Številka 188 TRST. v sredo 10. julija 1907 Tečaj XXXI). Izhftjc. vsaki da a 1K| tud' ob nedeljah in praznikih tb 5., •b'ptnedeljkih tb 9. zjutraj Posamične 5te*ilke se prodajajo po 3 av6. (6 Btotink) v mnogih tobakarnab v Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, čt. Petru, gežani, Nabrežini Sy. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Pontojni, Dornbergu, Solkanu Itd. rENE OGLASOV ae račnnajo po vretah (Široke 73 mm, visoke 2'/» ni no); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk; za o'nirlnice, zahvale. poslanice, oglase denarnih zavodov po ?>0 ftot. Za oplase v "tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka na-daljna vrtts K 2. Mali oglasi po 3 atot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase »prejema Inaeratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko. V edinosti je moči Harofinlna inaSa za vse leto 34 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K" na naročbe brez dopoalane naročnine, ae nprava ne 02ira; laiočiiu la aedeljsKo iiiaije,Edinosti' stane: celoletio K 5-20, pol ista 2 so Vai dopiai naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrant vane pisma ae ne sprejemajo in rokopli! se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije ie poSiljati na upr»vo Usta UREDNIŠTVO: ul. Glorffio Galattl 18. fNarodni d >int. Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij Kata „Edinost". — Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trfrtu, ulica Giorgio Galatti si. 18. ssss*^ Poitno-hranilniČnl račun Rt. — TKLCFOM iUv. 1IS7. - Mesečna priloga s „SLOVENSKI TEHNIK BRZOJAVNE VESTI. Nagodbena pogajanja. I DUNAJ 9. Posvetovanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri so se danes ob 10. uri predpoludne nadaljevala. Na posvetovanja so bili pozvani tudi obojestranski strokovni referenti v državno-tiuancijelnih stvareh. Opoludne so bila posvetovanja prekinjena, ker so bili ogrski vdeleženci pozvani na obed od mini-; sterskega predsednika barona Bečka. Posve- j tovaaja se bodo popoludne nadaljevala. > Nadvojvoda Leopold Salvator v Ljubljani. GRADEC 9. Nadvojvoda Leopold Salvator se poda z opoludanskim brzovlakom v Ljubljano. Velika tatvina. DUNAJ 9. V minoli noči so neznani tatovi ulomili v prodajalnico juvelirja Honiga ter odnesli za 300.000 kron dragocenosti. Mednarodni kongres stavcev. PARIZ 9. Danes predpoludne je bil tukaj otvor j en peti mednarodni kongres stavcev. Na kongres je prišlo iz vseh držav 31 delegatov, med temi dva Francoza, ki zastopajo poldrugi milijon stavcev. HRVATSKA. BUDIMPEŠTA 9. „Ogr. biro" poroča iz Osjeka. Danes se je pričela akcija za sklicanje izrednega občinskega sveta, ki bi hrvatskim delegatom v ogrskem državnem zboru sklenil zaupnic o, Jproti osebi novega bana pa protestno izjavo. Občinski zastop v Bezanji pri Zemunu je vsprejel resolucijo proti novemu banu. _ FRANCOZ K A. Shod roditeljev puntarskih vojakov. PARIZ 9. Roditelji puntarskih vojakov pešpolka št. 17 so imeli včeraj v Beziersu shod, na katerem so sklenili odposlati k predsedniku republike peticijo, v kateri prosijo, naj odredi, da se puntarji povrnejo na Francosko, R U SIJ A. Napad na železniškega blagajnika. MOSKVA 9. (Petr. brz. ag.) Danes zjutraj je devet oboroženih * oseb napadlo blagajnika moskovsko-kazanske železnice, ki je imel pri sebi znatno i»voto denarja. Policija, pozvana na pomoč, je na zločince streljala ter jih zasledovala. En ropar je bil ubit, eden smrtno, dva pa težko ranjena, štiri so ujeli, eden je zbežal. Roparji so imeli dve bombi, osem revolverjev, dve bodali, ki so jim biii odvzeti. Krediti za ministerstvo vojne mornarice. PETROGRAD 9. Ministerski svet je pooblastil ministerstvo za vojno mornarico, raj 6tavi za čas od 1908 do 1911 za gradnjo vojnih ladij in za njih oboroženje s topovi in torpedovkami itd. Ob enem je pooblastil, i raj porabi prvi obrok kredita že v tek. letu. Car Nikolaj na Nemškem. BEROLIN 9. „Deut. Nachr." so zvedele, da pride car Nikolaj v zadnjih dneh meseca avgusta ali začetkom septembra v Darmstadt | obiskat velikega vojvodo Hesenskega. Car bo bival v eni palač nadvojvode. Državni-zbor. DUNAJ 9. Posl. Rvbar, Mandić, Spinčić in drugovi so vložili na ministra za pravo- j sodje in ministra za notranje stvari interpe-! lacijo, v kateri se pritožujejo, da se na de-' želnem sodišču v Trstu ne ozirajo na slo-; venski jezik pri sestavljanju porotnih imenikov. Zbornica je odklonila nujnost socijal- j n odem okra tičnega predloga glede uvedbe! splošne in enake volilne pravice za deželne zbore. Predlagatelj Markov, ki pripada ruso-iilski stranki Malorusov, je pričel govoriti ruski. Nekdo je zaklical : „Govori ruski!" — Kmalo je nastal v zbornici velik hrup. Predsednik je zvonil in prosil za mir. toda nihče se ni brigal za njegove besede. Ponovni klici od več strani : Govori ruski ! govori ruski! Predsednik je opozoril Markova, naj se poslužuje jezika, ki se ga govori v Avstriji. Markov je na to pričel govoriti malo-ruski, toda kmalo je začel govoriti zopet ruski. Predsednik je unovič zvonil in pozval poslance, naj bodo mirni, da se zamore zagotoviti, ako govori govornik maloruski. Nastal je molk, toda Markov je govoril dalje ruski. Na to je predsednik vzel Markovu besedo. (Živahna pohvala in ploskanje, prigovori pri Malorusih in čeških radikalcili.) Nato je govoril nemški agrarec Peschka. Za njim je minister za deželno brambo FZM Lat3cher izjavil z ozirom na predlog, da se je opravičenim željam po možnosti že ugodilo, da je pa za letos že določen program za iz-vežbanje, in da se torej letos ne more glede dopusta o času žetve dovoliti novih olajšav. Skušal bo pa na podlagi dosedanjih skušenj uvesti ugodneje pogoje za v bodoče. Potem ko je govorilo še več govornikov, je bila nujnost tudi odklonjena. Nato je zbornica prešla na dnevni red in pričela prvo čitanje proračunskega provizorija. Govorili so posl. grof Sternberg, dr. Schopfer in dr. Olesnicki, nakar je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Nujen predlog poslanca dra Rybafa glede podpore tržaški okolici. DUNAJ 9. Posl. dr. Rybar in tovariši so v zbornici vlužili nujen predlog glede podpore katastralnim občinam tržaške okolice, poškodovanim vsled suše. Politični in narodni boji v Primorju pa socijalna demokracija. i. Ne le tisti slovenski krogi, ki jih glasila primorska socijalne demokracije tako rada označajo kakor „šovinistične", ampak vsakdo, ki trezno ocenjuje politični in narodni položaj v naših primorskih pokrajinah ter si na podlagi faktičnega stanja in po logiki dejstev ustvarja zaključke: je jednostavno strmel na postopanju italijanske socijalne demokracije povodom ožjih državnozborskih volitev in občinskih volitev v Puli. Tega vedenja ni bilo možno umeti ni s principijelnega stališča, ki je mora socijalna demokracija po zapovedi lastnega programa zavzemati nasproti drugim, izlasti nacijonalnim strankam, niti no se stališča koristi socijalne demokracije same. Posamični pristaši slovenske socijalne demokracije v Trstu so sicer v privatnih pogovorih in v javnih glasilih skušali opravičevati svoje italijanske sodruge. Ali to se je godilo tako na rahlo, da je bilo kar videti, da jim stvar nič 'kaj prav ne prihaja od srca. Njihova argumentacija se je tako rekoč ob vsaki kretnji nemilo zadevala ob principe, na katerih je fundiran program socijalne demokracije in je križala črto taktike, ki jo jej narekuje ta program. Temu omahovanju med boljšim prepričanjem in krivim strankarskiai oportunizmom, oziroma obzirnostjo slovenske socijalne demokracijo do laških sodrugov, je kar hkratu napravil konec članek v „Rdečem praporu" pod naslovom „Se ne strinjamo!" Z odkritimi energičnimi potezami je „Rdeči prapor" plastično predočil italijanski socijalni demokraciji, da je ob rečenih volitvah zašla na kriva pota ter da se je hudo zagrešila na j lastnih svojih namenih in ciljih. Hvalevredno > odločnostjo je povedalo slovensko socijalistično j . glasilo italijanskim sodrugom, da se kom-| Ipromis, sklenjeni z italijansko, liberalno stranko v Puli, nikakor ne da opravičiti, ker ne le da ne donese socijalni demokraciji nikakih koristi, ampak jej bo naravnost škodoval. Osobito je opozarjal „Rdeči prapor" italijanske sodruge na dejstvo, da se njih delovanje nikakor ne strinja z načelnimi točkami brnskega programa*). „Rdeči prapor" je apostrofiral italijanske sodruge: „Upliv bivšega načelnika istrske soc. demokracije Pive tli še vedno v srcih sedanjih tamošnjih ital. sodrugov, proti kateremu uplivu bomo morali odločno nastopiti, ako se razmere ne spremene v pravem smislu celotnega programa avstrijske socijalne demokracije, na podlagi katerega je bil ustanovljen tudi istrski oddelek stranke. Predpogoj take spremenitve obstoji v popolnem upoštevanju večine istrskega prebivalstva, katerega posledica mora biti sporazumljenje z zastopstvom jugoslovanske soc. demokracije v s i k d a r, kadar se je treba odločiti za razne politične in ekonomične nastope." To je bila možka odkrita beseda, ki je delovala kakor mala senzacija med našo javnostjo. Ali, kakor so se naši ljudje pohvalno izražali na tem odločnem nastopu, tako so ob enem povdarjali. da izgublja ta nastop mnogo na svoji vrednosti, ker je došel — prepozno. Vrednost tega nastopa bi bila vsa druga, da ni došel post festum, ali pa vsaj neposredno po državnozborskih, oziroma pred proslulimi občinskimi volitvami v Puli, na katerih je bilo postopanje italijanske socijalne demokracije naravnost nezdružljivo z najelementarnejo dolžnostjo — zvestobe do lastnih načel. Da je došel ta članek pred volitvami, deloval bi bil kakor nevihta, ki čisti zrak v vročeni poletju. Ali pustimo te rekriminacije in obrnimo se raje do nekega pripoznanja, ki je donašajo izvajanja v „Rdečem praporju" in ki so posebnega interesa za nas. Tičejo se okolnosti, ki je dajala opetovano povoda za kontroverze med nami in slovensko socijalno demokracijo. Mi smo trdili z neizprosno doslednostjo, da slovenska skupina socijalne demokracije v Trstu ni nič druzega nego privesek italijanske demokracije ter da vodstvo te poslednje odloča izlasti ob vprašanjih taktike, pa tudi ob principijelnih, brez vsacega obzira na slovenske sodruge. In ker so slovenski socijalni demokratje, če tudi ne iz prepričanja, pa radi solidarnosti, radi „so-družtva", dosledno opravičevali vsaki ukrep italijanskih sodrugov, je bilo — kakor smo konstatirali ob raznih prilikah — nastopanje socijalno demokratične skupnosti vedno nacijonalno enostransko — tako, da korist od tega je bila vedno na strani italijanske narodne stranke. Slednjič se je sicer — po sili narave — avstrijska socijalna demokracija organizirala z ozirom na poprej trdovratno zanikovani nacijonalni moment, ali hegemonija italijanske skupine nad slovensko v Trstu vendar ni ponehala. In ravno to je, ki nas zanima v veliki meri in ki izhaja iz citiranih izvajanj v „Rdečem praporju". Ta list zahteva, naj se razmere spremene v smislu celotnega programa avstrijske socijalne demokracije in da se postopa sporazumnoz zastopstvom jugoslovanske socijalne demokracije! Torej ? ! Naj- *) Ker se brnski program vsaki hip omenja v javnih diskusijah in polemikah, hočemo v boljo orijentacijo čitateljev ta program priobčiti čim prej. PODLISTEK. . VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. ! komaj moglo vzbuditi sum, saj je bila vojna = in sovražnik blizu; nato sta pomignila kroš-^g j njarju in hajduku, naj gresta z njima. Kakih sto korakov jih je pripeljalo na kraj, kjer je molel hrib v reko in skoro navpično padal k bregu. Tu je stala samotna polpodrta šupa. Streha je bila polomljena, široka vrata so bila odprta na stežaj in ravno tako druga manjša, v prepad gledajoča vrata, skoz katera je pihal veter. Ko je bil stotnik vstopil v šupo, je Kakor je bil ta sprejem tudi neprijazen, vendar je bil hajduk videti zadovoljen — stopal je hitro poleg vojakov v smeri proti mestu in je bil tako srečen, da mu je prizanašal časfnik z nadaljnimi vprašanji in gro- hladnokrvno vzel iz žepa kratko pipo, jo na-bimi opazkami, da se je za malo več brigal, basal in ukresal. Se-le ko je bil puhnil par Zdaj pa je pojezdil stražmojster na po- oblakov dima v zrak, je iztegnil roko proti veljnikovo stran in pričel z njim resen, očitno stražmojstru, ki mu je dal majhno vrv. važen pogovor, pri čemer sta oba večkrat ■ Debeli stotnik je mirno kadil dalje, da fiksirala hajduka, tako daje ta slednjič po- je skoro izginjal v oblakih, in se pri tem stal pozoren in nekoliko nemiren. Ko pa je skrbno ogledaval po šupi. Slednjič je vzel zapazil zdaj smehljaj na častnikovem obrazu, se je čutil zopet čisto varnega. Čez kratek čas je dospela četa na visoko pipo iz ust, zasopel glasno in globoko in šel na delo. Eden tramov nad manjšimi vratmi je molel daleč ven čez strešni žleb, in čez ta dobravo. Stotnik je ukazal stoj in je stopil j tram je vrgel zdaj stotnik konec vrvi, iz ka-s konja; isto je storil stražmojster. Vsak j'e (tere je bil ročno naredil zanj ko. Stražmojster vzel iz torbe pri sedlu pištolo — kar je pa je podstavil tja majhen sod, ki je ležal v kotu šupe. Stotnik je pokimal zadovoljno in se okrenil. „Pojdite sem," je rekel ravnodušno hajduku, ki je z neumnimi očmi gledal te priprave. Ubogal je, in še-le ko mu je stražmojster vzel ruto z vratu, ga je postalo strah. A bil je tolikokrat že v enaki nevarnosti, da je smatral tudi to samo za prazen strah in si je mirno pustil dopasti nadaljne operacije. Vojaka sta ga prisilila, da je stopil na sod, in sta mu djala zanjko okoli vratu. „Ah, moj Bog, sod je tako star.. . lahko se u drč ali prevrne . .. Hočem povedati vse, celo, kako lahko presenetite naše ljudi ob Pordu1), in jih vendar poveljuje moj lastni brat." „Ne potrebujemo od Vas nobenih novo-stij," sta mu odvrnila rabeljna. „Naj bo zadosti šale, gospoda," je prosil hajduk. „Kaj si naredil s konjem, ki si mi ga ukradel, lump?" je vprašal stotnik, ki je bil zopet začel kaditi. (Pride še.) 4) Reka. priprosteja logika nam pravi : če „Rdeči prapor" še le zahteva to in daja tej zahtevi obliko nekakega ultimatuma, je povedano s tem, da d o s 1 e j n i bilo tako. Če kaj še le zahtevam, je znamenje, da doslej nisem imel. To je: italijanska socijalna demokracija ali ne umeva celotnega programa skupne stranke, ali pa je v njej nacijonalno čutstvo močneje nego socijalistično prepričanje ! To mnenje podkreplja tudi pripoznanje v „Rdečem praporju", da italijanska socijalna demokracija doslej ni postopala v sporazumlje-nju s zastopstvom slovenske socijalne demokracije, kadar se je trebalo odločati za politične in ekonomične nastope ! To pa je ravno, kar smo mi vedno trdili in čemur so socijalisti vedno oporekali — da se namreč ital. socijalna demokracija ne more povspeti do objektivnosti in se iznebiti narodnih predsodkov nasproti Slovencem ter da slovenske socijalne demokracije ne pušča do pristajajočega jej vpliva na strankine ukrepe ! ! Že radi teh dveh pripoznanj si moramo članek v „Rdečem praporju"4 dobro zapomniti in je bilo potrebno, da smo ti pripoznanji tu zabeležili. Toda prilika zahteva, da se še nekoliko pogovorimo z „Rdečim praporjem*'. Dogodki na Hrvatskem. Hrvatski sabor. Ker se po husarskem velečinu, ki g;i je ogrska vlada storila po svojem ministru Košutu v skupnem ogersko-hrvatskem parlamentu, odpor Hrvatov prenese do hrvatskega sabora, kateri je bil prvotno sklican na dan II. t. m. a ga je vlada odložila, ne bode neumestno si osvežiti spomin glede sestave sabora. Hrvatski sabor sestaja iz 90 izvoljenih poslancev in 30 virlistov, ima tora j 120 členov. Virilni glas v saboru pritiče. 1.) sedmim najvišjim prelatom (nadškofu in školom katoliškim in križevačkemu unijatskemu škofu), 2.) sedmim višim županom in 3.) šestnajstim magnatom. Od 90 izvoljenih poslancev im;t voliti dva mesto Reka, ki pa že dolgo let namenoma ne uživa te pravice, ker se smatra za neposredni del Ogrske in ne Hrvatske. — Od ostalih 88 členov je sedaj 22 členov bivše madjaronske narodne stranke, 26 pristašev Frankove čiste stranke prava in 40 členov srbsko-hrvatske koalicije (19 členov hrvatske stranke prava, 6 neodvisnih Srbov pod vodstvom dra Medakovića, 2 radikalna Srba, 3 hrvatski naprednjaki in 10 drugih Hrvatov, ki so bili izvoljeni kakor neodvisni kandidatje in so se še le po volitvi priklopili koaliciji). Ker se v odporu proti madjarski vladi čista stranka prava strinja s koalicijo, imata ti dve skupini v saboru 66 člen o .-, t. j. absolutno večino. Ker je hrvatski sabor odložen, hrvatski poslanci na Dunaju bržkone ne pojdejo za sedaj v Zagreb. Skupščine po Hrvatskem. V nedeljo so bili javni shodi po raznih krajih Hrvatske. Povsodi so vprejeli resolucije, ki poživljajo vse hrvatske stranke, naj 6e združijo v močno falango v boju proti ojzr^ki vladi in nje zastopniku na Hrvatskem. Resolucija zahteva, naj se nagodba z Ogrsko razveljavi in naj se prekinejo prijateljski oino-šaji z Ogrsko. Zahteva se najtesneja solidarnost s Slovani v vsej monarhiji. Dr. Trumbić ministru Košutu. Zadnji „Narodni List" je priobčil brzojavko, ki jo je dr. Trumbić povodom hr-vatsko-madjarskega preloma odposlal ministru Košutu. V isti očita Madjavom, da so povsem pozabili na včerajšnjo prošlost. Z ozirom na reško rezolucijo pravi brzojavka : Tedaj ste obljubljali, da bosta združeni Ogrska in Hrvatska delili skupne vspehe njihove borbe za svobodo, a sedaj se plemeniti naši pomoči povračuje nasilnim postopanjem. Vsi Hrvati in Srbi od Osjeka do Kotora se složno upro vsakemu, ki bi hotel preprečiti naš kulturni narodni napredek! Tako misli vsa Dalmacija. Ni poštenega človeka, ki bi odobraval vaše postopanje nasproti Hrvatski. Spametite se, kiyti sicer sejete seme nesloge na veliko škodo Hrtatske, ali tudi Ogrske. Dogodki na Ogrskem. Khuen-Hedervary — mož bodočnosti. Zagrebški „Pokret" poroča iz Budimpešte od dobro obveščene strani : Dogodki se v Ogrski razvijajo pod površjem uprav rapidno, prav tako rapidno, kakor se s hriba vali sedanje brezglavo in od gotove strani sistematično in vspešno izigravano vodstvo madjarske koalicije. Oligarhiji madjarski so danes že podkopani glavni temelji. Pod površjem se dela na vse strani in snujejo se nove skupine. Pripadniki neodvisne stranke prava so povsem desorijentirani in ako hoče vsaj del njih rešiti svoj ugled, so tflran II >&DiAOST« itv. 188 V L\atn, dne 10 julija ltfO? ha moral prilagoditi demokratičnemu impera- j gregaciji indeksa. Svobodomiselni kato liki dušno tivu časa, splošni volilni pravici, pa če tudi I nameravajo osnovati tajno zvezo po izgledu današnji vladajoči sloji madjarski izgubijo svoje oligarhijske pozicije. Zdi se,, da so ti sloji popolnoma slepi in ne vidijo, kako padajo iz ene neprilike v drugo. A na Dunaju so že pripravljeni za odločen udarec. Tamkaj so sklenili, da na vsak način napravijo konec današnji samovladi na Ogrskem. Šepeče se o raznih kombinacijah. govori se o Kristotty-ju, o Lukacsu in drugih, ali najverojetneje je, da je mož bodočnosti grof Khuen-Hedervary. V njega polaga Dunaj svoje najveće nade, uverjen, da s svojo ..močno roko^ in z energijo izvede on preobrat na Ogrskem, a izlasti da uvede splošno in enako volilno pravico ter s tem popolnoma spremeni odnošaje in konstelacijo si!, in iz temelja spremeni in preobrne stranke in faktorje na Ogrskem. Dokler se to ne zgodi (a zgoditi se ima v najkrajšem času) je Dunaj dopustil, da pride Rakodczav na Hrvatsko, v nadi. da bo on vzdrževal potrebni red iti mir. Rakodczav bi obenem, kakor izšolan izvrševatelj Khuenove volje, vzdrževal po patrebi in v skladu z občnim načrtom, politiko na Hrvatskem. Splošna volilna pravica na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo, da predloži vlada na jesen zakonski načrt za splošno volilno pravico. Analfabeti bodo izključeni od volilne pravice. Združene države iu Japonska. Sedaj je uradno potrjeno, da Združene države odpošljejo na zimo 18 vojnih ladij v Tihi Ocean. Med združenimi državami in Japonsko je v zadnjem času prišlo do nasprot-stev. ki jih prej ni bilo, in ki se utegnejo tekom časa še bolj poostriti. Zato je postal Tihi Ocean za ameriško floto prav tako važen, ako ne še mnogo važneji, nego Atlantski Ocean. Iz tega, da odpošljejo sedaj Združene države večo eskadro v Tihi Ocean, še ne sledi, da je bližnja nevarnost, da pride do kakega spopada z Japonsko : pač pa utegne to nekoliko umiriti prerazburjeno kri Japoncev. Tu podajamo nekoliko podatkov o pomorski sili obeh držav : Japonska ima sedaj 17 bojnih ladij z 214.000 tonelatami, 14 križarjev s skupno 136.000 ton., 19 lahkih križarjev z 71.000 ton. in 119 torpednih ladij raznih tipov, skupno 451.000 ton. Topov ima Japonska 172' težkih, 400 srednjih in 1500 lahkih, ki zamorejo v hipu izstreliti 65.000 kilogramov krogelj. Združene države imajo 28 bojnih ladij z 378.000 ton., 15 križarjev z 200.000 ton., 25 lahkih križarjev 396.000 ton. in 40 torpednih ladij s skupno 12.000 ton. Skupno torej 756.000 ton. Topništvo na vojnih ladijah obstoja iz 302 težkih, 1420 srednjih in 1700 malih topov, ki zamorejo izstreliti naenkrat 179.000 kilog. streliva. Iz teh podatkov je jasno, da imajo Združene države skoraj trikrat več topov, njihove ladije 2-krat več tonelat nego japonske, in da bi utegnila pomorska vojna postati usodepolna za Japonsko. z g 1 a s e Iz Londona javljajo, da koncentracija ameriškega brodovja inora neizogibno z v o j • no med Ameriko in Japonsko. Dogodki na Ruskem. Novi namestnik za Vztočno Azijo. Car je imenoval generala Lineviča namestnikom v Vztočni Aziji. Drobne politične vesti. Trgovinska pogodba med A vstro-Ogrsko in Srbijo. Iz Be-legagrada poročajo : Finančni minister Pašič je odpotoval na Dunaj, da osebno vodi pogajanja z avstro-ogrskimi delegati za sklep nove trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. — Dr. Pašič je sedaj obvestil vlado, da so nade za sklep nove pogodbe in provizorija dvom ljive. Avstro-Ogrska stavlja tudi takrat pretežke pogoje, misleč, da se nahaja Srbija tako slabih prilikah, da bi morala pristati na pc godbo, ki bi jej bila škodljiva. Kralj Peter in knez Ferdinand. Iz Sofije poročajo, da se bolgarski knez Ferdinand na beligrajskem kolodvoru sestane s kraljem Petrom. Knez Ferdinand je doslej navadno potoval preko Romunske, samo da se izogoe takemu sestanku. V merodajnih beligrajskih krogih pa ne vedo ničesar o tem sestanku. Japonska eskadra na Reki. Reška pristaniška oblastnija je objavila, da koncem tega meseca na Reko pride japonska eskadra. Novi ruski diplomatičniza-stopnik v Sofiji. V Sofijo je dospel novoimenovani ruski diplomatični agent Se-mentovski Kurilo. Anarhisti aretovani. V Madridu je bilo aretovanih 33 členov neke anarhistične zveze. To zvezo podpirajo baje kapitalisti. Knez Biilow na Dunaju. Bero linski „Lokal-Anzeiger" poroča, da pride nemški kancelar Biilow meseca septembra na Dunaj, da vrne obisk ministru vnanjih stvari baronu Aehrenthalu. Gibanje svobodomiselnih katolikov. Neka vatikanska korespondenca poroča o predstoječi senzacij onalni manifestaciji svobodomiselnih katolikov Nemčije in Anglije proti Vatikanu, posebno proti kon- svobodnih zidarjev. Novi „Sillabus" Pij a X. V vatikanski kuriji pripravljajo nov „Sillabus", ki ga obelodanijo baje prihodnji mesec. — Iz vatikanskih krogov poročajo, da bo novi „Sillabus" imel kakor uvod znamenito encikliko, ki bo razdeljena na tri dele. V prvem delu bodo natanko naštete vse zmote, ki se jih ima obsoditi, v drugem se bo iste pobijalo, v tretjem se jih obsodi. Na koncu sledi imenik obsojenih propozicij moderne šole. — V obče ves „Sillabus" je naperjen proti modernizmu v vseh njegovih pojavah, doktri-nalnili, svetopisemskih, moralnih, socijalnih in politiških. V Italiji in izven iste se napeto pričakuje to važno publikacijo papeža Pija X., a cerkveni krogi se nadejajo, da ista neizprosno pobije vse nove teorije, ki so zašle izlasti v italijansko svečenstvo. Dnevne Vesti. Poziv slovenskim starišem! — Doznajemo; da je mnogo slovenskih sta-rišev, ki so vpisali svoje otroke v I. razred državnih ljudskih šol, dobilo od vodstva .šole rešitev, ki jim javlja, da se njih otrok ne more vsprejeti radi pomanjkanja prostora, »se dotične stariše, ki so že dobili ali ki še dobe takovo rešitev, poživljamo, naj se s to listino nemudoma pisarni odvetnika dr.a Gregorina. Za narodno učiteljstvo! „Besedi učitelj in odgojitelj sta veie7ažnega pomena." — „Učit. Tovariš'- št. 24. (1907). Ker vidim, da vse miruje in čas tako bitro poteka, odločila sem se, da primem za neokretno pero in da poprosim malo prostora v cenj. „Edinosti". Da je učiteljstvo glavni steber in vir omike in napredka, to ve vsak le količkaj izobražen človek. V narodnem učiteljstvu je narodova bodočoost, v njem vidimo naroda spas. Zato pa tudi narod zna ceniti vzvišeni poklic učiteljstva, on simpatizira ž njim vedno in povsod, ono mu je voditelj, ono svetovalec, ono skrben oče, vedno pripravljen pomagati narodu bodisi z dobrini svetom ali s koristnim poukom. Učiteljstvo pa tudi res potrebuje naklonjenosti v svojem težkem stanu od strani naroda. Narod je mora podpirati, mora čuvati njegov ugled in njegovo delovanje. A najbolj potrebno take podpore, simpatij, naklonjenosti je vredno mlado učiteljstvo, učitelj-začetnik. In evo Vam, dragi okoličani, Tržačani, naša inteligenca, naše domače učiteljstvo, evo Ti, naša narodna masa : 14. t. m. imaš priliko pokazati svojo naklonjenost do učiteljstva sploh — posebno pa do mladega naraščaja istega. Ta poziv naj dobi odmev v vseh naših srcih ; kdor le more, naj dokaže s svojo prisotnostjo v nedeljo 14. t. m. v „Nar. domu" pri sv. Ivanu, da zna ceniti učiteljstvo in njega delovanje. Kdor bo zadržan, naj pa vsaj dopošlje vstopnino (kar cenjena „Edinost" blagovoljno priobči) in stem dokaže svoje blago mišljenje. „Koperški učiteljiščniki" prirede koncert z jako zanimivim vsporedom in ples, nastopijo z lastnim zborom in z lastnim orkestrom. Če pa še omenim, koliko truda je stala naše mlade učiteljiščnike vsa priprava za to (zraven tolikega pripravljanja za konečne izpite) in da je dobiček koncerta in plesa namenjen v tako plemenit namen, kakor je zgradba „Učiteljskega kovikta" — mislim, da sem navedla vse, kar m >ra privabiti naše narodno moštvo in ženstvo. (Začetek ob 8. uri in pol zvečer, vstopnina 60 stot., ples 1 K). Na gotovo svidenje ! Metoda. 25-letnici svojega učiteljevanja sta praznovala v soboto po sklepu šolskega leta v krogu svojih tovarišev g. Fran Marte-1 a n c, voditelj ljudske šole na Katinari in g. Anton Požar, učitelj ljudske šole pri sv. Ivanu. Oba gospoda, domačina, sta v naših krogih dobro znana, prvi posebno kakor družaben dovtipnež, drugi po svojem tihem delovanju. Obema, ki sta čvrsto in zvesto stala skozi dobo tolikih let na braniku za napredek šole in naroda, kličemo iz srca: Na mnogo let še ! Narodna strokovna delavska organizacija je zagotovljena. V nedeljo dopolu-dne se je namreč vršil sestanek zaupnikov, sklican po pripravljalnem odboru. Na sestanek je došlo okrog 700 naših narodnih delavcev. Navzoče je pozdravil g. Fran G o d n i k, na kar je referent g. Slavoj Škrl tolmačil smisel, namene in način namerovane strokovne organizacije. Prečital je pravila, katera je sestavil pripravljalni odbor in jih je sestanek soglasno odobril. Mej čitanjem pravil je prišel na sestanek tudi drž. poslanec g. dr. Otokar Rybar, katerega so navzoči takoj ob prihodu burno pozdravljali. Po prečitanju pravil je prevzel besedo g. dr. Rybar in je priporočal to organizacijo, nagl&šuje narodne, politične in strokovne momente, ki govore za to. Po sklepni besedi referenta dal je predsednik — da-si so bila pravila že ob čitanju soglasno in navdušeno aklamirana — ista Še formelno na glasovanje in proti-glasovanje, ki je pokazalo, da so se vsi navzoči eno- strinjali s predlaganimi pravili. Pred kazati s šolskimi spričevali ali na vsprejom-sklepom sestanka je na občno željo podal nem izpitu, da znajo čitati in pisati v učnem poslanec g. dr. Rybar državni poročilo o državnozborskem položaju in posebno o snovanju „Jugoslovanske zveze" in „Slovenskega kluba". Posebno natančno je pojasnil, kako da vzlic vsemu prizadevanju, vsej popustljivosti od strani vseh členov sedanje „Jugoslovanske zveze", in vzlic raznim kompromisnim predlogom vendar ni prišlo do jedinstvenega jugoslovanskega kluba. S kratkim poročilom o dosedanjem delovanju državnega zbora sklenil je poslanec svoj govor, ki so mu navzoči z velikim zanimanjem sledili in ki je bil ob raznih točkah, posebno pa ob sklepu navdušeno pozdravljan. Nato je predsednik, zahvalivši g. dr. Rjbara na zanimivem poročilu, zaključil sestanek. r katerim je položen temelj novi važni organizaciji naših širokih mas. Poziv trž. Slovanom! V smislu poziva rakad. krožka slovensko češke podružnice v Pragi-4 se obračamo do Vas, da se odzovete vabilu tega društva : da namreč odstopite potujočemu slovanskemu dijaštvu event. razpoložljive prostore kakor prenočišča. Vsprejme se vsak tudi najmanjši prostor iu v vsakem kraju (torej tudi v okolici). Potovanje je za dijaka neobhodno potrebno, če hoče razširiti svoje obzorje. Naše mesto Trst bo pa gotovo za potujoče slovanske dijake ena najbolj važnih točk, kraj, ki si ga bo znatiželjna mladina izbirala najraje za svoj cilj. Ali Slovanom in Slovencem še posebej, posebno pa če so isti dijaki, delajo največje ovire materijalne težkoče. Na nas je pa, da temu odpomoremo po svojih močeh s tem, da omogočimo tem za slov. bodočnost tako pomembnim faktorjem, da si morejo ogledati našo najvažnejšo trdnjavo — naš Trst. Pokažimo, da sta v Trstu slovanska gostoljubnost in vzajemnost še doma, in tako pokažemo n&jsijajneje, da je Še Slovanov v Trstu. Slovani! Oglasite se in pomagajte vsaj brez žrtev — slovanski stvari do bolje bodočnosti. Najlepši vzgled nam nudijo vse češke dežele, kjer je ni va3i. ki bi ne imela „dijaškega prenočišča". Posnemajmo jih ! Oglase in pojasnila društvu. Akad fer. društvo Makso Jerič, t. č. tajnik. Razpisana služba. Pri c. kr. kaznilnici v Kopru ]e razpisano mesto upravitelja v IX. pri podpisanem „Balkan" Ivan M. Čok, t. č. preds. cm. razredu. O demonstracijah v Vidmu, ki smo jih omenili včeraj, nam pišejo iz Gorice : V nedeljo je bilo v Vidmu veliko slavje stoletnice rojstva Garibaldija. Slavja so se vde-ležili poleg tržaških tudi goriški neodrešenci polnoštevilno, tako da so bili znani javni lokali v Gorici, v katere zahajajo, v nedeljo popoludne skoraj prazni, Na spomenik Gari-baldijev v Vidmu so goriške korifeje ireden-tarjev položile dva venca. In sicer „Gioventu Goriziana" venec iz lovora s trakovi v mestnih barvah. Drugi venec tudi iz lovora z velikanskimi trakovi v italijanskih barvah in goriško gradiščanskim grbom je nosil napis »La Venezia Giulia a Garibaldi«, Venca sta bila naročena v Vidmu, trakovi so se napravi a v Gorici. Tukaj se je videlo natanjčno zastopnike velikolaške ideje v Gorici. Videlo se je zasebnike, trgovce in obrtnike, državne, deželne, mestne in uradnike znanih laških denarnih zavodov in raznih društev, posebno pa mnogo srednješolskih dijakov in tudi n e-katere profesorje. Njihovo vedenje je bilo politično jako netaktno. Povsodi so se vsiljevali in hoteli nositi zvonec. Pripoznati se mora, da so se italijanski podaniki vedli jako mrzlo proti tem vsiljivcem in so jim tudi povedali kako v brk. Samo v Vidmu »rifugiati« avstrijski podaniki so simpatizirali z neodrešenci na tej strani. Japonska eskadra sestoječa iz dveh križarjev „Tsukulen" in „Ikoma", ki je nedavno obiskala Kielsko pristanišče, pride koncem tega meseca tudi v Trst. Velik železničarski shod (splošno pra-vovarstveno in strokovno društvo za Avstrijo. Društvo avstrijskih železniških uradnikov) priredi danes, dne 10. julija 1907 ob 8. uri zvečer na vrtu „Bergerjeve restavracije" pod gradom velik železničarski shod. Vabljeni so vsi uradniki in uslužbenci vseh kategorij. Dnevni red: 1. Organizatorično delovanje koaliranih železničarskih društev. 2. Sredstva in pota za zboljšanje položaja železniških vslužbencev vseh kategorij. 3. Predlogi in vprašanja k dnevnemu redu. Poročevalci: gospodje Klein, Kopač, Nicolits, Weigel. Na trgu S. Giacomo ob Korzu, bodo nalašč za to postavljeni reditelji v železniški uniformi kazali neveščim pot na zborovališče. Praktično teoretični tečaj za babice. S 1. oktobrom 1907 se odpre na c. kr. uči-lišču za babice v Trstu praktično-teoretični tečaj v slovenskem jeziku. Ženske, ki se žele udeležiti tega pouka, ne smejo biti stare nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stareje od 24 let. Na vpisovale morajo prinesti seboj 1. krstni list, event. poročni list, udova mrtvaški list pok. soproga. 2. domovnico in spričeval j občine o dobrem vedenju; 3. spričevalo o zdravju in fizični sposobnosti, izdano od uradnega zdravnika politične ob-lastnije ; 4. spričevalo cepljenja koz, oziroma pregledno 'jeziku. Prosilke za štipendije iz Istre in Goriš k • morajo predložiti svoje prošnje na pristojna politično oblastnijo do 31. avgusta 1907 ž: gori navedenimi spričevali in vrhu tega s spričevalom ubožnosti, ki jim je izda županstvo, kakor tudi s svojeročno podpisanim re-verzom, s katerim se zavezujejo izrecno, v izogib povračila prejetih zneskov in dotičnih taks, da ostanejo vsaj pet let v odkazani jim občini. Vse one, ki žele vstopiti v tečaj, se morajo v dobi od 1. do 4. oktobra 1907 predstaviti profesorju na c. kr. učilišču z i babice v mestni bolnišnici, ker po preteku tega časa se ne bo možno več vpisati. Iz letnega poročila c. kr. državne gimnazije v Trstu za 1906/07 posnemamo nastopne podatke : koncem šolskega leta 1906/07 je bilo skupno 470 rednih učencev in 5 privatistov. Po domovini jih je bilo iz Trsta in okolice 325, iz ostale Primorske 50, iz Kranjske 18, iz drugih kronovin 57, iz Ogrske in Hrvatske 3. iz Bosne in Hercegovine 4, ostali iz inozemstva. Po materinščini je bilo S 1 o ve n c e v 13 6, Hrvatov in Srbov 16, Čeh 1, Poljak 1, Italijanov 1 1, Nemcev 156, Grkov 8. Romun 1. Krancoza 2, Madjar 1, Angleža 2. Po veroizpovedi je bilo 3«4 katolikov, 19 pravoslavnih, 25 lute-ranov, in 47 zidov. Najmlajši dijaki so bili stari 10, najstarejši 22 let. Prvi red z odliko jih je . dobilo 35, prvi red 334, ponav-Ijalni izpit 30, drugi red 60, tretji red 11. Šolnine je bilo v I. polletju uplačane 11.200 kron. v II. 11.340 K. Slovenski pouk v 8 kurzih je obiskalo 117 dijakov, svobodni kurz pa 5 dijakov. Poučevalo je 15 rednih moči, 4 suplenti, 3 veroučitelji za nekatolike, <> postranskih učiteljev. Prihodnje šolsko leto prične dne 18. septembra. Vpisovanje učencev za I. razred se bo vršilo dne 16. sept. Obročasti solnčni mrk. Danes popoludne bo obročasti solnčni mrk, ki ga pa pri nas ne bo možno videti. Ta mrk se začne ob 1, uri 35 min. popoludne in preneha ob 7. uri 20 min. zvečer. Videli ga bodo v Južni Ameriki in nemški jugovztočni Afriki, kakor tudi v Atlantskem in Tihem Oceanu ob omenjenih deželah. Popravek. Prejeli smo: Glasom tozadevne notice v „Edinosti" št. 184. se je bil zbral odsek tamburaškega in pevskega zbora „Kolo" v gostilni g. Boleta v Rojanu. To je pomota. Sestanek se je vršil v gostilni „Gospodarskega društva" v Rojanu, v hiši gospe Marije Bole. Skrivnosten roparski umor. Včeraj v jutro na vse zgodaj je A. Giaschi, čuvaj dvorca Revoltella „pri lovcu", našel par sto korakov daleč od dvorca na tleh ležečega človeka vsega krvavega. Ko je pogledal bliže, je pa spoznal, da je nesrečnik že mrtev. Mrtvi je držal v eni roki bič, v drugi pa svetil j ko, kakoršne imajo javni iz-voščeki na svojih kočijah. Mrlič je imel glavo vso krvavo in na več krajih ranjeno kakor od udarcev, zadanih s peto ; imel je pa tudi na hrbtu 2 rani, zadani s streli iz revolverja. Čuvaj dvorca Revoltella je o stvari takoj telefoniral policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci. — Ob 5. uri v jutro je pa neki kmet iz okolice, imenom Sušelj, prihajajoči v Trst, našel na rotundi v Boschettu javno kočijo št. 260 s konjem, a brez kočijaža. Tudi on je to prijavil na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci. Jasno je bilo torej, da je bil mrtvi človek, najden „pri lovcu", kočijaž te zapuščene kočije. — S policije so šli takoj k najdenemu mrliču in so spoznali v tem 46-letnega kočijaža Frana Praznika, ki je vodil javno kočijo št. 260 in je stanoval v hiši št. 58 v ulici deli' Acquedotto, a v službi je bil pri Leopoldu- Janeschu u v ulici Paladio št. 4, — Zdravnik, ki je bil pozvan k mrliču, je konstatoval, da je bil pokojnik z^Jet po dveh strelih iz revolverja. Ena krogelj, izstreljena mu v hrbet, mu je prišla ven skoro vrh glave : iz tega je sklepati, da je morilec streljal nanj iz kočije, ko je pokojni sedel na kozlu iste. Praznik, ki je bil cel hrust, je tedaj — tako se izvaja — pograbil za svetiljko, da bi se z isto branil, iu je hotel skočiti s kozla ter napasti svojega napadalca. V istem hipu je pa morilec vstrelil nanj še v drugič in tedaj je Praznik pal brezzavesten na tla. Morilec mu je zadal še par udarcev — kakor že rečeno, ali s peto ali pa z revolverjevim držajem — po glavi, da ga je končal, mu pobral denar in izginil. — Vse to se namreč le sodi iz raznih okolnosti. Znano je le, da je pokojnega neki neznan človek ob 1. uri po polunoči — torej pred viharjem — najel na trgu pred vojašnico. Ostali izvoščeki, ki so se nahajali tam, so slišali, da je neznanec velel peljati „k lovcu". — Pokojnik je bil znan za Človeka, ki si je prihranil nekaj denarja. Pred dvemi leti je bil v službi pri Dreherju, in tedaj so mu bili neznani tatovi ukradli iz kovčka v hlevu večo svoto denarja. Vsled tega je od tedaj nosil ves svoj denar pri sebi. In to zadnjo okolnost je vedelo več ljudij, ker je to sam pripovedoval. O morilcu seveda ni dosedaj ne duha ne sluha. Pokojnik je bil doma iz Celovca. Bil je poznan kakor jako močan človek, * * * Pozneje smo zvedeli Še nastopno : Ko je ponovitve cepljenja. Poleg tega se morajo iz- 'čuvaj dvorca „Revoltella" našel pokojnika, je V Trstu, dne 10. julija 1907 »EDINOST« 6L 18» Stran 11f ta ležal v jarku ob cesti. Biča in svetiljke 15. julija ogled Ljubljane in centralnih; Slovenci! Podpiraj mo pa ni držal v rokah, pač pa sta ta dva pred- nasadov v Gradišču. Zvečer odhod na Bled ftnselfA ifldnAfflfl dflKtvf)" V Trcht MACHNE & C° meta ležala na cesti blizu njega. Izvajati bi in prenočitev. j PVUJJUIUU UlUdIVU T JI»IH Koncesijonirana pisarna za bilo torej, da je pokojnik, ko je bil že ranjen, 16. julija prihod v Gorico (zvečer). Z^t^^^^^Zi^ skočil s kozla in hotel bežati, a zašel je v 17. julija z vozovi v trnovski gozd in ffS~JOY§l>^ Iti J OriTl€IClJ€: jarek in tam padel. Morilec, oziroma morilci zvečer prihod v Trst. ' so šli za njim in ga končali z udarci na 18. julija z elelektrič. železnico njim in ga Končali z uuarci na io. .lunja z eieiesiric. zeiezmco na Op- glavo. Vzeli so pa seboj svetiljko s kočije in čine in v Bazovico. Ogledovanje novih pogozdo-si z isto svetili, da so mu pobrali denar. Na valnih nasadov. Popoludne vrnitev v Trst. S pokojnikovem truplu niso našli dve, ampak tem se oficijelni izlet zaključi, tri rane, iu ne v hrbet, ampak v tilnik. —. Kakor se nam poroča, se udeleži tega i V kočiji so včeraj v jutro našli eleganten izleta okrog 40 do 50 gospodov, dežnik, ki ga je pozabil eden morilcev. Kakor Veselica ženske podružnice družbe ie čitatelj opazil, ne govorimo več o enem sv. Cirila in Metodija minole nedelje v samem morilcu, ampak o več morilcih. To „Narodnem domu" pri sv. Ivanu je iako po-ua zato, ker se sedaj pripoveduje, da so po- voljno vspela. Obljubljeno nam je obširneje j koinega Praznika videli v neki krčmi v ulici poročilo.___ Giulia, kamor da je prišel se svojo kočijo, iz! V©Sti 3Z GoHŠkf* O slavju v Solkanu smo preieli katere sta izstopila dva moška in ena ženska gostilni da so se vstavili le malo, in se potem zopet odpeljali s Praznikovo kočijo, j Gorice daljše poročilo, iz katerega posnem-Popolnoma gotovo je, da je Praznika ob 11. Ijemo nekoliko v popolnilo včerajšnjega po-uri in pol (iu ne ob 1. uri po polunoči. kakor ročila. V Solkanu se je vršilo v nedeljo nad n&m je bilo rečeno sprva) ntk trgu della Ca-j vse impozantno slavje. Zjutraj je bila budnica c i ma najel en sam človek. Drugi moški in po vasi in naznanjala zavednim Solkancem ženska sta se morala torej pridružiti pozneje.; da se poraja dan njihovega slavja. Popoludne Sinoči se je bila raznesla po mestu govorica.1 pa so prihajala društva korporativno ali po da je policija aretovala dva človeka, ki da zastopnikih. Vseh društev je bilo zastopanih sta na sumu kakor morilca pokojnega Praz-, 25, šest njih z zastavami. Prišla so društva nika. A nam ni o tem ar eto vanj u nič znano, i iz dalnje tolminske planote in našega Trsta. A --iz Gorice in goriške okolice. Pri krasnem TRŽAŠKA MALA &BO£Ii£A. slavoloku je pozdravil vsa društva predsednik Drzen poulični tat. Gospa Erminija j ,rSiov. Nar. Čitalnice" g. Jug. Odzdravil mu Cazzioia, stanujoča v ulici del Fontanone št. j je g. dr. L e o p u š č e k v imenu Sokola in 8, ie šla sinoči okolu 9. ure in pol po ulici j drugih društev. Potem so odkorakala vsa