda ne smejo manjkati tudi temeljne raziskave, pri čemer je njihove izsledke treba prenesti v industrijsko prakso. Razen znanstveno strokovnih predavanj je konferenco spremljala tudi razstava, ki je bila enkratna priložnost za mreženje in neposredni pogovor s predstavniki razstavljajočih podjetij. Dodatne priložnosti za izmenjavo strokovnih mnenj so bile tudi v okviru družabnega večera konference, ki ima že uveljavljen naziv »V objemu fluidne tehnike«. Več informacij o dogajanju na konferenci, razstavljavcih, glavnem in spremljevalnem programu si lahko ogledate na spletni strani konference: http://ft.fs.um.si/ html/uvod.html. Na podlagi predstavljenih prispevkov in diskusije lahko rečemo, da v Sloveniji ne samo spremljamo dogajanje na področju razvoja fluidne tehnike v svetu, temveč tudi sooblikujemo trende. Prav tako tudi skrbimo za podmladek, ki se ukvarja s tem področjem tehnike. Tako smo tudi letos podelili Zlate diplome fluidne tehnike najboljšim diplomantom, ki so poslali svoje naloge na natečaj. Letošnja prejemnika Zlate diplome sta bila dva. Jaka Čadež, diplomant Fakultete za strojništvo UL, je dobil nagrado za svojo diplomsko nalogo z naslovom »Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kom-penzatorjem«, in Aljaž Čakš, diplomant Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM (študijski program Mehatronika), nagrado za magistrsko delo z naslovom »Krmiljenje in nadzor naprave za vzdržljivostno testiranje hidravličnih komponent«. Žrebanje praktičnih nagrad in sklepna misel s kratkim povzetkom predavanj sta ob koncu konference zaokrožili raznoliko dvodnevno konferenčno dogajanje. Vsi prispevki, predstavljeni na konferenci, so tematsko urejeno,zbrani v zborniku konference, ki ga je izdala Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Več informacij o dogajanju na konferenci, razstavljavcih, glavnem in spremljevalnem programu si lahko ogledate na spletni strani konference: http:// ft. fs.um.si/html/uvod.html. Prof. dr. Darko Lovrec, Doc. dr. Edvard Detiček, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo tehnike celo nuja. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 363 DOGODKI • POROČILA • VESTI Jesenska šola na temo velepodatkov in visokozmogljivega računalništva (Big Data and Hpc) na Fakulteti za strojništvo univerze v Ljubljani Visokozmogljivo računalništvo je glavna tehnologija, s katero znanstveniki in inženirji po vsem svetu izvajajo zahtevne simulacije realnega okolja in si tako poskušajo odgovoriti na pomembna raziskovalna ali razvojna vprašanja, še preden naredijo eksperiment ali prototip izdelka. Slika 1: Udeleženci Jesenske šole Velepodatki in visokozmogljivo računalništvo, ki je potekala Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani od 17. do 20. 9. 2019. Pomembno področje, kjer visokozmogljivi računalniki igrajo posebno vlogo, je umetna inteligenca in s tem povezano obvladovanje velepodatkov ter učenje iz njih. Z razvojem novih velikih znanstvenih inštrumentov, kot je npr. veliki hadronski trkalnik v Cernu, evropski sinhrotron v Grenoblu, teleskop SKA, z razvojem interneta in platform, ki temeljijo na velepodatkih (družbena omrežja, platforme za deljenje podatkov in za skupinsko delo, internet stvari, tehnologije veriženja podatkovnih blokov ...) izjemno hitro narašča količina podatkov, ki so namenjene znanosti in na podatkih temelječemu gospodarstvu. Iz teh podatkov lahko izluščimo novo znanje in ga nato prodamo v obliki nove storitve ali izdelka samo, če obvladujemo tehnologije za shranjevanje, analizo, prikaz in učenje iz teh podatkov. Mnoga velika svetovna podjetja, katerih poslovni modeli temeljijo na učinkovitem obvladovanju omenjenih sklopov, veliko investirajo v nakup najsodobnejše opreme, nekatera pa gredo še korak dlje in sama razvijajo najboljšo strojno in programsko ± LECAD Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo opremo za velepodatke, kot npr. Google z razvojem programskih paketov Hadoop, Tensor Flow ter procesorskih enot Tensor processing unit. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS) smo že pred časom prepoznali pomembnost omenjenih tehnologij. V laboratoriju LECAD smo pred tremi leti razvili odprti spletni tečaj (MOOC) na temo Obvladovanje velepodatkov z RHadoop, ki bo januarja 2020 začel s svojo 6. izvedbo na spletni platformi Future Learn. Letos pa smo se odločili organizirati tudi jesensko šolo na temo Velepodatki in visokozmogljivo računalništvo. Ta jesenska šola je potekala kot aktivnost projekta PRACE-6IP od 17. do 20. 9. 2019. V sklopu te šole se je okoli 50 udeležencev iz Slovenije in iz drugih držav EU naučilo, Slika 2: Predavateljica dr. Amy Krause iz Univerze v Edinburgu je predstavila tehnologiji Hadoop in Spark. 364 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Slika 3: Tehnologijo SALOME je predstavil dr. Paul Rascle, vodja raziskave in razvoja na franconskem EDF predavanja so bila dopolnjena s konkretnimi vajami, pri katerih so se udeleženci povezali s superračunalnikoma na UL FS in na Univerzi v Edinburgu in so tako sami preizkusili vsako izmed predstavljenih tehnologij. Poleg 4 predavateljev iz Slovenije (dva iz UL FS, eden iz IJS in eden iz UL FRI) so bili med predavatelji še strokovnjaki z Univerze v Edinburgu, iz francoskega energetskega velikana EDF in iz Italijanskega superra-čunalniškega konzorcija CINE-CA. Jesenska šola je pokazala izjemen pomen tovrstnega prenosa znanja iz tujine v Slovenijo. Tudi preko nje Slovenija ostaja v stiku z najboljšimi in vztrajno pridobiva ugled in prepoznavnost na Evropskem superraču-nalniškem zemljevidu. kako obvladovati velepodatke z uporabo naslednjih tehnolo- gij: Hadoop, RHadoop, Spark, TensorFlow in SALOME. Vsa Dr. Janez Povh UL, Fakulteta za strojništvo MOTOMAN HC10 6-osni-kolaborativni robot YASKAWA Motoman HC10 je 6-osni kolaborativni robot z nosilnostjo 10kg in polmer dosega R=1200mm. HC10 predstavlja novo generacijo robotov, ki so zmogljivi, cenovno dostopni, vsestransko uporabni, preprosti za uporabo in Izdelani za Integracijo v Industrijske procese. Roboti so namenjeni uporabnikom, ki iščejo preprosto in hitro avtomatizacijo nalog, ki jih industrijski roboti opravljajo v bližini ljudi v sodelujočem načinu delovanja. Varno sobivanje z uporabniki Varnostni krmilnik FSU: Functional Safety Unit Tehnologija PFL Power and Force Limiting Aplikacija EasyTeach - natančno ročno vodeno učenje in programiranje robota Brez varnostne ograje Vgrajena funkcija kontrole sile ob dotiku na vseh šestih robotskih oseh Gibljivi deli robota so oblikovani tako, da preprečujejo možnost poškodb Varnostni standard - aplikacija za industrijske robote: ISO 10218-1 (5.10.5 Power and Force limiting) Varnostne funkcije za krmilnike industrijskih robotov: ISO 13849-1, PLd, CAT3 Tehnična specifikacija za delovanje kolaboratlvnih robotov: TS15066 Enostavno programiranje Neposredno premikanje robotske roke s pomočjo ročnega vodenja Pametni vmesnik (Smart HUB) za programiranje po principu »enostavnega učenja« t A Blsnode Solution Krmiljen z YRC1000 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 365 DOGODKI • POROČILA • VESTI AGRA, kmetijstvo in živilstvo nove generacije Vrhunska mednarodna sejemska razstava Prikazane so bile novosti, med njimi tudi svetovne premiere, vrhunska tehnologija in tehnika za poljedelstvo, živinorejo, gozdarstvo, živilsko-predelovalno industrijo, vinogradništvo, vinarstvo in ekološko kmetijstvo, semena in sadike, sredstva za prehrano ter varstvo rastlin in živali, odlična živila in vina. V posebnem sejemskem oddelku so razstavljavci prikazovali prednosti in priložnosti, ki jih nudi digitalizacija. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru je predstavila delo prototipskega robota in robota za nanos fito-farmacevtskih sredstev, ki je že v redni uporabi. Množičen obisk sejma AGRA 2019 Digitalizacija v kmetijstvu in živilstvu Digitalizacijo so razstavljavci predstavili v hali A in v hali C3. BAJTASIST d. o. o. je prikazal izdelek bTERRAdi-gitalfarmer - celostni sistem avtonomnega upravljanja z infrastrukturo v rastlinjakih preko senzorske palice z računalniško in mobilno aplikacijo ter bTERRA home - samovzgojni hidroponični sistem. USCOM d. o. o. je ponudil spletno in mobilno aplikacijo SledatFullfarm za sprotno zapisovanje kmetijskih opravil na terenu, pametne senzorje in regulator za digitalno spremljanje in nadzor temperature in vlage v prostoru, spremljanje in nadzor vročinskega stresa pri govedu, sistem za spremljanje lokacije vozila, delovnega stroja in živali na paši. PROVENTUS d. o. o. se je predstavil s Posadi.si digitalnim žepnim asistentom za vrtnarjenje. Temelji na spletni in mobilni aplikaciji, ki vrtičkarje spremlja med celotno vrtnarsko sezono: od načrtova- nja zdravega vrta ob upoštevanju dobrih vrtnarskih metod do pobiranja pridelkov. Z njim želijo približati vrtnarjenje čim širši populaciji, še posebej začetnikom in otrokom. Rešitve, ki jih razvijajo, stremijo k ozaveščanju in reševanju perečih okoljskih težav, kot so pomankanje vode (vrtni senzorji) ter izguba biodiverzitete (platforma za menjavo semen). Vrtnarjenje pa dokazano pomaga tudi proti depresiji, izboljša spanec in prispeva k boljši prehrani. Nenazadnje se Posadi.si uporablja tudi kot orodje za učenje sodobnih tehnologij IKT med starejšimi. Več informacij: http://posadi.si/ FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE UNIVERZE V MARIBORU je predstavila prototipskega robota študentov, ki je nastal v sodelovanju z drugimi fakultetami (tekmovanje med evropskimi univerzami) ter robota, ki se že uporablja v kmetijstvu. Rovitis 4.0 je avtonomni robot večjih dimenzij, namenjen resni uporabi za nanos fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v vinogradih. Razvoj robota poteka v okviru italijanskega razpisa EIP AGRI, kjer Katedra za biosistemsko inženirstvo nastopa kot edini tuji partner v sklopu celotnega razpisa. Robot ob podpori različnih senzorjev (LIDAR, RTK-GPS, IMU, odome-trija) deluje avtonomno, tako da se samodejno premika po obdelovalni površini in izvaja nanos FFS. V času sejma je bila izvedena demonstracija avtonomnega delovanja robota na testnem poligonu. eVineyard, eOrchard (ELMIBIT d. o. o.) je ponudil celovite rešitve za podporo pri odločanju in avtomatizaciji v sadovnjakih in vinogradih (podpora pri odločanju o namakanju, merjenje vlažnosti zemlje, daljinsko krmiljenje namakalnih sistemov, avtomatizirano krmiljenje namakalnih sistemov, inteligentno sledenje produktivnosti sezonskih delavcev in avtomatski izračun plač sezonskim delavcem, podporo pri odločanju o škropljenju na podlagi meritev z vremenskimi postajami, avtomatizirano izdelava kmetijskih evidenc, analize stroškov, delovnih nalogov, ter podporo pri strokovnih agronomskih odločitvah na podlagi meritev z vremenskimi postajami). 366 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Nove tehnologije na Agri Dogajanje na AGRI Ob avstrijski Štajerski, deželi partnerici sejma AGRA, so se predstavile Madžarska, Hrvaška, Severna Makedonija, Poljska, Bolgarija, Vietnam in projekt »CityCooperation II", ki povezuje 24 mest sosednjih Slovenije, Avstrije in Madžarske. Pridelovalce, poslovneže, strokovnjake in potrošnike so poleg vrhunskih ponudnikov z vseh kontinentov povezovale najpomembnejše strokovne, gospodarske in stanovske organizacije, kot so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij GZS, Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije, kmetijsko-ži-vilske šole in univerze, Zveza podeželske mladine Slovenije, Kmetijski inštitut, kampanja EU varujemo skupaj, številne Lokalne akcijske skupine ter druge krovne ustanove. Strokovni posveti Najboljše tradicije in nove trajnostne prakse so oživljale strokovne razstave in predstavitve rej-skih dosežkov s področja govedoreje, konjereje, reje drobnice in razstava avtohtonih pasem domačih živali s ponudbo izdelkov s teh kmetij. Ma-neža je vsak dan vabila z zanimivim dogajanjem. Vsak dan so z zanimivimi delavnicami, vodenimi ogledi, predavanji in praktičnimi nasveti vabili bujni sejemski vrtovi: osrednji sejemski vrt Biotehniške šole Rakičan z več kot 300 rastlinami za samooskrbo, poligon Zeleni dragulji narave, Per-makulturni center Pomurskega sejma, gozdno--parkovni nasad, slovenski trsni izbor in ekstenzivni nasad jablan starih sort. Agra je napovedala Slovenijo - evropsko gastronomsko regijo 2021 Hrana iz naše bližine, pridelki in izdelki avtohtonih slovenskih pasem živali in sort rastlin so pomemben del projekta Slovenija - Evropska ga-stronomska regija 2021. Vsak dan jo je napovedovala Agrina kuhinja s kulinaričnimi stvaritvami iz slovenskih izdelkov, nagrajenih na strokovnih ocenjevanjih kakovosti ter iz svežih vrtnin sejemskih vrtov. Na Dan gastronomije, v ponedeljek, 26. 8. 2019, je delovna skupina Slovenija - evropska regija gastronomije 2021, posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, organizirala strokovni posvet z naslovom »Slovensko kmetijstvo in gastronomija«. Razstava Gospodarske zbornice Slovenije, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je predstavila najpomembnejša slovenska živilska podjetja in ponujala vsakodnevne degustacije in ugodne nakupe njihovih izdelkov. K ugodnim in zdravim nakupom domačih slovenskih dobrot ter pokušnjam so vabile Tržnica mladih kmetov, Agrina tržnica, kulinarična in turistična ponudba Pomurja, Medeni in Vinski hram. Ob številnih poslovnih srečanjih na razstavnih prostorih je v torek potekal madžarsko-slovenski poslovni forum z naslovom »Inteligentne odločitve v agronomiji« s poudarkom na protitočnih sistemih in dronih v kmetijstvu, ki mu je sledilo mednarodno kooperacijsko srečanje MEET4BUSI-NESS AGRA 2019. Veliko vlogo pri izvedbi bogatega strokovnega programa so imele številne institucije, v ospredju pa je bilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki je zanimive posvete vsak dan pripravljalo na razstavnem prostoru hale A in s tem poskrbelo, da so bili posveti namenjeni za širšo javnost.V soboto so sejem obiskali udeleženci konference evropskih kmetijskih ministrov, ki je dan prej potekala na Ptuju. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 367 DOGODKI • POROČILA • VESTI Podelitve priznanj strokovnih ocenjevanj kakovosti pod okriljem sejma agra 2019 Na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti mlečnih in mesnih izdelkov, brezalkoholnih pijač, vina, medu ter kmetijske mehanizacije in opreme je sodelovalo 428 proizvajalcev s 1389 izdelki. Priznanja so svečano razglasili in podelili na sejemsko nedeljo, ponedeljek in torek. Na sejmu AGRA so se po stanovskih dnevih zvrstili: ples sejemskih maskot, tekmovanje v plesanju polke, tekmovanje v vlečenju vrvi, srečanje mladih kmetov in podeželske mladine, srečanje kmečkih žena in deklet, srečanje Evropskega reda vitezov vina, Konzulata za Slovenijo, srečanje sommelier-jev ter 10. srečanje starodobnih traktorjev Steyr. Obiskovalci so lahko uživali v vodenih pokušnjah vin z ocenjevanja Vino Slovenija Gornja Radgona 2019 z Meto Frangež, vinsko kraljico Slovenije 2019. Potekali so 21. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov, tekmovanje v plesanju polke, tekmovanje v vlečenju vrvi ter šahovski turnir. Dan avstrijske Štajerske je poleg drugega dogajanja prinesel tudi mednarodno kolesarsko vožnjo ob reki Muri z zaključkom na sejmu AGRA. Odličen obisk in struktura obiskovalcev 1850 razstavljavcev / 32 sodelujočih držav / skupaj 71 800 m2 razstavnih in predstavitvenih površin / 24 500 m2 razstavnih površin v halah / 29 000 m2 zunanjih razstavnih površin / 3000 m2 razstav živali / 15 300 m2 vzorčnih nasadov, ma-neža / 118 000 obiskovalcev Več kot 30 % obiskovalcev prihaja iz tujine. Pred-njačijo obiskovalci iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske, sledijo Italija, Srbija, Nemčija in druge evropske države. Obiskovalci iz Slovenije so enakomerno porazdeljeni po vseh regijah. Kar 40 % obiskovalcev je sejem obiskalo s poslovnim namenom. Med vsemi obiskovalci je 25 % kmetovalcev, 19 % samostojnih podjetnikov, 19 % uslužbencev, 6 % vodilnih. 63 % anketirancev se doma ukvarja s kmetovanjem, od tega 23 % z živinorejo, 20 % s poljedelstvom, 19 % z vinogradništvom, gozdarstvom, čebelarstvom, vinarstvom ali gostinstvom, 12 % s kmečkim turizmom, 11 % z živilsko industrijo in 9 % z vrtnarstvom. Večina obiskovalcev spada v kategorijo najbolj aktivnih starostnih skupin, 64 % odstotkov jih je starih od 21 do 50 let. Izobraženi so nadpovprečno, skoraj 90 % jih ima zaključeno poklicno izobrazbo ali višjo, skoraj 30 % višješolsko ali univerzitetno. 97 % anketirancev je na sejmu našlo to, kar so iskali. www.pomurski-sejem.si 368 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 NOVICE • ZANIMIVOSTI obisk predsednice parlamenta Republike Latvije in predsednika Državnega zbora Republike Slovenije Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani je pred kratkim obiskala predsednica Parlamenta Republike Latvije Inara Murniece v spremstvu gostitelja, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejana Židana. Na fakulteti je visoko delegacijo sprejel dekan prof. dr. Mitjan Kalin, ki je gostom predstavil fakulteto in njene dosežke tako na študijskem področju kot pri sodelovanju z gospodarstvom. Obisk predsednice parlamenta Republike Latvije Inare Murniece na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je namreč vodilna slovenska in mednarodno prepoznavna ustanova na področju strojništva. Strategija fakultete sledi uravnoteženi raziskovalni, strokovni in pedagoški dejavnosti, s čimer lahko najbolje izpolnjuje svoje poslanstvo v akademskem okolju, gospodarstvu in širši družbi. Eden vidnejših dosežkov, ki združuje navedeno, je tudi odprtje demonstracijskega centra Pametna tovarna. Idejni vodja, prof. dr. Niko Herakovič, je visoki delegaciji predstavil inovativno uporabo in vpeljavo tehnologij Industrije 4.0 in koncepta njihovo vpeljave v realno industrijsko okolje. www.fs.uni-lj.si Predstavitev delovanja demo centra Pametna tovarna Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 369 NOVICE • ZANIMIVOSTI Laboratorij LAKos z organizacijo Mednarodne znanstvene konference o proizvodnem inženirstvu utrdil sodelovanje z Mednarodno akademijo CIRp Laboratorij za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo LAKOS s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je imel letos privilegij in čast, da je organiziral 52. Mednarodno znanstveno konferenco o proizvodnem inženirstvu, ki je potekala v Grand hotelu Union v Ljubljani med 12. in 14. junijem 2019. CIRP, ki s sedežem v Parizu deluje že od leta 1951 , je na področju proizvodnega inženirstva vodilna svetovna organizacija, saj v ospredje svojega raziskovalnega področja vključuje širok spekter področij: od oblikovanja, optimizacije, nadzora, do upravljanja procesov, strojev in sistemov. Akademija ima omejeno članstvo, ki temelji na dokazani znanstveni odličnosti in zdaj vključuje okoli 600 akademskih in industrijskih članov iz 50 držav. Več o akademiji si lahko preberete na spletni strani: https:// www.cirp.net/. Konferenca je bila odlično obiskana Organizacija konference je potekala pod okriljem prestižne Mednarodne akademije za proizvodno inženirstvo - CIRP (International Academy for Production Engineering). Edina redna slovenska člana v akademiji sta upokojeni prof. dr. Peter Butala (predsednik organizacijskega komiteja) in prof. dr. Edvard Govekar, vodja Laboratorija za sinergetiko (podpredsednik organizacijskega komiteja), od 2018 dalje pa je pridruženi član postal tudi doc. dr. Rok Vrabič, vodja laboratorija LAKOS (podpredsednik in sekretar OK). 370 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 Osrednja tema letošnje konference je bila Proizvodni sistemi za družbo prihodnosti (Manufacturing Systems for Future Societies) s poudarkom na izzivih in problematiki, ki jo odpirajo tako nove tehnologije kot sam družbeni razvoj. Osrednja predavanja konference s poudarkom na prihodnosti družbe so izvedli profesor Mitchell M. Tseng s Tajvana, profesor Gideon N. Levy s Švice, profesor Goran D. Putnik s Portugalske in dr. Damir Husejnagič iz podjetja LPKF iz Slovenije. V program konference je bilo vključenih kar 249 prispevkov, ki so bili pred- stavljeni v 8 paralelnih sekcijah. Mednarodna konferenca je v Ljubljano privabila kar 260 udeležencev iz 31 držav sveta. Ob strokovnem delu je potekal tudi bogat družabni program z ogledom Postojnske jame in gala večerjo v Jamskem dvorcu. Predsednik organizacijskega komiteja prof. dr. Peter Butala je pojasnil: »Konferenca ima velik pomen tako za fakulteto kot za širši slovenski prostor, saj gre za največjo konferenco o proizvodnem inženirstvu takega tipa pri nas«. www.fs.uni-lj.si NOVICE • ZANIMIVOSTI Delavnica "Priprava uspešnega POSLOVNEGA NAČRTA" V Ljubljani na GZS je 5. septembra 2019 potekala štiriurna delavnica s področja usposabljanja za pripravo uspešnega poslovnega načrta. Delavnico je organiziral Zavod Kompetenčni center za sodobne tehnologije vodenja (Zavod KC STV) v okviru Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva »Tovarne prihodnosti« (SRIP ToP). Utrinek iz delavnice »Priprava uspešnega poslovnega načrta« Delavnico je vodil mag. Matej Koren, sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Ob zaključku delavnice je potekala tudi razprava, na kateri so udeleženci podali svoje vtise o izvedeni delavnici in izrazili zanimanje za tematike podobnih izobraževanj. Na delavnici obravnavana tematika je uporabna pri prijavi na razne razpise, pri katerih se zahteva izdelava podrobnih poslovnih načrtov. Zdaj je aktualen Javni razpis za »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« (JR RRI2, http://www.mgrt. gov.si/si/razpisi/objavljeni_razpisi/?tx_t3javniraz-pis_pi1%5Bshow_single%5D=1119), za katerega se oddaja vlog zaključi 18. 11. 2019. Kdo je Zavod KC STV? KC STV so ustanovila podjetja konzorcija tehnološke mreže Tehnologija vodenja procesov zaradi povezovanja javnih raziskovalnih institucij ter podjetij pri prenosu znanja in tehnologij v industrijo. KC STV hkrati pomaga pri razvoju produktov in storitev za prodajo na trgu. Področje delovanja KC STV obsega celotno piramido vodenja procesov v podjetju, zajema pa tudi sisteme vodenja na drugih področjih, kot so energetika, promet, varovanje okolja in podobno. Dr. Mihael Debevec, UL, Fakulteta za strojništvo Vtični priključki - FDA-IOS FDA-IQS priključki so zasnovani posebej za uporabo pri tekočinah, hrani in pri blagih kemikalijah Zanje je značilno veliko število homologacij (FDA, NSF, ACS in KTW) in jih je mogoče uporabljati s cevmi iz poliuretana (cevi PUN), poliamidnimi cev- mi (cevi PA) ali cevmi PTFE. Pri uporabi cevi za vodo se priporočajo cevi iz poliuretana (PUN), odpornega proti hidrolizi. Podjetje s3c ima v svoji ponudbi še druge izdelke, ki so vedno kakovostni in hkrati cenovno ugodni. Celotno ponudbo si kupci lahko ogledajo v spletni trgovini www.s3c.si ali neposredno na sedežu podjetja med 8.00 in 16.00 uro. Vir: S3C, d. o. o., Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, 01/423-22-22, faks 01/423-22-00, e-pošta info@s3c.si Vtični priključki za premere cevi med 4 in 12 mm. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 371 NOVICE • ZANIMIVOSTI Letos izjemno uspešno »stičišče znanosti in gospodarstva« tudi na 52. MoS-u v celju Na 52. Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti so se v »Stičišču znanosti in gospodarstva«, ki je projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v Celju že četrtič predstavile poglavitne raziskovalne inštitucije v Sloveniji. Na ogled so bile vrhunske tehnologije z različnih področij, kot so mehatronika, avtomatika, robotika, profesionalna elektronika, energetika, IT, bionika, nanotehnologija, vesoljske tehnologije, medicinske podporne tehnologije in drugo. Obisk Stičišča znanosti in gospodarstva je bil zelo številčen Poudarek na letošnji prireditvi je bila predstavitev novih tehnologij, novih tehnoloških procesov, visokotehnoloških inovacij, novodobnih poklicih in sodobnih izobraževalnih programih. Letošnje stičišče je bilo usmerjeno predvsem na področje mikro-, bio- in nanotehnologij ter vesoljskih tehnologij. Stičišče vsako leto predstavlja priložnost za promocijo slovenske znanosti, predvsem pa tudi priložnost za intenzivnejše sodelovanje med Priznanja znanstveno in gospodarsko sfero. Vodja stičišča je vsako leto Janez Škrlec, bivši član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Svoje delo in znanstvena dognanja so na MOS-u predstavili: Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - UM, Fakulteta za elektrotehniko UL, Fakulteta za strojništvo - UL in UM, Slovensko inovacijsko stičišče Evropsko gospodarsko interesno združenje (SIS EGIZ), Center za prenos tehnologij in inovacij na IJS (CTT IJS) in številni drugi ter viso-kotehnološka podjetja: Skylabs d. o. o, EKOSEN d. o. o., RLS d. o. o., PS d. o. o. iz Logatca, Miel Elektronika d. o. o., MyCol d. o. o., Nanotul d. o. o., INEA d. o. o in drugi. Letos je strokovna komisija Celjskega sejma Stičišču znanosti in gospodarstva podelila posebno priznanje za celovito predstavitev novih tehnologij in tehnoloških procesov ter primerov dobre prakse povezovanja znanosti in gospodarstva. Zlato priznanje je letos v okviru Stičišča znanosti in gospodarstva prejel Kemijski inštitut iz Ljubljane za inovacije na področju nanotehnologije in vodikovih celic. Zlato priznanje je prejel tudi Janez Škrlec, Razvojna raziskovalna dejavnost, za inovacije na področju bionike v povezavi s tehnološkim svetom sodobne medicine. Vir: MIZŠ, RS 372 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 NOVICE • ZANIMIVOSTI v V ZlREH ODPRLI SODOBEN NORDIJSKI CENTER POCLAIN Izgradnja najsodobnejšega nordijskega centra v Žireh je po 17 letih končno zaključena. Smučarski skakalni klub Žiri ga je v nedeljo, 6. oktobra, uradno predal svojemu namenu, ob tej priložnosti pa ta gorenjski regijski center preimenoval v Nordijski center Poclain. Največ zaslug za njegovo izgradnjo imata občina Žiri in Fundacija za šport, ki sta prispevali glavnino finančnih sredstev, pomemben pa je tudi delež SSK Žiri ter njegovih številnih podpornikov, med katerimi je kot sponzor v ospredje stopila družba Poclain Hydraulics. ''Danes je za nas pomemben dan,'' je na nedeljski prireditvi poudaril Leon Šikovec, predsednik SSK Žiri, ki je na kratko orisal potek gradnje za to naložbo, vredno 1,8 milijona evrov. ''Danes tu redno trenira okoli 40 tekmovalcev in tekmovalk, kar naš klub uvršča med večje skakalne klube v državi. In z današnjim dnem je center dobil tudi novo ime - Nordijski center Poclain,'' je še dodal Šikovec in se zahvalil podjetju Poclain Hydraulics, ki svojo družbeno odgovornost gradi na prepoznavnosti ne le v lokalnem okolju, pač pa tudi širše v Sloveniji. Po nagovorih žirovskega župana Janeza Žaklja in Ljuba Jasniča, predstavnika Smučarske zveze, je o svojih začetkih na nekdanji manjši skakalnici v Žireh spregovorila tudi Ema Klinec, članica SSK Žiri in skakalne A reprezentance, ki je pohvalila svoj matični klub in izrazila veliko zadovoljstvo z dokončno izgradnjo športnega centra: ''Danes se Nordijski center Poclain tu v Žireh s to opremo, ki jo ima, skakalnicami, tirno vzpenjačo, izjemnim fitnesom in garderobami, lahko kosa z najboljšimi centri na svetu.'' Zgodovina SSK Žiri, sicer ustanovljenega v letu 1974, sega že v leto 1950, v čas, ko je zgodbo v Žireh začelo pisati tudi proizvodno podjetje, ki ima zdaj že 12 let francoske lastnike in je v okviru mednarodne skupine Poclain prepoznano kot pomemben kompetenčni center za hidravlične ventile in hidravlične naprave ter kot tehnološki center za avtomatske preizkuševalne naprave hidravličnih sestavin. Inovativno žirovsko podjetje Poclain Hydraulics zdaj zaposluje 330 delavcev in več kot 90 % svojih prihodkov ustvari z izvozno dejavnostjo. ''V podjetju Poclain Hydraulics smo izjemno ponosni, da tukajšnji Nordijski center Poclain nosi ime po našem podjetju ter tako predstavlja tudi našo povezanost in skrb za lokalno okolje, od ko- Slovesni prerez traku, Foto: Foto Viktor, Žiri. der prihaja večina naših zaposlenih,'' je na odprtju poudaril direktor Aleš Bizjak in dodal: ''Veseli nas, da je gradnja potrebne infrastrukture žirovskega nordijskega centra po toliko letih končno zaključena, in da ima SSK Žiri že tirno vzpenjačo in pet plastičnih skakalnic, kjer bodo potekali številni treningi in tekmovanja osnovnošolske mladine iz Žirov in gostujočih skakalcev iz vse Slovenije.'' V nadaljevanju je izrazil tudi podporo Smučarskemu skakalnemu klubu Žiri: ''V družbi Poclain Hydraulics hkrati podpiramo tudi prizadevanja vodstva kluba in njihovih strokovnjakov, ki skrbijo za vzgojo mladih smučarjev skakalcev in nordijskih kombinatorcev, da bi vzgojili čim več državnih prvakov in vrhunskih skakalcev v mednarodnem merilu. Klub ima potencial, ima talent in hkrati visoko usposobljene strokovnjake, ki znajo iz športnikov članov delati zmagovalce. Kot sponzor jim na poti k odličnosti želimo veliko uspehov in vrhunskih rezultatov.'' Miša Hrovat, agencija Maga Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 73 NOVICE • ZANIMIVOSTI Letošnji Elektrofest na temo inovacij v ENERGETIKI Štiri uveljavljene elektroinstitucije, družba ELES, Elektroinštitut Milan Vidmar, ljubljanska Fakulteta za elektrotehniko in družba GEN energija so v petek, 13. septembra 2019, izvedle že 8. Elektrofest. Dogodek je bil namenjen dijakom in srednješolcem, ki so jim na zanimiv in interaktiven način predstavili temo inovacij v energetiki. Vse prisotne na dogodku so najprej pozdravili predstavniki elektroinsti-tucij, nato pa so se udeleženci sprehodili čez štiri poučne »elektropostaje«. Letošnji Elektrofest na temo inovacij v energetiki Električni dirkalniki in atmosferske razelektritve Strokovnjaki družbe ELES so se posvetili temi električne mobilnosti. Ker se na naših cestah pojavlja vedno več električnih vozil, so želeli obiskovalcem približati delovanje baterijskih hranilnikov električne energije. Pridružili so se jim tudi študenti ljubljanskih fakultet, združeni v ekipi Superior Engineering, in predstavili njihov izum - dirkalnik na električni pogon, s katerim tekmujejo na mednarodnih tekmovanjih. Na Elektroinštitutu so udeleženci iz prve Na Elektrofestu so predstavili tudi dirkalnik na električni pogon roke izvedeli več o pojavnostih in lastnostih atmosferskih razelektritev. Spoznali so sistem za zapisovanje SCALAR ter uporabnost pridobljenih podatkov pri upravljanju in zaščiti sistemov in objektov, izpostavljenih učinkom atmosferskih razelektritev. Energetske mešanice, jedrske elektrarne in nepredvidljivi pojavi Družba GEN energija je letos znotraj svoje »elektropostaje« pripravila kar dve področji raziskovanja. V prvem delu so dijaki v spletni simulaciji oblikovali energetsko mešanico in poskušali zadovoljiti dnevne potrebe Slovenije po električni energiji. Naučili so se, kako se proizvodnja električne energije prilagaja dnevni porabi. Drugi del je bil posvečen simulatorju zagona in delovanju Nuklearne elektrarne Krško. Udeleženci so se preizkusili v vlogi operaterja jedrske elektrarne, ki med drugim spremlja tudi naraščanje in spremembo toplotne moči v reaktorju z upravljanjem kontrolnih palic, prenos pare na turbino in pretvorbo mehanske energije v električno. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so udeleženci med računalniško igro spoznali zahtevnosti vzdrževanja ustrezne frekvence električne napetosti pri naključnih dogodkih. V medsebojnem tekmovanju so se preizkusili v vlogi različnih akterjev in naprav: od prilagodljive klasične elektrarne, prek spremenljive proizvodnje obnovljivih virov energije do muhastega odjemalca. Zabavno učenje s pomočjo računalniške igre Sproščeno vzdušje in dobra družba Inovativen in poučen dan so organizatorji Elektrofe-sta popestrili z zabavnim programom na skupnem parkirišču vseh treh institucij. Manjkali niso niti slastni hamburgerji, medtem ko je za najboljšo družbo poskrbela ekipa radia Antena z Gverilcem Birkom. www.fe.uni-lj.si 374 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 NOVICE • ZANIMIVOSTI nOV MEJNIK V 3d-TISKANJU V podjetju CGS plus, ki je edini slovenski zastopnik za HP industrijske 3D-tiskalnike, so predstavili barvni 3D-tiskalnik HP Jet Fusion 580 Color. Predstavnike medijev je pozdravil direktor podjetja Tomaž Dimnik, delovanje, zmogljivost, možnosti uporabe tiskalnika ter povpraševanje po njem na slovenskem trgu pa so predstavili Andrej Suha-dolc in David Fister, certificirana HP strokovnjaka za področje 3D-tiska ter Sašo Greblo, vodja prodaje in prokurist podjetja. David Fister, prodajno tehnični svetovalec za 3D--tisk v podjetju CGS plus, je predstavil nekaj splošnih podatkov o tiskalniku. Princip delovanja 3D-ti-skalnika HP Jet Fusion 580 Color je v bistvu enak kot pri 'večjih bratih', 3D-tiskalnikih HP Jet Fusion 4200 in 5200. Obstaja pa med njimi tudi nekaj bistvenih razlik. Fister: »Tako kot pri večjih dveh je tudi pri tiskalniku HP Jet Fusion 580 Color kakovost tiskanja primerljiva s kakovostjo brizganih kosov. Enaki sta tehnologija (osnova za tiskanje je polia-midni prah) in resolucija tiskanja (debelina sloja je 80 mikronov), enak je tudi material - PA12. V čem je torej razlika? Prva je v namenu uporabe. HP Jet Fusion 580 Color se uvršča v prototipni segment, medtem ko sta HP Jet Fusion 4200 in 5200 produkcijska tiskalnika. Poleg tega tiskalnik HP Jet Fusion 580 Color vse operacije združuje v eni sami enoti. Tretja razlika je barvni tisk. S 3D-tiskalnikom HP Jet Fusion 580 Color je možno tiskanje barvnih kosov, medtem ko sta tiskalnika 4200 in 5200 mo-nokromatska. Razlika med tiskalniki je tudi v ceni.« Tehnično plat tiskalnika HP Jet Fusion 580 Color je predstavil vodja oddelka strojne in sistemske opreme Andrej Suhadolc. Poudaril je, da gre, čeprav morda malce neopazno, pri HP barvnem 3D--tiskalniku za nov mejnik v 3D-tiskanju. V najbrž ne tako oddaljeni prihodnosti naj bi namreč tiskali tudi izdelke iz materialov z različnimi lastnostmi. »Tokrat gre za barvo, vendar je tiskalnik zasnovan 3D tiskalnik HP Multi Jet Fusion 580 Color Izdelki, natisnjeni s HP Multi Jet Fusion 580 Color tako, da bodo lahko poleg barve uporabili agente, ki bodo vplivali tudi na druge lastnosti materiala.« Kot pravi certificirani HP strokovnjak za področje 3D-tiska Suhadolc, se bo na tem področju še veliko dogajalo. 3D-tiskalnik HP Jet Fusion 580 Color zagotavlja veliko hitrost tiskanja kakovostnih barvnih izdelkov gladke površine ter natančnost in fleksibilnost oblikovanja. Za uporabo je precej bolj enostaven od večjih dveh, saj vsi procesi potekajo v isti napravi. HP Jet Fusion 580 Color je namenjen predvsem razvojnim oddelkom v industriji za izdelavo funkcionalnih prototipov, ponudnikom storitev 3D--tiskanja, izobraževalnim ustanovam, arhitektom in oblikovalcem. Primeren pa je tudi za izdelavo končnih izdelkov v maloserijski proizvodnji, kjer nakup večjega, produkcijskega tiskalnika ekonomsko ni upravičen. Kot je povedal vodja prodaje in prokurist podjetja CGS plus Sašo Greblo, je HP relativno pozno vstopil na trg 3D-tiskalnikov, a je po prodaji že prehitel konkurenco. HP Jet Fusion 580 Color lahko komercialno tiska barvne izdelke šele dva, tri mesece, pa je samo v Evropi prodanih že več kot sto tovrstnih tiskalnikov. Cena zanj se giblje okrog 100 000 evrov. »Ker bo podjetje CGS plus v kratkem postalo tudi pooblaščeni HP servisni center za 3D-tiskalnike za Slovenijo, pričakujemo, da se bo povpraševanje po tovrstnih tiskalnikih pri nas povečalo,« je še dodal Greblo. Edita Žugelj, CGS plus, d. o. o., 1000 Ljubljana Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 75 NOVICE • ZANIMIVOSTI A. Stušek, uredništvo revije Ventil Fluidna tehnika, ilot in industrija 4.0 Razprave o sodobni proizvodnji so vse pogosteje usmerjene v prihodnost. Jo bodo avtomatizacija in robotizacija popolnoma prevladale? Kako bomo obvladovali njeno trajnostno rast na hitro se spreminjajočem svetovnem trgu? Ali dovolj raziskujemo in vlagamo, da ostanemo v koraku s konkurenco? Ali se moramo priključiti industrijskemu internetu stvari (IIoT - Industrial Internet of Things)? Kako je z industrijo 4.0? Ali dovolj upoštevamo uporabo elektronike? Če želite preživeti to industrijsko revolucijo, je zadnji čas, da začnete z uvajanjem IIoT in industrijo 4.0, četudi se ukvarjate le z »mehaniko« (strojništvom)! Preprosto, IIoT se ukvarja s povezovanjem naprav na ravni industrijskih obratov. Medsebojno povezovanje fizikalno-kibernetskih sistemov in komunikacijskih naprav omogoča tako, da generira in zbira zanimive podatke v industrijskem prostoru. Izbira naprave, ki zagotavljajo nazornost in podrobne analize obnašanja. IIoT je jedro povezovanja naprav. Z boljšim povezovanjem se lahko poveča učinkovitost opreme in zagotavlja preglednost poslovanja. Industrija 4.0 v splošnem predstavlja digitalizacijo, nove tehnologije in praktične odločitve, usmerjene na posodobitve proizvodnje ob veliki prilagodljivosti, učinkoviti proizvodnosti in predvidljivosti na vseh ravneh proizvodnje. Industrija 4.0 učinkuje na vse procese, vključno z nabavnimi verigami, združuje iniciativo, avtomatizacijo, tehnologijo, materiale, zmanjšanje zastojev, izboljšave, investicije in splošno povečanje učinkovitosti opreme. Filozofija industrije 4.0 tako predstavlja osnovo zdajšnji generaciji izdelovalcev, da ostanejo konkurenčni na globalnem trgu. Čeprav je te opredelitve in smernice industrije 4.0 podrobno opredelila le nemška vlada, predstavljajo izziv za vso svetovno industrijo. Tako se npr. standardne enote in sestavi, kot je npr. hidravlični pogonski agregat, povezani v IIoT lahko pomembno izboljšajo . Če je agregat tradicionalno opremljen le s tlačnim ali tokovno odvisnim stikalom, se lahko nadgradi s pametno krmilno napravo, ki zagotavlja širše informacije in zahtevnejše krmilne naloge. Tudi tradicionalna analogna zaznavala, npr. za dajalnike ali merilnike tlaka, toka, temperature, pomika, hitrosti itd., se lahko prilagodijo IIoT. Ta tehnologija lahko rešuje probleme z integracijo analogne tehnologije in zagotavlja dodatne informacije za nadzor obratovalnih parametrov, diagnostiko, varnostno signalizacijo ipd. Standardni hidravlični pogonski agregat lahko v povezavi z IIoT in z majhnimi modifikacijami postane pameten, s pomembno boljšimi lastnostmi za daljinski nadzor, preventivnim vzdrževanjem in enostavnejšim diagnosticiranjem ob okvari oz. motnji v delovanju.Pri diagnosticiranju okvare odpade npr. potreba po neprijetnem spuščanju vzdrževalca v oljni prostor pod strojem. S povezovanjem primerne tehnologije IIoT in naprave, stroja dobimo natančne podatke, kje je okvara, kakšni posegi so potrebni in morda celo vnaprej odkrijemo mogočo napako. To lahko pomembno zmanjša čas in stroške, ki nastanejo pri okvari, pa tudi nevarnosti okvare. Izbira primerne tehnologije IIoT je le en korak pri uveljavljanju vrednosti industrije 4.0. Treba je analizirati procese, se odločiti, kako se prilagodljivost lahko implementira v produkcijo in obravnavati smiselnost stopnje avtomatizacije. Izdelovalci lahko obravnavajo vse vidike izdelave, izbirajo med številnimi variantami izdelkov na izdelovalnih linijah ter zagotavljajo visoko kakovot izdelkov ob vir-tualno ničelni odpovedi izdelovalnih strojev. Industrija 4.0. je filozofija o tem, kako lahko uporabimo povečano predvidljivost, prilagodljivost in učinkovitost proizvodnje ob povečani konkurenčnosti. Na drugi strani IIoT industriji 4.0 zagotavlja moč povezovanja naprav in strojev ter s tem koristi našim podjetjem in uporabnikom. Če se upoštevajo vse te prednosti, je enostavneje dosegati boljše rezultate in zagotavljati globalno konkurenčnost. Vir: Healy, W. (gost ur.): What's the Difference Between Industrial IoT and Industry 4.0? - Hydraulics & Pneumatics 71 (2018) 19 - str. 8. 376 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 A. Stušek, uredništvo revije Ventil NOVICE • ZANIMIVOSTI Pametni analizator pnevmatičnih naprav Vsi že govorijo o Industrijskem internetu o stvareh (lloT - Industrial Internet of Things) in mnoga podjetja se trudijo izkoristiti prednosti, ki jih ponuja. Uveljavljeno nemško podjetje s področja pnevmatike je zato na lanskem Hannoverskem sejmu že predstavilo njihov pametni analizator pnevmatičnih naprav SPA (Smart Pneumatics Analyzer). Uporabniki analizator lahko priključijo na obstoječe omrežje stisnjenega zraka in trajno uporabljajo analizo osnovnih parametrov pnevmatične naprave na določenem stroju, kot so poraba stisnjenega zraka, morebitna puščanja itd. »Z digitalizacijo pnevmatičnega okolja SPA zagotavlja uporabniku, da neposredno izkorišča možnosti in prednosti, ki jih nudi industrijski internet stvari (lloT) na strojih in napravah samo z nekaj preprostimi koraki« - trdi dr. Michal Britzger, višji vodja področja digitalnih transformacij pri Aventics-u. Priročni kovček vsebuje pametni pnevmatični monitor (Smart Pneumatics Monitor - SPM), serijsko enoto za vzdrževanje (AS maintenance unit) in zaslon za vizualizacijo podatkov. SPM zaznava delovne parametre sistema, analizira podatke in uporabniku prikaže procesirane informacije, npr. za vzdrževanje. Vsi podatki z ventilov in vhodno-izhodnih modulov oz. stanje vezja se zajemajo v mikroprocesorju in se procesirajo z matematičnimi algoritmi. Podjetje, ki izdeluje analizatorje, je te algoritme oblikovalo na temelju lastnih izkušenj, razvoja in uporabe svojih pnevmatičnih sestavin in naprav. Na temelju lastnih izkušenj in želja uporabnikov nadaljuje z razvojem analizatorja. Več na spletnih straneh: www.hydraulicspneumati-cs.com Pametni analizator pnevmatičnih naprav - Aventics: SPA Vir: Anonim: Smart Pneumatic Analyser Offers Easy Entry into MoT - Hydraulics & Pneumatics 71 (2018) 8 - str. 13. SETH MR ZA HITRO POMOČ Črpalka s setom za črpanje vode iz kleti, garaž,... priročen zaboj kot zaščitni koš premer trdih delcev do 20 mm 10 m pletene cevi z gasilskim priklopom C pretok do 11,5 m3/h višina vodnega stolpca do 7,3 mVS HENNLICH www.hennlich.si KîC^J Pokličite nas: 041 386 003 HENNLICH d.O.o., Ul. Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 77 I MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Interaktivna laboratorijska aplikacija s kolaborativnim robotom in holografskim vmesnikom mešane resničnosti HoloLens na primeru vijačenja Saša Stradovnik, Rok Pučko, Aleš Hace Izvleček: Večina kolaborativnih robotskih aplikacij, ki jih dandanes srečamo v industriji, je še vedno načrtovana klasično za izvajanje točno določenih ponavljajočih se nalog. Interakcija med robotom in človekom navadno ni vključena v izvedbo naloge, saj je lahko za človeka nevarna. Z razvojem kolaborativnih robotskih sistemov se ponuja možnost, da se lahko tudi človek s svojo kreativnostjo aktivno vključuje v delovni proces, kar omogoča večjo prilagodljivost robotske aplikacije, ki jo sicer z običajno robotizacijo težko dosežemo. V članku opisujemo nov način intuitivnega sodelovanja med robotom in človekom, kjer kot obliko naravne in učinkovite interakcije uporabimo fizični stik med njima ter interaktivno komunikacijo preko holografskega vmesnika. Demonstracija je narejena na primeru eksperimentalne laboratorijske aplikacije vijačenja, kjer so uporabljeni kolaborativni robot Universal Robot UR3e in spremljajoče tehnologije kolaborativnih robotskih sistemov, kot je vmesnik mešane resničnosti. Tega smo razvili z namenom virtualne parametrizacije in simulacije robotske naloge v realnem delovnem prostoru robota. Ključne besede: kolaboracija človek - robot, kolaborativni robot, fizična interakcija človek - robot, mešana resničnost, robotsko vijačenje 1 Uvod Kolaborativne robotske aplikacije omogočajo, da je človek aktivno vključen v proizvodne postopke na načine, kot jih avtomatizacija s klasično robotiko za zdaj še ne dopušča. Razlogov za to je več. S klasično robotizacijo pogosto ne moremo popolnoma avtomatizirati sistema ali pa to ni ekonomsko upravičeno. Z vključevanjem človeka v proces pa lahko dosežemo bolj optimalno izvedbo, saj lahko uporabimo njegovo spretnost, inteligenco, kreativnost, sposobnost zaznavanja in odločanja, ki nam s trenutno razvojno stopnjo robotskih tehnologij še ni na voljo. Tehnična specifikacija ISO/TS 15066 kot sestavni del standarda ISO 10218 definira 4 varnostne metode oz. ravni za sodelovanje med človekom in robotom [1, 2]. Aplikacija je lahko kolaborativna, če omogoča takšno načrtovanje robotizacije, da je raven tveganja za človeka sprejemljiva. Kolaborativnost na podlagi ročnega vodenja (ang. »Hand-guiding operation«) in omejene mehanske moči in sile (ang. »Power&force limiting«) zahtevata uporabo kolaborativnega robota. Za naravno interaktivno sodelovanje človeka s kolaborativnim robotom je potreben intuitivni komunikacijski vmesnik. Ta vmesnik lahko vključuje različne tehnologije, s katerimi človek sodeluje z robotom: varna fizična interakcija, tehnologija obogatene resničnosti, tehnologija prostorskega zaznavanja s 3D kamero itd. Obogatena resničnost (ang. Augmented Reality, AR) je tehnologija, ki lahko realni svet prekrije z dodatnimi digitalnimi informacijami in tako omogoča prepletanje resničnega in virtualnega sveta, kar v naprednejši obliki pogosto imenujemo tudi mešana resničnost (ang. Mixed reality, MR). Aplikacije mešane resničnosti se razvijajo predvsem v smeri grafičnega prikazovanja 3D virtualnih objektov v prostoru, vključujejo pa tudi prostorsko predstavitev zvočnih signalov, zajem vhodnih podatkov iz okolja preko kretenj, prepoznavo objektov in glasov ter njihovo lokalizacijo. Ti dve tehnologiji prinašata v kombinaciji s kolaborativnimi robotskimi sistemi številne Saša Stradovnik, mag. inž., Rok Pučko, mag. inž., izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 378 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 MODERNO PROIZVODNO OKOLJE nove, izboljšane možnosti komunikacije med robotom in človekom, ki so bile do sedaj omejene zgolj na našo domišljijo. V ta namen so bile razvite aplikacije [3], ki uporabljajo obogateno resničnost predvsem za prikaz procesnih parametrov in navodil za človeka, prikaz opozorilnih sporočil ter vizualizacijo nevarnih območij pri aplikacijah, ki si jih delita človek in robot. Prav tako se razvijajo tudi aplikacije [4-6] interaktivnega programiranja robotov z uporabo obogatene resničnosti, kjer je uporabljena predvsem projekcijska obogatena resničnost. Ta tehnologija omogoča prikaz 2D interaktivnih objektov samo na delovni površini. Vsem navedenim aplikacijam je skupno, da z uvedbo navedenih tehnologij želijo zmanjšati mentalne obremenitve človeka in se približati bolj intuitivnemu delu z roboti. V članku predstavljamo nadgradnjo projekcijske obogatene resničnosti v kolaborativnih robotskih aplikacijah z interaktivnim vmesnikom mešane resničnosti s holografskimi očali. Predlagani naprednejši pristop k snovanju kolaborativne robotske aplikacije prikazujemo na konceptnem hibridnem delovnem mestu, kjer si delovni prostor in nalogo delita človek in robot. Interaktivni vmesnik MR smo uporabili za fleksibilno parametrizacijo in virtualno simulacijo robotske naloge, za uporabo katerega ne potrebujemo posebnega znanja o programiranju robotov. Kombiniramo ga lahko z intuitivnim fizičnim vmesnikom, ki omogoča neposredno fizično interakcijo med človekom in robotom. Ta je načrtovana tako, da je za človeka varna in omogoča prilagajanje robotske naloge preko kinest-etičnega učenja z demonstracijo takrat, ko robotu ne uspe uspešno izvršiti dela robotske naloge. Za demonstracijo predlaganega koncepta v laboratorijskem okolju smo izbrali proces vijačenja, ki je pogosto v industriji montaže in ima odličen potencial za kolaborativno robotizacijo [7-9], saj vključuje različno zahtevne elementarne operacije, ki jih lahko učinkovito razdelimo med robota in človeka v sodelovalni nalogi na hibridnem delovnem mestu. 2 Kolaborativno vijačenje V laboratorijski robotski kolaborativni aplikaciji vijačenja uporabljamo industrijskega kolaborativne-ga robota UR3e proizvajalca Universal Robots [10]. Zadnji sklep tega robota je neskončno vrtljiv, kar smo izkoristili kot vijačnik. Predmet sodelovalne naloge je vijačenje vijakov v predvidene navojne luknje nekega izdelka. Razdelitev nalog med robotom in človekom je določena glede na zmožnosti in razpoložljivosti prvega in drugega, kot je prikazano v tabeli 1. Naloga robota je priviti vstavljene vijake do predpisanega navora, človek pa v tej aplikaciji vstavlja vijake na pravilna mesta, hkrati pa lahko tudi: ► vizualno pregleda vijake in poškodovane ali neustrezne odstrani, ► pomaga robotu tako, da del naloge opravi človek sam (npr. človek zavijači nekaj vijakov, ven- Tabela 1: Razdelitev nalog človek - robot Naloga Izvajalec Vrednost Človek Robot Vstavljanje vijakov y Vijačenje y y Meritev navora y dar ni nujno, da jih privije do konca, saj je to lahko fizično naporno), ► fleksibilno definira potek robotske naloge (npr. določi zaporedje vijakov z vmesnikom MR), ► če robotu ne uspe izvršiti neke operacije (npr. ugotovi manjkajoči ali neustrezno vstavljeni vijak) lahko ustrezno adaptira robotsko nalogo oz. program. Laboratorijska postavitev robotske celice hibridnega delovnega mesta prikazuje slika 1. Za opravljanje naloge je človeku na voljo interaktivni in intuitivni komunikacijski vmesnik, ki je zasnovan na očalih MR HoloLens in fizični interakciji človek -robot. Slika 2 prikazuje uporabnika in njegov pogled skozi očala MR - pogled zajema delovno mesto, ki je obogateno z vnaprej določenimi virtualnimi objekti, s katerimi lahko fleksibilno definira potek robotske naloge. Fizična interakcija človek - robot je zasnovana na detekciji dotika, kot prikazuje slika 3, in človeku nudi intuitiven način posredovanja določenih infor- Slika 1: Laboratorijska postavitev hibridne delovne celice Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 79 I MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Tabela 2: Opis signalizacije. Signalizacijski obroč Svetlo modro obarvan obroč signalizira, da robot čaka na zagon vijačnega cikla. Svetlo modro obarvan rotirajoči prekinjeni obroč signalizira avtonomno vijačenje po predhodno definirani robotski nalogi. Rumeno obarvan obroč signalizira, da je robot v stanju kinestetičnega vodenja. Preklop v to stanje se je zgodil zaradi detekcije dotika. Vijolično obarvan obroč signalizira, da je robot v stanju sprotne adaptacije programa (izvede se s kinestetičnim vodenjem). Preklop v to stanje se je zgodil zaradi detekcije odstopanja od predvidenega normalnega poteka vijačenja. TT macij robotu (npr. človek lahko enostavno adaptira določen del robotskega programa). Na vrh robota smo namestili signalizacijski obroč YouRing, ki delno nadomešča uporabniško konzo-lo robota. Obroč ima vgrajeno funkcijsko tipko ter svetlobno in zvočno telo. Svetlobna signalizacijska stanja za našo kolaborativno aplikacijo so podrobno opisana v tabeli 2. 2.1 Robotski program Robotski program omogoča: ► avtonomno delovanje po določenem vrstnem redu vijačenja na podlagi predhodno definiranega poteka naloge (z vmesnikom MR), ► detekcijo določenega odstopanja od predvidenega normalnega poteka vijačenja, ► sprotno adaptacijo robotskega programa (sprotno učenje operativnih točk), ► vmesnik med človekom in robotom na podlagi fizične interakcije. Proces robotiziranega vijačenja lahko začne človek tako, da preko vmesnika MRdefinira potek robotske naloge in potem sproži izvajanje te naloge. Vijačni cikel je definiran od trenutka, ko robot začne z vijačenjem, do trenutka, ko zavijači zadnji definirani vijak. Človek lahko med vijačnim ciklom po potrebi začasno robota ustavi. Pri tem se lahko uporabi vmesnik fizične interakcije, ki je vključen v robotski program in ima natančno definiran odziv robota. V našem primeru smo ob detekciji dotika predvideli začasno zaustavitev izvajanja robotskega programa s preklopom v kinestetični način premikanja robota. Preklop v kinestetični način je enostaven in intuitiven. Po začasni prekinitvi se lahko sproži nadaljevanje izvajanja robotskega programa. Postopek je prikazan na sliki 4. Opis 380 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Slika 4 : Detekcija dotika s preklopom v kinestetično vodenje: a) človek se dotakne robota b), kinestetično vodenje - človek lahko robota prosto premika v določenem območju delovnega prostora, c) človek lahko sproži nadaljnje izvajanje robotskega programa. Slika 5 : Zaznavanje prisotnosti in pravilnega položaja vijaka; a) robot zazna vijak na pričakovanem mestu, b) robot zazna odsotnost vijaka, c) robot zazna napačno pozicijo Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 381 I MODERNO PROIZVODNO OKOLJE fe Robotski program je načrtovan tako, da sproti di-agnosticira morebitna odstopanja na določenih delih procesa vijačenja. Program zaznava morebitno odsotnost vijaka na vijačnem mestu in prav tako morebitni spodrsljaj pri vijačenju vijaka (npr. položaj vijaka ni takšen, kot ga robot pričakuje ali pa je vijak postavljen poševno ipd.). Zaznavanje odstopanja od predvidenega poteka procesa je zasnovano na principu tipanja okolice z vgrajenim senzorjem sile na vrhu robota. Robot pozicionira vijačno orodje nad vijak in se začne gibati proti glavi vijaka. Odstopanje določi na podlagi položaja, v katerem zazna silo, kot je prikazano na sliki 5. Pri zaznanem odstopanju se robot ustavi in preklopi v kinestetični način premikanja ter hkrati to ustrezno signalizira človeku preko signalizacijskega obroča. Človek ima nato možnost umakniti robota in ga s kinestetičnim vodenjem naučiti na novi položaj vijaka, kot je to prikazano na sliki 6. 2.2 Varnostne omejitve V kinestetičnem načinu vodenja lahko človek premika robota v omejenem delovnem prostoru. Te omejitve predstavljajo enega od varnostnih funkcij kolaborativnega robota. V našem primeru smo omejili položaj orodja z mejnimi ravninami, kot prikazuje slika 7, ter tudi rotacijo vijačnega orodja tako, da se prepreči njegova usmeritev proti človeku. 9 * /I^^'ííé rs Slika 6 : Detekcija odstopanja: a) robot zazna silo dotika z vijakom, ki ni na pričakovanem mestu, b) adaptacija robotskega programa - človek nauči robota na novi položaj vijaka, c) človek lahko sproži nadaljnje izvajanje robotskega programa. Slika 7: Varnostna omejitev delovnega prostora - rdeče obrobljen in svetlo poudarjen kvader predstavlja prostor, v katerem je lahko orodje robota. b) c) 382 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Slika 8: Zaščitna zaustavitev robota blizu mejne ravnine. Če človek med kinestetičnim vodenjem orodje robota pripelje v bližino ene od mejnih ravnin, najprej začuti odbojno silo. Če kljub odbojni sili nadaljuje in doseže mejno ravnino, se avtomatsko sproži zaščitna zaustavitev, o čemer nas robotski sistem obvesti na uporabniški konzoli robota, kot to prikazuje slika 8. 3 Interaktivni komunikacijski vmesnik s holografskim vmesnikom mešane resničnosti Zdajšnja tehnologija mešane resničnosti podpira vrsto različnih vmesnikov. Eno izmed bolj intuitivnih komunikacij lahko dosežemo z uporabo naprav, nameščenih na glavi, med njimi pa gotovo izstopajo očala Microsoft HoloLens [11], ki so prikazana na sliki 9 in smo jih uporabili pri naši laboratorijski aplikaciji vijačenja. HoloLens je prvi popolnoma samostojni holograf-ski računalnik, ki združuje najsodobnejšo optiko in senzorje ter omogoča, da so 3D hologrami postali del našega resničnega sveta. Primarni način komunikacije z uporabnikom temelji na sledenju pogledu, prepoznavi kretenj in glasov. Z usmerjanjem pogleda lahko uporabnik posreduje informacije o tem, kaj gleda, in s tem določi svoje namere.V kom- Slika 9: Vmesnik za mešano resničnost HoloLens [11]. binaciji s prepoznavo človekovih kretenj ali govora lahko uporabnik potrjuje svoje namere in proži izvršitev določenih ukazov. Programska oprema Unity3D [12] je namenjena oblikovanju virtualnih interaktivnih 3D objektov holo-grafskega vmesnika. Za integracijo očal HoloLens v robotski sistem smo vključili še ROS [13], robotski operacijski sistem, ki združuje programske knjižnice in orodja, ki pomagajo pri razvoju takšnih robotskih aplikacij. Komunikacija med Unity3D in ROS poteka preko t. i. »rosbridge« in programske knjižnice ROS#, ki omogoča uvoz ali izvoz datotek v .urdf formatu iz ROS v Unity3D ali obratno ter izmenjavo informacije preko t. i. »publisher«-jev in »subscriber«-jev. Komunikacija med robotom in ROS-om poteka preko t. i. komunikacijskega protokola »websocket«, preko katerega pošiljamo podatke o vrstnem redu vijačenja ter poziciji novih točk vijačenja. Za potrebe razvoja naše laboratorijske aplikacije smo vzpostavili povezavo UR3e - ROS - HoloLens, kot prikazuje slika 10. Vmesnik MR, ki je prikazan na sliki 11, omogoča definiranje robotske trajektorije ter določitev zaporedja vijačenja. Prostorska poravnava virtu-alnih objektov glede na realno okolje in objekte v njem je dosežena z uporabo markerja v obliki kode QR. Prepoznavo in sledenje markerjem omogoča knjižnica Vuforia [14], ki jo lahko integriramo v programsko okolje Unity3D. Pogled skozi holografski vmesnik omogoča para-metrizacijo robotske naloge s fleksibilnim določanjem zaporedja izvajanja. Holografski vmesnik vključuje šest virtualnih gumbov v obliki sfer s koordinatnim sistemom, ki določajo pozicijo in orientacijo posameznega mesta vijačenja. S pogledom na izbrano mesto in s kretnjo izberemo mesto vijačenja in določimo zaporedje izvajanja. Kot povratna informacija o izbiri se vsaka izbrana sfera obarva zeleno. Na njej se izpiše tudi zaporedna številka vijačenja, kot to prikazuje slika 11. Pod omenjenimi virtualnimi gumbi so nameščeni še gumbi za začetek simulacije vijačenja, začetek izvedbe vijačenja na robotu, dodajanje novih točk in oblikovanja nove trajektorije. Za validacijo definirane robotske trajektorije lahko holografski vmesnik prikaže simulacijo gibanja robota z virtualnim 3D modelom robota, kot je to razvidno na sliki 12. Simulacija predvidene robotske trajektorije se izvede pred izvajanjem programa na realnem robotu, da bi prostorsko prikazali pot orodja virtualnega robota v realnem delovnem prostoru realnega robota. Pot ponazarja zelena krivulja, prikazana na sliki 12. Virtualna simulacija pomaga pri preverjanju korektnosti sekvence vijačenja, izvedljivosti robotske naloge s stališča dosegljivega delovnega prostora robota ter singularnih točk robota. Namen simulacije je tudi preverjanje kolizij robota z okolico. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 383 I MODERNO PROIZVODNO OKOLJE a) lil Microsoft I HoloLens I ::: ROS INTERAKCIJA ČLOVEK - ROBOT ii «M I UNIVi R-SAL ROBOTS b) Slika 10: a) Snovanje aplikacije za mešano resničnost z očali HoloLens, b) Struktura aplikacije za mešano resničnost z očali HoloLens. Slika 11: Vmesnik MR: a) Virtualni gumbi za izbiro mesta vijačenja, b) Marker MR, c) Izvedba simulacije vijačenja, d) Izvedba vijačenja na realnem robotu, e) Dodajanje nove točke, f) Oblikovanje nove trajektorije. Če človek oceni, da je med simulacijo prišlo oz. bi lahko prišlo do kolizije, ima možnost replaniran-ja robotske naloge. Kolizijam se lahko izogne s ponovno parametrizacijo z drugačnim vrstnim re- Slika 12 : Holografski virtualni 3D model robota UR3e med izvajanjem simulacije prekriva realno okolje. dom vijačenja. Če se na ta način ne more izogniti kolizijam, lahko uporabnik definira nove vmesne točke, ki jim lahko s premikanjem roke sprem-injapozicijo, kot je prikazano na sliki 13. Nato jih lahko aktivno vključi v načrtovanje in parametrizacijo nove poti orodja. 384 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 MODERNO PROIZVODNO OKOLJE Slika 13: a) Dodajanje novih točk (določanje pozicije s premikanjem roke) b) Kreiranje nove trajektorije. 4 Zaključek Kolaborativne robotske aplikacije prinašajo v industrijo nove možnosti avtomatizacije proizvodnih procesov. Enostavno jih lahko vpeljemo v procese montaže, ki vključujejo tipične operacije, kot je vi-jačenje. Pri tem lahko elementarne operacije razdelimo tako, da človek vstavlja vijake v luknje, robot pa jih privijači. Na ta način se bistveno poenostavi naloga robota in tako tudi proizvodna tehnologija, saj zahtevnejši del procesa še vedno z lahkoto opravi človek. V nasprotju s popolnoma avtomatiziranimi sistemi vijačenja se zmanjša potreba po dodatni opremi, ki bi bila namenjana sortiranju, orientiranju in doziranju vijakov do vijačnika, ki je nameščen na robotu. Fizično zahtevnejše naloge vijačenja prevzame robot, medtem ko si s človekom deli delovni prostor. Definiranje robotske trajektorije je fleksibilno do te mere,da omogoča dinamično spreminjanje robotske trajektorije na zelo intuitiven način, saj lahko neposredno prilagaja trajektorijo skoraj vsak uporabnik preko holografskega vmesnika, brez predhodnega znanja o programiranju robotov. Predstavljena laboratorijska aplikacija združuje nekatere osnovne pomembne elemente, ki so potrebni za razvoj človeku varne in intuitivne kolabora-tivne aplikacije ter predstavlja nov način interakcije, v katero sta aktivno vključena človek in robot skupaj drug ob drugem v istem delovnem prostoru. Komunikacija med njima poteka interaktivno in na človeku intuitiven in učinkovit način (fizični stik, holograf-ski vmesnik). Očala mešane resničnosti ponujajo možnost naprednejše komunikacije in interakcije človek - robot preko holografskih objektov prav zaradi možnosti prostorskega prikaza in interakcije z virtualnimi objekti, kar je pri sorodnih tehnologijah, kot je npr. projekcijska, težje izvesti. Z vmesnikom mešane resničnosti lahko robotsko nalogo definiramo fleksibilno in pred zagonom preverimo še izvedljivost z virtualnim robotom v realnem okolju. Video demonstracija interaktivne laboratorijske aplikacije s kolaborativnim robotom in holografskim vmesnikom mešane resničnosti HoloLens na primeru vijačenja je na voljo na naslovih https://youtu. be/t1kfek717ek in https://youtu.be/RENv4ywydeg. Viri [1] ISO 10218-1/2:2011: Robots and Robotic Devices Safety Requirements for Industrial Robots Part 1: Robots/Part 2: Robot Systems and Integration. [2] ISO/TS 15066:2016: Robots and robotic devices - Collaborative robots. [3] G. Michalos, P. Karagiannis, S. Makris, Ö. Tokcalar, and G. Chryssolouris, "Augmented reality (AR) applications for supporting human-robot interactive cooperation" presented at the 48th CIRP Conference on Manufacturing Systems - CIRP CMS 2015 2015. [4] Z. Materna, M. Kapinus, V. Beran, P. Smrž, and P. Zemčik, "Interactive Spatial Augmented Reality in Collaborative Robot Programming: User Experience Evaluation," presented at the 27th IEEE International Symposium on Robot and Human Interactive Communication, 2018. [5] S. Erjavec, M. Mihelj, M. Munih, and S. Šlajpah, "Uporaba sodelujočega robota in obogatene resničnosti na primeru aplikacije sestavljanja," Ventil, vol. 3, 2019. [6] Guidebook & recommendation for the deployment of HORSE framework for Application Experiments, (http://www.horse-project. eu/sites/default/files/publications/HORSE-D7.2-v1.00.pdf). [7] Cherubini, A., Passama, R., Fraisse, P., Cros-nier, A.: A unified multimodal control framework for human-robot interaction, Robotics and Autonomous Systems 2015 vol. 70, str.: 106-115. [8] Gerbers, R., Mücke, M., Dietrich, F., Dröder, K.: Simplifying robot tools by taking advantage of sensor integration in human collaboration robots, 6th CIRP Conference on Assembly Technologies and Systems, Elsevier 2016 vol. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 3 385 I MODERNO PROIZVODNO OKOLJE 44, str.: 287- 292. [9] Halme, R., Lanz, M., Kamarainen, J., Pieters, R., Latokartano, J., Hietanen, A.: Review of vision-based safety systems for human-robot collaboration, 51st CIRP Conference on Manufacturing Systems, Elsevier 2018 vol. 72, str.: 111-116. [10] Universal Robots, (https://www.universal-ro-bots.com/). [11] Microsoft HoloLens, (https://www.microsoft. com/en-US/hololens). [12] Unity3D, (https://unity3d.com/). [13] ROS, (http://www.ros.org/). [14] Vuforia, (https://www.vuforia.com/). Interactive Laboratory Screwing Application with a Collaborative Robot and Mixed Reality Glasses HoloLens Abstract: Most collaborative robot applications, which can be currently seen in industry, have been designed to perform deterministic repetitive manufacturing tasks. The interaction between a robot and a human is usually not provided in the task execution, since it presents a potential harmful hazard for the human worker. However, the collaborative robot systems provide a possibility to involve a human with his intelligent creativity and motion dexterity into the process workflow, which may improve flexibility of the collaborative robotic application that can be achieved only hardly by a conventional robotization approach. In this paper, we describe a new approach for intuitive collaboration between robot and human worker in which a physical human-robot contact and interactive communication through holographic interface can be used as a natural and intuitive interaction. We demonstrate the proposed approach on the case of the experimental laboratory screwing application with collaborative robot UR3e from Universal Robots, which furthermore enables upgrading with other technologies for facilitating human-robot collaboration such as mixed reality. This holographic interface was developed with the purpose of virtual parametrization and simulation of a robotic task in a real robot workspace. Keywords: human-robot collaboration, collaborative robot, human-robot physical interaction, mixed reality, robotic screwing Zahvala To delo je bilo delno sofinancirano z raziskovalnim programom št. P2-0028 Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in v okviru projekta ROBOTOOL-1, OP20.03540, kjer naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature NAROČITE SE! Doi 5800 884 info@irt3000.si www.irt3000.si/narocam Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak Na voljo tudi digitalna različica revije 3B6 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 INDUSTRIJSKI FORUM 2020 NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO Predstavitev strokovnih prispevkov Strokovna razstava I Aktualna okrogla miza Podelitev priznanja TARAS FORUM ZNANJA IN IZKUŠENJ Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Priznanje TARAS za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. Portorož, 8. in 9. junij 2020 www.forum-irt.si ( Dogodek poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. INDUSTRIJSKI! III forumLUJ foru m-irt.si Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 I faks: 01 5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si I www.forum-irt.si I Organizator dogodka: PROFIDTP, d. o. o., Gradišče VI 4, 1291 Škofjica Organizacijski vodja dogodka: Darko Švetak, darko.svetak@forum-irt.si I VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Vzdrževanje hidravličnih naprav - 6. del Franc Majdič V petem delu Vzdrževanja hidravličnih naprav smo predstavili posledice neustreznega zagona hidravlične naprave in kako jo po pravilnih postopkih zaženemo prvič ali pa po menjavi hidravlične sestavine. Nepravilni zagon hidravlične naprave pogosto vpliva na prezgodnjo odpoved in zastoje proizvodnje. Utemeljili smo tudi, kako pomembna je kakovostna analiza okvar hidravličnega sistema, saj nam ta prihrani čas in denar. Povzetek V tem prispevku bomo najprej predstavili, kako se lotiti odpravljanja okvar. Sledila bo predstavitev skupnih simptomov okvar hidravličnih sistemov: nenavadno povečan hrup, visoke delovne temperature in počasnejše delovne operacije. Omenjeni simptomi se lahko pojavijo ločeno ali pa v kombinaciji. Najprej bomo predstavili, kakšni so vzroki za nesprejemljivo povečan hrup in posledice na hidravlični opremi. Sledila bo predstavitev vzrokov in posledic previsokih temperatur hidravlične kaplje-vine. Zadnji bo predstavljen simptom upočasnjenih gibov batnic hidravličnih valjev in zmanjšanih hitrosti pogonskih gredi hidravličnih motorjev. Odpravljanje okvar v teoriji in praksi Teorija je zelo pomembna, a pogosto smiselna le, če se prenese v prakso. V nadaljevanju bomo pojasnili, kako si pri odpravljanju napak pomagati z osnovnimi zakoni hidravlike. Predstavili bomo na konkretnem problemu - na okvari mobilnega hidravličnega stroja. Odpovedala je hidravlična črpalka in zamenjali so jo z obnovljeno. Po popravilu so zagnali stroj in po besedah vzdrževalcev obnovljena črpalka ni ustvarila tlaka ... Znano je, da črpalka sesa kapljevino iz rezervoarja in jo potiska v tlačni vod hidravličnega sistema (ustvarja pretok). Tlak je le posledica odpora proti pretakanju (koristni odpor - breme in nekoristni - tlačne izgube). Po hitrem vizualnem pregledu ravni olja v rezervoarju okvarjenega mobilnega stroja in pregledu vgradnje je bilo jasno, da črpalka ustvarja pretok. Ob upoštevanju tega dejstva in dejstva, da tok hidravlične kapljevi-ne vedno teče tja, kamor je lažje oz. kamor je manj odpora pri pretakanju, je treba poiskati, kje kaplje-vina uhaja iz tlačnega dela sistema. Iz dejstva, da pri uhajanju kapljevine s področja z višjim tlakom Slika 1: Dvostopenjski varnostni ventil. na področje z nižjim prihaja do segrevanja, je zelo priporočljivo uporabiti termo kamero. V nekaj minutah po zagonu je bilo z infrardečo termo kamero ugotovljeno, da je najbolj segret varnostni ventil (slika 1). Dvignili so nastavitev varnostnega ventila, a sistemski tlak se ni dvignil. Običajna logična razlaga hidravličarjev je, da se varnostni ventil ne more okvariti. Če bi deloval pravilno, bi moral sistemski tlak narasti, ko dvignemo njegovo nastavitev. To seveda drži, če ima varnostni ventil možnost nastavitve (v večini primerov je tako). Po zaustavitvi hidravličnega sistema in demontaži ter razstavljanju varnostnega ventila je bilo ugotovljeno, da se je večji kovinski delec prvotne okvarjene črpalke zagozdil med zapornim elementom (batkom) in ohišjem. Tako je olje uhajalo skozi prisilno odprto režo, tlaka pa zato ni bilo možno nastaviti. Število možnih okvar hidravličnih sistemov je neskončno, zato jih ni mogoče preprosto zapisati in predvideti vseh možnih kombinacij. A iz opisanega primera je razvidno, da poznavanje fizikalnega ozadja delovanja hidravličnih sistemov lahko zelo koristi pri odkrivanju vzrokov okvar. Prav tako je pri Doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 388 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 VZDRZEVANJE HIDRAVLIKE odkrivanju okvar zelo pomembna dokumentacija proizvajalca posameznega stroja. Vsekakor je funkcijska hidravlična shema temeljni dokument. Risana mora biti v skladu s standardi ISO 1219-1 in ISO 12192. Brez detajlnih kataloških listov hidravličnih sestavin je resno vzdrževanje skoraj nemogoče. Skupni simptomi hidravličnih okvar in njihovi vzroki 1 Povečan hrup Povečan hrup je v hidravliki navadno posledica »prezračevanja« hidravlične kapljevine (aeraci-ja) in / ali kavitacije. Aeracija pomeni nezaželen vstop zraka v hidravlično kapljevino, kar povzroča alarmantno bobnenje oz. moteč hrup pri kompre-siji in / ali dekompresiji zračnih mehurčkov med pretakanjem skozi hidravlični sistem. Če je težava aeracija, opazimo penjeno kapljevino v rezervoarju ter pogosto moteče - neenakomerno gibanje batnic hidravličnih valjev. Zrak najpogosteje vstopa v hidravlični sistem preko sesalne odprtine črpalke. Na vstopni (sesalni) strani črpalke pogosto nastopa podtlak tudi takrat, ko je raven kapljevi-ne v rezervoarju nekoliko nad sesalnim priključkom črpalke. Nujno je treba preveriti, ali je sesalni vod črpalke v dobrem stanju in ali vsi priključki na sesalnem vodu popolnoma tesnijo (ne smejo spuščati zraka, ki ima izrazito manjšo viskoznost kot hidravlična kapljevina). Gibke cevi na sesalnih vodih pogosto sčasoma postanejo porozne, zato jih je treba redno kontrolirati in vse sumljive zamenjati z novimi. Prav tako je težava, če je raven kapljevine v rezervoarju prenizka, saj se pri sesanju črpalke lahko lokalno ustvari »lijakasta gladina«. Ta pa omogoča zraku, da intenzivno vstopa v kapljevino in dalje v vtočno stran črpalke. Zato je treba redno kontrolirati raven kapljevine v rezervoarju in jo vzdrževati na zgornji dopustni meji (OPOZORILO: pri tem je treba paziti, da so vse batnice hidravličnih valjev uvlečene, saj v nasprotnem primeru lahko nalijemo preveč kaplje-vine v rezervoar). V nekaterih sistemih lahko zrak vstopa v hidravlično kapljevino preko grednega (rotacijskega) tesnila črpalke. Zaradi omenjenega je priporočena redna kontrola grednih tesnil črpalk, in če puščajo, jih je treba zamenjati. Aeracija zmanjšuje uporabno dobo hidravlične kapljevine, povzroča poškodbe hidravličnih sestavin zaradi slabšega mazanja, pregrevanja in zažiganja tesnil. Da bi preprečili aeracijo zaradi prenizke ravni olja (slika 2) v rezervoarju, lahko namestimo nivojsko stikalo za najnižjo še dopustno raven v rezervoarju. To je še posebej priporočeno pri mobilnih strojih, saj je lahko raven kapljevine nad sesalno odprtino v rezervoarju prenizka zaradi na terenu nagnjenega stroja. Nekateri proizvajalci strojev že sami vgradijo nivojsko stikalo, če pa tega ne storijo, ga lahko namestimo tudi sami. Slika 2 : Nivojsko stikalo za varnostni izklop hidravličnega sistema (Bosch-Rexroth). Kavitacija se pojavi, ko je potreba po volumnu ka-pljevine v kateremkoli delu hidravličnega sistema večja, kot je trenutna oskrba. Do kavitacije pride, ko absolutni tlak v tem delu hidravličnega sistema pade pod uparjalni tlak hidravlične kapljevine. To povzroča formiranje parnih mehurčkov znotraj ka-pljevine. Mehurčki implodirajo (se stisnejo), ko jih izpostavimo visokemu tlaku. Kavitacija povzroča »trkajoči« hrup. Kavitacija se lahko pojavi kjer koli znotraj hidravličnega sistema. Najpogosteje jo najdemo pri črpalkah. Zamašen sesalni filter ali omejen pretok na sesalnem vodu (stisnjena ali močno upognjena cev, priprt krogelni ventil ...) povzroča uparjanje. Če ima črpalka sesalni filter, preverite, ali je zamašen. Glede na opisane težave na splošno odsvetujemo uporabo sesalnih filtrov. Pri nameščenem krogelnem ventilu na sesalnem vodu preverite, ali je popolnoma odprt. Na splošno priporočamo Slika 3 : Kavitacijska erozija znotraj hidravličnega sistema (povečava 750 x). Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 389 I VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE uporabo krogelnih ventilov na sesalnem vodu z nameščenim električnim končnim stikalom, ki pri nepopolnem odprtju ne dopušča zagona pogonskega elektromotorja. Delno priprt ventil na sesalnem vodu pogosto povzroča tudi vibracije, kar je zunanji znak za nevarnost, da se pojavi kavitacija. Posledice kavitacije so v hidravličnih sistemih lahko zelo resne. Kavitacija povzroča erozijo (odnašanje) kovinskega materiala (slika 3), kar uničuje hidravlične sestavine in kontaminira hidravlično kapljevino. V ekstremnih primerih lahko kavitacija povzroči večje mehanske okvare hidravlične črpalke ali motorja. Če želimo preprečiti kavitacijske poškodbe, ustavimo hidravlično napravo takoj, ko se pojavi neobičajen in povečan hrup, in je ne uporabljamo, dokler ne odkrijemo in odpravimo vzroka. 2 Visoka temperatura hidravlične kapljevine Temperatura hidravlične kapljevine nad 80 °C poškoduje večino hidravličnih tesnil in skrajša njeno uporabno dobo. To pomeni, da je temperatura hidravlične kapljevine nad 80 °C škodljiva in se je moramo izogibati. Temperatura kapljevine je vsekakor previsoka, ko njena viskoznost pade bolj, kot priporočajo posamezni proizvajalci v sistemu uporabljenih hidravličnih sestavin. Visoko temperaturo hidravlične kapljevine lahko povzroči kar koli, kar zmanjšuje pretok hidravlične kapljevine po sistemu, notranje puščanje itd. Hidravlični sistem največ toplote odda preko rezervoarja. Tudi zato je pomembno, da je raven kapljevine v rezervoarju dovolj visoka. Preverite tudi, da ni ovir za tok zraka mimo rezervoarja, da ta ni s čim založen ali pretirano umazan (oprijeta debela plast masti in nečistoč); hladilni učinek zraka. Preverite toplotni izmenjevalnik (hidravlična kaplje-vina / voda ali / zrak), da ta ni zamašen. Zmogljivost toplotnega izmenjevalnika je odvisna od velikosti toka hidravlične kapljevine in sekundarnega - hladilnega medija. Preverite vse sestavine hladilnega sistema in jih po potrebi očistite ali zamenjajte z novimi. Zmogljivost hladilnega ventilatorja (izmenjevalnik: hidravlična kapljevina / zrak) ali vodne črpalke (izmenjevalnik: hidravlična kapljevina / voda) se najhitreje in najpreprosteje preveri z meritvijo vrtilne hitrosti in primerja s tovarniško podano vrednostjo. To se najpreprosteje izvede z uporabo optičnega tahometra (slika 4). Pomembno je dejstvo, da vsak pojav tlačnega padca znotraj hidravličnega sistema pomeni segrevanje. Pri povečanem notranjem puščanju se sorazmerno poveča tudi segrevanje hidravlične kapljevine, kar lahko postopoma vodi v pregrevanje. To se lahko pojavi kjer koli, kot npr. pri delno poškodovanem batnem tesnilu hidravličnega valja, obrabljenem Slika 4 : Uporaba tahometra pri meritvi dejanske vrtilne hitrosti pogonskega elektromotorja. batu in izvrtini potnega ventila ali pri neustrezno nastavljenem varnostnem ventilu. Zelo pomembno je najti nezaželene vire segrevanja in jih odstraniti. Opozorilo Temperatura hidravličnih sestavin lahko preseže 90 °C, zato se jih ne dotikajte z golimi rokami. Lahko se resno opečete. Pri iskanju glavnih virov segrevanja hidravličnega sistema uporabljajte merilno opremo, kot npr. infrardečo termo kamero (slika 5), ki je brezkontaktna. Najpogostejši vzrok nezaželenega segrevanja znotraj hidravličnega sistema je napačno nastavljen tlačni omejilni (varnostni) ventil, ki je nastavljen nižje ali preblizu v primerjavi z nastavitvijo tlaka na tlačnem kompenzatorju črpalke s spremenljivo iz-tisnino (slika 6). Pri nastavitvi tlačnega omejilnega ventila nižje od tlačnega kompenzatorja črpalke s spremenljivo iztisnino, ta tudi ob potrebi po zmanjšanju pretoka tega ne stori. Takrat ves pretok črpalke teče skozi tlačni omejilni ventil in pri tem intenzivno segreva hidravlično kapljevino. V tem primeru 390 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 VZDRZEVANJE HIDRAVLIKE Slika 6 : Shema hidravličnega sistema z ustrezno naSlika 5: Uporaba infrardeče termo kamere pri lociranju stavljenim tlačnim omejilnim ventilom in tlačnim kom-glavnih virov segrevanja znotraj hidravličnega sistema. penzatorjem črpalke s spremenljivo iztisnino. deluje črpalka s spremenljivo iztisnino enako kot črpalka s konstantno - močno segreva hidravlično kapljevino. Da se izogne omenjenim težavam, je priporočeno, da je tlačni omejilni ventil nastavljen za 10 % višje kot tlačni kompenzator. Ko se nezaželeni zrak znotraj hidravlične kapljevine stisne, se ta segreva. To pomeni, da aeracija dviguje temperaturno obremenitev hidravličnega sistema in povzroča pregrevanje. Zato je treba preveriti, ali v hidravlični sistem ne vstopa nezaželen zrak. Kot smo že omenili, kavitacija povzroča formiranje parnih mehurčkov, ki pa se pri visokem tlaku segrejejo in posledično vplivajo na pregrevanje sistema. Hidravlični sistemi, ki konstantno delujejo pri temperaturah nad 80 °C, imajo neustrezno hlajenje za temperaturo okolice, v kateri delujejo. V tem primeru je potrebno dodatno hlajenje. Previsoka temperatura hidravlične kapljevine lahko poškoduje tesnila, zmanjšuje njeno uporabno dobo in zaradi majhne viskoznosti ter posledično pretankega mazalnega filma povzroča čezmerno obrabo triboloških kontaktov znotraj hidravličnih sestavin. Da se temu izognemo, je priporočena uporaba temperaturnih stikal (slika 7), ki izklopijo sistem pri povišani temperaturi. V takem primeru je treba pred nadaljnjim obratovanjem najprej odpraviti vzroke za previsoko temperaturo. Slika 7 : Temperaturno stikalo za varnostni izklop hidravličnega sistema (Wika). Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 391 I VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE SLOTRIB 2020 POSVETOVANJE O TRIBOLOGIJI, MAZIVIH IN TEHNIČNI DIAGNOSTIKI JUNIJ 2020 Hotel Slovenija, Portorož Več informacij dostopnih na: www.tint.fs.uni-lj.si KONTAKT SLOVENSKO DRUŠTVO ZATRIBOLOGIJO prof. dr. Mitjan Kalin - predsednik SDT Joži Sterle - tajništvo Bogišičeva 8 1000 Ljubljana Tel.: 01 4771 4b0 Fax: 01 4771 469 E-mail: jozi.sterle(S>tint.fs.uni-lj.si 3 Upočasnjeno gibanje aktuatorjev (izvršilnih sestavin) Zmanjšanje zmogljivosti hidravlične naprave je pogosto prvi indikator, ki pove, da je nekaj narobe. To se navadno odraža v podaljšanih časih posameznih ciklov ali v počasnejšem delovanju hidravličnih aktuatorjev (hidravlični valji, hidravlični motorji, zasučni valji). Zapomniti si je treba, da efektivni hidravlični pretok neposredno vpliva na hitrost aktuatorjev. Taka upočasnitev delovanja posameznih aktuatorjev je posledica povečanja notranjega puščanja hidravličnih sestavin opazovane naprave. V takem primeru je treba locirati mesto povečanega puščanja. Tok hidravličnega olja namreč lahko uhaja iz sistema znotraj ali navzven. Zunanje puščanje je navadno posledica poškodbe (razpoka) hidravlične cevi, cevnega priključka ali spoja in se odkrije preprosto. Notranje puščanje pa se lahko pojavi znotraj črpalke, ventilov ali posameznih aktuatorjev. Notranje puščanje lahko identificiramo s termo kamero, še bolje pa z rentgenskim pregledom. Prihodnjič bomo več govorili o tem. Viri [1] Pezdirnik, J., Majdič, F.: Hidravlika in pnevmatika, skripta; Ljubljana, 2011. [2] Findeisen, D.: Olhydraulik, 5. Auflage, Berlin, 2005. [3] Casey, B.: Insider secrets to hydraulics, Brendan Casey, West Perth, 2002. \ stroinistuo.com Incite 5lrcjr*ov 392 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 i«l CELJSKI SEJEM celjski sejem 31. marec - 3. april 2020 : ENERGETIKA i Interklima INTERKLIMA LESTECH www.ce-sejem.si HIDRAVLIKA SKOZI CAS Razvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas 5. del: Hidravlika na področju gradbeništva Darko Lovrec Hidravlična pogonska tehnika se je kar hitro uveljavila na področju dviganja ali prenašanja velikih bremen. To področje uporabe je ob zasnovi prve hidravlične stiskalnice kar hitro uvidel Bramah in za lastne potrebe zgradil preprosto dvigalo. Za prenašanje bremen se je specializiral Armstrong, ki je s svojimi najrazličnejšimi hidravličnimi žerjavi, poleg že uveljavljenih hidravličnih stiskalnic, razvijal drugi močan steber razvoja hidravlike, hidravlične dvižne naprave. Velika bremena so prisotna tudi na področju gradbeništva, pa naj gre za prenašanje težkih delov ali sklopov konstrukcij ali pa za vtiskanje pilotov v zemljino pri utrjevanju mehkih rečnih brežin. Tako je hidravlična pogonska tehnika hitro našla še tretjo področje uporabe, kjer je izredno močno prisotna še danes - področje gradbeništva. Tu se je hidravlika uveljavila na treh glavnih segmentih: gradnja infrastukturnih objektov, kot so različni mostovi in viadukti, gradnja visokih zgradb ter gradnja tunelov oz. vrtanje pod zemljo. Tudi ta segment so zaznamovale naprave W. G. Armstronga - specialista za dviganje in vrtenje velikih bremen. Tako so številne njegove genialne inženirske stvaritve v uporabi še danes. V tem sestavku bo na kratko predstavljen izstopajoči primer uporabe hidravlične pogonske tehnike na področju gradbeništva. 1 Pohod hidravlike na področje gradbeništva Uporabnost hidravlike na področju gradbeništva je hitro spoznal že Bramah. Že leta 1810 je zabijal oz. vti-skal lesene stebre, t. i. pilote, v mehko zemljino rečnega obrežja. Na ta način so izvajali pripravljalna dela za gradnjo temeljev za prvi most Waterloo (orig. Waterloo Bridge), na reki Temzi v Londonu. [1] Večje pilote, dolžine okoli 6 m, so običajno zabijali ali vtikali posredno, s pomočjo parno gnanih udarnih naprav ali pa kontinuirano s pomočjo stisnjenega zraka, manjše pa so vtiskali neposredno, na hidravlični način. Slednji način so uporabljali za gradnjo začasnih jezov oz. bran. Hidravlični način pa je bil uporabljen tudi za odstranjevanje oz. puljenje teh pilotov - slika 1. Omenjena primera sodita v skupino uporabe hidravlike za pripravljalna dela pri gradnji mostov. Prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru,Fakulteta zastrojništvo Slika 7: Vtiskanje pilotov s pomočjo parnega stroja (levo) ter Bramahova naprava za puljenje zajezitve-nih stebrov (sredina) [2] in tovrstna večja naprava (desno) 394 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 HIDRAVLIKASKO ZI CAS 2 Dviganje težkih jeklenih konstrukcij - gradnja mostu Britannia Uporaba hidravlike pri gradnji mostov se je dejansko pričela z razmahom železnice v Angliji, pri čemer je bilo potrebno premostiti soteske in reke z visokimi mostovi. Eden bolj znanih, z gradbeniškega vidika še danes zahtevnejši objekt, je predstavljal železniški most na reki Menai (orig. Menai Straits Railway Bridge oz. Britannia Bridge) - slika 2. Most je moral zagotavljati nemoten ladijski promet (v tem obdobju so prevladovale jadrnice z visokimi jambori), tako ob nizkem kot ob najvišjem vodostaju reke, ter preko nje nemoten dvotirni železniški promet. Izziv gradnje, več kot 30 m visokega mostu, je bil predan Robertu Stephensonu, sinu Georgea Stephensona, ki je bil eden vodilnih železniških in gradbenih inženirjev tistega časa. Slika 2 : Litografija mostov na reki Menai; v ospredju viseči most za kopenski promet, v ozadju železniški most Britannia Prvotni viseči most, po mnenju Roberta Stevensona, zasnovan za pešce in vprego, ne bi prenesel obremenitve vlakovne kompozicije. Zato so se odločili nedaleč stran zgraditi most, primeren za železniški promet. Oba mostova na reki Menai prikazuje slika 2. Gradnja kamnitega dela mostu za gradbince ni bil poseben podvig. Večji problem je bil dvig jeklene konstrukcije mostu na visoko mesto vgradnje in pa sama teža na kopnem izdelanih in sestavljenih segmentov jeklene konstrukcije v obliki škatle - cevi (slika 3). Končni prvotni videz mostu Britannia Cevna oblika jeklene konstrukcije itrî r P . Gradnja cevne konstrukcije na kopnem in splavljenje na mesto dviga Slika 3: Gradnja mostu Britannia vletih med 1846 in 1850 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 395 HIDRAVLIKA SKOZI CAS Glede izvedbe mostu je bilo preučenih veliko idej, a kot najprimernejša oblika je bila revolucionarna, nova cevasta zasnova mostu. Cev bi bila sestavljena iz posameznih segmentov iz kovanega železa, ška-tlaste oblike - slika 3, pri čemer sta bili dve cevi za največja razpona dolžine 140 metrov in dve manjši dolžine 70 metrov. Za vsak razpon sta bili predvideni po dve cevi, po ena za vsak tir. Štiri daljše cevi oz. konstrukcije bi naj zaradi lažje montaže in transporta sestavnih elementov sestavljali na rečnem obrežju (slika 3), nakar bi ga s splavi pripeljali na mesto vgradnje (slika 3). Krajše konstrukcije bi vgradili kar na licu mesta. Problem, ki je preostal, je bil dvig takšne izredno dolge in težke jeklene konstrukcije na kamnite podporne stebre. To je bilo edino možno na hidravlični način, s hidravlično dvižno tehniko, po principu hidravlične stiskalnice. Tako je v tistem času hidravlika omogočila pionirski način gradnje in same zasnove mostu. Cevno konstrukcijo, mase okoli 1150 ton, so dvignili v svoj položaj s hidravličnimi dvižnimi napravami, s stiskalnicami [4]. Te so bile nameščene na vrhu nosilnih kamnitih stebrov in z verigami iz kovanega železa povezane s konstrukcijo. Dolžina giba bata dvižne naprave je bila popolnoma enaka dolžini členka verige. Tako so lahko, ko je bil gib bata v celoti dosežen, konstrukcijo v tem položaju fiksirali, odstranili povezavo verige s konstrukcijo, bat premaknili v drugi položaj in postopek dviganja ponovili. Ta princip dviganja »s preprijemanjem« se še danes uporablja pri samo-premikajočih se gradbeniških opažih. Zaradi varnostnih ukrepov so prostor pod dvigajočo konstrukcijo začasno zapolnili, kar se je izkazalo modro, saj je nekoč hidravlični sistem odpovedal in konstrukcija je padla, a zaradi podpore le za nekaj centimetrov in ostala nepoškodovana. V tistem času je tudi izdelava ohišja velikega hidravličnega valja predstavljala poseben izziv. Notranji premer hidravličnega valja je znašal okoli 560 mm, zunanji premer pa okoli 1070 mm, dolžina valja pa nekaj manj kot 3 m. Zmogljivost dvižne naprave je znašala 2000 ton. Za litje ohišja hidravličnega valja so potrebovali 22 ton tekoče kovine, pri čemer so zaradi kapacitete talilne peči morali litje valja izvesti po posebnem postopku, z dolivanjem nove litine ob ohranjanju temperature že vlitega materiala. Litje je zato trajalo tri dni. Po desetih dneh so lito ohišje očistili in pripravili za nadaljnjo obdelavo. Dodatni izziv pri dviganju mostne konstrukcije je predstavljalo zagotavljanje vzporednega gibanja, kar so dosegli z mehansko konstrukcijo vitla in zobnikov, ki jih je lahko upravljal en sam človek. Tako je bila pri vsakem gibu valja konstrukcija za približno 1800 mm višje, čas, ki je bil porabljen za en dvig, pa je znašal od 30 do 45 minut. Po navedbah virov - [4] je dejanska največja masa, ki so jo dvignili na mostu Britannia, znašala 1.144 ton. Količina vode, ki so jo porabili za vsakih 1,8 m dviga pa je znašala 81,5 litrov. Pri opisu zmogljivosti dvižne naprave so zapisali sledeče: »Tlak 3 tone na krožni palec je enak 3.819 ton na kvadratni palec, kar bi dvignilo steber vode v višino 5,41 milje; ta tlak bi torej zadostoval, da bi vodo vrgel čez najvišje gore na svetu.« Najvišji obratovalni tlak je tako moral znašati okoli 400 bar! Kot izvor energije sta bila uporabljena dva parna stroja, vsak moči po 30 kW. Valj parnega stroja je imel skoznjo batnico, neposredno povezano s plunžerjem vodne črpalke. [6] Nadalje so še zapisali (op.: prevod blizu originalnemu zapisu): »Če bi morali dvigniti konstrukcijo mase 2000 ton za 1 funt (1 funt je cca 0,45 kg), potem mora biti ena ročica vzvoda 448000 krat večja od druge; če pa se giblje 1 funt skozi cev velikost 1 palca (1 palec je cca 25 mm), bo konstrukcija dvignjena za le 1/448000 del palca, in da bi dvignili cev na 100 čevljev (1 čevelj cca 304 mm, torej skupno cca 30,5 m), bi opravili pot 83522 milj ... kar bi trajalo 240000 let ... ali pa bi moč, ki jo porabi tisk pri dvigovanju cevi za 100 čevljev, če bi jo uporabila za navadno uro, delovala za obdobje 240000 let.« [4]. S tako podanim zapisom iz tistega časa so želeli poudariti energetsko razsežnost oz. zmožnost naprave in s tem izreden dosežek inženirstva na področju hidravlike. 23. maja 1970 je nenamerni požar uničil streho iz katrana in oslabil železno konstrukcijo. Ta se je na treh mestih začela povešati in razpirati. Dolgi razponi so se upognili za 490 mm in za 710 mm, zaradi česar je bil železniški promet prekinjen. Stephen-sonovo jekleno cevno konstrukcijo so pri obnovi zamenjali z jeklenimi loki, ki se opirajo na armiranobetonsko ploščo. Prvotni zidani stolpi, vzpetine in štirje debeli kamniti levi, ki so varovali konce mostu, so ohranjeni. Gradnja železniškega mostu Britannia je primer uporabe hidravlične pogonske tehnike, ki je edina omogočala realizacijo zamišljenih zahtevnih postopkov gradnje mostu. Hidravlika je v tem primeru kot »pomožna uporabljena tehnika« omogočila drzni načrt gradbeništva in s tem omogočila nadaljnje širjenje železniške mreže. 3 Armstrongovi mostovi Drugi primer uporabe hidravlične pogonske tehnike, a ne v obliki kot pomožna tehnologija, temveč kot aktorika, predstavljajo vrtljivi in dvižni mostovi, ki jih je snoval Sir William Armstrong. Armstrong se je najprej specializiral za raznovrstne hidravlične dvižne naprave, pri čemer so bili v ospredju hidravlični pristaniški žerjavi. Pri teh je za vrtenje žerjav-nega stolpa uporabil princip zobnik-zobata letev ali pa hidravlični motor. [7] Armstrong je bil rojen in živel v Newcastlu v Angliji, ob reki Tyne. Kot sodelavec Bramaha, inženir, 396 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 Vpetje jeklene konstrukcije z dvižnimi verigami - pogled spredaj (levo) in s strani (desno) Dviganje jeklene konstrukcije Slika 4: Hidravličnanaprava za dviganje jeklene konstrukcijemostu Britannia [4],[5] inovator, gradbenik ter tovarnar, je dobro poznal problematiko rečnega prometa. Zato so bili njegovi prvi projekti vezani na hidravlične pristaniške žerjave. Prav tako je dobro poznal problematiko kopenskega prometa. Za razliko od mostu Britannia, ki je bil zelo visok in omogočal neprekinjen ladijski promet pod njim, v primeru reke Tyne, ki teče skozi mesto Newcastle, takšna rešitev ureditve rečnega in kopenskega prometa preko mostu ni bila mogoča. Rešitev je videl v zasučnem oz. vrtljivem mostu, Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 397 HIDRAVLIKA SKOZI CAS nameščenem na osrednjem stebru na sredini reke, ki bi imel možnost zasuka za 90o in tako omogočal plovbo ladjam vzdolž obeh strani mostu. Tako bi lahko ob zasuku mostu sprostili ladijski promet po potrebi ali po določenem urniku. V ta namen so v bližini prvotnega mostu po Armstrongovih načrtih zgradili novega, zasučnega, ki je omogočal plovbo tudi večjim ladjam. Sliko zasučnega mostu, v prvotni obliki in v današnjem videzu, prikazuje slika 5. Hidravlični zasučni most (orig. Newcastle Swing Bridge) je zasnoval in financiral karsam Armstrong. Dela so se začela leta 1873, prvič je bil uporabljen Sliid 6: SidoSkica v vrtljikean dele mosta v dstavloasemn 398 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 za cestni promet 15. junija 1876, za rečni promet pa je bil odprt 17. julija 1876. V času gradnje je bil to največji zasučni most, ki je bil kadarkoli zgrajen. [8] Za vrtenje mostu je uporabljal svoje, lastno razvite hidravlične motorje, pri čemer je za podporo delovanja - zagotavljanje hidravlične energije, dodatno uporabil še hidravlične akumulatorje. Ti so bili nameščeni 18 m pod nivojem mostu, polnile pa so jih hidravlične črpalke, ki jih je poganjal parni stroj. Sproščeno energijo iz akumulatorja so nato uporabili za premikanje mostu.Hidravličnipogon se za premikanje mostu uporablja še danes, le da črpal- iJi UubtKK VTEJIK CVACTKC- dlavo), der načrt CidrrvUčrrua srccnsSegn motarSo Sdsano) HIDRAVLIKA SKOZI ČAS ke danes poganjajo elektromotorji. Mehanizem, ki se še danes uporablja za premikanje mostu, je še vedno tisti, ki ga je Armstrong prvotno namestil. Videz strojnice mostu z Armstrongovimi tri-cilindr-skimi oscilatorno delujočimi hidravličnimi motorji, prikazuje slika 6. Na sliki je prikazan še izvirni načrt vodno gnanega hidravličnega pogonskega motorja. Hidravlični vodni pogon je lahko premikal celoten most dolžine 171 m, z razponom konzolne 85,6 m in z osrednjo vrtilno osjo, ki se lahko zasuče za celih 360 tako da plovila lahko plujejo na obeh straneh. Širina mostu znaša 9 m, masa ki jo je potrebno premikati, pa 1500 ton. Najbolj obremenjeno leto delovanja je bilo 1924, ko je bil most zasukan 6000-krat. V današnjem času most zasučejo le občasno, vsako prvo sredo v mesecu, kot »vzdrževalna vaja«. V tem času je bilo v Angliji v uporabi že skorajda sto vrtljivih in dvižnih mostov, seveda manjših od tega v Newcastlu. Armstrongov koncept premikanja mostov in drugih velikih bremen se je okoli leta 1870 kar hitro prenesel tudi v Evropo. Tu se je za premikanje velikih bremen na hidravlični način, predvsem v gradbeništvu, specializiralo podjetje Hoppe iz Berlina. Veliko bolj znan most na hidravlični pogon, kot je (bil) največji premični most v Newcastlu, in vsi ostali tovrstni mostovi skupaj, je znameniti londonski Tower Bridge. Ta most sicer ni vrtljiv, temveč ima dva premična, konzolno vpeta kraka, ki ju premika Armstrongov hidravlični pogon - slika 7. Vir hidravlične energije je bil v zgradbi na južnem bregu reke, kjer sta bila nameščena dva velika akumulatorja, ki sta zagotavljala hidravlično energijo za hidravlične pogonske motorje, delujoče s tlakom okoli 50 bar. Za zmanjšanje potrebne moči za premikanje krakov mostu so uporabili ogromne proti-uteži. Za ohranjanje ravnotežja kraka mostu so bile protiuteži, sestavljene iz 290 ton svinca in 60 ton železa, zaprtih v škatlah in nameščenih na skrajnih koncih nosilcev. Funkcija dvižne naprave je tako zgolj premagovanje vztrajnosti mase 1200 ton in trenja, ki ga povzroča veter na izpostavljene ploskve kraka. Potrebno energijo sta zagotavljali dve 268 kW parno gnani črpalki, pri čemer je ena vedno služila kot rezerva. Črpalki sta napajali hidravlična akumulatorja v izvedbi z utežmi. Akumulatorja sta imela premer 510 mm in gib 10,7 m, da sta zagotavljala obratovalni tlak okoli 50 bar pa sta bila obtežena z maso 100 ton. Tlačni vodi, ki so vodili do pogona vsakega kraka mostu, so bili napeljani v dvojni izvedbi, povratni so bili enojni. Vse hidravlične cevi so bile obdane še z ogrevalnimi cevmi, ki so v zimskem času preprečevale zamrzovanje vode v hidravličnih ceveh. Kot hidromotorji so bili vgrajeni vodni motorji s tremi bati, premikanje kraka mostu pa je potekalo na mehanski način preko sistema zobnik zobata letev. Pred hidravličnima motorjema sta tudi bila vgrajena akumulatorja premerov, vsak po 560 mm in giba 5,5 m, ter obremenjena z maso 121 ton. Hidravlični motorji so bili v redundantni izvedbi -nameščena po dva motorja, a v obratovanju običajno eden. Ti so zagotavljali delovanje mostu tudi v primeru morebitne okvare na enem od motorjev. Redundantna izvedba pogona ni samo zagotavljala varnosti, temveč je omogočala tudi doseganje različnih hitrosti dviganja in tudi izravnavanje sil zaradi vetra. Vse operacije odpiranja in zapiranja mostu so bile varovane na vse možne načine in za vse scenarije. Ko se npr. kraka združita v vodoravnem položaju, se sorniki, na katere je pritrjen krak mostu, hidravlično zaklenejo v ležišča na drugem listu. Za primere, da bi bilo npr. z mehanizmom za odpiranje in zapiranje karkoli narobe, ali da bi se pojavila kakršnakoli potencialna nevarnost, kaj šele katastrofa, so bili kraki mostu varno fiksirani v navpičnem ali v vodoravnem položaju. Slika 7: Dvižni most v Londonu - Tower Brigde in Armstrongova pogonska hidravlika Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 399 HIDRAVLIKA SKOZI CAS Slika 8: Spomenik na Kreuzbergu (levo) in veliki rezervoarji za plin - zadnji z ogromno kupolo, vse v Berlinu (desno) Celoten postopek odpiranja krakov, ki omogoča prehod ladij, in njihovo ponovno spuščanje za vzpostavitev cestnega prometa, traja le pet minut. Tako se veliki hidravlični dvigali z zmogljivostjo osemnajst potnikov v eni minuti, ki vodita na vrh vsakega stolpa mostu, ki sta med seboj povezana s peš potjo, redko uporabljata. Praksa je pokazala, da je prekinitev prometa tako kratka, da pešci sploh ne uporabljajo dvigal in peš poti, ampak raje počakajo na ponovno spuščanje krakov mostu. Obratovalna varnost je bila vse do predelave hidravličnega pogona na električnega v letu 1971 na izredno visokem nivoju. Vse do leta 1968 je bila frekvenca odpiranja mostu 13 krat na dan, pri čemer odpiranje mostu vse od posvetitve v letu 1894 dalje ni niti enkrat izpadlo, kar potrjuje izredno zaneslji-vostArmstrongove hidravlike. Tower Bridge zaradi svoje konstrukcije, koncepta uravnoteženja mas in manjše potrebe po pogonski moči, dodatnih dvigal za pešce, redundantno izvedbo pogona in ogrevanega napajalnega cevovoda ter številnih varnostnih funkcij, povsem upravičeno štejemo med čudeže inženirstva. Brez hidravličnega pogona ne bi bilo možno premikati 30 m dolgih krakov mostu in zagotavljati številne druge funkcije. Hidravlika je tako v tistem času omogočila številne gradbeniške podvige. 4 Hidravlične naprave kot podpora drugih gradbeniških podvigov Pri uresničevanju gradbeniških zamisli in podvigov v določenem obdobju razvoja je velik pomen imela hidravlična pogonska tehnika, brez katere gradbeniki svojih naprednih idej v svojem času ne bi mogli uresničiti. Omenili smo že podjetje Hoppe iz Berlina, ki je zelo učinkovito uporabljalo Armstrongove izkušnje in jih prenašalo na različna področja gradbeništva. Zaradi pomanjkanja prostora so v podjetju Hoppe za lastne potrebe dvignili strehoproizvod ne hale za enonadst:ro|njet:er dvonjono htrepo poddidali,ae zla bi bilo pri tem potrebno proizvodnjo prekiniti. Dvig trehe je bil pri tem izveden še na mehanski način, pri nadaljnjih tovrstnih pristopih gradnje pa so uporabljali hidravlične dvižne naprave. Način gradnje z dviganjem strehe je bila pogosto edina možnost gradnje, pri čemer so v vse večji meri uporabili hidravlično tehniko. Na ta način je podjetje Hoppe dvignilo spomenik, postavljen v spomin na nacionalno osvobodilno vojno na Kreuzbergu v Berlinu. Prav tako pa je nov način gradnje našel uporabo pri gradnji velikih rezervoarjev za plin (t. i. gasometri), kjer je bila zaradi lažje gradnje na tleh najprej zgrajena kupolasta streha rezervoarja, nato pa postopoma dvigana ob hkratni gradnji plašča rezervoarja. Oba vmrnjznoobjeVta, kisrp bilaeostavljenes pomočjo hidravlične tehnike, prikazuje slika 8. Veliko večjo pozornost kot postavitev spomeni-en na Krebap^rgu innnč^id vsaddje tozprvnzrjpz rn Omje ime l način gradnje Eifflovega stolpa v Parizu. Slika 9 : Poravnavanje ploščadi Eifflovega stolpa med njegovo gradnjo (La Nature, Pariš, 1888) 400 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 HIDRAVLIKA SKOZI CAS Med gradnjo stolpa so pred fiksiranjem konstrukcije stolpa s hidravličnimi dvigalkami poravnali končano 1. in 2. ploščad - slika 9. Podobne metode so vse pogosteje uporabljali tudi na področjih, kjer je prihajalo do posedanja Zemljine, v Nemčiji je to bilo predvsem v Posarju in Po-rurju. Tak znani primer je posedanje berlinskega mostu (orig.: Berliner Bruecke) v Duisburgu, ki se vije v 3 km dolgem loku kot visoka cesta nad porurskim pristaniščem. S svojo dolžino mostnega dela 1824 metrov spada med najdaljše cestne mostove v Nemčiji. Most se opira na hidravlično prestavlji-ve stebre, ki so jih v preteklih letih večkrat na novo ponastavili, da so na ta način kompenzirali posedanje zemljišča; tudi zaradi namenskega poglabljanja porurskega pristanišča zaradi ladijskega prometa. 5 Hidravlične vrtalne naprave Izgradnja železniških povezav preko Alp je zahtevala gradnjo številnih predorov. Pnevmatično dleto, kakršnega so uporabljali leta 1853 pri gradnji predora Mont Cenis in leta 1873 pri predoru St. Gotthard, je dobilo učinkovitejšega naslednika v obliki hidravličnega vrtalnega stroja, delujočega po sistemu Brandt. Tega so uporabili pri gradnji naslednjega največjega predora v Alpah - Arlberškega predora. Za strojni pogon so bili prvotno načrtovani udarni stroji po sistemu Ferroux na vzhodni strani, vrtalni stroji po sistemu Brandt pa na zahodni strani predora Arlberg. Vodstvo gradbeništva je bilo zainteresirano, da lahko po prvem mehanskem vrtanju poda zanesljivo presojo o uporabnosti obeh sistemov. Po presoji bi pri vrtanju na obeh straneh predora uporabiti boljši sistem, a zaradi različne strukture zemlje (skale) ni bilo možno presojati o boljši izvedbi načina vrtanja. V prid uporabi hidravličnega načina vrtanja je nekako odločil dovod zraka, potrebnega za prezračevanje tunela in zaradi pogona pnevmatičnih dlet. Z vedno večjo dolžino tunela se je odločitev vedno bolj nagibala v prid sistemu Brandt. Zaradi vedno večjih izgub pri dovajanju zraka za delovanje pnevmatičnega stroja je bil potreben vedno višji tlak stisnjenega zraka na izvoru in kovičene cevi s premerom 22 cm. V primeru hidravličnega vrtalnega stroja pa je bil za delovanje stroja potreben tlak 100 bar, cevi za dovajanje energije pa so bile veliko manjših dimenzij - premera 7 do 8 cm [10]. Dovajanje zraka za ventilacijo predora pri tem ni predstavljalo nekega problema. Razen tega pa je bilo možno vrtalni stroj opremiti z več vrtalnimi glavami, kar je vrtanje predora še pospešilo. Hidravlične vrtalne stroje je zelo hitro v večjem številu začelo proizvajati podjetje Bratje Sulzer iz Winterthurja, saj so zelo hitro prepoznali njihovo učinkovitost vrtanja v rudnikih. Vrtalni stroji so obratovali s tlakom od 50 do 150 bar in so imeli v povprečju moč 9 kW. Za premikanje naprej v zemljino ali rudo so uporabljali hidravlični valj, ki se Abb. iM. BoinmihAti* Biun Btutdt. Vrtanje predora v skalo Stroj za rezanje premoga »Iron Man«; (Carrett, Marshal &Co, 1867) Slika 10 : Hidravlični vrtalni stroj izvedbe Brandt (načrt - zgoraj) in namestu uporabe [121] Ventü!5/2019-Letnik 25 401 HIDRAVLIKA SKOZI CAS je opiral na steber, nameščen za vrtalnim strojem. Vrtenje vrtalnih glav sta izvajala dva manjša vodna hidromotorja z ročičnim pogonom in dograjenim polžastim gonilom. Hidromotorji so se vrteli s 100 do 300 vrt/min, sam sveder pa s 3 do 10 vrt/ min. Pogonsko energijo v obliki vode pod tlakom so dobili po naravni poti z geodetsko višino više ležečega vodnega zajetja, ali pa s pomočjo črpalk, gnanih s parnim strojem. V slednjem primeru so za enakomerno in varno rabo energije uporabljali še akumulatorske postaje, nameščene med črpalko in vrtalnim strojem. Dovod hidravlične energije je potekal po kovanih ceveh dimenzije med 50 in 150 mm. [6] Hidravlični vrtalni stroj, delujoč po sistemu Brandt, prikazuje slika 10. Razen za vrtanje predorov, delo v rudnikih in premogovnikih, so se takšne, hidravlično gnane vrtalne naprave, uporabljale tudi za vrtanje lukenj pod cestišči, kanali, železniškimi progami in za podobna dela. Slednje je ponovno predstavljalo novost pri polaganju komunalnih vodov, saj pri tem načinu promet ni bil oviran. 6 Zaključek Hidravlična pogonska tehnika se je po uveljavitvi na področju stiskalnic in dvižnih naprav hitro razširila še na področje gradbeništva. Sprva so bili uporabljeni podobni principi in koncepti gradnje hidravličnih naprav, kakršni so bili značilni za stiskalnice, kasneje pa so svojo izvedbo prilagodili posameznemu namenu ali nalogi - pojavile so se nove vrste namenskih hidravličnih naprav. Hidravlične naprave so se kot koristen pripomoček v gradbeništvu najprej pričele uporabljati pri gradnji mostov kot pomožna tehnika. V določenih primerih pa je bilo napredne in drzne zamisli gradbincev možno uresničiti edino s pomočjo hidravlike. Tako so se kot hidravlične namenske dvigalne naprave uporabljale za dviganje težkih jeklenih konstrukcij (npr. most Britannia) ali pa za premikanje mostov (za-sučni in dvižni mostovi - Newcastle Swing Bridge, Tower Brige). Hidravlika je omogočala gradbenikom tudi izvajanje drugih nalog na področju visoke gradnje, npr. kontinuirano gradnjo pod dvignjenim bremenom po principu s podzidavanjem strehe, nameščanje različnih težkih že dokončanih objektov, niveliranje ali/in uravnavanje konstrukcij. Na področju nizkih gradenj je poleg uravnavanja položaja različnih infrastrukturnih objektov našla glavno področje uporabe pri vrtanju predorov, v rudnikih in premogovnikih ter pri prebijanju lukenj pod transportnimi potmi. Hidravlična pogonska tehnika je tako osvojila novo področje - gradbeništvo. Viri [1] Skempton, A. W. et all.: A Biographical Dictionary of Civil Engineers in Great Britain and Volume 1 - 1500 to 1830, Thomas Telford Ltd, London, 2002, ISBN 0 7277 2939 X, 839 strani [2] Salmon, M.: Mechanics Magazine, Volume 13, 1880, London, 448 strani [3] N.N.: Raising the Britannia Bridge, The illustrated London news, August 1849, str. 133 [4] Grace's Guide to British industrial history: 1851 Great Exhibition: Official Catalogue: Class V.: Bank Quay Foundry Co., https://www.graces-guide.co.uk/1851_Great_Exhibition [5] Linda Hall Library of Science, Engineering & Technology: Bridges of the British Isles, https://civil.lindahall.org/dempsey.shtml [6] Weingarten, F.: Die Entwicklung der hydrostatischen Energieuebertragung im 19. und 20. Jahrhundert, o+p Oelhydraulik und Pneumatik, 26 (1982), Nr. 12, str. 873-879 [7] Lovrec, D.: Razvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas - 4. del: Hidravlične dvižne naprave, Ventil - revija za fluidno tehniko in avtomatizacijo, ISSN 1318-7279, avg. 2019, letnik 25, št. 4, str. 302-312 [8] Baker, A.: The World's First Swing Bridge, 2015, http://www.solarglide.com/media/blog/ the-worlds-first-swing-bridge [9] Maidl, B.: Faszination Tunnelbau: Geschichte und Geschichten - ein Sachbuch, Ernst & Sons - A Wiley Brand, 231 strani [10] N.N.: Der Bau des Arlbergtunnels 1/2, http:// www.arlbergbahn.at/der-bau-des-arlbergtun-nels-teil-1/ [11] N.N.: Der Bau des Arlbergtunnels 2/2, http:// www.arlbergbahn.at/der-bau-des-arlbergtun-nels-teil-2/ [12] von Roehl, F.: Enzyklopedie des Eisenbah-nwessens - Gesteinbohrer, http://www.zeno. org/Roell-1912/A/Gesteinsbohren REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Ventil stroinistvo.com kalite Slrojn.tov 402 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 MEHATRONIKA Prvi priročnik za mehatroniko v slovenskem jeziku Družite se z nami na družabnih omrežjih! Mehatronika - Prevod izvirnika: Fachkunde Mechatronik - Vezava: trda Strani: 624 - Mere: 170 x 240 mm ISBN: 9789616361873 Cena: 40,00 EUR Založba Pasadena d.o.o. Tehnološki park 20, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 475 95 35 e-pošta: knjige@pasadena.si www.pasadena.si ^pasadena.si UPRAVLJANJE PROIZVODNJE Proizvodni informacijski sistemi naslednje generacije Saša Muhič Pureber, Stanislav Nosirev Izvleček: Smernice Industrije 4.0 in povezani principi pametnih tovarn govorijo o pametnih napravah, povezljivosti, prilagodljivosti, analitiki in prediktivnem ukrepanju, umetni inteligenci, podatkovnem rudarjenju, podatkih v oblaku, pametnih storitvah, izdelkih, oskrbnih verigah in podobnem. Te paradigme zaobjemajo proizvodne entitete, proizvode, proizvodne procese in njihovo povezljivost, le redko pa se dotikajo proizvodnih ter nadzornih sistemov samih. Članek se loteva prav slednjega - nekaterih gradnikov MES / MOM ter sistemov prihodnosti SCADA, katerih oznaka »pametni« več ne opiše zadovoljivo. Govorimo o trajnostnih, celostnih (proizvodnih) informacijskih sistemih / rešitvah, ko interakcija (IT) vzdrževalcev skoraj ni več potrebna. Takšni sistemi bodo sami odkrivali (možnost) napake, jih odpravljali znotraj dovoljenih parametrov ali obveščali odgovorni forum, sami skrbeli za svoj življenjski cikel ter se tudi sami dokumentirali. V podjetju Inea nekatera od opisanih orodij razvijamo v sklopu programa GOSTOP, ki ga delno financirata Republika Slovenija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska Unija - Evropski sklad za regionalni razvoj. Ključne besede: industrija 4.0, industrijska avtomatizacija, nadzorni sistemi, trajnostna sistemska platforma, pametne tovarne, MES / MOM, SCADA, tovarne prihodnosti Paradigma »Industrijska revolucija 4.0« je rezultat nedavnega napredka na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter biotehnologij, robotike in umetne inteligence. Osnove te ideje so interoperabilnost (združljivost), virtualizacija, decentralizacija in delovanje v realnem času. Kiber??--fizični?? sistemi, računalništvo v oblaku, internet stvari in tehnologije velikih podatkov postajajo vse bolj priljubljeni v poslovanju, skupaj z vertikalno in horizontalno integracijo, virtualizacijo in digitalizacijo celotnega procesa ustvarjanja vrednoste verige. [1] Mi razmišljamo in razvijamo še korak naprej; v smeri trajnostnih, celostnih (proizvodnih in energetskih) industrijskih rešitev, ki same odkrivajo (možnost) napake, jih odpravljajo znotraj dovoljenih parametrov ali obveščajo odgovorni forum, same skrbijo za svoj življenjski cikel in se same dokumentirajo. Tako se že intenzivno lotevamo tudi nekaterih smernic Industrije 5.0, saj s takšnimi rešitvami pomagamo optimizirati čas človeških virov, izboljšujemo njihov situacijski odziv na vseh ravneh in dopuščamo več prostora za prispevanje bolj ustvarjalne dodane vrednosti. V članku se bomo osredotočili na nove tehnologije / rešitve / standarde za povečanje učinkovitosti proizvodnje, izboljšanje kakovosti proizvodov, zmanjšanje stroškov tehnične podpore in tudi izboljšanje kvalifikacije kadrov, vključenih v proizvodni proces. S takšnimi pristopi lažje rešujemo težave novih, kompleksnejših, vse bolj avtomatiziranih okolij. Naslavljamo predvsem naslednje izzive: ► manjša interoperabilnost, ► težje upravljanje sistemskih virov, ► zmanjšana vidljivost in podaljšan reakcijski čas nadzornih sistemov, ► kompleksnejše vzdrževanje produkcijskega okolja in posameznih komponent, ► ter bistveno zmanjšana učinkovitost proizvodnje. Če produkcijsko okolje ne temelji na pametnih in prilagodljivih platformah znanih večjih ekosiste-mov, širitev produkcije z dodajanjem novih komponent ali linij postane skoraj nemogoča. Kaj že ponuja trg Kot smo že omenili, vse bolj avtomatizirani in hitrejši proizvodni procesi ter vse večja količina dostopnih podatkov porajajo tudi vse večje potrebe po optimizaciji prikazov in potrebnih interakcij opera- Saša Muhič Pureber, dipl. inž., Stanislav Nosirev, dipl. inž., oba Inea d. o. o., Ljubljana 404 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 UPRAVLJANJE PROIZVODNJE terjev in vzdrževalcev. V nadaljevanju navajamo nekatere že podprte rešitve, ki boljšajo človeški odziv, manjšajo možnost napak ter krajšajo krivuljo učenja na uporabniških rešitvah. Študija operaterskega odziva (angl. Situational A wareness) S principi študije operaterskega odziva (angl. Situational Awareness) nadgrajujemo uporabniške vmesnike po načelu prave informacije na pravem mestu, prikazane na pravi način. Nekateri večji ponudniki sistemov SCADA in MES (npr. Wonderware by AVEVA) so se teh principov lotili skozi gradnjo knjižnic, objektov z grafikami, grajenih po omenjenih standardih, ki vključujejo predpis barv- Slika 1 : Princip študije operaterskega odziva (angl. Situational Awareness), AVEVA. ne sheme, logike alarmiranja ter gnezdenje grafik, vse z gledišča ter glavnim ciljem hitrega doseganja željenega rezultata. Procesno osnovan MES (ang. Model Driven MES) Obilica podatkov ter vse večja dinamika proizvodnih procesov posledično pomeni tudi vse bolj zahtevno vodenje ter upravljanje sistemov SCADA in MES. Poleg prej omenjenih principov za izboljšanje operaterskega odziva lahko uporabljamo tudi optimizacije obvladovanja velike količine procesov, naprav in položajev skozi procesno zasnovo sistemov MES, SCADA in šaržnih sistemov. Takšni uporabniški vmesniki vodijo operaterja skozi proces v odvisnosti od njegove funkcije, pozicije, trenutka v procesu, delovnih nalog ter številnih drugih faktorjev. Takšni vmesniki bistveno skrajšajo čas učenja novih operaterjev, omogočajo sistematizacijo postopkov ter manjšajo možnost napak. Manager vitkih klientov Predvsem v večjih tovarnah, toliko bolj, ko gre za več lokacij hkrati, nadzorni sistem pa je skupen, je zelo dobrodošlo orodje za obvladovanje posameznih aplikacij, sej, in vmesnikov. Sistem lahko uporabniku glede na njegovo vlogo, izmeno, mikropo-zicijo in / ali lokacijo servira pravilno aplikacijo oz. grafiko. Tudi v tem primeru gre za preprečevanje napak, podporo strmejši krivulji učenja in vsesplošno optimizacijo proizvodnih procesov. Redundanca in neslišni preklop Raven podprtosti proizvodnih procesov v posameznem proizvodnem obratu je seveda premo soraz- Slika 2: Primer uporabniškega vmesnika po standardu operaterskega odziva (angl. Situational Awareness), AVEVA. Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 405 UPRAVLJANJE PROIZVODNJE S Irnif njyj Sistemi, |nc Slika 3: Razvojno okolje uporabniškega vmesnika (angl. Model Driven MES), AVEVA. merna z nujnostjo zanesljivega delovanja strojne in programske informacijske opreme. Glede na dovoljeno trajanje prekinitve sodobni proizvodni informacijski sistemi ponujajo redundanco na različnih ravneh, od neslišnega preklopa do nekajurnih prekinitev. Nadzorni sistem sistema samega Skupaj s kompleksnejšimi informacijskimi rešitvami v proizvodnji, ki so idealne na skupni platformi, se pojavlja možnost in potreba tudi po centraliziranem nadzoru in upravljanju takšnih rešitev. Nekateri proizvodni sistemi že vsebujejo orodja za nadzor nad sistemskimi parametri strojne in programske opreme, na trgu pa nismo našli orodja / rešitve, ki bi na podlagi rezultatov preverb sistemskih parametrov ponujala tudi izvajanje korektivnih ukrepov. Razvoj gradnikov našega sistema predstavljamo v nadaljevanju članka. Trajnostna sistemska platforma (SSP) Po analizi ter pregledu stanja pri nekaterih strankah ter na podlagi zbranih znanj in izkušenj in tudi mo- žnih pametnih rešitev, ki jih ponujajo večji ekosiste-mi, tudi te smo preizkusili, je nastala ideja razvoja trajnostne sistemske platforme. Ta bo omogočala združitev znanih dobrih praks in konsolidacijo pridobljenih znanj in izkušenj ter z neskončno možnostjo nadgrajevanja, fleksibilno integracijo z različnimi ekosistemi in priključitev komponent na različnih ravneh. Podpirala bo standardne komunikacijske protokole ter vključevala možnost samodejnega učenja in pravočasnih samostojnih ukrepov ter tako preprečevanje potencialnih nevarnosti in posledično neželenih zastojev. Trajnostna sistemska platforma (angl. Sustainable System Platform, SSP) je programska oprema, namenjena predvsem tovarnam, kjer kot podporni servis kontinuirano spremlja delovanje nameščenih aplikacij in strojno opremo in ugotavlja nenavadne situacije, kot so stanje redundance in samodejnega preklopa, stanje strežnikov za zbiranje podatkov, zdravo stanje podatkovnih baz, odkrivanje počasnih poizvedb poročil in še bi lahko naštevali. Preko sistema alarmov opozarja na potencialne težave, še predno utegnejo prerasti v kritične položaje, npr. nepravilno delovanje aplikacij ali zastoje pri delovanju strojev. 406 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 UPRAVLJANJE PROIZVODNJE Osnovne funkcionalnosti Trajnostna sistemska platforma je zasnovana tako, da se lahko umesti v različna okolja ter omogoča proaktivno vidljivost potencialnih težav, ki se lahko pojavijo pri delovanju aplikacij v tem okolju. Platforma vsebuje: ► Inteligentna programska orodja Nadzor delovanja aplikacij in zdravja sistema za pomoč pri vzdrževanju, ki ga izvaja služba IT. ► Kontinuirane inovacije Rešitev omogoča hitrejše odzivanje na spremenjene razmere za opozarjanje in dejavnike okolja ter izvajanje učinkovitejših korektivnih ukrepov. ► Integrirani dokumentacijski sistem Centraliziran dokumentacijski sistem omogoča izdelavo dokumentacije, ki vključuje najnovejše podrobnosti o vključenih integriranih sistemih v produkcijskem okolju na različnih ravneh. Inovativni pristop Glavne prednostne funkcionalnosti: ► Povečanje razpoložljivosti sistema ter povečanje dohodka in prihodka v podjetju - zgodnje odkrivanje vzrokov za težave, izogibanje negativnim učinkom na poslovanje - hitri odzivni časi pri reševanju težav na podlagi natančno določene napake ► Boljše upravljanje sistemskih virov za izboljšanje učinkovitosti opreme SSP se razvija v sklopu programa GOSTOP, ki ga delno financirata Republika Slovenija - Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska Unija - Evropski sklad za regionalni razvoj. - učinkovito upravljanje s človeškimi viri z avtomatiziranim sistemskim upravljanjem - zmanjšanje obsega zelo prioritetnih zahtev - poenostavitev diagnostičnega procesa z natančnim obveščanjem in podajanjem opozoril v kontekstu ► Samodejno odkrivanje in odpravljanje napak - fleksibilno konfiguriranje pogojev potencialnih napak in možnih korektivnih ukrepov za njihovo odpravljanje - možnost prilagajanja in integracije z drugimi sistemi, ki vključujejo specifične servise za sledenje zdravega stanja ter primerne prožene ali samodejne korektivne ukrepe Po predhodni oceni uvedba SSP zmanjša stroške vzdrževanja in dodatnega izobraževanja in omogoča pravočasno odkrivanje potencialnih težav in neželenih zastojev ter kritičnih napak. Posredovanje izboljšane informacije vzdrževalcem sistema bistveno skrajša čas odprave napake, če se ta pojavi njene. Literatura [1] K. Schwab, The Fourth Industrial, World Economic Forum, Geneva, Switzerland 2016. Digitization as part of a modern educational process Abstract: Industry 4.0 guidelines and associated smart factory principles normally discuss smart devices, connectivity, adaptability, analytics and predictive actions, artificial intelligence, data mining, cloud storage, smart services, smart products, smart supply chain and so on. These paradigms include production resources, entities, products and their connectivity, but do not often touch production or control systems themselves. This article talks about just those - some MES / MOM and SCADA system building blocks to which the »smart« adjective does not do justice anymore. We are talking about holistic, sustainable (production) information systems / solutions, where the interaction with (IT) maintenance teams is virtually not needed. Described systems will predict the possibility of failures, act on them within the allowed predefined parameters or notify a predefined forum, maintain their own life cycle and document themselves. Some of the mentioned tools are being developed in Inea within the framework of the GOSTOP programme, which is partially financed by the Republic of Slovenia - Ministry of Education, Science and Sport, and the European Union - European Regional Development Fund. Keywords: Industry 4.0, industrial automation, control systems, sustainable system platform, smart factories, MES / MOM, SCADA, factories of the future Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 407 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Zaporni cilinder dfst Novi cilinder DFST podjetja FESTO z blaženjem je idealen tako za premikajoče se predmete na transporterju ali tračnem sistemu v avtomobilski industriji pri montaži majhnih delov kot v lesni ali elektroindustriji, kadar jih je treba zaustaviti, ločiti ali sin-hronizirati. Primeren je za številne verzije težkih in občutljivih izdelkov, palet in drugih predmetov in to po razumni ceni. Deli zapornega cilindra DFST Zaporni cilinder DFST odlikuje sodobna tehnologija, zanesljivost in trajnost delovanja. V splošnem so njegove značilnice: ► Mehko zaustavljanje brez tresenja in hrupa predmetov mase od 0 do 800 kg. ► Zelo učinkovito končno dušenje za prevzemanje velikih energij. ► Eno- ali dvostransko delujoč cilinder z vgrajeno vzmetjo v eni strani ali obeh straneh. ► Nastavljivo končno dušenje. ► Nastavljiva smer zaustavljanja (90°, 180°, 270°). ► Zaznavanje položaja z induktivnim približeval-nim senzorjem SIEN na nihajni ročici ali s senzorjem SME-/SMT-8 na cilindru. ► Robustna konstrukcija za dolgo življenjsko dobo. ► Tesnjenje proti umazaniji in vlagi. ► Stabilno vodilo. ► Prilagoditev blažilnika udarcev glede na maso na nosilnikih obdelovancev. ► Blažilnik je mogoče zamenjati v vgrajenem cilindru. ► Velikosti: premer bata 50 mm, 63 mm in 80 mm 408 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 ter dolžina giba 30 mm in 40 mm. ► Prednost plastičnih koleščkov je manj hrupa in dušilni učinek na nosilnikih obdelovancev. ► Prednost kovinskih koleščkov je robustnost pri prevzemu bremen brez pojava statične elektrike. Izdelek in vse njegove opcije je mogoče naročiti na www.festo.com/catalogue/dfst Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar \ stroinistvo.com ki¿;ite slrojmtov AKTUALNO IZ INDUSTRIJE sAMOSESALNA UNIVERZALNA ČRPALKA ZA RAZLIČNE MEDIJE Črpalke ZUWA z elastičnim rotorjem so enostavne za vzdrževanje in omogočajo stroškovno učinkovito uporabo. Zaradi elastičnih rotorjev so neobčutljive na trdne delce v medijih in so sposobne premikati tudi trdne delce in prečrpavati visoko viskozne tekočine. Rotorji (tekači) v črpalkah Zuwa in ohišja črpalke so iz različnih materialov, ki so primerni za raznovrstne tekočine in številna področja uporabe. Črpalke ZUWA (slika 1) so na voljo v več velikostih in so izdelane iz nerjavnega jekla, aluminija ali plastike. Na voljo so rotorji iz materialov NBR, EPDM, CR, FKM, FPM in TPU. Rotorske črpalke Zuwa se lahko uporabljajo z naslednjimi pogoni: elektromotorji, zračni motorji, jermenski pogoni, hidravlični motorji, električni vr-talniki ali akumulatorski vrtalniki z adapterjem. Rotor z elastičnimi lopaticami je nameščen v ek-scentrično oblikovanem ohišju, tako da z upogibanjem lopatic rotorja nastaja podtlak, ki sesa tekočino (slika 2). Vrteči se rotor črpa tekočino iz sesalne odprtine proti izhodu črpalke. Na tlačni strani se lopatice rotorja stisnejo in tekočina izteka iz črpalke. Medij deluje tudi kot mazalno sredstvo rotorja v ohišju. Čas trajanja suhega teka ali polovičnega sesanja je močno odvisen od izvedbe črpalk. V aplikacijah, pri katerih je možen suhi tek, se priporoča vgradnja zaščitne enote za preprečevanje pregrevanja in poškodb črpalk. Dolgotrajno suho delovanje črpalk ni priporočljivo. Slika 1: Črpalka Zuwa Vir: HENNLICH, d. o. o., Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj, tel.: 041 386 003, internet: www.hennlich.si, e-mail: gros@hennlich.si, ga. Mojca Gros sesanje prenos tekočine Slika 2: Delovanje črpalke z elastičnim rotorjem. tlačenje Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 409 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Hitre električne pritrdilne enote za tirna vodila - lke Podjetje Zimmer Group je z več kot 4000 izdelki in več kot 20 leti izkušenj na področju razvoja in trženja vodilni ponudnik linearne tehnike na svetu. Letos predstavljajo zadnji dosežek svoje inovativnosti in svetovno novost - serijo električnih pritrdilnih enot LKE (Slika 1), ki bodo nasledile obstoječo serijo LCE in jo nadgradile s precej izboljšanimi lastnostmi. Nova serija LKE ima, za razliko od pnevmatičnih rešitev, vgrajeno javljanje stanja (odprto / zaprto) z digitalnim signalom. Kinematika je bistabilne izvedbe z ekscentrično gredjo in mehansko samozaporno funkcijo. Ta v zaprtem stanju skrbi za ohranitev polne zadrževalne sile pri izpadu električnega toka in v stanju brez napajanja (npr., ko je sistem izključen). Hitri električni pritrdilnik LKE je, ob premieri na trgu, na voljo v štirih velikostih: 15, 20, 25 in 35. Serija LKE ima zelo veliko zadrževalno silo, odvisno od velikosti, tudi do 1800 N. Za odpiranje in zapiranje se uporablja enosmerna napetost 24 V, poraba toka pa je največ 1,5 A. Odlikuje jo velika hitrost. Zapirni čas je okrog 400 ms in je približno sedemkrat krajši kot pri predhodnih modelih (odvisno od velikosti enote). Enota LKE ima vgrajeno krmilno elektroniko in jo je mogoče preprosto krmiliti z digitalnimi signali. Stopnjo zatesnitve je po IP64 in enote imajo prilagodljiv kabelski izhod, ki skupaj z ustrezno kabelsko uvodnico omogoča najboljši izkoristek prostora. Enote LKE so zanesljive in imajo dolgo življenjsko dobo - do 500 000 pritrdilnih ciklov, kar zagotavlja največjo zanesljivost v proizvodnji. Pritrdilne enote so namenjene predvsem električno gnanim linearnim osem in zadržujejo os v danem položaju tudi pri velikih zunanjih obremenitvah, ki za večkrat presegajo sile linearnega pogona. Slika 1: Hitri električni pritrdilnik LKE Serija pritrdilnikov LKE je še posebej primerna za aplikacije, pri katerih ni mogoče varovati linearnih osi s pnevmatičnim ali hidravličnim pogonom, kot so čiste sobe ter proizvodnja medicinskih izdelkov in prehrambna industrija. Poleg tega so enote uporabne za vsa področja avtomatizacije montaže, v strojegradnji in avtomobilski industriji (npr. avtonomni montažni otoki). Hitri pritrdilnik LKE se uporablja tudi za kompenzacijo toleranc pri vodilih - skala na izdelku omogoča izravnavo značilnih odstopkov vodil ± 0,05 mm. Vse štiri različice enot imajo mehansko odklepanje v sili, ki je pomembna varnostna funkcija. Če je treba pritrdilni element v izrednih razmerah odpreti ročno, pri izključenem sistemu, je to izvedljivo z zunanjim imbusnim vijakom. Pritrdilni element se tako lahko odpre tudi ob izpadu električne energije. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: ik@inoteh.si, internet: www.inoteh.si 1. Tirno vodilo. 2. Ekscentrično gonilo za prenos moči med motorjem in vpenjalnimi čeljustmi. 3. Vpenjalne čeljusti se vtisnejo na proste površine tirnih vodil. 4. Ohišje je narejeno iz kemično ponikljanega jekla. 5. Električni pogon zagotavlja pritrdilno silo. 6. Kulisni del omogoča plavajoče uležajenje. 7. Vijak za ročno odpiranje v sili ob izpadu električne energije. 8. Električni priključni kabel za krmiljenje in napajanje. 9. Nastavni vijak za kompenzacijo toleranc vodil. Slika 2: Zgradba pritrdilne enote LKE. 410 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE llNERANI SENZOR POLOŽAJA d-mp Linearni senzor D-MP je v naboru izdelkov podjetja SMC prvi, ki lahko zaznava položaj batnice pnevmatičnih cilindrov v njihovem celotnem gibu. Izhodna informacija o položaju je lahko kot analogni signal, fleksibilna preklopna točka ali pa kot procesni podatki IO-Link. Slika 1: Možnosti prigraditve linearnega senzorja D-MP. Analogni izhodni signal je lahko od 0 do 10 V in od 4 do 20 mA. Merilno območje je od 0 mm do 200 mm. Z enim senzorjem D-MP je mogoče nadomestiti več običajnih senzorjev in s tem zmanjšati število potrebnih komponent. Ker je linearni senzor D-MP združljiv s podatki IO--Link, omogoča operaterjem dostop do podrobnih podatkov in zaznavanje morebitnih težav z internimi opozorili o napakah. Njegova zasnova »plug &play« z manj zahtevane strojne opreme, prinaša dodatno stroškovno in delovno učinkovitost ter pri programiranju zmanjšuje tveganje za napake. Preklopna točka ponuja izhod NO in NC ter štiri merilne načine: enojno nastavljivo stikalo, stikalo (reed), okenski način in dvojno nastavljivo stikalo. Senzor D-MP je zaradi svojih lastnosti in prilagodljivosti primeren za široko paleto aplikacij, kot so meritve različnih parametrov, na primer merjenje dolžin in širin ali pa merjenje globine zaprtih lukenj. D-MP je najnovejši senzor, ki se pridružuje široki paleti izdelkov SMC in operaterjem v vsakem trenutku zagotavlja natančnost in nadzor. »V podjetju SMC nenehno iščemo načine, kako olajšati življenje in delo uporabnikom naših izdelkov ter optimizirati učinkovitost delovanja. Senzor D-MP je odličen primer, kako se odzivamo na potrebe trga in ustvarjamo kompletne paketne rešitve od pogona in senzorja do aplikacij« je izjavil tiskovni predstavnik podjetja. Certifikat IP67 senzorju D-MP zagotavlja robustnost in odpornost na agresivna okolja. Več informacij o senzorju D-MP prejmete na spletni strani podjetja SMC za nove izdelke: www.smc.eu. Vir: SMC Industrijska Avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7 T, 8210 Trebnje, tel.: +386 7 3885 421 M.: +386 40 471 006, faks: +386 7 3885 415, e-pošta: m.omerzu@ smc.si, internet: www.smc.si,www.smc.eu Slika 2: Primeri uporabe linearnega senzorja D-MP Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 411 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE KonfiguratorCombiTac Podjetje Staubli, divizija električni konektorji, predstavlja nov konfigurator - preprosto in modularno orodje, s katerim je mogoče korak za korakom sestaviti povezave glede na lastne zahteve (slika 1) Slika 1: Novi konfigurator iz divizije Staubli električni konektorji. Novi konfigurator poenostavlja proces načrtovanja in izdelave oz. konfiguracije s preprosto povezavo do 3D podatkovnih datotek (npr. 3D step file). Orodje zagotavlja združljivost in preglednost - od načrtovanja, poizvedbe, zagona do prodaje. Tehnologija prihodnosti je digitalno zagotavljanje skladnosti podatkov. Združevanje vseh vrst digitalnih podatkov o izdelkih in proizvodnji v resničnem svetu je osrednji pogoj za industrijo 4.0. Pri tem zavzema svoje mesto konfigurator Com-biTac, ki poleg 3D podatkov ponuja tudi optimizirane procese ter prihranek časa. Uporabniki lahko konfigurirajo modularni sistem priključkov po svoji meri (Slika 2). Zahvaljujoč pametnemu sistemu se nepravilne kombinacije samodejno zmanjšajo na minimum. Na podlagi »dobro preizkušenega in novo odkritega« je Staubli celovito preoblikoval konfigurator CombiTac, ki je bil razvit pred 14 leti. Že takrat je bilo to napredno orodje z uporabnimi funkcijami. Različica 2.0 je zdaj še boljša in ne samo vizualno impresivna. Staubli je popolnoma pre- novil novi konfigurator CombiTac, skupaj s strankami in glede na potrebe trga ter sedaj ponuja najsodobnejše orodje, ki ga je mogoče uporabiti v vseh trenutnih brskalnikih. Uporabnikom omogoča nove perspektive, ki lahko zdaj samostojno in brez predhodnega znanja ustvarijo zahtevani CombiTac enostavno in natančno ter prilagojeno individualnim potrebam. Novi dizajn je usklajen s celostno identiteto podjetja in podpira trend usklajenosti podatkov zaradi standardiziranih vmesnikov. Kupcem so na voljo tudi v naprej sestavljeni kabli, ki omogočajo hitro in varno instalacijo. V podjetju Staubli se zavedajo, da je treba procese še poenostaviti in avtomatizirati, olajšati sledenje in optimizirati obdelavo naročil. Tudi v prihodnosti bodo še vedno v središču udobje uporabnikov, natančnost, enostavnost sestavljanja in varnost. Konektorji CombiTac zagotavljajo uporabnikom popoln izkoristek prostora, največjo zanesljivost in prilagodljivost. Široka paleta različnih modulov omogoča konfiguracijo v skladu z natančnimi 412 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Slika 2: Moduli sistema CombiTac tehničnimi specifikacijami. Stranki so na voljo več različic ohišja, brezkapljični kontakti in še mnogo več. Značilnice konfiguratorja CombiTac: ► uporabniki imajo jasno strukturirana navodila za uporabo, ► funkcija »Easy-to-go« (intuitivna konfiguracija brez kataloga), ► i zbira komponent v uporabniku prijaznem meniju, ► vsi relevantni podatki so na voljo in na vpogled kadar koli, tudi po končani konfiguraciji (na primer z orodjem Tooltip), ► enostavna funkcija povleci in spusti. Prednosti zaradi dobro premišljenega zunanjega videza: ► realen 3D pogled različnih dimenzij, ► enostavna in hitra funkcija povečave ter vrtenja, ► spremljanje sprememb dimenzij konektorja in prostorske razpoložljivosti med samo konfiguracijo, ► pregleden 3D prikaz (prosojno ohišje) omogoča enostaven monitoring kabelskih povezav, ► 3D podatkovne datoteke ter seznam posameznih delov. Vir: www.staubli.com in www.combitac.com, www.stau- bli.com, d.kikelj@staubli.com POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2019 -ASM M9 4. decembra 2019 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 413 NOVOSTI NA TRGU pOVEČANA VARNOST MEHANSKIH TLAČNIH STIKAL suco Mehanska tlačna stikala SUCO se uporabljajo v skoraj vseh industrijskih panogah, v katerih je treba hidravlični ali pnevmatični tlak zanesljivo in varno meriti, spremljati ali nadzorovati (Slika 1). V več desetletjih delovanja po vsem svetu so si mehanska tlačna stikala SUCO pridobila velik ugled. Kupci izdelkov SUCO so uveljavljeni proizvajalci s področij mobilne hidravlike, gradnje strojev in naprav ter medicinske in procesne tehnologije. Slika 1: Mehanska tlačna stikala SUCO. Poleg široke palete različnih izvedb, ki jih odlikuje veliko temperaturno območje delovanja (NBR do - 40 °C, FFKM do + 120 °C), imajo stikala SUCO izjemno dolgo življenjsko dobo ter so varovana pred nadtlakom. S stalno optimizacijo izdelovalnih procesov in komponent je proizvajalcu SUCO uspelo pomembno povečati že tako nadpovprečno odpornost svojih mehanskih tlačnih stikal proti nadtlaku. To je med drugim potrdil zunanji, neodvisni preizkusni laboratorij. Testirana je bila široka paleta membranskih in batnih tlačnih stikal. Na podlagi rezultatov preskusov je mogoče potrditi nadpovprečne vrednosti odpornosti proti nadtlaku vseh preizkušenih tlačnih stikal. Nekatere serije so zaključile celoten preskusni scenarij s skupno 1,5 milijona ciklov pri različnih ravneh tlaka do maks. 720 bar brez okvare. Glede na rezultate bo proizvajalec SUCO v prihodnje še povečeval odpornost svojih tlačnih stikala na statični nadtlak. Poleg tega bo v prihodnosti določil tudi vrednosti statičnega porušitvenega tlaka za stikala velikosti 24 in 27, ki bodo dosegle vrednosti do 1000 barov. Navadno je porušitveni tlak približno 20-30 % višji od stopnje varnosti pred nadtlakom. Z 1,75-krat večjimi vrednostmi porušitvenega tlaka od stopnje varnosti pred nadtlakom bodo stikala proizvajalca SUCO imela daljšo življenjsko dobo in večjo varnost obratovanja. Zahvaljujoč temu izboljšanju je proizvajalec SUCO storil velik korak k svoji viziji postati eden vodilnih ponudnikov rešitev na področju nadzora tlaka in pogonske tehnologije. Skupaj z več kot 65 večinoma ekskluziv-nimi prodajnimi partnerji zagotavlja tehnično podporo za svoje stranke po vsem svetu. Več informacij o produktih SUCO dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si 414 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 NOVOSTI NA TRGU Adapterji RediMount™ Podjetje Thomson predstavlja poenostavljeno vgradnjo motorjev na linearne enote in precizne linearne aktuatorje Thomson. Adapter RediMount omogoča enostavno naročanje in pritrditev motorjev. Z iskanjem pravilne prirobnice ni treba izgubljati dragocenega časa. Slika 7: Adapterji RediMount™ (Vir: www.thomsoniinear.com). Sistem RediMount je oblikovan tako, da je primeren za vgradnjo na široko paleto različnih tipov motorjev in velikosti redukjorjev. Prigraditev motorja na linearne enote in precizne linearne aktuatorje je sedaj hitrejša in preprostejša kot kadar koli do sedaj. Predsestavljeni modularni set RediMount vključuje : ► Prirobnico, ki se prilagaja široki paleti različnih motorjev in redukto rjev. ► Sklapke, ki omogočajo visoke navore. ► Čepe, vijake in tesnila, potrebna za pritrditev. Več in fo rma cij o izdelkih proizvajalca THOMSON dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si M JAKSA MAGNETNI VENTILI Od 1965 F i www.jaksa.si • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu i _« P Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 415 NOVOSTI NA TRGU Vakuumsko prijemalo piCOBOT® Prijemalo piCOBOT® proizvajalca PIABje je sedaj na voljo s splošnim električnim vmesnikom in več izvedbami mehanske pritrdilne plošče različnih dimenzij v skladu s standardom ISO 9409-1. To omogoča njegovo konfiguracijo za delo s katerim koli sodelujočim robotom - »kobotom« ali z manjšimi industrijskimi roboti. Prijemala piCOBOT® so splošno združljiva z različnimi sodelujočimi roboti. Prvotno je bilo prijemalo certi-ficirano za delo s koboti proizvajalca robotov UR, sedaj pa so na trgu prijemala piCO-BOT®, ki so primerna tudi za druge robote. Z uporabniku prijaznim spletnim orodjem za konfiguracijo lahko kupci izbirajo med splošnim električ- nim vmesnikom, vključno s standardnim kablom, ali tistim, ki ga predpiše proizvajalec robotov UR. Uporabniki lahko izbirajo tudi med različnimi mehanskimi vmesniki, ki natančno ustrezajo njihovim specifičnim zahtevam in / ali aplikacijam. Prijemalo piCOBOT® zagotavlja varno in učinkovito interakcijo med človekom in robotom ter združuje vakuumsko črpalko in prijemalo, opremljeno s sesalnimi gumami. Za zagotavljanje optimalne nosilnosti kobota, je masa prijemala piCOBOT® le 720 g. Kljub svoji minimalni masi je prijemalo proizvajalca PIAB še vedno zmožno dvigniti predmete mase do 7 kg. Kompaktna oblika in majhna vgradna višina 69 mm omogočata uporabo tudi v omejenem prostoru. Zasnovan je za največjo fleksibilnost in doseg, širok je 97-142 mm, njegova roka pa se lahko nagne do +/- 15 stopinj. Več informacij o vakuumskih prijemalih PIAB dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386(0)2 673 01 34, faks: +386(0)2 665 20 81, e-mail: gp@inoteh.si, internet: www.inoteh.si A AX ELEKTRONIKA PCB parcele Najcenejša izdelava vašega prototipnega vezja v Sloveniji! AX elektronika d.o.D Špruha 33 123B Trzin www.svet-el.si telefon: M 549 14 GD e-pDŠta: bcijan@svet-el.si NOVOSTI NA TRGU Vrtljiva obračalna os - hiwin Učinkovito premikanje obdelovalnih strojev: inovativno, prilagodljivo, robustno in kompaktno - to so bistveni argumenti za razvoj in izdelavo pogonskih rešitev HIWIN pri specialistu za pogonsko tehnologijo iz Offenburga. Poleg izključno strojnih elementov, kot so profilne tirnice, krogelni navojni pogoni, linearni in navorni motorji, ima podjetje HIWIN v svojem proizvodnem programu sedaj tudi vrtljive obračalne osi (Slika 1). Podjetje dobavlja naročnikom posamezne komponente in v celoti montirane dodatne osi. Slika 1: Vrtljiva obračalna os. Z le malo truda so lahko vrtljive obračalne osi z različnimi kodirniki ter ustreznimi vmesniki enostavno vgrajene v vse običajne krmilnike strojev in s tem v vse obstoječe koncepte strojev. Tako postane 3-osni stroj po potrebi enostavno 5-osni stroj. To pomeni dodano vrednost brez dodatnih naporov, saj sta potrebna le integracija dodatnih osi, pripravljenih za montažo, in njihova priključitev na obstoječi krmilnik. Vrtljive obračalne osi so opremljene z vodno hlajenimi neposrednimi pogoni serije navornih motorjev TMRW. Pogoni brez vzdrževanja izstopajo s svojimi velikimi navori ter veliko dinamiko v povezavi z natančnim pozicioniranjem. Prilagojene zahtevam obdelovalnih strojev se lahko vrtljive obračalne osi visoke obremenitve, ki se ne sučejo ali prevrnejo, uporabljajo na primer kot četrta ali peta os v rez-kalnih strojih HSC, merilnih in laserskih strojih ter v centrih za struženje. Vir: HIWIN GmbH, Brücklesbünd 1, 77654 Offenburg, ZR Nemčija, tel.: +49 781 93278-208, faks: + 49 781 93278-90, E-pošta: selina.lohrer@hiwin.de, Internet: www.hiwin.de nOVI DVOPOLOžAJNI PROPORCIONALNI SERVOVENTIL pARKER tfp Ena izmed zadnjih novosti podjetja Parker na področju hidravličnih ventilov je novi dvopoložajni proporcionalni servoventil - Parker TFP. Serija TFP je zasnovana na tehnologiji VCD® (Voice Coil Drive), ki omogoča izboljšanje zmogljivosti in produktivnosti v hidravličnih sistemih. TFP temelji na dosedanjih serijah ventilov TDP in TEP, ki že zagotavljajo odlične karakteristike: velik pretok, natančnost in dinamiko. Za serijo TFP je značilen predvsem popolnoma nov dizajn, ki je optimiziran za doseganje večjih pretokov, kar v praksi pomeni uporabo manjše velikosti ventila, k čemur pripomore tudi integrirani pilotni ventil DFplus. Vir: Parker Hannifin Sales CEE s.r.o., Češka Republika -Podružnica Novo mesto, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@parker.com, spletna stran: www.parker.com, Miha Šteger Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 417 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Hladilniški sušilniki stisnjenega zraka Podjetje OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana je usmerjeno v lastni razvoj in proizvodnjo izdelkov na področju filtracije in čiščenja zraka ter plinov. S svojimi izdelki so prisotni po vsem svetu. Pomemben člen v verigi priprave kakovostnega zraka je odstranitev vsebovane vodne pare. 1 O vlažnem zraku Zrak v atmosferi vedno vsebuje vodo v obliki pare. Termodinamično ga lahko obravnavamo kot zmes dveh komponent: suhega zraka in vodne pare. Kadar govorimo o zračni vlažnosti, moramo razlikovati med absolutno in relativno vlažnostjo. Absolutna vlažnost (X) je razmerje med maso vodne pare (mv) in maso suhega zraka (msz) in je neodvisna od temperature in tlaka. X = — [g/kg] msz Relativna vlažnost (q>) po drugi strani izraža stopnjo zasičenosti zraka z vodno paro. Definirana je kot razmerje meddelnim tlakom (pvp) in tlakom nasičenja (p ) vodne pare. Pvp 100 [%] Velja Daltonov zakon, po katerem je skupni tlak mešanice (p) plinov v posodi enak vsoti delnih tlakov in tako veljaspodnja enačba, kjer je psz = delni tlak suhega zraka. P = Pvp + PSZ Delni tlak vodne pare in delni tlak suhega zraka se povišata z dvigom skupnega tlaka. Tlak nasičenja Slika 1: Mehanska tlačna stikala SUCO. vodne pare je odvisen od temperature, ni pa odvisen od skupnega tlaka. Relativna vlažnost zraka se poveča, če ga stisnemo ali ohladimo. Delni tlak vodne pare ne more biti višji od tlaka nasičenja. Pri ohlajanju ali stiskanju zraka s 100-odstotno relativno vlažnostjo pride do izločanja vode v kapljeviti obliki. Zaradi opisanega je relativna vlažnost stisnjenega zraka vedno visoka. To lahko negativno vpliva na kakovost končnega produkta oz. procesa in zmanjša življenjsko dobo sistema.Stisnjeni zrak je treba pred njegovo uporabo sušiti. Standard ISO 8573 1 definira čistost / kvaliteto zraka za kontaminante. 2 Sušenje stisnjenega zraka Za sušenje stisnjenega zraka lahko izkoriščamo več fizikalnih principov. Najpogosteje uporabljamo enega izmed naslednjih tipov sušilnika: ► Hladilniški sušilniki (točka rosišča 3 °C) ► Membranski sušilniki (točka rosišča -20 °C) ► Adsorpcijski sušilniki (točka rosišča -70 °C) Vsak ima svoje prednosti in slabosti. Membranski in adsorpcijski sušilniki dosegajo točke rosišča pod 0 °C. Za svoje obratovanje porabijo del sušenega zraka, zato so energijsko manj učinkoviti. V splošnem velja, da so hladilniški sušilniki stroškovno in energijsko najboljša rešitev za sušenje stisnjenega zraka. Zato so najpogostejša izbira. Uporabljamo jih v vseh standardnih aplikacijah, pri katerih zadošča, da se izogiba kondenzirani vodi in koroziji v napeljavi stisnjenega zraka. To je vedno, kadar zadošča doseganje točke rosišča stisnjenega zraka 3 °C. 3 Hladilniški sušilniki stisnjenega zraka V hladilniških sušilnikih dosežemo točko rosišča 3 °C z ohlajanjem zraka na 3 °C in odstranjevanjem pri tem kondenzirane vode. Da se to doseže, sta potrebna dva ločena tokokroga, zračni in hladilni. Jedro naprave predstavlja prenosnik toplote 3 v 1, ki združuje 3 funkcije v enem paketu. Zračni tokokrog (slika 2 a) je naslednji: Vroč, z vlago nasičen zrak, vstopa v prenosnik toplote 3 v 1. V prvem delu poteka prenos toplote zrak - zrak, to je prenos toplote iz vstopajočega zraka na izstopajoči zrak. V drugem delu poteka prenos toplote zrak - 418 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 OMEGA AIR Air and Gas Slika 2: Zračni tokokrog (a) in hladilni tokokrog (b) hladilniškega sušilnika Slika 3 : Hladilniški sušilnik hladivo, kjer je preko hladilnega sistema zrak ohlajen do temperature 3 °C. V tretjem delu zrak potuje skozi separator kapljevine, kjer se iz zračnega toka odstranijo vse kapljice vode. Nato se hladen zrak vrača skozi prvi del prenosnika toplote 3 v 1. Tam se segreje na temperaturo, ki je približno 5 °C pod temperaturo vstopajočega zraka. Hladilni tokokrog (slika 2 b) je naslednji: Kompresor sesa plinasto fazo hladiva iz nizkotlačne strani in ga stiska na visokotlačno stran, ki nato vstopa pri visokem tlaku in temperaturi, višji od okolice, v kondenzator. Tam odda toploto v okolico in kondenzira v kaplje-vito fazo. Slednja vstopa v kapilarno cev, kjer zaradi majhnega preseka cevi in velike dolžine nastopa velik tlačni padec. Zaradi padca tlaka se hladivu zniža temperatura do približno 2 °C. Nato vstopa v prenosnik toplote 3 v 1 zrak - hladivo, kjer poteka prenos toplote iz zraka na hladivo. V uparjalniku se pred vstopom v kompresor vse hladivo upari. S tem je tokokrog sklenjen. Z obhodnim ventilom vročih plinov, ki sklene tlačno in sesalno stran kompresorja, zagotovimo, da v času majhnih potreb po hlajenju temperatura uparja-nja ne pade pod 0 °C. S tem preprečimo tvorjenje ledu v prenosniku toplote zrak - hladivo. www.omega-air.si OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si CestaDolomitskegaodreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si LETALSTVO mag. Aleksander Čičerov, uredništvo revije Ventil In Memoriam - dr. Henri A. Wassenbergh, dr. Michael Milde Kadar pomislim na dr. Wassenbergha in dr. Mildeja, se spomnim španskega pregovora »El saber no ocupa lugar«1. Njuna odlika in moč je bilo znanje. Bila sta nepogrešljiva na področju mednarodnega letalskega javnega in zasebnega prava. Prof. dr. Henri Wassenbergh Prof. dr. Michael Milde Henri Abraham Wassenbergh se je rodil 16. avgusta 1924 v kraju Hattem na Nizozemskem. Iz prava je diplomiral na Univerzi v Amsterdamu, mednarodno pravo pa je študiral tudi na Sorboni in Inštitutu za visoke študije v Parizu. Študij je nadaljeval na Nizozemskem ter na Univerzi v Leidnu doktoriral leta 1957 . Letalstvo ga je že leta 1950 povezalo z Nizozemsko kraljevo letalsko družbo (KLM), v kateri je deloval vse do leta 1989. Od leta 1967 je bil član Komisije za zračni promet pri Mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, sodeloval je pri delu Evropskega centra za vesoljsko pravo Evropske vesoljske agencije, deloval je v Mednarodnem inštitutu za vesoljsko pravo Mednarodne aereo-navtične federacije, v Mednarodnem združenju letalskih prevoznikov (IATA), v skupini za letalsko politiko francoskega združenja za letalsko pravo ter v Pravnem odboru Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) v Montrealu. Po njem se imenuje tudi asteroid (5765 Wassenbergh-6034 P-L).2 Prejel je več častnih naslovov in nagrad3, objavil pa je tudi zelo veliko strokovnih del in članov4. Tako študentje na magistrski stopnji ali doktorskem študiju kot tudi kolegi po svetu so ga imenovali kar dr. KLM, mnogi pa so celo menili, da bi mu že, ko je bil še živ, postavili spomenik. Umrl je februarja 2014. Imel sem čast, da sem ga spoznal po letu 1991, ko je že postal Professor Ordinarius. Spodbujal me je, da bi na Inštitutu za letalsko in vesoljsko pravo opravil doktorat. Žal naša življenja ne tečejo vedno tako, kot si želimo, ostal pa je spomin na profesorja, ki je bil neizmerna zakladnica znanja s področja mednarodnega letalskega prava. (Foto dr. Wassenberga iz interneta). Michael Milde je bil siva eminenca v ICAO. Rodil se je Pragi leta 1931. Na Karlovi univerzi v Pragi je pridobil tri diplome in postal izredni profesor. Češkoslovaško je zapustil sredi leta 1960 in se udomačil v Montrealu. 25 let je služil kot strokovnjak 1 Eduardo Aparicio, 101 Spanish Proverbs-Understanding Spanish Language and Culture Through Common Sayings, Paaa-port Books,USA, 1998, str. 47. 2 Podrobno glej v http://en.wikipedia.org/wiki/Henri_Wassenbergh, <3.9.2019>. 3 Pregled v zgoraj navedeni internetni strani. 4 Glej Fenema H. Peter van and Hanneke Hoek. (1992) »Biography of Henri A. Wassenbergh, »Air and space Law: De Lege Ferenda; Essays in Honour of Henri A. Wassenbergh, pp.xiii(https://books.google.com/books? Id=fz4VtvUCRIBC&pg=PR14, <3.9.2019>. 42D Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 v ICAO kot glavi pravnik, kasneje pa kot direktor Pravnega urada ICAO. To je ena od najvišjih funkcij na področju mednarodnega letalskega prava kjer koli na svetu. Kot tak je pustil prstne odtise na mnogih mednarodnih pogodbah in protokolih, ki so nastale v okviru ICAO. Bil je tudi direktor Inštituta za letalsko in vesoljsko pravo Univerze McGill v Montrealu. Pod njegovim vodstvom je Inštitut prejel prestižno nagrado Edwarda War-nerja, ki jo podeljuje ICAO5. Njegovi študentje pravijo, da je bil izobražen, živahen in predan učitelj mednarodnega letalskega in zasebnega prava. Veliko je potoval in svetoval državam in letalskim podjetjem s področij, ki jih je najbolj obvladal, pisal članke in knjige, ki so postale učbeniki prihodnjih strokovnjakov mednarodnega letalskega prava. O njegovi zadnji knjigi smo pisali tudi v VENTIL-u (International Air Law and ICAO, Ventil/ December 23/2017/6). Z njim sem se pogosto srečeval na hodnikih zgradbe ICAO, na sestankih delovnih skupin med zasedanjem Skupščine ICAO. Vedno mi je namenil prijazno besedo in bil pripravljen odgovoriti na vprašanja, povezana z mednarodnimi konvencijami in protokoli. Žal ni imel več časa, da bi obiskal Slovenijo, toda občutek sem imel, da je vesel, da je Slovenija postala članica ICAO. Zadnjič sva se osebno srečala leta 1999 na Mednarodni konferenci o letalskem pravu v Montrealu, ko sem, kot vodja slovenske delegacije, podpisal Montrealsko konvencijo. Umrl je leta 2018 in v njegov spomin lahko zapišem misel enega njegovih študentov: »You were un trés, trés grand Monsieur. Vous allez nous manquer terriblement.«6 (foto Michael Milde-internet) 5 Edward Warner Award je nagrada, ki jo podeljuje ICAO pionirjem in organizacijam, ki so veliko prispevali k razvoju civilnega letalstva. Imenuje se po Edwardu Pearso-nu Warnerju, prvemu predsedniku Sveta ICAO. 6 https://www.mcgill.ca/iasl/press/2018-0/ michaelmilde, <3.9.2019>. MODULARNI KONEKTOR CombiTac Plug into customization CombiTac je kompaktna rešitev za vse vaše potrebe: Z njegovo modularno zasnovo konektor prilagodite svojim potrebam. Naš nov spletni konfigurator vam omogoča hitro in enostavno sestavljanje vašega CombiTac-a korak za korakom. Vključuje 3D animacijsko grafiko in vodi uporabnika skozi celoten postopek konfiguracije. Konfiguracija še nikoli ni bila enostavnejša! Več informacij: Rexroth LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Nove knjige i ean products'] BOSCH OPL automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 SI-1236 Trzin, Slovenija Tel. +386 (0) 1 560 22 40 Tel. +386 (0) 1 560 22 41 Mobil. +386 (0) 41667 999 E-mail: info@opl.si www.opl.si [1] Casey, B.: Insider Secrets to Hydraulics - Po več kot 12 400 prodanih izvodih uveljavljeni avtor v drugi izdaji tega priročnika objavlja edinstveno in zanimivo delo, ki obravnava tako tehnična kot komercialna vprašanja uporabe naprav in strojev s hidravličnim pogonom in krmiljenjem. Poudarek je na vzdrževanju, popravilih in obnovi hidravličnih naprav in sistemov, ne samo na preventivnem vzdrževanju, diagnostiki in popravilih ustreznih sestavin in vezij, ampak tudi njihovi zamenjavi in nabavi rezervnih delov. Vključuje tudi zanimivosti uporabe hidravlike na posameznih področjih tehnike, industrije in gospodarstva. - Več informacij in naročilo na spletnem naslovu: www.hydraulicsupermarket.com/hp. [2] Casey, B.: The Hydraulic Maintenance Handbook - Uveljavljeni strokovanjak in avtor mnogih priročnikov za različna področja hidravlike je pripravil tudi zanimivo knjigo o vzdrževanju hidravličnih naprav, izhajajoč iz »načela 80/20«. Vodilno načelo izhaja iz zamisli o 80-odstotnem zmanjšanju stroškov zastoja pri delovanju strojev samo z 20-odstotnim povečanjem njihovega vzdrževanja. S tem se močno poveča zanesljivosti njihovega delovanja ob pomembnem znižanju stroškov vzdrževanja. Seveda ob razumevanju načel vzdrževanja in njegovega pomena. Priročnik o vzdrževanja hidravličnih naprav obravnava 15 osnovnih načel, ki zagotvaljajo visoko zanesljivost ob minimalnih stroških. Razumevanje in upoštevanje teh načel predstavlja podlago za postopno uveljavljanje sistema vzdrževanja. - Več informacij in naročilo na spletnem naslovu: www. hydraulicssupermarket.com/hp. [3] Casey, B.: The Mobile Hydraulics Handbook - Med mnogimi knjigami avtorja Brendana Caseya s področja fluidne tehnike so tudi različna dela s področja uporabe in vzdrževanja hidravličnih naprav. Pričujoči priročnik, namenjen predvsem uporabnikom mobilne hidravlike, obravnava sodobne rešitve proporcionalne hidravlike in zanjo primerna elektronska krmilja. Podrobno opisuje ustrezne hidrostatične črpalke, motorje in hidrostatične prenosnike. V 14-tih poglavjih prične z osnovami in hitro preide v obravnavo sodobnih konceptualnih rešitev, od izvedb črpalk z nespremenljivo in spremenljivo iztisnino do ustreznih krmilnih sestavin in vezij ter ventilov z zaznavanjem obremenitve. - Več informacij in naročilo lahko opravite na spletnem naslovu: www. hydraulicsupermarket.com/hp. [4] Casey, B.: The Hydraulic Trubleshooting Handbook - Med ostalimi knjigami uveljavljenega avtorja je tudi priročnik o diagnostiki oz. iskanju napak in motenj pri delovanju hidravličnih naprav. V okviru obravnave 12 osnovnih načel obdela temeljna pravila vzdrževanja takšnih naprav. Iskanje napak in motenj je mogoče tudi, če popolnoma ne obvladujemo delovanja naprave, sistema. Bistveno je, da skrajšamo čas zastojev in zmanjšamo stroške. - Več informacij in naročilo na spletnem naslovu: www.hydraulicsuper-market.com/hp. [5] Johnson, J.: An Electrohydraulic Pump for the Millenium - Zani- miva knjiga obravnava zasnovo izdelave prototipa, ustrezno elektronsko krmilje in specifična področja uporabe sodobne hidrostatične črpalke. - Zal.: Hydraulics & Pneumatics; več in naročilo na spletnem naslovu: www.hydaulicspneumatics.com/Bookstore. PPT commerce d.o.o. PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si EMERSON. Process Management EL Matic BEmS AWTM Shafer PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh [1] Avtentični pogoni za maksimalno produktivnost - www.voith.com - Na letošnjem Hanno-verskem sejmu so se obiskovalci pri firmi Voith lahko prepričali, kako se pri napravah in strojih lahko prihrani do 70 % energije ob hkratnem povečanju njihove produktivnosti. Pod motom »Progresivne hidravlične rešitve« so predstavili hidravlične naprave in sisteme prihodnosti za krmiljenje in regulacijo naprav in strojev. Kot osnova naprednih rešitev so prikazani novi koncepti linearnih pogonov, zobniških črpalk z notranjim ozobjem in regulacijo vrtilne frekvence, diferencialne črpalke v sklenjeni krmilni zanki, servomotorjev in tako naprej. Firma je torej povsem pripravljena na prihajajočo industrijo 4.0. [2] Fluidna tehnika - Navodila za specificiranje delovnih valjev - www.hydraulicspneumatics. com. - Več strani obsegajoča publikacija obsega izčrpne tehnične informacije o delovnih valjih za hidravlične in pnevmatične naprave. Poleg teoretičnih podlag so opisani značilni zgledi uporabe in specificiranja delovnih valjev s seznamom več kot 290 ponudnikov standardnih izvedb valjev in ustrezne dodatne opreme. V posameznih poglavjih so podrobneje obravnavane naslednje vsebine: ► teoretične osnove delovnih valjev, ► načini pritrjevanja, ► pnevmatični valji, ► sistem tesnjenja in tesnilke, ► zgledi visokozmogljivih valjev za dvigovanje in pozicioniranje bremen reda 6 000 ton, ► seznam več kot 200 dobaviteljev. [3] Hidravlični cevovod sistema »Stauff Line« -www.stauff.com - Skupina podjetij Stauff Grupe od leta 2014 dosledno sledi strategiji biti globalni specialist in dobavitelj sestavin za gradnjo hidravličnih cevovodov. Tako se je uveljavil s svojim sistemom Stauff Line, h kateremu poleg kompletnega nabora cevnih priključkov sodi tudi hidravlična cev sama, ki jo v centrih po vsem svetu na CNC-strojih za upogibanje ustrezno oblikujejo in pripravijo za vgradnjo. [4] Odlična vožnja s sistemom vožnje 4.0 - www. tum.de - Vsi govorijo o industriji 4.0. Sodobne skupnosti se zato trudijo ustvarjati pogoje tudi za digitalizacijo na gradbiščih. Katedra za transportno tehniko, tokove materiala in logistiko na Tehniški univerzi v Münchenu sodeluje s podjetji Holo-Light, MTS, VEMCON in Fitzmeier Cabs pri iskanju ustreznih rešitev. Oblikovali so projekt »sistem vožnje 4.0« (nem.: Fahrerleitsystem 4.0), ki bo lahko pomembno spremenil način dela z mobilnimi delovnimi stroji in vozili na gradbiščih. [5] Odpiranje proste poti za loT tudi za področje fluidne tehnike - www.vdma.org - Oglasni slogani iz finančnega sveta so primerni tudi za področje fluidne tehnike. Tako je sedem nemških podjetij, skupaj s svojim združenjem VDMA, na posebni razstavi »O pametnih pogonih in njihovih fluidnotehničnih rešitvah« Oglaševalci ► AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana..............392, 416 ► CELJSKI SEJEM, d. d., Celje................................393 ► FESTO, d. o. o., Trzin...................................349, 428 ► HENNLICH, d. o. o., Podnart...............................377 ► HIWIN GmbH, Offenburg, Nemčija..................425 ► ICM, d. o. o., Vojnik.................................................427 ► IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce...................................................349 ► INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija.................368 ► JAKŠA, d. o. o., Ljubljana......................................415 ► MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje....................349 ► OLMA, d. o. o., Ljubljana......................................349 ► OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana.................349, 419 ► OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o., Trzin ..349, 422 ► PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.) Novo mesto..............................................................349 ► POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o., Žiri.... 349, 350 ► PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana.......349, 423 ► PROFIDTP, d. o. o., Škofljica......................386, 387 ► STAUBLI Systems, s.r.o., Pardubice, CZ...........421 ► STROJNISTVO.COM, Ljubljana..........................392 ► S3C, d. o. o., Ljubljana..........................................349 ► UL, Fakulteta za strojništvo............352, 359, 392 ► ZALOŽBA Pasadena, d. o. o., Ljubljana.........403 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica .......365 424 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 PROGRAMSKA OPREMA • SPLETNE STRANI (Smart Power Transmission and Fluid Power Solutions) na letošnjem Hannoverskem sejmu sprostilo dostop na internet stvari (loT - Internet of Things). Sodelovale so firme: Balluff, Fluidtronics, Argo-Hytos, Bosch-Rexroth, Moog, Brucher Hydraulics in Emerson (Aventics). [6] Pametna pogonska in fluidna tehnika - bit.ly/VDMAFactsheet - Na »forumu o gibanju in pogonih« (Forum Motion & Drives) so na letošnjem Hannoverskem sejmu v okviru VDMA - delovnega področja za fluidno tehniko (Arbeitskreiss »Fluidtechnik Industrie 4.0«) predstavili najnovejše dosežke z obravnavanega področja. Teme so se nanašale na različne vidike razvoja fluidne tehnike. Obravnavane so: novosti na področju mednarodne standardizacije v okviru ISO; glavni koncepti in platforme industrije 4.0; avtomatizacija procesov zagona naprav in strojev; projekt poenotene platforme odprte komunikacijske arhitekture (OPC UA - Open Platform Communications-Unified Architecture) za industrijo 4.0 ter kompleks 14 projektov tako imenovanih »zelenih tovarn« (Greenfield Plants). [7] Pogled v prihodnost hidravlike - www.voss-fluid.net - Na letošnjem Hannoverskem sejmu je firma Voss predstavila svoj pogled na prihodnost razvoja cevnih priključkov in cevovodov za hidravlične naprave, ki zanesljivo ne puščajo,. V okviru razstave »Future World« so predstavili nadaljnji razvoj sistema Voss Typ 90 Comfort za perfektno predmontažno napravo (nem.: perfekte Vormontagegerat), ki naj bi v prihodnje preprečeval vse mogoče montažne napake. Tako naprava sama zaznava, ali je orodje pravilno vloženo ali ima zarezni obroček pravo lego in ali je vgradna dolžina do konca cevi pravilna. Poleg tega je predstavljena tudi nova izvedba vtičnega priključka za hidravlične gibke cevovode in študija novih izvedb tokovno optimiziranih cevnih priključkov. [8] Prihajajo »Coboti« - www.piab.com. - Večina industrijskih robotov mora delovati v zaščitenem okolju, tako da niso nevarni za človeka. Ena od alternativnih možnosti so svetlobne zaščitne zavese oziroma bližinska varnostna zaznavala. Roboti s takšno zaščito, ki se imenujejo tudi »coboti«, so zasnovani in izvedeni tako, da lahko sodelujejo (angl.: collaborate) z ljudmi. Namesto zaustavljanja imajo sofisticiran sistem zaznavanja in zaščite človeka v okolici. To je eden od razlogov za razširjeno uporabo vakuumskih prijemal pri cobotih, ki preprečujejo točke ščipanja med prsti mehanskih prijemal in obdelovanci. Podjetje Piab iz Hinghama, Mass. ZDA, je nedavno uvedlo sistem piCOBOT z ročičnim vakuumskim orodjem, posebno za uporabo s »coboti«. Sistem je za najnovejše vrste »cobotov« sestavljen iz večstopenjskega generatorja vakuuma in certifi-cirane vtične ročice. Ponujeni razvojni komplet piCOBOT-a je sestavljen iz vakuumske črpalke in enote s kompletom vakuumskih prijemal. Standardni komplet obsega štiri različne stavke sesal, primernih za različne naloge. Toda uporabniki imajo na voljo tudi razširjeno ponudbno sesal za posebne naloge. HIWIN Motion Control & Systems KROGLIČNA VRETENA V Živimo gibanje. www.hiwin.si Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 425 IMPRESUM © Ventil 25(2019)5. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 25(2019)5. Printed in Slovenia. All rights reserved. Internet: http://www.revija-ventil.si E-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL Revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Volume Letnik 25 Year Letnica 2019 Number Številka 5 Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: Izdajatelj: Glavni in odgovorni urednik: Pomočnik urednika: Tehnični urednik: SDFT in GZS - ZKI-FT Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo prof. dr. Janez Tušek mag. Anton Stušek Roman Putrih Znanstveno-strokovnl svet: ► prof. dr. Maja Atanasljevlč-Kunc, FE Ljubljana ► Izr. prof. dr. Ivan Bajslč, FS Ljubljana ► doc. dr. Andrej Bombač, FS Ljubljana ► prof. dr. Peter Butala, FS Ljubljana ► prof. dr. Alexander Czinki, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija ► doc. dr. Edvard Detlček, FS Maribor ► prof. dr. Janez Diaci, FS Ljubljana ► prof. dr. Jože Duhovnik, FS Ljubljana ► prof. dr. Nlko Herakovlč, FS Ljubljana ► mag. Franc Jeromen, GZS - ZKI-FT , je upokojen ► prof. dr. Roman Kamnik, FE Ljubljana ► prof. dr. Peter Kopacek, TU Dunaj, Avstrija ► mag. Milan Kopač, POCLAIN HYDRAULICS, Žlrl ► prof. dr. Darko Lovrec, FS Maribor ► izr. prof. dr. Santiago T. Puente Méndez, University of Alicante, Španija ► doc. dr. Franc Majdlč, FS Ljubljana ► prof. dr. Hubertus Murrenhoff, RWTH Aachen, ZR Nemčija ► prof. dr. Gojko Nlkollc, Univerza v Zagrebu, Hrvaška ► izr. prof. dr. Dragica Noe, FS Ljubljana ► dr. Jože Pezdirnik, FS Ljubljana ► Martin Plvk, unlv. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka ► prof. dr. Alojz Sluga, FS Ljubljana ► Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava ► prof. dr. Brane Širok, FS Ljubljana ► prof. dr. Željko Šltum, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška ► prof. dr. Janez Tušek, FS Ljubljana ► prof. dr. Hlronao Yamada, Glfu University, Japonska Oblikovanje naslovnice in oglasov: Lektoriranje: Prelom in priprava za tisk: Tisk: Marketing in distribucija: Narobe Studio, d. o. o., Ljubljana Marjeta Humar, Andrea Potočnik Grafex agencija | tiskarna Schwarz Print, d. o. o., Ljubljana Roman Putrih Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije Ventil Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704 Faks: + (0) 1 4771-772 in + (0) 1 2518-567 Naklada: 1.500 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. 426 Ventil 5 / 2019 • Letnik 25 11.-13.02.2020 Ljubljana, Slovenija, GR fA/T/7C A///CX 17m fE powered by iC www.icm.si Strežni sistem in kartezični roboti s Handling Guide Online Vi potrebujete celovite sisteme. Vi želite zmanjšati kompleksnost. Mi smo vaš zanesljiv partner za rešitve. -> WE ARE THE ENGINEERS OF PRODUCTIVITY. Natančno prilegajoča, varčna, dinamična in prilagodljiva: ustvarite popolno rešitev z uporabo širokega nabora strežnih sistemov in kartezičnih robotov Festo. Bistveno zmanjšajte svoj napor: Handling Guide Online vam v samo treh korakih omogoča konfiguriranje in naročanje popolnega sistema strege. To vam zmanjša inženirski napor. Vaš sistem boste prejeli v rekordnem času, v celoti sestavljen in preizkušen. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766-947 sales_si@festo.com www.festo.si