Nminlu mesečno ti Din, m inozemstvo M Din — nedeljska izdaja ee-loletM 46 Din. za inozemstvo 120 Din Uredniitv« Je v Kopitarjevi «Lfe/HI S£OVENEC Ček. račun: Ljub-ljaua št. lO.h-M« in 10.349 za 1usernte i Surajevo Stv. 75b\ Zagreb itv.J9.ntt, Prugu-Duiiaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2992 Telefoni nrednlgtvn: dnevna ilalba 2050 — nočna 1996, 2994 tn 205« Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Naši domovi Po daljšem premoru, ki ga je bila povzročila odrodba prejšnjega režima, tla sc katoliška izobraževalna društva v Sloveniji razpustijo, se sedaj zopet drug za drugim otvarjajo naši prosvetni domovi za redno delovanje na polju ljudske izobrazbe. Kakšen neopravičljiv greh na slovenskem narodu in jugoslovanski državi je zagrešil minuli režim, ki jo hotel iz svobodnih državljanov Jugoslavije napraviti črodo izenačenih hlapcev, da bi mogel izvesti svoj centralistični zamisel, moro v vsem obsegu presoditi lo tisti, ki je zmožen nepristransko oceniti, kako veliko delo je katoliška ljudska prosveta vršila med slovenskim narodom v političnem, kulturnem in moralnem oziru. Prevzela jo nalogo prejšnjih čitalnic, ki so storile veliko, da se je prebudila slovenska politična narodna zavest, pa zaradi svojo meščanske miselnosti, omejene zgolj na inteligenčni krog, niso moglo in znale zajeti širokih kmetskih in delavskih množic. Zasluga našega velikega Kroka jo, da so katoliška izobraževalna društva začela buditi tudi najširšo sloje našega ljuilstva, v katerem zdravo narodovo življenje korenini, na edino pravilni osnovi njegovega naravnega narodnega nravstva in krščanske kulture. Enostransko povečini zgolj razumarsko izobrazbo, ki so jo gojile več ali menj liberalno usmerjene čitalnice, je krščanska prosveta poglobila v kulturo duše na podlagi ljudsko narodne tradicije in šele od tega datuma dalje se more zabeležiti v zgodovini Slovencev doba, ko narodna zavest ni ostala samo privilegij inteligenčnega sloja naših trgov in mest, ampak je postala vodilo političnega življenja in udejstvovanja vsega ljudstva ter se je vsadila v dno narodove krščanske duše, ki jo je razgibala v podvigih najpožrtvoval-nejšega idealizma. Ta krščanska ljudska izobrazba jc bila moralni rezervoar, iz katerega je naš narod črpal poguma in vztrajnosti, da je zlomil premoč nemške birokracije, se osvobodil su-lenjutva domačih denarnih magnatov in se navdušil za ideal zedinjene Slovenije, za slo.vensko vseučilišče in za svobodno državo v skupnosti z drugimi Jugoslovani. V novi lastni državi pa je krščanslta slovenska prosveta vzgajala zavedne, zrele in svobodoljubne državljane Jugoslavije, koje moč sloni na vseh tvornih vrednotah svojih narodnih edinic, na neokrnjenem narodnem čuv-stvovanju in razvoju srbstva, hrvatstva iu slovenstva, na moralni solidnosti in kulturnem napredku vsakega jugoslovanskega rodu, ki bodo vsi svojo skupnost v medsebojni slogi in sodelovanju za višje cilje čutili, negovali in utrjevali tem bolj, čim bolj bodo mogli svobodno razvijati vse svojo narodne, etične in kulturno osobitosti v prid celote. Da je le to vredno naše velike nacionalno-državne celote in da so le svobodni posamezniki in narodi zmožni ustvariti, vzdrževati in okrepljati tako višjo skupnost ter jo braniti proti vsem sovražnim silam od zunaj in razdiralnim strujam od znotraj, to spoznanje je plod krščanske kulturne vzgoje našega ljudstva po organizacijah, ki so ga v duhu te kulture učile, da je najjačja vez tako med posamezniki kakor med narodi voz ljubezni, ki se zaveda svoje odgovornosti za višje cilje človeške, narodne in državne združbe, ne pa nasilje in nasilno izenačevanje živih edinic, ki je škodljivo in brez-nspešno, ker se nobeno visoko in globoko razvito organično in duhovno življenje ne da zatreti. Hvaležni simo novi vladi, ki si je postavila za cilj, da bo vladala v sporazumu z ljudstvom, ne z bajoneti, ampak v soglasju z ljudskimi srci, voljo in potrebami, da je popravila krivico, ki jo je minuli absoluti zem, ki ni priznaval no svoboščin posamoz nikov ne naravnih pravic narodov, prizadel slovenskemu ljudstvu z ukinitvijo njegove krščanske Pro.svete. Državni oblasti se bomo Slovenci oddolžili s tem, da bomo, kakor za htevajo današnje razmere, ki postavljajo na izkušnjo vse dosedanje nazore, prepričanja in etične ter socialne fundamente družbe, s podvojenimi silami te idealne in realne osnove življenja poglobili v svojo tisočletno krščansko narodno kulturo in tako največ storili za čedalje večjo notranjo solidnost in zunanjo moč naše države ter harmonijo med slovenskim, hrvatskim in srbskim narodom. Kakor se v vsakem narodu in državi bodočnost in zdrav razvoj mora graditi na vrednotah in dobrinah prošlih rodov in nravstva, tako bo tudi nase slovensko krščansko izobraževalno delo slonelo i poslej na negi slovenskega jezika, kulture, knjige, umetnosti, Enanstvenega prizadevanja in moralne sile, na ohranitvi našega idealizma, na utrjevanju značajnosti, požrtvovalnosti in moralne solidnosti našega ljudstva, obenema pa bo na tem edino trdnem temelju vzgajalo v slovenskem narodu čuvstvo državljanskega ponosa, jugoslovanske vzajemnosti, medsebojne ljubezni in spoštovanja tako do srbskega kakor do hrvatskega naroda, da se bo ena miselnost in kultura obogatevala po drugi in se oplojala po oaobitih značilnostih druge ter tvorila čim globljo harmonijo v našem naravnem raznolicju in narodnem tvorstvu. Tako so zopet odprta vrata naših prosvetnih domov, da ee iz njih razliva na ve« naš narod blagodejna luč krščanske narodne izobrazbo. My house my castle — moj dom moja trdnjava! pravi Anglež. Tudi naši prosvetni domovi naj bodo trdnjave naše slovenske narodno zavesti, našega krščanskega prepričanja in življenja in našega idealizma v času, ko materialistično glednnje in goli matorijalni interesi grozijo prerasti vse duhovne težnjo človeka, broz katerih človek ni človok in brez katerih bi sc morala človeška družba izpremeniti v volčjo druha.1. To težko delo človekovega in narodovega dviga in Abesinska konferenca treh velesil v Pariza Abesinija naj postane plen - treh Italija bo slavila otipljive ponudbe - Anglija hoče imeti zase le ozemlje ohrog jezera Tsana Pariz, 10. avg. TG. Tukaj z veliko vnemo pripravljajo na konferenco treh velesil, Italije, Francije in Anglije, za mirno poravnavo abesinskega spora. Vaš dopisnik se je razgovarjal z vplivno osebnostjo francoskega zunanjega ministrstva o načinu, kako misli konferenca treh velesil načeti tako kočljivo vprašanje. Na podlagi pogodbe I. 1904 »Konferenca treh velesil,« je odgovorila ta osebnost, »bo vzela za podlago trojni sporazum, ki so ga Italija, Francija in Anglija sklenile I. 1P00 in v katerem so si Abesinijo podelile v čisto določena interesna območja. Takrat so se imenovane tri velesile med seboj obvezale tudi, da bodo skupno čuvale nad abesinsko neodvisnostjo. Taktika italijanske vlade obstoji v tem, da heče dokazati, da je danes nemogoče še nadalje braniti abesinske neodvisnosti in da je treba torej na podlagi razdelitvenega načrta iz 1. 1900 pristopiti k rešitvi vprašanja, kdo naj vzame pod nadzorstvo državo, katere neodvisnost se ne more več branili. Očividno hoče italijanska vlada izkoristiti konferenco treh velesil, ki ji Abesinija ne bo prisostvovala, za to, da med šestimi očmi vpraša Anglijo, če je ona načelno proti vsakemu prodiranju Italije v abesinsko ozemlje, ali če je treba sedanjo angleško opozicijo proti italijanskim načrtom v Afriki razlagati samo tako, da želi Anglija dobiti svoj, že I. 1906. odmerjen kos Abesinije, ako bi prišlo do ukinitve neodvisnosti abesinske države. Pri tem bo morala Francija, ki jo vežejo prijateljski odnošaji do Italije in tudi do Anglije, spretno posredovati, tako, da bo Italija dobila zahtevana zadoščenja in da tudi Anglija ne bo vznemirjena. Francija bo stala na stališču, naj prevzame nadzorstvo nad Abesinijo Zveza narodov sama, ki pa ga ne bo izvajala sama, ampak ga bo izročila solidarnemu skupnemu ali porazdeljenemu nadzorstvu velesil, ki imajo interese v Abesiniji, kot to izhaja že iz pogodbe I. 1900.« Anglija hoče imeti svoj kos Iz gornjega se lahko izvaja, da ima Italija namen predložiti na pariški konierenci treh velesil konkretne predloge Angliji glede razdelitve abesinskega ozemlja in se pri tem obvezati, da pri morebitnih ukrepih proti Abesiniji ne bo prekoračila tistega območja, ki ga je pogodba I. 1900 izročila pod angleško varstvo, to se pravi severni, zapadni in južno-zapadni del Abesinije, ali še bolj konkretno, ozemlje okrog jezera Tsana in vodno območje Nila. Ni še znano, če bo angleška vlada podobne ponudbe tudi sprejela, vendar pa je italijanska taktika dokaz, kako debri psihologi so italijanski diplomati, ki so v an- gleški opoziciji proti njihovim težnjam v Afriki raz-rali le željo, da hoče koncem koncev biti tudi Anglija udeležena pri plenu, kadar bodo abesinsko cesarstvo razkosali. Veliko pozornost vzbuja tudi dejstvo, da se bo francoska vojska udeležila velikih italijanskih vojaških vaj na severni meji Italije, ki se jih udeleži 500.000 mož. Vojaški manevri bodo imeli za cilj dokazati dobre posledice vojaškega sodelovanja med Francijo in Italijo, ki bo obema državama omogočilo, da izpraznita vse vojaške garnizije vzdolž skupne meje in obrneta vso svojo pozornost severu, Italija avstrijski, Francija pa porenski meji. Londonska »Morningpost« pa je objavila danes daljSi članek o konferenci zastopnikov treh zapadno-evropskih velesil glede vzhcdno-afriške afere. List pravi, da bo Eden na pariški konferenci stavil defi-nitivne predloge, ki jih zaenkrat še čuva v najstrožji tajnosti. ItaMjanski merodajni krogi so bili obveščeni, da angleška vlada ne namerava Italiji popolnoma preprečiti izvedbe njenih načrtov, zahteva pa, da Italija do skrajnosti spoštuje angleške interese v Abesiniji in se od vsega početka odpove oblasti na ozemlju Tanskega jezera. V Angliji, kjer so spočetka načeloma nastopili proti italijansko-abesinski vojni, je sedaj prevladalo mišljenje, da je treba vojno preprečiti iz praktičnih razlogov, ker bi italijanska okupacija Abesinije pomenila nevarnost za anglešk? interese v Sudanu in Egiptu. Angleži že grade ceste London, 10. avg. TG. Abesinska vlada j; dovolila Angležem, da zgrade velikansko betonsko cesto iz Addis-Abebe v angleški Sudan. Cesta bo dolga 745 km in mora biti gotova do 1. 1937. Z delom so že pričeli pred dvema mesecema. Abesinska armada Agencija Reuter poroča, da bo abesinska vlada postavila v primeru vojne z Italijo na inejo SOO.OOO mož, razdeljenih na sedem armadnih zborov. Oboroženi bodo z 250.000 puškami in znatnimi količinami streliva. Za to orožje in strelivo bo poskrbela vlada. Ostalo število potrebnih pušk pa bodo poskrbela vojakom posamezna abesinska plemena. Posameznim armijskim zborom poveljujejo Kazsein, cesarjev vnuk, Raz Tazes, Nakiv Dcdjas, bivši guverner v Addis-Abebi, Raz Emer in drugi. Vsak armijski zbor šteje po 30 polkov, vsak polk po tri tisoč vojakov. Po Addis-Abebi krožijo vesti, da razpolaga abesinska vojska z okrog enim milijonom pušk, 200 topovi in 350 strojnicami ter enakim številom avtomatski brzostrelnih pušk. ARABIE : Adua .ŠGondar „Sokota Q . Magdala Monkorer o /•ŠOLALI \ SO MAL I / BiIlo . »Addis Abeba '.......(Brit.) ■ ABESSINIE "7":x Zopet Podonavje Dunaj o M Z na Bledu 27. 8 Dunaj. 10. avg. SE. V zunanjem ministrstvu potrjujejo, da je italijanska vlada zares izročila avstrijski vladi osnutek podonavskega pakta, o katerem sta se sporazumeli Italija in Francija, italijanska vlada je istočasno poslala osnutek pakta na vpogled tudi še Madjarski, Poljski in Nemčiji, med tem, ko je francoska vlada dostavila besedilo vsem trem državam Malo zveze. Podonavski pakt naj bi potemtakem obsegal sledeče obveznosti. Cl. 1. Države podpisnice se obvežejo, da so medseboj ne bodo napadale. — Cl. 2. Države podpisnice se obvežejo, da bodo spoštovalo neodvisnost ostalih podpisnic, in da na svojih tleh ne bodo dovolile nikakega delovanja zoper neodvisnost ne zoper socialni ali politični sistem katere izmed drugih držav podpisnic. — Cl. 3. Države podpisnice se obvežejo, da ne bodo podpirale države, ki bi bolela kršiti določbe tega pakta. — Cl. 4. Države podpisnice se obvežejo, da se bodo obrnile na Zvezo narodov, če bi kdo prekršil določbe tega pakta. Obveznost o medsebojni vojaški pomoči, če bi bila neodvisnost kakšne države podpisnice ogrožena, odpade v novem besedilu paklo-vega osnutka. Nemčija ne pristopi V tukajšnjem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da so zadovoljni s potekom pogajanj, ki so pokazala popolno soglasje med Italijo in Francijo tudi v podonavski kotlini. Osnutek pakta, lako trdijo tukaj, pride pred konferenco Male iveze 27. avgusta na Bledu. Pri tej priliki prevzame predsedstvo Male zveze jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič in bo tudi on v imenu držav Malo zveze nastopal pri nadaljnjih pogajanjih, ki bodo v toliko lažja, ko sta tako Francija, kakor Italija pripravljeni slovesno izjaviti, da nc marata vspostavitve llabsburžanov v Avstriji. Glede Madjarske so na Dunaju mnenja, da ne bo delala nobenih ovir, prav tako tudi nc Poljska. Nemčija pa se v tej obliki paktu ne bo proporoda bo ustvarjalo naši državi in ideji sloge med Jugoslovani kot sorodni celoti globlje in trdnejše fundamente, nego so bili ponesrečeni poizkusi liberalnega unitarizma, ki nas je privedel do fašizma, kateri hi bil smrt krščanski in slovanski knlluri ter elo-vočanskemn čuvstvovanju. V luči teh idej, ki so nas nnrod vodile, odkar je stopil v kolo vsoh kulturnih narodov Evrope in si ustvaril naposled lastno državo kot najtrdnejši branik svojih svoboščin, pozdravljamo zopet-no otvoritev neoviranega dolovanja nadih prosvetnih domov, ognjišč nase vekovne krščanske omiko. pridružila, ker vztraja na stališču, ki ga je v juliju izrazil kancler Hitler, ko je v svojem velikem govoru pred državnim zborom dejal, da »e Nemčija ne ho udeležila nobenih zunanjepolitičnih pogajanj, ako ni bila prisotna že takoj od početka, česar »e pa o podonavskem paktu ne more trditi. V zvezi 6 podonavskim paktom Ih> sedaj mnogo lažje začeti tudi odkritosrčne razgovore med Italijo in državami Male zvezo o bodočem sodelovanju na gospodarskem in mord atudi nu političnem polju. Ozračje v Podonavju postaja bolj čisto in napetosti, ki so šc; pred par meseci obstojale, so se porazgubile v valu dobre volje, ki vsepovsod vstaja. London, 10. avgusta, c. Današnje časopisje piše zelo obširno o tem, zakaj Nemčija ne mara zavzeti nobenega stališča do razvoja pogajanj o podonavskem paktu. Ta nemški molk pa je še bolj sumljiv zaradi tega, ker nemško časopisje prav tako nič nc mara pisati o sporu med Gdanskim in Poljsko. »Manchester Guardian misli, da je to vse v zvezi s tem, da hoče Nemčija zopet začeti z revizionistično propagando. Na ta način hoče potegniti naSe Madjarsko in nekoliko tudi Avstrijo, nato pa zavzeti tako grozeče stališče napram Poljski, da se ta zopet ne bo hotela odločiti za jasne besedo v vprašanjih srednje iu vzhodnoevropske politike. Kulturni boj v Nemčiji Zahtevajo že odpravo celibata Pariz, 10. avg. b. »La Croix« z dme 7. avgusta prinaša sledečo vest iz Nemčije: Zadnje čase je Nemčija dala popisati vse imetje moških in ženskih samostanov po vsej državi. Sedaj seslavljajo statistike o vseh redovnih osebjih, f * r i tej priliki je časopis »Dtirchbruch« prinesel zbrano statistiko in dodal številkam io-le opombo: »Katoliškega duhovniškega osebja je v Nemčiji 120.741. Od lega jc duhovnikov 21.000, redovnic 84.000, ostali so redovniki. To je velikanska dobro organizirana in disciplinirana papeževa armada, ki je vsled celibata oropala nemški narod vsaj za 434.000 olrok. računajoč za vsako družino povprečno 4 otroke.« List zahteva na koncu članka, da mora narodnosocialislična država kato liškemu kleni prepovedati celibat, ker »tako zahtevajo najvišji interesi države in nemškega plemena« Konferenca severnih držav Stockholm. 10. avg. c. Pred sestankom redne skupščine Zveze narodov se bodo v Kopenliageiiu sestali zunanji ministri držav severne Evrope. Konlerence se bodo udeležili zunanji mini>tri Danske. Švedske in Norveške. Ta knnferenra se je vršila že večkrat, in sicer zmeraj v zvezi s problemi Zveze narodov. Za poletno vročino najprikladnejši Ruret, Cbuppon svila, platno, fresco blago, volnen->tropica|< itd. Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Aleksandrova cesta Bruselj, 10. avg. c. V torek se začno trgovska pogajanja med Belgijo in sovjetsko Husijo. Belgija je šele nedavno priznala sovjetsko Rusijo in zato ta nagli začetek trgovinskih pogajanj zelo preseneča. Bangkok, 10. avgusta, c. V voja&nicah tukajšnje posadke jc izbruhnil upor. Upor vodi 15 podčastnikov, ki so sc uprli oblastem iz disciplinskih razlogov. Pričakuje >e, da bo upor kmalu udušea, ker j« veoraa nepokornih podčavteokov že ara ■Stinn 2 Kisa, 10, avg. h. Kongres Kominterne /.bomje ilaije in vsak ilan prinaša nova vat-kt-iljn o metodah, ki jih hofie mednarodni komunizem uvesti v pripravah svetovne revolucije. Naslednja dva značilna govorniku nn kongresu stn bila Nemec \Valthev in Poljak PjatmcUi. Medtem ko sc jo nemški ko-i ii 1111 i s t v pretežni večini buvil .samo z Nemčijo in razlagal, kako bi sc dalo Nemčijo najprej spremeniti v komunistično državo, >c jc poljski komunist bavil /. brezposelnost-jo in s priložnostmi, ki jih nudi za komunistično agitacijo. I/, govora nemškega komunista \Valther-ju jc vredno posneti samo poglavje, v katerem obrnvtiavu vprašanje, kje naj nemški komunisti iščejo zaveznikov proti obstoječemu režimu. Borbo jc treba zanesti med ltn-riidimsiicialistično itta.se samo, prav v njihov tabor in tam ju treba mase spraviti na noge in proti režimu. Zavujcvati jo treba mase, ne počili....... ampak velike masivne organi; zncije, lli kakimi drugimi sredstvi izvaja razdolžitvena akcija. ZasK.ipuik Srbskega kmetijskega društva prof, Mitrovia poudarja nasproti opartuiiističnemu stališču Rad: vira težko gospodarsko slanje kmeta radi nermtabilnosti kmetij sploh, posebej pa še letošnje slabe letine. Zastopnik Zadružne zveze iz Ljubljane dr. J. Riisaj ie podal kratko sliko vseh posledic, ki so lastopllc |>o kmetskem moratoriju in je hil mne- nja. ila jc treha pristopiti k meritorni rešili i kmetskih dolgov, iu sii-er z novimi sredstvi. Le na (ti tlačili bi sc moglo dati dolžnikom možnost odplačevanja v najdaljšem roku iu po najnižji obrestni meri. Z novimi znatnimi sredstvi bi liilo tudi rešeno vprašanje likv idnosti denarnih zavodov in hi se začelo vračati zaupanje vlagateljev iu bi se vsaj deloma paralizirale strašne posletliec ilcfln-eije. Nji koncu je prečital resolucijo (.lavne skupščine Zadružne zveze in pismene ankete o leni i prasniiju. Zastopnik kmetijskega društva v Petrovgradu Lederer opozarja ua vzroke sedanjega stanja, zlasli na pretirano obrestno mero iu na prehitri prehod k močni doflat-iji. Soglaša s tem, dn jo treha dolžnike obravnavali indivlduelno, bistvo stvari ptt jc v leni. da se tunelskemu gospodarstvu pomaga na vseh poljih lako. zlasti v trgovinskih dogovorih, carinski ler tarifni politiki. Zastopnik kmetijskega društva iz Novega Sada Grkoviii zastopa predlog, ki ga je združenje že lela 1932 slavilo za razdelžilev kmetov z državnimi boni in kratko ponovi polemiko, ki jo je to združenje o letu vprašanju vodilo z Vlado Markovičent. Nato je bila seja finančno-ekonomskega odbora zaključena in bo prihodnja seja v sredo. Na lej seji bo odbor v pogledu rešitve vprašanja kmetijskih dolgov konsumral še oslale zastopnike raznih gospodarskih in drugih ustanov. Ratifikacija konkordata B Igrad, 10. avg. m. Najbrž se bo narodna skupščina sedala, knkor se zatrjuje, v prvi polovici sep-lembra. Ratificirala bo konkordat tneil našo državo in sveto tolico. nato pa bo še obravnavala zakonike predloge, ki jih bo sedaj pripravila vlada. Na lein zasedanju bo predvidoma izvoljen ludi odbor, ki je določen v pooblastilih, ki jih ima vlada v finančnem zakonu, za izdajo treh političnih zakonov. Viom Maribor, 10. avgust«. V Koprivnici jc policij« aretirala tri sumljive moške. Pri njih je naši« obleko in zlatnino, ukradeno pri mariborskem zlatarju Knezerju in trgovcu Puhu. Kncga od teh nre.lirancev Ferdinanda Prhovarjn. ,T2 letne sh trgovskega potniku, ki je doma iz Rosi-l.jcva v Bosni, so pripeljali v Maribor. N.ie-■rov;i pomočnika, brata Filipu in Rudolfa Vo.iniirko. jc policija obdržal« v Koprivnici. Sod i jo, da so njihova imena napačna. Prho-var jc v gozdu med Mariborom in Ptujem pokazal policijskim agentom skladišče orodja za odpiranje blagajn. Izpovedal je tudi. da so vdrli pri Pošovih že v soboto zvečer ter delali nato vso nedeljo, da mi prodrli steno ter nato prišli v loka! zlatarja Kneza. Ko jc minul večerni kiitio. pn »o se zbali, da ji-b im: tri fcdo zasači?, i« no potieimi+i. Izvoz deviz Belgrad, 10. avg. AA. Na predlog Narodne banko da se stvorijo za zakonite potrebe deviznega tržišča zadostne količine tujih plačilnih sredstev in da se olajša položaj izvoznikov, je finančni minister odredil, da se odstotek deviz, dobljenih pri izvozu v neklirinške države, ki so jih vozniki dolžni prodali po uradnem tečaju Narodni banki, vnovič zniža, in sicer s 60 na 50 odst. — Kakor je znano, je lo že drugo znižanje odstotka obvezne oddaje izvoznih deviz; prvič se jc Ia odstotek znižal lani meseca julija z SO na 00 odsl. Tako bodo dobili izvozniki v nefclirinške države novo pobudo za okrepitev izvoza in znatno olajšanje svojega položaja. Popovičevo zborovanje štirih Belgrad, 10. avgusta, m. Te dni jc odpotoval bivši notranji minister Velja Popovič k svojemu bratu dr. Živojinn Popoviču, narodnemu poslancu in upravniku bolnišnice v Čunriji. To priliko jc Velja Popovič porabil in sklical konlerenco v svojem volilnem okraju Paračinu, Na konferenco so prišli Kamn štirje ljudje. Od teli jc bil eden gostilničar, v čigar gostilni se jc shod vršil. Dunajska tromeuska napoved: Pričakuje se. dn se I>o oblačnost zmanjšala, temperatura pa bo narasla. Lokalne nevihti; ponekod niso izključene. 1045 m prsno juniorket 1. predtek: 1. Dvoršak Vera, ZČK 1,41,2. 2. predtek: 1. Bier Greta, Viktorija 1,38,0. 3. predtok: 1. Stipanovič Vesna, Jadran 1,46,3.. . Vrstni red za finale: t. Bier Grela, Viktorija, 2. Orlič Maja, Jug. 3. Dvoršak Vera, ZPK, 4. Bietidcr Avgusta, Ilirija, 5. Biondič Sonja, Viktorija, 6. Smolik Vesna, Viktorija, 7. Schlesinger Danica, KSU. 8. Jurjevčič Jelka, SKI. Čas prve Grele Bier je znatno boljši od lanske prvakinje Fini A. l,4t,8. Štafeta 4 x 50 m juniorji: 1. predtek: 1. Jadran (Tresič-Pavičič, Vukadin, Matošič, Pelrošič) I. 1,57,2. 2. predtek: 1. Jug I (Orlič, Vcramenta, Ciganovič, Pendel 2,00,0. 3. predtek: t. Ilirija (Banko. Tauzes, Watzkc, Scholl) 2,04,4. Finale: 1. Jadran I., 2. Jug I„ 3. ZPKI, 4. Ilirija II„ | 5. Viktorija I., 6. Jug II., 7. Ilirija I„ 8. Jadran, I Ercegnovi, Skoki seniork s stolpa: 1. Paumgarlen Ada, Ilirija: odstopilal Waterpolo: Viktorija : Gradjanski SK 2:0 (0:0). Viktorija: Vidmar, Špchar I., Spehar II.. Kutin, Polič, Černe, Buhofer. — Gradjanski: Graovac, Mikulič, Gregurič, Martinlč, Debeljak, Furač, Pejič. Sodnik: Bedenko iz Zagreba. Gradjanski je bil v prvem polčasu enakopraven Viktoriji. Vse jc kazalo, da bo ostal rezultat neodločen; loda v drugem polčasu so Karlovčani vsled utrujenosti popustili. Od Viktorije sc je odlikoval odlični strelec Černe in jc zmaga v glavnem njegova zasluga. Veliko iznenndenje dopoldanskega tekmovanja je pripravil ZPK s svojimi odličnimi plavači. POPOLDANSKO TEKMOVANJE Maribor, 10. avgusta 1935. Juniorji na 200 m: Popoldanska lokmovanja so pričela ločno ob 14.50 ob najhujšem nalivu, ki je tekmovalce prccej oviral. V prvem predteku so bili rezultati sledeči: 1. Sclicll Hugo 2,33,4. 2. predtek: 1. Vukašin Nenad, Jadran 2,43. 3. predtek: t. Bezjak Vjeko, Viktorija 2,42,5 4. predtek: 1. Defilipis, ZPK 2,37,8. 5. predtek: 1. Lenart Srečko, Ilirija 2,44,7. 6. predtek: 1. Tavzes Rado, Ilirija 2,43,8. V finale na 200 m prosto pridejo iutri: Glavič Konstantin, Jug, Schell Hugo, Ilirija, Vukašin Nenad, Jadran, Ccrcro Jakob, Jug, Bezjak Vjeko, Viktorija, Defilipis, ZPK, Tavzes Rado, Ilirija, Vendc Anion, Jug. V tem predteku je treba podčrlali uspeh, ki ga ie dosegel Schell, ki je plaval 2,33,4, dočim jc znašal čas lanskoletnega prvaka Defilipisa 2,34,2. Juniorke 50 m prosto: 1. predtek: 1. Stipanovič Vesna, Jadran 36,4, 2. predtek: 1. Dragic Mara 34,5. 3. predtek: Grošelj, Ilirija 38,8. 4. predtek: 1. Košir Ada 36. S 5. predtek: 1. Keržan Dana, Iluija 37,9. V finale pridejo: Dragič Mara, Radica Tonka, Jadran, Beara Danica. Jadran, Nana Grošelj, Ilirija, Košir Ada, KSU, Stepanovič Vesna, Jadran, Bra-cadura, Ilirija. Juniorji 100 m prosto: 1. predtek: 1. Utclič VojisUv 1,28. 2. predtek: I. Matušič Stane, Jadran 1,23,2. Malušič je plaval to progo v predpisanem rekorderskem dresu, ni pa mogel zrušiti državnega rekorda, kateremu pa se je zelo približal. Poskušal ga bo porušit' jutri. 3. predtek: Kunčevič jc bil diskvalificiran, ker se ni dotaknil z obema rokama stene. 5, predtek: 1. Liber Mitja, Ilirija 1,35,8. WATERPOLO ZPK : GSK 3:1 (1:1) Pri tej tekmi so sc pokazali Karlovčani ta boljše od Zagrebčanov, vendar so nozasluženo izgubili po krivdi sodnika Desakoviča iz Belgrada, ki je očitno zelo pristransko sodil za ZPK. Po končanem tekmovanju so navalili Karlovčani na sodnika ter so komaj preprečili ostalim, da- 'ni prišlo do incidentov. Jadran : Viktorija 8:0 (4:0). Jadran je bil najmanj za dva razreda boljši od Viktorije. Dasi so se igralci Viktorije obupno borili do zadnjega, vendar proti moštvu Jadrana, ki stoji fizično, tehnično in ludi taktično mnogo višic. Juniorji »Jadrana« ohetajo, da iztrgajo primat, ki ga je nekaj let sem imel Jug, Jutrišnji spored: Finalno tekmovanje 50 m prosto, juniorji 50 m prosto, juniorke 100 m prosto, juniorji 100 m hrbtno in juniorke 100 ni hrbtno. Nato štafeta juniorjev 4 x 50 m prosto, juniorji staleta 3 x 100 m mešano, vvaterpolo: Ilirija : Jadran, Jug : Viktorija. Sledili bodo skoki seniorjev z deske. Popoldne ob 14 juniorji 200 m proslo, nato juniorke 50 m prosto, juniorji 100 m hrblno in juniorke 100 m hrblno, dalje štafeta iuniorjov 3x100 metrov mešano in juniorke 4 x 50 m. Končno bosta še waterpolo tekmi Jug : Jadran in. Ilirija : Viktorija. Ilirija stoji po sedanjih rezultatih zelo dobre in ni izključeno, da si osvoji prvenstvo, Osebne vesti Belgrail, 10. avg. S kraljevini ukazom je postavljen za svetnika v gozdnem ministrstvu 4-11 ing. Grebenšek, dosedaj svetnik v 5. skupini. Z dekretom vršilca dolžnosti glavnega ravnatelja .11)5'. je po prošnji prestavljen Jožef Derguue iz Kočevja v Novo mesto. Belgrail. 10. avgusta. A A. Premeščena sla: za svetnika v Irelji skupini druge stopnje zunanjega ministrstva Svctomir Lazarevič, generalni konzul isto skupine in stopnje na kr. generalnem konzulatu v Marselllu, in za generalnega konzulu .v tretji skupini druge slopnju pri kr. generalnem konzulatu v Marseillu Miotlrag Lazarevič, svetnik isle skupine in stopnje na Ur. poslaništvu v Parizu Belgrajske vesti Belgrad, 10. avg. m. Kmetijsko ministrstvo zbira ivodatke o škodi, ki jo je v posameznih delih naše države povzročila suša. Belgrad, 10, avg. tn. S opoldanskim brzovla-kom se je vrnil v Belgrail vojni minister general Peter Zivkovič, ki je prebil mesec dni deloma na zdravljenju v Rogaški Slatini, deloma na inšpekciji raznih garnizij. Belgrad, 10. avg. m. Včeraj jc imel sejo izvršilni odbor državne zveze zadrug za kmetijske kredite. Na seji sc je obravnavailo vprašanje razifolžitve kmetov. Na seji sprejete resolucije se bodo poslale tne-rodajimu činiteljem. Belgrad, 10. avg. m. Ministra brez porllelja Gju-in Jamkovica je danes dopoldne obiskal član glaiv-nega odbora bivše radikalne slratikc Miša Trihmo-vič. Njegov obisk je v zvezi z ustanovitvijo jugoslovanske radikalne zajednice. Belgrad, 10. avgusta, m. Davi je odpotoval v Sisak pravosodni minister dr. Auer. Belgrad, 10. avgusta, m. Gradbeni ministei Miloj! Bohir h« »prejel prihodnji teden časnikarje ter jim bo dal izjavo o razdelitvi kreditov na posamezne pokrajine za izvedbo javnih dol. v Blagoslov križa na Skrlatici Vrli jeseniški Skalaši so postavili na vrhu Skrlatiee kriz v spomin vsem ponesrečenim turistom. Preteklo nedeljo je ta križ, kakor je »Slovenec« že obširno poročal, blagoslovil ljubljanski škof dr. Grcgorij Rozman ob udeležbi 15(1 turistov. Slika na desni nam kaže turiste eno uro pod vrhom Skrlatiee, kaiko plezajo, med njimi škof ttr. Rožman (pod križcem). Na ajxxknji levi sliki vidimo turiste, zbrane ofcrog križa na vrhu Skrlatiee. Škof dr. Rozman (levo tik križa) govori turistom; Spodnja desna s Vik a: Škof dr. Gregorij Rožman blagoslavlja križ. I Bojevniki! t Bojevniki, ki ste se udeležili svetovne vojno, pridite dne la, avgusta na Itrozje. Letos se vrši naša slovesnost ravno tako kakor prejšnja lota. Namesto lilagopokojnogu voj. kurnta ISotiučii inin pridigo naš tovariš bivši voj. kurat Fran Kogoj, ki bo tudi daroval sv. mašo za naše pokojni' tovariše. Udeležimo se slovesnosti loto.s v obilnem številu, da se oddolžimo spominu našega pokojnega voj. tovarišu in kurata F1 ran a Bo mi č a in vseh drugih tovarišev. PEVCI! Hodilo ob 1) v samostanski dvorani radi pevske skušnje. Smrlrta nesreča Ptuj, dne 0. avgusta. Te dni se je zgodila v ftturmovcih pri Sv. Vidu nesreča, ki je zahtevala žrtev mlade gospodinje. Marija Brodnjak rojena Ciglar, 31 letna žena posestnika je prišla preblizu vpreženeinu konju, ki jo jc udaril s kopitom v trebuh s tako silo, da je obležala nezavestna. Ponesrečenko so nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da so ck| konjskega udarca raztrgana jetra. Zdravniška |K)moč jo bila brezuspešna, ker je poškodba bila smrtnonosna. Nesrečnica je po strašnih mukah poškodbam podlegla. Pokojnica jo bila pridna in ohčp spoštovana gospodinji, zapušča 5 nepreskrbljenih olrok in sočustvuje vse ondotno prebivalstvo. Še veliko bolj belo bo perilo, * Sirotišnica za Dolenjsko Človekoljubno delo bivših učenk samostana v Smihelu pri Novem mestu Pred 50 leti so se naselile v Smihelu pri Novem mestu Uboge šolske sestre de Notro Dame in odprle vrata kulturno-vzgojnegn hrama. Učenke in gojenke od vseh strani so prihajale po duhovne drobtine. In vsako loto so pošiljale v svet svoje kulturne sadike, dolgo dobo 50 let. Ob visokem jubileju tega požrtvovalnega, tihega vzgojno-kulturnega dola pa jo zatlela med mnogoštevilnimi učenkami šmihelskega vzgojnega zavoda hvaležna misel, ki je zajemala, vedno širše kroge, vno-m«la vedno več hvaležnih src. Za 50 letni jubilej se hočemo spomniti svojih vzgojiteljic in postaviti vašemu dolu spomenik, ki ho vreden vas in — nas. Spomenik, ki bo pričal o preteklosti in kaz.al v bodočnost, ki ne ho lesen, no kamenit. Visoko hočemo pomeriti in globoko vse,jati hvaležno misel: šmihelske sostro, živ spomenik vam postavimo, spomenik, ki bo najbolj ustrezal kričečim socijalnim razmeram Dolenjske. Pred 50 leti ste ustanovile v naši sredi vzgojni zavod, kjer so, jo izkristaliziralo že toliko in toliko plemenitih ženskih duš, oh 50 letnici naj se vam odpro vrata novega lirama, kjer boste mogle zastaviti in posvetiti svoje moči v samaritanski službi do bližnjega. Ubogim Šolskim sestram izročimo ubogo naše Dolenjske. saj je najbolj v bistvu njihovih pravil: voditi ubogo k iabernaklju. Vrsto bivših šmihelskih učenk jo strnila ona misel: sezidajmo svojim učiteljicam za njihov visoki jubilej sirotišnico, ki naj ro kot veren znak hvaležnosti njihovih učenk in znak priznanja kulturno-vzgojnoga dola pridruži evharističnim križem, s katerimi je vernost slovenskega ljudstva v letošnjem lotu posojala naše hribčke krog in krog. Že nekaj časa so vrše posvetovanja, sestanki, dopisovanja, zdaj pn .jo. stvar urejena toliko, da lahko stopimo v javnost s svojo mislijo, s svojim odborom, s svojimi prošnjami. Ustanovile smo širokopotezno lOOdinarsko akcijo mod bivšimi učenkami in go.ienkami šniihel-skoga samostana. To akcijo bomo raztegnile tufli na zasebnike in dobrotnike. Trdno smo nverjeno, dn nas ho v tem plemenitem delu podpirala vsa slovenska javnost. Č'c nas jo okrog- 200(1 bivših učenk, ki nam jo življenje dobrohotno potisnilo v roko kos kruha, zakaj ne bi orl tegn kosa orlkrhnilo drobtinico in jo poslale v skupen Fond zn zgradbo sirotiš-njoe v Smihelu, kjer ho našlo toliko sirol domek in grižljaj kruha. Res jo, da skoraj prod vsakimi vrati poje življenje svojo strašno pesem o vsakdanjem kruhu in pomanjkanju. ali mnogo, mnogo jih je, ki bodo lahko utrpeli 100 Din. zlasti ker bomo ta znesek posodile oiiotnu, ki najbolje obrestuje in ki je rekel: »Karkoli boste storili enemu mojih malih, bosle meni storili...« Naša akcija jo zajela najširše kroge. Pokroviteljstva smo zaprosile pri njej, ki jo mati sirot, pri Nj. Vol. kraljici Mariji in trdno upamo, da nam tega ne 1k> odrekla. Ko smo iskalo predstavnic, ki hi našo misel ponesle v svet in jo širile in podpirale, so »o zavedne slovensko ženske velikodušno od-Tvale, tako ila ima naša akcija v odboru mnogo plemenitih src. To dni borno začele raznošil.iati svoje prošnje na naslove bivših učenk in gojenk in upamo, da nam je no bo nobena vrnila ali jo prezrla. Nasprotno, čut skupnosti nam nalaga, dn pomagamo, kjer so pomagati da. Katera ho torej prošnjo dobila v roke in se ji odzvala, naj stori šo to: poznaš morda to ali ono svojo prijateljico-sošolko, sporoči tajnici toga odbora njen naslov. Pa tudi če bi te naša prošnja ne našla, ko hoš vsak teden ali vsakih 14 dni čitala. v časopisju znana imena in prispevke za sirotišnico, pojdi in lovariško izpolni svojo dolžnost tor zahtevaj na pošti položnico, na katero napiši številko našega računa: 16.777 za Udružene bivše učenke šmihelskega zavoda za zgradbo sirotišnice za Dolenjsko v Smihelu«. ter pošlji svoj prispevek. Tako ho dan otvoritve sirotišnice velik skupen praznik vsega zavednega slovenskega žonstva. Tja v Ameriko t ki romajo naše prošnje, prvi dobrotniki so žo javljajo. Tn kako razumevajo našo akcijo našo oblasti?! Velikodušno jo podpirajo in priporočajo. Največ zanosa pa so dale našemu delu nadpastirsko vrstice Prevzvišonoga, ko smo mu sporočilo svojo namero: »... Blagoslavljam misel, ila hi za 50 letnico delovanja šolskih sester Našo Gospe v Smihelu pri Novem mestu zgrudili sirotišnico. V celi Dolenjski in Boli Krajini ni takega zavoda...« In če ho zidala ljubezen do Boga in ilo bližnjega, bo blagoslov božji očividno spremljal trud. Odbor te akcijo je sestavljen tako: Predsednica širšega odbora jo. gospa Irrnn Stu-pioa, soproga voletrgovca v Ljubljani, poil-prods. Justina Lovrenčičevn, uradu, soproga v Ljubljani. Ostale odhornioe: Lojzka Kom-Ijanec, učiteljica, in Danica Lovša, hčerka trg. iz Škoeijana. Krna Zajčeva, vpok. učit. iz Trebnjega, Milka lluilo, učit, v Mirni peči, Zalka Korin iz sv. Križa pri Kostanjevici. Ožji odbor: Duhovni vodja mil. gosp. prošt novomeški Karel Cerin, g. Viktor Turk, župnik v Smihelu. zastopnik šmihelske fare, preds. ga. Marija Turk, trg., podpreds. ga. Dorn dr. Ktisse. viš. zdrav. svet. soproga, ga. Zora dr. Oorvinkova, soproga primnrijn žen. bolnišnice v Novem mestu, blagnjničarku; njena namestnica jo ga. Marija Klemenči-čeva, ^oproga trg. in tovarnarja: tajnica gdč. Roza Maloh. učiteljica: njena namestnica gdč. Mury Zlehnik, odv. uradnica: preglednici računov: Jolioa dr. G ros o vb. odv. soproga, in Anica Prijatelj, soproga sodnika. Ostale odbornice: baron. Wnmbold-ITmsladt s Htneljnika, .Tosipinu Stare. Ruporčvrh. Jožefa pl. Langer. Podgoro. Poganoi, pl. Lnn-gor iz Bršljina, knogiuja Auorsporg iz Sotesko. gospa Agnič. graščina Srobrnič, gosjia Pavčič. županova soprog*, ga. Ana Knslolie in Martina Vovk iz Kandije. Ani. Picek. trg.. Hedvika Bcrgtnanova, soproga lekarnarja. dr. Gregorčičeva, soproga zdravnika, gdč. Lina Klemenčič, vpok. uprav. osn. šolo. Anica Avsoo, soiln. uradn., in Marija Zupančičeva, sodil, uradnica. Prijatelj knjig: Zdaj ho pa že treba spet kupiti kako knjigo: ta-le ini že kar smrdi! ^'J->spod. saj mi niste niti predstavljeni!« če vzameš vedno ŠCHICHT- TE R PENTI NOVO v|Mf '^naroo^j^nsko^o Šentviška razstava zanje uspehe Ljubljana, lo avgusta. Marljivi šentviški obrtniki so sc letos |xmkivho postavili s svojo razstavo, ki sc jc v primeri z lansko dvignila tako po kokovosti, kakor tudi po obsegu. Glavna obrt St. VMa je seveda pohištveno mizarstvo in v tej stroki razstavljajo letošnji šentviški obrtniki take izdelke, ki se jih ne bi sramovala nobena svetovna razstava in iK.ben dvor. Naj J navedemo le glavne tvrdke, ki razstavljajo pohištvo: I:rman & Aihar, tvrdka, ki je znana žc z ljubljanskega velesejma, Anton /alokar. Josip Kuhar, Prane Kregar, Viktor Šetina. Franc Cepelnik, lleti-I rik Biltene, Jakob Kregar, Filip I riderik, Ivan Mrhar, I ranc šenk, Andrej kregar, ki je razstavil posebno 1 krasno spalnico, bratje Erjavec, ki so razstavili krasro zbirko pohištva, I rane Vclkavrh, ki sc po-, stavita s prvovrstnim kvalitetnim pohištvom Škrbinc ' & (V>. ter Jo/c Kocjan, Tomaž Hafner in Ivan Smo-j le, Gregor Berlič, Tomo Potočni®*, dalje Ivan Po-lenšek, ki |c razstavil lepo kuhinjo. Ta kuhinja jc | določena tu Ji za glavni dobitek srečnemu izžrebancu. Omeniti moramo marljivost najmlajšega nti-I zarskega mojstra Št Vida Franca Kuharja, ki jc 1 razstavil krasno pohištvo, dalje mojstra Ignacija ; Vurniika in šc druge. Mizarske |x>trebščinc razstavlja tvrdka Rok Arhar. Tapetnišika dela pri |x>hištvu i razstavljata mojster Franc Zalaznik in Ivan Dolni-čar. Šentviški mizarji so že proda-li mnogo garni-! tur spalnic, kuhinj, jedilnic, tako, da žanjc razstava | tudi dejanske uspehe, moralični so ji pa tako in | tako /c zagotovljeni. Poleg mizarjev razstavljajo tudi dnigi obrtniki. Tako razstavlja sodar Martin Medved iz Tacna le-j* sode tacenski sodarji so tako in tako znani po vsej deželi. Mehanik Mirko Oreeorin razstavlja zbirko doma izdelanih koles, sedlar Franc Pršiti sc v glavnem postavlja z razstavljeno dvojno konjsko glavo, ki jo je !e|*> opremil s prvovrstnim komatom. velilko zanimanje vlada za tehlničarja Ivana Ste-fančiča, ki je razstavil precizne, doma izdelane teht- nice, Franc lome razstavlja svoje remontne izdelke Ljubko razstavo cvetja in rastlin je priredila ljubljanska tvrdka Pavel Šimenc. Tvrdka Kolb iz Viž-marij razstavlja športne izdelke, šotore, zganjam,i Ivan Zaletel pa svoje izdelke. Pletarska tvrdka IVa-kar od D. M. v Polju razstavlja pletene stole. Tvrdki Šimenc in Učakar sta na tej razstavi edini, ki nista iz št. Vida Znani izdelovalec harmonijev in orgel Franc Jenko je razstavil lep harmonij ter Vaš mni In Vaši etrnci željno nričakutejo re-dilne in okusne bele kave brez kisline, a to je kava. Poizkusite jo takoj jutri, ker danes so trgovine zaprte. Fiorida-kava se dobi v vseh boljših s|)ece-rijskih trgovinah. Ivan Vrhove, predsednik šentviškega obrtnega društva dobiva dobra naročila. Zidarsiii mojster I rane Kosmač jc razstavil fotografije svojiih številnih stavb. Svojevrstni umetnik je slikar kiizuar, ki razstavlja predvsem osnutke podeželskih mirov, /a njegeM) tlelo sc že zelo zanimajo nova snujoča se prosvetna društva na deželi. Lqw zastorc jc razstavila tvrdka -Štora',. NejK>|x>ln bi bil pregled razstave, ako ne bi omenili krasnih modnih izdelkov krojaškega mojstra Ivana Vrhovca. Vrhovec zasluži /c zalo pozornost, ker jc kol predsednik šentviškega obrtnega društva organiziral lansko razstavo in tudi letošnjo. I etos jc imel Vrhovec še jx>sebnc sitnosti zara-.li lokalnih političnih razmer ter jc moral vložiti obilo energije, da mu je razstava uspela v neokrnjenem obsegu. Tako odločnih mož, kakor je g. Vrhovec, je lc malo in zalo zasluži ludi javno priznanje. Sicer ga pa razstava, ki je v glavnem njegovo delo, sam; hvali. Katastrofalna suša v Beli Krajini m Vodna avtomobila mestne občine ljubljanske polnita vodnjak na Jugorju tik |xxi vrhom Gorja Pet požigov v enem tednu rvobrničo. 0. avgusta. Dobrničani smo imeli zelo 'razburljive j dni. V teku enega tedna je bilo pet požigov | in štirikrat požar. Pri prvem požaru se. ni-I srno nič. zmenili, pri drugem smo malo sumili, pri tretjem je nastala panika, ki jo I potem šo rastla. Vsak je bil zase kar prepričan, da bo tudi njegovo zgorelo. In žilo jo šlo v obokano kleti, tudi v vlažne, oprava, pohištvo na voze. da so v slučaju požara hitro umakne, otroci deloma v sosednjo kraje k sorodnikom, ker so so jxmoči sredi spanja zbujali, jokali in klicali, da gori. Mi |>a smo podnevi pohajkovali, ponoči slabo, večinoma nič suni i in vsak trenutek pričakovali bese de: ogenj. Tako je šlo na živce, da smo večinoma govorili: Naj vrag vendar že enkrat zažge, komur misli, da ho potem konec, ker v tent razburjenju no moremo živeti. Ljubši mi je požar, kakor to strašno pričakovanje Sedaj že peti dan ni bilo ognja in polagoma se razburjenje pologa. Kdo zažigat Vedno gori podnevi. Priče, ki so pri začetku požara, trdijo, da slišijo majhen pok. tako nekako, kakor ila hi 7, rjuho otrepnil, jmtem je nu enkrat vs# v ognju. Mora biti veliko pre. podtaknjono, preden prične goreti. Sre«ls|e\ za tak požig domačin nima. Gasilci so zelf pridni. Vsak jiožar onteje na gorečo poslnnje, čeprav je slamnata streha čisto zraven. Proglas slovenski javnosti! Letos praznujemo stoletnico rojstva velikemu Slovenca, glasnika južnoslovansko misli, jievca s Sorskega polja, Simona Jenka. Za to priliko pripravlja njegov rojstni kraj ob sodelovanju vse naše javnosti veliko kul: turno proslavo, ki se bo vršila v njegovi rojstni vasi na Podreči 18. avgusta. Ves slovenski narod vabimo, da se »bere sredi slovenske zemljo na Sorskem polju, da prisostvuje tej proslavi slovenske besede 111 kulture. Proslava bo kulturna obletnica vsega nagega umetniškega ustvarjanja. Saj prav v okvir njegovega kratkega, a plodonosncga življenja spadajo literarni dogodki, vredni spomina. ... . Med smrtjo -(.'belice in nieil .faiiezieeviin Glasnikom- se vleče njegova trnjeva, pol življenja. Z njegovo obletnico praznujemo tudi' obletnico teli prvih umetniških revij. Jenkova pesem je bila narodu simbol slovenstva in je leni glasneje odmevala iz mladih grl, čim bolj je bila v šolah in ura- 1 mnenje: Lepo in istočasno ceneno pohištvo se kupi s> a i« o iz specialne tovarne REMEC - C O llupl .c.i-Kainnik DUPLICA-KAMNIK dih nežel jena in zatirana. Bila je na sporedu »Čitalničnih besed« in jc budila narodno zavesi. Kot se jo na taborili, ki so sc vršili v nje-govih poslednjih letih, razvijal slovenski politični program, tako so bo na tej proslavi izvajal del slovenskega kulturnega programa, s katerim smo si priborili potrjonje za polnovrednega člana v družini kulturnih narodov. Ta proslava hoče, da sc slovenska zavest okrepi in sc narod zave dolžnosti, dn čuva iu spoštuje dediščino svojih velikih mož. Častni odbor za proslavo 10(1 letnice rojstva Simona Jenka. Dr. Mak.s Samec, rektor univerze, kol pokrovitelj, dr. Dragotin Lončar, preda. Slovenske Matico, kot preds. častnega odbora, dr. Kr. Ramovš, prorektor univerze, za znanstveno društvo, d r. VI. Ravnihar, župan ljubljanski, kot preds. Glasbene Malice, dr. Pr. šenirov, narodni poslanec, Oton Zupančič, npr. Nar. gledališča v Ljubljani, kot pretiš, društva slov. književnikov, dr. Izidor Cankar za 1'en-klub, dr. 1. Šlebinger, upravnik Drž. knjižnico, dr. I. Mal, upravnik Nar. muzeja, dr'. Simon Dolar. gimn. ravn. v Kranju, dr. Joža Glonar. bibliotekar, dr. Iv. Pregelj, Jakob Šolar, gimn. profesor, Tine Debeljak, urednik, dr. Joža Pogačnik za Mohorjevo družbo, .Tuš Kozak za L,iubl:i. Zvon, Janez Brodar, bivši nar. poslanec, St. Završnik za kranjsko Čitalnico, Šifrer Ciril, Burgar Joža, župan obe. Trbo.je. Ciril Pire, župan mesta Kranj, LTmnik Anton, župan občine Šenčur, Križtiar K., župan obe. Stražišče, Šink Štcvo, župan mesta Škofjn Loka, Hafner Anton, župan oho. Stara Loka. Jankar Tine, za oho. Medvode, dr. Jnnožič Konrad, za čitalnico in občino Kamnik. Krajevni odbor Ločniškar Prane, šol. upravitelj, predsednik, Jenko France, < iud. inr.. T. podpred., Jamnik France, zasl. občine, TI. podpred.. Ločniškar Lado, cand. iur„ tajnik 1„ Mikuž Janez, župnik, tajnik II., Snšnik Franc, zast. K'd. križa, blagajnik L. Brtoncelj M„ abs. fil„ blag. II.. Volčjak I.. stud. med., gospodar T., Virčič Peter, zatrt, gasilcev, gospodar IT., Zovnik Joža, gosp. ITT., Šifrer Tone, dipl, fil„ revizor, Bizjak Joža. revizor. Wohlgcmnlb Mavr., cand. inr., odbornik, Pišlar Ivan. odb,-pevovodja. Jezersko prej in sedaj Za pet tihih minut Gospodove solze nad Jeruzalemom. Lk l'J. 41—42. Pretresljiva podob"! Zveličar prihaja v Jern zalem trpet in umre/. Prihaja na osliču, obdan mi učencev, ki mu na pol razgrinjajo snuje plašče. in ud množice, ki mu vzklika: »Blagoslovljeni* in rllosana!* I slepi zuvisli in onemogli jezi term nekaj farizejev, naj posvari svoje učence, a Gospod jih zavrne, tei: »Povem vam, da če ti umolknejo, bodo kamni vpili.« iVfl vrhu Oljske gore, ker se pot prevali v Kidronsko dolino, se Odpre pogled na sveto mes/o. ki njega ime po meni * mir*, ki pa ga lio radi zakrkn jenosti njegovih otrok zadela vojna grozota in razdejanje. Sredi radostnega vzklikanja mnoiice se oglasi Gospodov plač. Solze mu dušijo preroško besedo: >0 da bi bilo spoznalo ludi Ii na la svoj dan, kaj ti je r mir.' Tako pa je skrilo pred tvojimi očmi! '/.cikaj prišli bodo dnevi nad te., ko le bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom i« le oblegali lir stiskali od vseh stran: in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa tvojega ubiskanja.c Usoda Jeruzalema, ki ni spoznal — ni maral spoznati — časa svojega obiskanja, je usoda vsi h listih, ki ne marajo spoznati časa svojega obiskanja. ure, ko jih Gospodova milost kliče iu vabi. Th in tam isti vzrok: slepa eatoplenosl v posvetno, v delo in opravke, v uživanje in veseljačenje. ki jemlje vid za to. kar je duši v pravi mir. Ob vsaki tal,-i duši plaka Gospod, če vidi. da jo za »uin išče in ljubi, plaka. ker vidi. kako slepo drvi v pogubljenje. Ali tudi ob tvoji duši. prijatelj. Gospod plaka? Vsaj danes poslušaj njegov glas in ne zakrkni svojega srca! Tabor na Brezjah Za tabor na Brezjah vlada izredno veliko zanimanje in to posebno med našim podeželskim ljudstvom, ki se bo tega tabora v lepem številu udeležilo. Tabor se vrši nepreklicno in ob vsakem vremenu na Veliki Šmaren ti."), avgusta) ob 11 dopoldne. Govorita sanitetni polkovnik v p. dr. Justin in dr. Marko Natlačen. Možje in fantje, letos bo naš pravi dan na Brezjah, zato pridite vsi! Naši umetnihi na Bledu Iz Belgrada je prispel v hotel Toplice na Bledu naš najodličnejši jugoslovanski slikar Mrlivoje Uze-lac. Nedavno je portretiral Nj. Vel. kraljico iu dovršil veliki družinski portret kraljevskega doma. V tem svojem remek-dehi mu je izredno uspelo naslikati blago|X>kojnega kralja Aleksandra z umilienim in njemu taiko karakterističnim nasmehom, ijzelac živi že več kot deset let v Parizu, kjer si je pridobil edini od vseh naših slikarjev, ki so se poskušali uveljaviti v Parizu, najboljši sloves in možnost najboljše prosperilete v tujini. Tudi niega je umetniško prevzela lepota Bleda, da bo delal na njeni pokrajini. Upamo, da bo po svojem kratko odmerjenem bivanju na Bledu naš promineivtni umetnik odnesel seboj najboljše vtise in lepoto Bleda propagiral med svojimi prijatelji v Franciji. Želeti bi bilo, da bi prihodnje lelo pripeljal seboj gardo svoj i h prijateljev, kakor Dcraina, VHamiincka, Friesa itd. Kot odličnega gosta hotela Petrama Imenujemo gos|io Ivo Despieevo, |x>pularno kiparko iz Sarajeva. Ta umetnica prihaja vsako lelo nn Bled. Portretirala je člane kraljevskega doma i«i stoji že več njenih spomenikov blagopokojnega kralja Aleksandra. Najnovejši njegov spomenik ispod dleta ime-»uvane umetnice so nedavno odkrili v ljubljanski tobačni tovarni. Dalje deta na blejski pokrajini naš odlični re-prezentant, poet paše pokrajine, slikar Pavlovec. fctovršil je že več krasnih slik v svortlozelenih m sivih ijarmotiijah, ki so za Bled najbolj karakteristične. Dejstvo, da se je ba« on. najboljši naših mladih odločil, da dela v naši najlejiši pcdcrajiiti, moramo liozdraviti s posebnim veseljem. Prijatelji njegove umetnosti bodo lailiko veseli toga njegovega najnovejšega Jeia. - ee iefslvi: Najveoia tovarna v Jugoslaviji. — Na ročiln i L vseli delov svetu. Nn Jezerskem jo sedaj okrog 300 lctoviš-čarjev. Zanimiva jc primera med prej in zdaj. Prej, do razsula stare Avstrije, so ho: ilili na Jezersko po večini Čehi. Povsod si čili ined letoviščarji samo češko govorico. Vsakdo na Jezerskem je |Hiznal dr. Chodoun; skega. Ta ljudomili gospod se je stavil tudi na razpolago domačinom in jih zdravil zastonj. Treba se je bilo samo priporočiti raj: nemu hotelirju Kazinarju iu zvedel si, kdaj moraš priti, da te pregleda dr Chodounski. Po potrebi je prišel ljubeznivi vseučiliški profesor in doktor celo na dom. Pa vse zastonj . Naj mu Bog povrne! Zdaj pa le redko pride kak Čeh na Jezersko. Sliši se samo srbo-hrvaška in pa nemška govorica. Čudiš sc, odkod nemščina? Med letoviščarji jih je mnogo židovskega poko-lenja in ti radi govore nemško. Čehi so bili prvovrstni turisti. Vsak dan so hodili po planinah in mogel si videti dolge kolono planinsko opremljenih turistov in turist in,j, ki so šli v smeri proti Češki koči. Sedanji letoviščarji pa se drže bolj dolino. Prof. Seydl pripoveduje v svojem popisu Savinjskih planin, da sta bila na Jezerskem dva ledenika. Eden je prihajal izpod Ravenske, drugi izpod Spodenske (Makeko-vc) Kočne. Ko sta so ledenika stajala, sta pustila mnogo grušča in skalovja za seboj. Cerkev sv. Ožbalta, ki šc ni stara in jp je posvetil škof Slomšek, stoji na lodemkovi končni groblji (moreni). Tudi grič na posestvu Zg. Vernika jc tvorba ledeniške dobe. Spodnji ledenik jo zasul dolino pod novo ccrkvijo sv. Ožbalta (pri Jožu in Kazini). Voda ni mogla odteči — nnstalo jc jezero. Pozneje jc voda ledeniško probljo predrla, jezero jc odteklo. A nastalo jc močvirje. Kaj bi bilo bolj naravno, kakor da bi bili jarek skozi ledeniško grobljo za par metrov poglobili? Kar jc narava začela, bi bilo treba izpopolniti, poglobiti bi bilo treba ves jarek Jezernioe, zemlja bi se bila osušil« in nekdanje dno jezera bi postalo najplodnejša zemlja. Mesto tega so hoteli odvesti vodo po novih jarkih, glavni jarek pa je še danes vse proplitov in ob povodnjih voda udari čez bregove in pustoši zemljo. DUPLICA-KAMNIK fiiaBMMHggMIl^^ — '«■ Smrtna nesreča v Logarjevi dolini Celje, 10. avgusta. V petek, dne <). t. in. je privozil opoldanski avtobus celjskega meslnega avtobusnega podjetja do konične postaije" holela Plesiiik v Logarjevi dolini. Ko so potniki izstopili, je dal šofer signal s trobilom in začel počasii vozili nazaj. Po 8 do 10 m vožnje je avtobus podrl 07 letno zasebnico gospo Regino Vinicky iz /ag-reba, taščo dr. Hofmana iz Zagreba. Kolesa so šla čez njo, ji zdrobila prsni koš, povzročila globoko, 6 cm dolgo rano v jetrih, veliko rano na kolenu in notranjo krvavitev. Nekaj minut nato je gospa že izdihnila.., Njen sin Štefan Vinickj se mudi sedaj v Triglavskem pogorju. Danes sla prispela iz Zagreba hči in zet, da uredita vse potrebno za prevoz trupla v Zagreb. Očividci pravijo, da ne zadene šoferja nobena krivda. Gospa je namreč hodila za vozom v smeri vožnje, vendar tako, da je šofer mi mogel videti. G. primariiu dr. Božidaru Lavriču U prijatnom Domu, gdje ko aletn blista U srcima čistim sveta ljubav Krista, Gdje Vinkove kčeri u zanosu svetu Djelhna viteškim u mladosti cvijetu Posveeuju srce i sve svoje moči Uz palnički krevet i dneve i noči; Gdje čudesui nožič umi ječa i znanja U ritkama vješlim uzvišena z vati j a Patnicima bijednrm jedina je liada, Da se riješe boli i remijih jada, — — I ja eto nadoh ugodno sklonište Ko i svaki bijednik, koji zdravlja iste. — Bog i sretna niiso mila mi prijana Uputi me na Vas, svitna dobro znana, I tek što izmijenih s Vama riječi dvije U mom srcu jasan tajni glas zamnije: lo ie onaj, koji riješit če le jada, U Boga i njega čvrsta nek ti nada. I mirno sc podah - bez tjeskobaih muka — Kuda me povede vješta Vaša raka. Preporoden danas puštam zdravilište, Patnicima mnogim znano Leonište. Sretan 6u se vradt u dragu dotnaju, Gdje zvjezdice mile bajnim sjajem sjaju, Gdje sc Jadran plavi s Ulicama ljubi. Bi i jedi gdje sc tnjesec s Velebita budi, Zlatom svojim zlati ladranovc grudi. Za večeri tihe na igalti mora M i sj i če se moje vi nut preko gora, Srce če i duša uz lahora krila K nebu sJati molbu, da Vas vječtia Sila Dugo još snčuva milom Leomštu I svim patnicima, koji zdravita ištu! Franjo Volariu kanonik u Krku. "juhliama. Leon išče. 80 letnica naše najstarejše delavske in obrt. organizacije Ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov bo obhajalo 31. avgusta in 1. septembra t. i. svoj SI) letni jubilej. Zelo ugledni obrtniki iz vseh Krajev naše domovino, kakor tudi kulturni delavci na dramatičnem, glasbenem in umetno-obrtnem življu, ki so od svoje mladosti z društvom v najožjem stiku, so izrazili željo, naj društvo primerno proslavi 80 letnico svojega delovanja. Zato bomo priredili proslavo in naznanjamo vsem bratskim društvom, vsem našim organizacijam in vsem prijateljem naslednji program: Dne 31. avgusta bo gledališka predstava, dne 1. septembra pa cerkvena slavnost, zborova- i nje v Rokodelskem domu in jubilejni kon- j eert, Vse vabimo k udeležbi, da bo 80 letnica najstarejšega društva v resnici lep spomin- I ski obrtniški praznik. — Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. Kongres pravnikov VIL skupščina kongresa pravnikov kra-1 je vino Jugoslavije se vrši letos v Belgradu | v dneh 22. do 24. septembra. Na dnevnem redu so sledeči referati: 1. O jamstvu sodni- i >ke nezavisnosti; 2. Kazensko-pravna odgovornost organov in nameščencev denarnih zavodov; 3. Zenačenje prava pogodbenega ! zavarovanja v državi; 4. Pravice branilcev v pripravljalnem jKistopku. Referati so ze v j tisku in ho spomenica v kratkem izšla. Za letošnjo jubilejno skupščino kongresa so vrše vse potrebne priprave, da bo ta skupščina v vsakem oziru na znanstveni višini in da bo čim bolj predstavila intelektualno ! moč iiašega pravmštva. Stalni odbor kon- i g rosa pod predsedstvom gosp. ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča je na 1 delu, da se izvede kar najboljša organizacija te. skupščine kongresa. Po kongresu se bodo vršili izleti v posamezne kraje naše države: ' podrobnosti se bodo v tem oziru še pravo-časno objavile. v Prijave za kongres sprejema dr. Lucov-nik Hinko, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, justična palača, kjer se dobe tudi položnice za plačilo članarine. Članarina ! znaša za državne uradnike in pravne, pri- | pravnike fifl Din, za ostale 100 Din, za rodbinske člane prvih po 50 Din, ostalih po 80 Din. — Prijave se sprejemajo brez vsake izjeme samo do 1. septembra t. 1. HEMEC - eO 3 prednosti: parjen les, Irpežnost, eleganca Spet požar na Dravskem polju Ptuj, 9. avgusta. Ponoči okrog ene ure je zasvitalo nebo nad obširno vasjo Stražgonicl pri Cirkoveih. V podstrešju trgovine Ane Kopušar je izbruhnil požar, ki se je z bliskovito naglico razširil na skladišče, v katerem je bilo nakopičeno špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago. Ker so domači ob izbruhu požara spali, so rešili le malenkost blaga, vse ostalo s pohištvom vred pa jo postalo žrtev plamena. Zakonca Kopušar z 21 mesecev starini otrokom in 75 letni prevžitkar Ludevit Škriba, ki so stanovali v hiši. so si komaj rešili življenje. Škoda na zgorelem blagu znaša 35.000 Din, škoda na hiši, ki je sicer zidana, a je zgorelo vse do lal s pohištvom vred, lako da štrli lo očrnelo zidovje v zrak, znaša 20.000 Din, in so ceni skupna škoda na 56.000 Din. Gasilcem iz Sikol, ki so prihiteli na kraj požara, se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, ki so bila že v veliki nevarnosti. Nastala škoda je krita z zavarovalnino. Kakor so je ugotovilo, je požar povzročil pokvarjen doninik. Kaplana Štularjja Filipa ni . . . Savski valovi so Ti zašumeli zadnjo čarobno peseiu-uspavaroko, ki je utihnila v najbolj dovršenem piameshnu in Te zazibala v večni sen. Iz savskega vrtinca se je dvignila bela žena, ki Te je z železno roko odtrgala cd kopice načrtov in dela, ravno ko si bil zabodel lopato globoko v zagorsko zemljo, lioteč jo preobraziti, ka>'-or Ti je nalagajo s-rci:._ Zagorski rvonovi, ki so Ti dve leti zvonili o žalosti i.n veselju Zagorjaiiov, so nenadno pretresljivo zaihteli in Ti zadnjiikrait zapeli v slovo. Zn-gonjani so Te obdali z goro cvetja. Zalost je zavladala od Kotna do Sv. Planine in iskrenih solz ie bilo toliko, da jih že davno Zasavje ne petimi. Ljudje so o Tebi govorili: »Bil je predober in |0-]X>lra>ma na svojem mestu, zailo je moral umreti« in druge resnice, ki so jim prišle naravnost iz srca. V umetnosti se taikoj oiičuti, kaj je prava umetnost in kaj je samo plagiat, enako se opazi v navadnem življenju, kaj je storjeno iz prepričanja, primarno in iskreno ter kaj je storjeno prisiljeno, od-nosno mehanično. V zaznavanju te razlike so zlasti delavci mojstri, ki so dobri praktični psihologi, in kateri so v Tebi videli brata, ki vse tvega za sočloveka, a mu ne lebdi pred očmi tisti prekleti egoizem, ki je pravzrok vsega gorja. V tej primar-nosli in nepotvorjenosti, da si ostal takšen, kot si bil po naravi, zvezani z ljubezmijo bližnjega, leži Tvoj veliki uspeh. Kot se pravi iti veliki umetnik, zlasti v današnji dobi specializacije, ne briga za politična m gospodarska vprašanja, ampak živi le za svoje verze, svoje akorde in svoje barve, enako Ti je lebdel pred očmi le Tvoj težki poklic, v katerem si bil mojster. Ce bi Ti hotel izklesati spomenik -iz belega marmorja, bi Te predstavil kot žilavega Gorenjca, oblečenega v narodno nošo z odpetim suknjičem, ki z bobnečim korakom vriskajoč koraka preko prepadov, hudournikov in vrtincev. Obraz Ti je obrnjen kvišku proti solncu in Stvarniku Vsemirja, v zaupanju na njega se ne plašiš ničesar, uiti smrti ne. V desni roki držiš visoko klobuk polil planink, kot znak vedrine in veselja, v levi roki pa držiš križ z evangelijem, kol si>mboi svojega |X>klica. Beli marmor bi govoril, da Ti je bil karakter krepak in svetal kot kristal, kar je mislilo srce, le to je govoril jezik, v Tebi ni bilo prevare in za-hrbtnosti, s kalero so Te uničili savski vrlinci. Narodna noša bi kazala Tvojo silno navdušenost za domačo narodno nošo in domače kmečke običaje. Norcdno nošo si vedno rad oblekel pr' domačih slav nostih in prireditvah, zavriskal si, da je odmevajo v tri vasi, veselo zapel, se rad pošalil in imel vedno pripravljeno satiro za malomeščane in kmečke janičarje. Tvoje mnenje je bilo: »Ostani ravno takšen, kakršnega Te je dala narava, iskren in ne potvarjaj se. Govori le to, kar je potrebno, proč s puhlimi frazami...« Ne bom govoril, da si odlično dovrši) del. ki Ti je bil odmerjen, ker, kar je debro in lepo, ne potrebuje hvale. Po Irudu in naiporu si prezgedaj legel k večnemu počitku, Tvoja duša pa je odšla k Stvarniku sveta p>o svojo zadnjo biro.. . A ena želja se Ti je sedaj iz|x>lnila: Tvostal duhovnik, in sicer odličen duhovnik. Solnčne planine z belim Triglavom, katerega si vedno z žarečim obrazom občudoval, obdajajo kot ogromen zid Tvojo poslednjo postelj. Lepo 1'od-brezje hrani Tvoje truplo, ia katerega bodo zrasle vonjajoče cvetlice, lepe kot je lep spomin naite. Mati Božja z Brezij pa bo gledala na te rože in jih blagoslavljala ... Dr. Votič Edi. — Praktičen izum vojnega invalida. 70% vojni invalid g. Jožef Likar v Celju je izumil posebno pneumatiko, katere se bodo gotovo v veliki meri posluževali v bodoče vsi kolesarji. — Pneumatika je iz čiste gume, je na sredi votla in je ni treba polniti z zrakom; je zelo trpežna, ker ni nevarnosti, da bi se na poti pokvarila, ker je ne more predreti noben žebelj. Po izjavi g. Likarja bo vzdržala ta nova pneumatika pri vsakodnevni veeurni vožnji 5 do 6 let. Novi izum je g. Likar že patentiral. REMEC - CO Pedanl: Vidite, kaj je vaš pes napravil z mojimi hlačami?« Skeptik: »Recite o dobri vzgoji, knr hočete, « kleščice za sipo so vendar neuotrebnek 4 lastnosti: Udobnost, lepota, cenenost, solidnost DUPLICA - K A M N T K Praznovanje 40 letnice mature »Slovenec« je že poročal, da so 5. avgusta obhajali 40 letnico mature ljubljanska abiturienti iz leta 1895. Jubilanti so se slikali pred cerkvijo v Crnigrobu. Od leve na desno stoje: Dr. Demšar, L. Budan, J. Završan, Jos. Aforam, Fr. Zemlja, H. Logar, Fr. Pen.gov, msgr. Ant. Koritnik, dr. Demšar, dr. Von-čina, K. štefin, dr. Ernest Mayer, H. Vodnik. — Od leve na desno sede: dr. Brecetj, dT. Tičar, dr. Skaiberne, škof dr. Ivam J. Tomažič, vseuč. prof. R. Natitligal, J. Žust, dr. Smrekar, L. A:h, A. Jerič. Kasneje se je pridružil še g. Janko P etrič, župnik pri Sv. Petru v Ljubljani. Rudarji v boju za svoj kruh Dames ob 10 dopoldne je izročila deputacija mestne kočevske občine okrajnemu glavarstvu spomenico v zadevi ukinliitve premogovnika v Kočevju. Glavar je deputaciji obljubil, da bo na merodaijnih mestih posredovali, da ne pride do napovedane ukinitve rudnika. Poročaj je tudi, da je banska uprava v zadevi redukcije dobav premoga drž, železnicam opetova.no interpeMraila pri merodajniih čini.teljiih ter opozorila na zle posledice, ki bi nastale z znižanjem kontingenta za slovenske premogovnike, industrijo, obrt itd. Med časom, ko se je deputacija občine, kateri so se pridružiti tudi zastopniki nameščencev in delavcev premogovnika, mudila pri okrajnem glavarju, se je hipoma nabralo in abfegk) glavarstvo okoli 500 rudarjev z družinskimi člani vred, pričakujoč izkta in uspeha deiputacije. Ko se je deputacija vrnila z okrajnega glavar- stva, je namestnik župana poročal o poteku interpelacije ter navzoči množici obljubil, da bo občina siporaznmroo z ostalimi prizadetimi občinami vkr niJa vse, da se že itak sestradanemu rudarju in bednim otrokom ne bo odtrg-al iz ust zadnji košček kruha. Med tem kratkim nagovorom se je skupina delavcev pomnožila tako, da je bil promet na mimoidoči cesti oviran, kar jja je navzoča policija mirnim potom v kratkem uredila. Govornik je naprosil trpine, naj se mirno raziiidejo, ker z mirno vestjo lahko računajo s tem, da bo vlada zadevo likvidirala in spremenila svoj sklep tako, da bo kočevskemu premogovniku obstoj zasiguran. Množica se je nato kmalu razšla s trdno nado v srcih, da se bo usode-polni ukrep železniške državne uprave razveljavil in tako zopet omogočila eksistenca slovenskim rudarjem. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Mtn. soo. pol. in nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Koledar Nedelja, 11. avgusta: (9. pobinkoštna nedelja) Tiburcij, mučenec; Suzana, devica mučenica. Ponedeljek, 12. avgusta: Klara, devica; Hila-rija, mučenica. Novi grobovi -f- V Dolenjem Logatcu je po kratki bolezni umrla najstarejša Dolenjelogačanka, ki je dočakala par mesecev manj nego 100 let, in sicer Frančiška M a s 1 e roj. Kogovšek, po domače Spilarjeva mati z Broda, štev. 9. Rojena je bila dne 3. novembra 1835 iz ugledne Mravljiškove hiše iz Veharš pri Idriji. Poročila se je v Logatcu dne 21. avgusta 1863. V srečnem zakonu je imela osem otrok. V letu, ko je v Logatcu razsajala da-vica, ji je v 14 dneh umrlo 5 otrok, sedaj živita še dve hčeri. Ženica je bila do 60. leta starosti bolehnega zdravja, a po 60 letih je bila zdrava do svoje smrti. Ves eas življenja je bila zelo delavna, skromna in vzgledna žena. — Naj počiva v miru! H|?m!M(B?£ enoletni trgovski tečaj Slovenskega liLlerlLS trgovskega društva v MARIBORU, Zrinjskega trg 1, vp sujo dnevno. Zahtevajte prospekte. Zahtevajte prospekte Gorenjski tabor v Komendi »e vrSi v poživitvi duha Petra Pavla Glavarja med Gorenjci Peter Pavel Glavar. Ni doeti znano življenje tega moža med Gorenjci. Prof. Pregelj ga je opisal v povesti, tukaj naj sledi zgodovinski opis moža, na katerega so Komenčani in Gorenjci sploh lahko ponosni. Peter Pavel Glavar, župni vikar v Komendi, graščak na Lanšprežu, izreden mož svoje dobe. Rojen v Ljubljani kot nezakonski otrok 2. maja leta 1721. Mati ga je izpostavila v Komendi. Vzgojen ie bil v Vopoljah cerkljanske župnije v hiši — Božja pot pri sv. Roku v Dravljah. Kakor druga leta se tudi letos vrši običajna romarska služba božja v cerkvi sv. Roka v Dravljah pri Ljubljani. Na Vel. Šmaren bodo sv. maše ob 0 in 10, poftoldan ob 5 bo pridiga s pieliini litanijami. Po fiitanijah bo prilika za sjx>vcd. — Na sv. Roka jc piva sv. maša ob 5 zjutraj, ob 6 pridiga, nato sv. maše. Popoldne ob 5 pete litanije. Caslivci sv Roka, pridite v obilnem številu! Dr. Jože Jakša zopet redno ordinira. — Planinska slovesnost. V nedeljo, 18. avgusta t. 1. bo slovesna blagoslovitev planšarskega stana na poveljski planinli »Velika Poljana« s sv mašo na prostem. Maša bo okrog 0. ali 10. ure. Blagoslovil bo dr Arnejc Janko V slučaju slabega vremena bo blagoslovitev teden jjozneje t. j. 25. avgusta. Planina »Velika Poljana« leži na zapadni strani Storžca v višini 15C0 m Za lastnike je precejšnjega gospodarskega pomena, saj se na njej skozi 3 mesece preživi do 40 glav živine. Ta planina je zelo zdrava, kajti žiivina se dobro počuti in nihče ne |xwnni, da bi kdaj obolela radi kake bolezni. Planino so lastniki zadnja leto znatno zboljšali in jx»večaii. | kajžarja Jerneja Basaja, po dom. Jerasa. Ni bil i vzgojen v Komendi, kakor so dosedaj napačno i pisali o njem. Brat Jerneja Basaja, ljubljanski j meščan, je vzel k sebi v Ljubljano najprej svojega j nečaka Jcrneia, krušnega brata Glavarjevega, da ; je hodil v ljubljanske šole, čez par let pa je vzel k sebi tudi Glavarja, da je vstopil v Ljubljani v j šole. Iz Ljubljane je šel nadaljevat študije v Gra-j dec. Od jeseni 1740 do januarja 1742 je študiral j ekolastično bogoslovje, je dosegel v Gradcu na i univerzi tudi diplomo učitelja modroslovja in svobodnih znanosti. Po novem letu 1742 je odšel iz graške univerze v Sonj, kjer je njegov krušni brat Jernej Basaj služil kot častnik Vojne krajine. V Senju je bil poldrugo leto v hiši vojnega dobavitelja Antona Zandonaltija hišni učitelj njegovih otrok. Ta mu je dal titulus men.sae, da bi mogel biti posvečen v mašnika, kar je bila njegova naj-gorečnejša želia. Koncem junija 1743 je šel v Ascoli na Laškem obiskat komendatorja Tcsta-ferrata. Pri njem je ostal eno leto kot ekonom njegovega dvora. Komendatorju sc je tako priljubil, da ga je poslal v Komendo z velikimi pooblastili, postavil ga za oskrbnika svoje komende in mu obljubil kaplanijo v Komendi, ko bo posvečen v mašnika. Na poti proti Komendi ga je senjski škof Benzoni posvetil v cerkvi sv, Lovrenca pri Trsatu v mašnika dne 13. septembra 1744. novo mašo ie imel Glavar na Trsatu 17. septembra. V Komendo je prišel 22. septembra. Prevzel je v oskrbo komendo in kaplanijo. Drugo leto pa je vzel v zakup komendo za pet let, podaljšal zakup vsakih pet let in jo ohranil v zakupu do leta 1765. ; Veliko je prestal, preden jc dosegel svoj cilj maš-ništvo, vendar preizkušenj še ni bilo koncc. Komai | ee je dobro vsedel v Komendi, so ga že začeli preganjati. Nekdo je ovadil naddijakonu za Gorenjsko, da je komendator njegov oče in da kot njegov nezakonski sin ne sme od njega sprejeli nobenega beneficija, nobene cerkvene službe. Nad-dijakon j« Glavarju odvzel pravico izvrševati dušno pastirstvo in mu zažugal, da mu bo odvzel tudi pravico maševati, če se v dveh mesecih ne pobere iz Komende. Glavar jc vse to sporočil komendatorju in ga vprašal, koliko ie resnice na očitku. Postopoma so gozd spreminjali v pašnik. I,. 1033. so začeli fxxl vodstvom Agrarne ojx'racije v Ljubljani graditi nov plaiišarski stan, ki ima 3 sobe in hlev za 30 glav živine. Nova planinska koča je stalno oskrbovana ter sta oskrba in zavetišče vedno na raz|X)la^>o. Vsi, ki sle navdušeni turisti, vsi, ki ste ljubitelji naših lepih planin, ste vabljeni k tej izredni slovesnosti. — Zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano, ki ga oskrbujejo šolske sestre lil. reda sv. Frančiška Asiškega iz Maribora, sprejema dečke v starosti do 14 let v popolno oskrbo. Šoloobvezni obiskujejo ondotno osnovno oziroma meščansko šolo. Oskrbnina f>o dogovoru. Pojasnila daje škofijsko društvo zn varstvo sirot v Ljubljani ali Kn-ritativna zveza (Marijanišče, Poljanska cesta 28). čas svežih paradižnikov nas opozarja, da s makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — pripravljeni s paradižnikovo omako zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo ceneno jed! — Nenavadna nesreča. V Butanjevi pri Horjulu so želi oves. Posestnik Sečnik jc oves kosil, za njim pa so žanjice vezle oves v snope. Med ženjicami je bila tudi Sečnikov a nečakinja Alojzija. Posestnik Sečnik jc s koso nehote zagrabil med žetom modrasa ter ga vrgel v loku v zrak. Modras jc |>adel Alojziji nn hrbet ter jo pičil. Prvo f>omoč so Sečnikov! nudili domači, takoj popoldne pa so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Po zdravniških injekcijah sc je Sečnikov i že obrnilo na bolje. — Zveza gostilničarskih združenj priredi 0. septembra 10dnevni pioučni izlet z avtobusi preko Alp v Salzburg, na Bavarsko, v Budjevice in Plzen v svrho ogleda pivovarn, nadalje v najbolj znamenita češka kopališča in zdravilišča ter v Prago. Udeležencem priredi češkoslovaški trgovinski minister banket. Cena izleta znaša za osebo 1800 Din. Prijave se sprejemajo vključno do 26. avgusta. Natančnejši podatki sc dobe pri pristojnih združenjih. .— Žrtev pretepa. V vasi Veliki Loki pri Višnji gori so v pretepu neki fantje pretepli 26 letnega po-sestnikoveg-a sina Franca Boštjančiča s kolom in mu polomili nekaj reber. Boštjančič je moral v ljubljansko bolnišnico. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Franz Josefove« grenčice. — Poziv! Podpisani Bundschuh Herman prosim, da se mi takoj javijo tovariši iz 1. 1015—1018 pri prostovoljnem strelskem bataljonu (stotnik Fisch-bach) v Mariboru radi pričanja v vojaški zadevi. Eventuelne stroške povrnem. — Bundschuh Herman, Jesenice, Ruardov trg 4, Gor. — Oddeljene duhovne vaje za gospe v Lich-tonthurnoveni zavodu bodo od 25. do 29. avgusta. Prijavite se čimprej osebno ali pismeno vodstvu Lichtenthurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Začetek 25. avgusta ob 6 zvečer. Vzdrževal-nina za ves čas 100 Din. V nujnem slučaju se jih lahko udeleže tudi tiste ljubljanske gospe, ki morajo zvečer domov. Duhovne vaje bodo vodili gg. misijonarji sv. Vincencija Pavelskega. — Za dekleta pa l>odo zaprte duhovne vaje v Lichlenlhur-novem zavodu od 15. do 19. avgusta. — V sončno Dalmacijo gromo! V Split, Tro-gir, Sibenik; romali bomo k Gospej Sinjski v Sin i; prijeten bo izlet po morju na očarljivi otok livar; po grozdje gremo v dalmatinske vinograde: cel vinograd je pripravljen za izletnike! Pojasnila pošljemo zastonj. — List »Po božjem svetuf, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica. — Jugoslovanski Touring Klub, podružnica Ljubljana, nas obvešča, da imajo po obvestilu švicarskega konzulata vsi njegovi člani, ki se mudijo v Švici, popust pri nabavi bencina, in sicer dobijo bencin v času do 31. oktobra t. I. 6 cenli-mov ceneje pri litru. Pri vpotovanju v Švico mora vsakdo na meji zahtevati tozadevno izkaznico, katero pri povratku zopet na meji predloži, nakar dobi tu izplačano razliko. Popust velja za največ 3001 kupljenega goriva. Na ta način stane bencin v Švici zn inozeinca 0.36 sfr. p>o litru. — Dalje ima ljubljanska podružnica Touring Kluba, ki ima pisarno v Gajevi ulici 3 «Putnik», na razpolago za svoje člane seznam vseh evropskih ugo-vornili gostišč, včlanjenih v Mednarodni turistični alijansi. V teh gostiščih, t. j. restavracijah, hotelih, garažah itd. uživajo vsi člani Touring Kluba popolnoma izjemne popuste in v mnogo primerih tudi brezplačno garažiranje. Ta seznam stane vsakega člana samo 3 Din, dobi pa vsakdo seveda ludi in brezplačno seznam domačih gostišč, kjer veljajo isti popusti. Vsa ta gostišča so opremljena na vidnih mestih z znaki Touring klubov doma in v inozemstvu. da je njegov sin. Komendator baron Testa-ferrata je odločno zanikal, da bi bilo res, česar ga dolžijo in nikdar ni priznal očetovstva. Glavar, ki je dosedaj imel le navadno dispenzo od zadržka nezakonskega rojstva, da je smel biti posvečen, je prosil za novo dispenzo, da bi smel sprejemati tudi beneficije, Dispenzo je dobil in ostal v Komendi. Zanaiprej so ga v miru pustili. Glavar jc bil goreč dušni pastir. Komaj je prišel v Komendo, je opazil, da bi moral biti še en duhovnik v Komendi, da vikar in kaplan sama ne moreta zadostiti vsem potrebam dušnega pastirstva. Ustanovil jc zato kuratni bencfioij za tretjega duhovnika leta 1750 in mu sezidal jjoslopje leta 1752. Vpeljal je na novo krščanski nauk, ki ga doslej ni bilo v nedeljah popoldne. Vpeljal je izpraševanje iz krščanskega nauka za veliko noč in je sam osebno iz-praševal po hišah. Vsako leto je obhodil celo župnijo in jo izprašal in ob tej priliki sestavil natančen status prebivalstva. Tako starega in natančnega opisa vsega prebivalstva gotovo nima nobena druga župnija. Zapisniki so za več let vezani skupaj v debelo knjigo. Dve knjigi sta od leta 1751 do 1766. V njih je lastnoročna Glavarjeva pisava. Izpraševanje krščanskega nauka za veliko noč jc goriškemu škofu grofu Attemsu bilo tako všeč, da ga je zapovedal za vso škofijo, kamor je takrat spadala Komenda. Glavar jc torej začetnik izpraševanja za veliko noč, V ta namen je Glavar sestavil vprašanja; za otroke 21, za odrasle 46. Vsako leto je vsakega vse vprašal. Vpeljal je križev pot, napravil ljudstvu duhovne vaje, dal napraviti nov veliki oltar, prižnico, orgle v cerkvi. Leta 1760 je v bencficiju otvoril deško semenišče. Dečki so imeli vso oskrbo večinoma zastonj, učili so »c brati, pisati, nemščine in glasbe, da so vešči glasbe mogli v Ljubljani ali drugie dalje študirati, ter si s tem vsaj hrano zaslužili. Napačno je torej, kar je pisano o njem, da jc leta 1750 v Komendi ustanovil šolo. To ni bila navadna ljudska šola, ampak samo pripravljalnica za gimnazijo. Glavar bi rad dosegel, da bi deško semenišče ostalo stalna ustanova, Zaprosil je malteški viteški red, da dovoli vsaj drva iz svojega gozda brezplačno za semenišče, on sam pa hoče dati svoše premoženje. VSAKE ŽENE/ Naravno lepa, negovana, kakor je treba — večna želja vsake žene. Zdaj ima pravi pomoček — novo Elida Ideal-kremo! Njene vrline: izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m e I i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-niče. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA ELIDA IDEAL BREZ MAŠČOBE ELIDA CITRON COLD CREAM za čiščenje n prehrono kože — Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), jc dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotain se vrše razni večerni, jezikovni, slrojepisni. stenogralski in drugi sj>ecijelnii tečaji. Zavod dajr ustmeno ali pismeno vsa jiojasnila brezplačno. -Priporočamo! ki si ga je v Komendi nabral s pridnostjo in varčnostjo. Leta 1765, ko je pisal to prošnjo, jc rekel, da bi dal svojih 17.000 goldinarjev. Malteški viteški red je prošnjo odbil. To ga je tako ujcile, da sc je leta 1766 odp>ovedal župniji, kupil graščino Lanšprež na Dolenjskem, sc tja preselil in se popolnoma posvetil gospodarstvu. Pomagal pa je sosednim župnikom v dušnem pas*irstvu s pridigo-vanjem in spovedovanjem. Grad Laniprež jc lepo popravil in kmetom s svojim gospodarstvom dajal lep zgled. Zasadil je vinograd s trtami, ki jih jc dobil iz Nemčije, učil trte cepiti, ker so imeli le slabe vrste, peča! se s čebelarstvom, lante zbiral in iih učil čebelarstva. Od Kmetijske družbo v Ljublja ni jc dobival podpore, da ie delal posebne preizkušnje s čebelami in gipsom. Kot čiovek jc bil izredno blagega srca, čeravno po naravi nagle jeze, Še kot kaplan v Komendi je vzel k sebi. kakor sam pravi, iz gnezda dnu 24. februarja 1741 tri leta starega dečka Jožefa Tomlja in ga posi-novil. Dal ga je študirati v Gradec in Gorico, da je poslal mašnik in ga jc določil za svojega beneficirata. Podpiral jc dijake, ki jim je bil pravi mecen. Oh svoji smrti pa je zapustil vse svoje premoženje v namen, da sc v Komendi sezida bolnišnica in v njej dobivajo vso zdravniško pomoč in vso oskrbo ubogi Komenčani in lanšpreški podaniki. Šc mlad jc postal tako zvani zlat vilez lateranske palače in komaj tridesetleten apost»ls'Po božjem svetu«, Ljubliana, Sentpeterska vojašnica, — Da boste stalno zdravi, jo potrebno, da redno pijeln Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežoal. — Naše gospodinje Imajo srečo! Naš sotrud-nlk, ki je obiskal novo ustanovljeno jioslovalnlco — Rndion posvetovalnico — na Mestnem Irgu 23 nasproti rotovža, jc pri pregledovanju Iste nehote vzkliknil: »Našo gospodinje imajo srečo!' Na nas moške nihče ne misli, nihče ne ustanovi kakega zavoda, kjer bi se nam pokazalo, kako se prihrani denar. A glej, Iu imajo naše gospodinje vse zastonj na razpolago. Nazorno se jim pokaže, kako se pri pranju varuje belo in pisano perilo, volna in svila, da ostane dolgo lejio, trpežno in kakor novo. To znači danes prihranek, kajti vsaka gospodinja gleda na lo, da ji Čim dalje časa tra-j jajo drago nabavljene stvari. Ali ne samo lo! Tja i prihajajo gospodinje z raznovrstnimi predmeti, zu I katere ne vedo, kako bi jih same oprale. Tu se ' dobe najfinejši vezeni robci, svilene obleke, volnene stvari, narodne noše itd., katere gospodinje v tej poslovalnici pod nadzorstvom strokovnih oseb same ojierejo. jih posuše na centrifugi in zlikajo. f'ez pol ure jih vidimo, kako odhajajo zadovoljnih obrazov, zahvaljujoč se na uslugi, ve- CIMEAN Zdravi zobje — dobra prebava! Dobra prebava — mladosten izgled! Za nego zob CIMEAN krema! — Jezikovna dopisna šola ua Jesenicah začne s 1. oktobrom 1035 zojiet s pismenimi tečaji za nemščino, csperaiito in slovenščino, llčnilia zelo nizka in ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor. Prijavo sprejemamo do lo. septembra 1935. — Kje jc vzrok, da se je CIMEAN zobna krema lako hitro udomačila? Odgovor: ker so so tisoči In tisoči uverili ,da je v resnici najpopolnejša! — Napredek v produkciji testenin. Priznani dolgoletni strokovnjak na tem polju, g. Ivan Op rešil i k, jc pravkar otvoril najmodernejše opremljeno, vsem higijeiiskim predpisom odgovarjajočo izdelovalnico jajčnih testenin v novi tvornlški zgradbi g. Pauerja v Zgornji Slški. — Poizkusila izdelava jo dala visokovredno, nebar-vano blago, katerega vrline se pokažejo že pri kuhi, kajti testenine ostanejo nerazkuhane in ohranijo tako lepo, prijetno obliko. Odlična kakovost novega izdelka pa pride do prave veljavo šele pri mizi, kajti testenine so brezprimerno iz- Vsak je som sebi sovražnih, čo še nima v svoji biši ,Herkules' obroča za štedilnik, patentiran! Kolosalen usjieh kurjen la! Ogromen prihranek na kurivu, t. j. 50u/01 Dobi se pri tvrdki D. Rakusch, Celje bornega okutia; saj se pri izdelavi uporabljajo lo sveža jajca — brez kakih manj vrednih nadomestkov. Testenine, ki pridejo že te dni na trg, se bodo prodajale pod znamko OKI«, lil se jih našo gospodinje, pa tudi še lako razvajeni sladokusci upravičeno lallko veselijo. Dobrova pri Ljubljani Na Voliki šmaren prič ti o na Dobrovi jio-božnosti »šmarnih maš«, Na praznik Marijinega Vnebovzetja je red službe božje sledeči: Ob 5 tiha sv. maša, potem obhajilo. Ob 6 sv. masa s pridigo. Ob pol 8 zahvalna poboZJ nost otrok ob 25 letnici odloka o zgodnjem sv. obhajilu s pridigo in obhajilom otrok. Ob 9 pridiga in slovesna sv. maša. Popoldanska služba bnžja ob 8. Druge nedelje bo tretja sv, maša ob 8. Avto vozi iz Ljubljane na Dobrovo ob nedeljah in na |>l-aznik vsako uro z Borštnikovega trga. Romarji so vljudno vabljeni! Vsak romar prejme v tem času, t. j. od 15. avgusta do 15. septembra popolni odpustek pod navadnimi pogoji, če obišče cerkev M. B. na Dobrovi. Ptuj Sestanek arheologov v Ptuju. Muzejsko društvo v Ptuju je imelo 2. t. m. izredno odborovo sejo pod predsedstvom predsednika gimiM. ravnatelja v pok. g. dr. Komijanca. Predmet seje je bil izkopavanje starin na llajdiui. Seji so prisostvovali še sledeči znanstveniki: gg. univ. pnof. Schmidt iz Orača, direktor arheološkega muzeja v Splitu dr. Abramič, univ. prof. dr. Sar i a in banovinski konservator dr. Štele iz Ljubljane. Ogledali so si izkopitte tia Haj-dini in določili mesla, kjer pričnejo v doglednein ča* su z izkopavanjem. Začetkom septembra pride v Ptuj večja skupina inozemskih znanstvenikov in arheologov, ki se nrude na študijskem potovanju, da si ogledajo znamenitosti Ptuja. Aretiran pismonoša. Na |x>šti v Ptuju je bil nastavljen že več let f. S., oče 7 nepreskrbljenih otrek, ki je razna šal pošlo in denar v Krčevini pri Ptuju. Pri neki priliki pa so mu prišli ua sled, da je nekemu ujx»kojencu |ioneveril nad 4600 Din na la način, da je nakaznico, naslovljeno na dotičnega upokojenca, podpisal sani, denar |>a si pridržal. Ko je dotični u|x>kojeuec denar urgiral pri |x>štni upravi v Ptuju, so mu pokazali podpisano nakaznico. Na podlagi tega so orožniki napravili v njegovem stanovanju hišno preiskavo in prišli na sled, da se se je š. z enakimi manipulacijami že dalje časa pečal. Do sedaj ugotovljena škoda znaša nekaj nad 7000 Din. Pisntonošo so aretirali in ga izročiti sodišču. NOVE CENE BATA PNEUMATIK Mnogo kilometrov »a malo denarja 5 P L A I t I ZRAiNICE — Organistoni in cerkvenim zborom. V smislu navodila g. knezoškofa ljubljanskega ((C. Gl. ŠL 1-2 1935) priporočamo sledeče slovenske maše: F.. Bera n. Tri slovenske maše za mešani zbor 7. orglami; part. 36 Uin, glas. 5 Din: Oorllič Fr.. Slovenska maša sv. Frančiška Seraf. za mešani zbor, part. 10 Din, glas. po 3 Din; Laharnar L, Vladai vesoljstva, maša za mešani zbor (i Din; Laharnar L. Slovenska maša za mešani zbor 16 Din; Mav Al., Slovenska maša Slomšku na Časi. za mešani zbor. part. 10 Din, glas. po 2 Din; Mattner p. H.. Slovenska maša Kvišku srca za mešani zbor, part L'4 Din, glas. po f> Din; Snttlier p. H.. Belarjeva slovenska maša Oče verni za mešani zbor. !6 Din par!., glas. po 4 Din; Snttlier p. H.. Miklošičeva slovenska rtinša O sladka ura . za mešani zbor. pati. 14 Din. glas. 4 Din: Tomo M., stopil bom k oltarju . slovenska niliša zn mešani zbor, part. '211 Din. glas«, pn 4 Din: Veiitllfinl Fr., Slovenska maša za mešani zbor S DI11. ftudi v glavni sezoni t. j. julij — avgust Vas stane 70 dinarjev dnevno v (Radencih Vračunano je stanovanje, lirann (hotelska alt dljetna) 4 Krat na dan, BOlnčcnJe ln prlie z mineralno vorlo, v«e takse, postrežba ln pitje znamenite Radenske na samih vrelcih, kolikor komu srce poželi • Plačate posebej le kopelji ln zdravnika • Broe, ledvice, Stvci, ženske bolezni, skleroza, nervoza, sploSna in spolna slabost • Pavšal se v glavni sezoni more vzeti najmanj za 7 dni (radi rezerviranja ln dodeljevanja sob) • Cenik ih vsa navodila Vam radevolje po91Je Uprava ltopalUCn SLATINA P ADENCI ( Po 7 dneh z železnioo brezplačen povratek Obsojen cigan. Glavar velike ciganske družine, 67 lelni rigali Tomo Nikolič iz Snmoborn je bil pred malim senatom obtožen zločina javnega nasilja in beračenja. Okoli Radovljice so se cigani klatili, nadlegovali ljudi, beračili in mešetarili. Maja meseca so prišli orožniški patroli v roke, Cigani so bili nekoliko razkačeni in so začeli n« , rožnika Ivana Skrila motati kamenje. Prijel jo glavarju Toma in gn odvedel v zapor. Pred sodniki se je Tomo kazal popolnoma nedolžnega, nI vrgel niti kamenčka 1111 orožnika in tudi ni beračil. Zaradi javnega nasilja je bil Tomo oproščen, ker orožnik Ivan Skril ni mogel ločno potrdili, da bi tudi Tomo metal kamne na orožnike. Zaradi ba-račenja pa je bil Tomo obsojen na 1 mesec zapora. Tako je končala ciganska Morija, ki je sprva vzbudila mnogo prahu, kajti cigani so dvignili velikanski vik in krik. JamSCmo za materija! In izdelavo »eaae PRODAJALNE! LJUBLJANA. MikloSiteva 40 BEOGRAD, Dejanska 17 ZAGREB, Amruieva 4 Dimenzija Stara cena Nova cena Stara cena Nova cei 275*19 J19-— 223- 75- 54.- 3 00 19 339 — 239.- 79-— 57- 3-50*19 409 — 295- 85- 59- 4 00 19 449 — 331— 89- 62- 12x45 589 — 439- 115-- 79^- 13 45 849- 595- 135 — 92- 14X45 899 — 629- 139 — 99- 130^40 659- 489- 119- 90- 140-40 769 — 539^— 1S5 — 93- tS« <40 799 — 619- 149 — 108- 160 40 959 — 729- 159 — 115^ 4 75 <18 699 — 519- 125- 89- 4-75x19 729 - 539- 129 91- 4*75X20 7$9*— 549- 139 — 100- 5 00 <19 829'— 619- 129 — 91- 5 50 <19 1099'— 799— 139- 99n- 5-50x18 1059- 769- 1S9- 100— 6 00 18 1219- 869- 139 — 99- 6 00 <20 1389 — 979- 17»'- 129^ 6-50*20 1449 — 1019- 189- 138- 700X20 1499 — 1099- 21S- 157- BUS 6.00X18 1359- 979- 139- 99- BUS 6 00 <20 1499 — 1039- 179 — 129- BUS 7 00 <20 1659- 1259- 215- 157- Estra pojač. 30 <5 1799 — 1299- 199- 142- 32X6 2399-- 1729- 21»- 159- Extra pojač. 34X7 3499 — 2479- 255 - 199- tt n 38 <7 4199 — 2985- 335- 245- m « 36X8 4899 — 3475- 369 — 272- » «>X8 5599 — 4149- 439 — 324- n 38 9 5549 — 4259- 4J9-- 317- Obtičite nas! Globoko smo znižali cene, da damo vsakemu možnost sigurne vožnje na pneumatikah štev. 18S. >SLOVgftKfc<, osehni lelaki z gornjim naslovom. Le-laki imajo predvsem imena in naslove pelih oseh v določenem vrstnem redu. Vsak prejemnik Prijateljske sreče: se mora obligirnti, da ho nakazal na naslov prve osehe po poštni nakaznici 10 Din. Za svojo šarmantnost pa dobi pravico . da naslov prve osebe izpusti, ostale štiri naslove pomakne navzgor in sebe pripiše na zadnje mesto. Nove štiri osebe, katere je dolžan akvirirati za Prijateljsko srečo*, so dolžne nakazati nn naslov prve osebe v letaku po 10 Din. Te nove osebe zopet izpuste prvi naslov, pomaknejo ostale štiri naslove navzgor, pripišejo sehe nn zadnje mesto in akvi-rirajo zopet nove člane »Prijateljske sreče;:, kateri jim morajo nakazali, kadar jiridejo na vrsto po 10 Din itd. itd. Zanimiva jp klavzula v letaku, da dobi na ta način vsak vesten ljubitelj Prijateljske sreče. , kadar pride na vrsto, da izpade njegovo ime iz seznama, 1024 nakaznic po 10 Din. lo je 10.240 dinarjev. Na vsak način lep denar, da se naš obubožani in siromašni narod v tej težki gospodarski krizi in brezposelnosti opomore. Ni nam © Smrtna nesreča slovenskega častnika. V Divuljah pri Splitu se je smrtno ponesrečil gosp. Drago Bežan, poročnik iregate, doma :iz Ljubljane, kjer živijo tudi njegovi užaloščeni starši. Oče je načelnik finančnega ministrstva v pok. Pokojnik je bil vrl častnih, bistrega duha, podjeten in dobrega zvestega značaja. Vsi njegovi predstojniki so bili z njim nadvse zadovoljni ter so mu obljubljali lepo bodočnost. Vrlemu častniku naj sveti večna luč! Užaloščenim staršem in vsem sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje! © Križanska moška kongrcgacija proslavi dne 15. avgusta praznik Vnebovzetja D. M. s slovesnim družbenim shodom. Zjutraj in zvečer opravilo oh šeatih. Med sv. maš-o skupno obhajilo družbenikov. © Skupina bojevnikov Ljubljana—Sv. Peter in Ljubljana—Trnovo po odredbi kr, banske uprave v Ljubljani zopet lahko delujeta, ker po svojih pravilih ne spadata v sestavni del razpuščene organizacije »Boja«. Obe skupini sta že prejeli svoj zaplenjeni društveni inventar ter sta s tem vpo-stavljeni. Kakor čujemo, tudi druge skupine bojevnikov, ki so obdržale šc stara pravila, niso bile oblastveno razpuščene. Zobozdravnik špecijalist DR. IVAN OBLAK zopet ordinira © V Ljubljani umrli od 3. do 1. avgusta 1935, Žnraier Anton, 69 let, hišni posestnik in žel. mo>tar v pok., Vrhovčeva ulica 3. — Mosche Terezija, roj, Zeschko, 86 let, zasebnica, Beethovnova ulica 6, — Jczeršek Alojzija, roj. Maček, 60 let, žena doh, prejemnika v pok,, Apihova ulica 24. — Eberle Artur, 39 let, trgovski sotrudnik, Frančiškanska ulica 8. — Tavčar Ivan, 73 let, strojevodja v pok., Malgajeva ulica 15. -- V ljubljanski bolnišnici umrli: Superina Josip, 33 let, zidar, ne stalno bivališče, — Lokalj Zdravko, 1 leto, sin posestnika, Krška vas 76. — Zdravje Kristina, 27 let, kuharica, Kandija pri Novem mestu. — Žni-daršič Alojzij, 25 let, dninar, Konjsko 9 pri Krškem. — Kunčič Ivana, 37 let, žena tov. delavca, Begunje 112. — Bizjak Marija, 47 let, Ž2na upok, rudarja, Studenci 44 pri Hrastniku. — Pu-gclj Katarina, 31 let, poljska dninarica, Pri cerkvi 14, okraj Kočevje, — Kuncj Ivan, 52 let, šofer rešilne postaje, Krekov trg 2. Konic Anton, 68 1et, zidar, Sv, Petra cesta 2. — Cvctkovič Josip, 50 let, posestnik, Piršenbcrg 34 pri Brežicah. — Če ček Terezija, 56 let, zasebnica, Blciweisova cc-sta 21. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. DR. CIRIL CIRMAN se i e preselil Dvorni trg 1 (Kongresni trg štev. 10) II. nadstropje. Frtaučku Gustl ma beseda Kar Neška use skp sklebeštra, iz tega s jest še glihe na strim. Ona take reči naprej prnese, ke sploh nisa za jaunast. Ta nar bi se m pa še tu ir-žmaga, ke če ona mene pulitka učit. Lepu vas prosm, mene. ke mam cela pulitka u ta malmu mazince. A ni tu prenaumen? Pa tu tud ni res, de b jest ker-kat za no lazu. Tu se nej nkar na ajnpilda. Če sm ji tkula zvečer, ke sm pršou h Kulovratari mal na srqe pihu, s tem sm prouzaprou sam pukazu, de sc na pulitka za-stopem. Kene, Nešk sm sc s tem tku pršmajhlou, dc sm dubu zmeri ta nar veči perejon. Učaseh m je pa še kej dobrga u pupir zavila, dc sm uzeu iz saba dam. No, a ni tu fajn pulitka? Kene, ona je bla vesela, ke sm ji tku lepu vorglu, jest sm biu pa veeeu, ke sm sc vornk pa pucen najedu. Druh juter pa še s tistm, kc m je dala saba za gabl-frušlek, puslatkou. Pa pestima Neška, nej s misi in guvari, kar sc ji lušta, sam dc ni res. Ud Ncške na bom pu-gervu, dc more kašne prcklice u časopise djat, Neška tku usak puzna kašna je. Mene pa tud. Sam ud pulitke nej bo tih, dc mc u Ift na sprau. Jest sam dobr vem, kuku se more s pulitka u kul hodet, čc sc če kam naprei pridet. Ampak jest nism tku naumen. dc b za usak šmorn prec za- pa^ seveda jasno, kako se je »Prijateljska sreča začela, da nudi < garancijo za tako velike zneske. Iz samega teksta tudi ni razvidno, še manj pa gotovo, da ho vsak član prijateljske sreče res prišel do desetih jurčkov. Prevladovali bodo v Prijateljski sreči« taki jurčki", ki bodo v zaljubljenosti do lepih denarcev nakazali svojega težko zasluženega kovača;, ne hodo pa dobili nakazil od drugih prav tako zaljubljenih članov Prijateljske sreče . Izgleda, da so sr očetje Prijateljske sreče - že nekoliko opomogli s svojo duhovito iznajdbo na račun naivnežev. — Podobne stvari smo zadnja leta doživljali z raznimi zadrugami za brezobrestna posojila in pomožnimi blagajnami, katerih člani so na podoben način hoteli za par kovačev dobiti težke tisočake. Taki sistemi prijateljskih in drugih sreč so v politični ekonomiji znani pod imenom 'Srhnee-liallensyslem . Zakoniti predpisi takih sistemov ne dovoljujejo. Dohro hi bilo. da hi se čuvarji zakonitih predpisov nekoliko pozanimali za Prijateljsko srečo , seveda ne kot člani, ampak kot organi, ki nadzirajo poslovno moralo. 0 Stavbno gibanje. Na prostoru med glavnim kolodvorom in skladiščem s fronto na Masarykovo ccsto grade sedaj manjše poslopje, v katerem bo nastanjena kolodvorska pošta. — Na oglu Ko-menskega ulice in Resljcve ccstc je bila te dni dograjena velika trinadstropna stanovanjska hiša. Hiša bo še letos ometana ter ho najbrže že pred zimo izročena prometu. - Poslopje, v katerem jc Gospodarska zveza, so pričeli popravljati, predvsem dobi to poslopje nov omet, — Ob Ižanski ccsti jc mesar Dolinšek dogradil novo lepo vilo. — Druga dela, ki so sc spomladi začela, so povečini že dogotovljena. Bilanca letošnje gradbene sezone pa bo prav skromna, DR. DRAGO ŠVAJGER zopet redno ordinira © Nevihta nad Ljubljano. Suša, ki je bila letos dolgotrajna in jo je redkokdaj prekinil skromen dež. je sedaj najbrž končana. Včeraj okoli 4 popoldne je prihrumela nad Ljubljano prava nevihta, kakršne že dolgo nismo doživeli. Okoli 4 popoldne se je nebo naenkrat temno pooblačilo in nad mestom je ležal ogromen oblak, ki je grozil, da se vsak čas pretrga. Nad Ljubljano se je vlila gosta ploha. Močan sever 'je zanašal v poslopja močne curke dežja. V trenutku so se napolnili kanali. Ploha je trajala komaj če-trt ure, polem pa se je spremenila v pohleven dežek. © Pokvarjeni telefoni. Radi včerajšnje ne-vihlc so nastale v ljubljanskem telefonskem prometu občutne motnje ter je bilo mnogo naročnikov sploh brez vsake zveze. Kdaj bo poštna uprava v stanu, da popravi vse telefonske napeljave, pa jc še vprašanje. dr. Fr. Derganc, kirurg sef-pr marij v p. © Velika racija. Včeraj jc ljubljanska policija po daljšem odmoru zopet priredila racijo v večjem obsegu. Prijetih jc bilo okoli 80 potepuhov in delomržnežev, ki bodo po večini izgnani. Kakšnih težjih zločincev pa med temi prijetimi ljudmi ni bilo. Mnogo prijetih bo izročenih sodišču radi beračenja, nekaj žensk pa radi prost tucijc. © Za brezposelnega vdovca - očeta 7 malih otrok smo prejeli doslej od neimenovanih dobrotnikov dve darili po 10 Din in 50 Din. Bog povrni obilo in obudi še mnogo posnemovalcev. Potreba jc velika! Darove sprejema in daje naslov prosilca uprava »Slovcnca«. | grahu. S pulitka, pa iz vognam se ni za špilat. | | S pulitka sc človek glih tku lohka upeče, kokr | i z vognam, al pa še hI. Pulitka se more preh deset- ' krat ukul ubrnt, predn se ja u roka uzame. Soje čase sm res večkrat Ikula, ke glih nism mou druzga dela, al pa če nism mogu zaspal, na j tihem premršlvou, kuku b se h tist strank, ke sa ! ji reki JRKD, prštulu, de b na blu auffolcnd, Pu- ! j 6ebn tu mc je h tc strank ulekl, ke m je en moj prjatu puvedu, de tu jc res kuritarska družba. Jest sm s prec mislu; tula b blu pa neki zame. Kene, 1 'est em putrcbn in skrajn čas je, dc pridem du \ ; kašnga kurita, Sej še tak zraun tešeja, kc maja i j usega nc sam zadost, ampak preveč. No. pa sm začeu štederat, na kerga b se ubr- j nu, de b mc notr spravu. K sreč m je eden na- ! ! svetvu, de nej grem u Kazina, kedr bo ta 6tranka mela kašn pulitičen shod, »Veš, sej h tej strank se lohka usak prec zapiše, ke gespudi nucaja Idi, dc jm držeja špalir, kedr h kašnmu kurite maši- i raja. H kurite jc pa teži pridet. Tam na shode s pa j lohka izbereš kerga, dc te bo pr gespudeh proteži-! ru.« Tku m je reku. I Kmal putistem, ke m jc dau prjatu ta svet, sm pa brau u tistmu časupise, kc ga u Knaflu ule I usak dan frišnga napopaja, dc bo ub osmeh zve-j čer u Kazin velek pulitičn shod stranke JRKD. Jest, na bod faulast, letim hitr dam in se pre-j ublečem u ta nar leuš gvant ke je biu pr hiš. Pa frišn krogle sm tud uzeu. In ni še udarla pr flcčkai-narjeh ura o6em, sm že slonu zauratem u ta velk kazinsk dvuran. U dvuran je pa že stal ene par gespudu tam pred guvorniškem odram in se mende med saba špeteral, kdu bo ta peru besedu držu. Na videz sm jih puznou ene par. Eden je biu strašn debu med nim. Kc sm hitr pugledu prekc ) odre, smta peru mislu, de se bo shod začeu iz-I muska, in de maja ta velk boben žc pr odre prpraulen. Seveda, pr luč jest na videm prou dobr. Ke sc je začela tista reč lam pred odram, ke em ja mou jest za boben, ke pa sm valit in 0 Brezposelni mož r najboljših letih, z ie no tn enim mladoletnim otrokom, čez eno leto brez službe, popolno vešč slovenskemu, nemškemu in srbohrvatskemu jeziku v heecdi in pisavi, prosi za primerno zaposlenje, Kot izvežban strojnik bi lahko upravljal službo hišnika in kurjača v hiši s centralno kurjavo. Naslov pove Karitativna pisarna v Ljubljani, Poljanska cesta 28. © SITAR & S V E T E K - Jlampilje - etikete - sedaj na Marijinem trgu 8. Se priporoča. © Prlna kopel v kopališču Slon« vsak dan od pol 8 do 18. Cena 6 Din. © Nočno službo imajo lekarne. Danes: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohincc ded., Rimska cesta 31; jutri: mr, Leustek, Resljcva ccsta 1; mr. Bahovcc, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. © Razstava državne tkalnice Sarajevo, perzi-janci in preproge na dolgoročno odplačevanje. — Oddaja naročila: Šelenburgova 7, prvo nadstropje, Ljubljana. Novo mesto Huda suša traja že dalj časa tudi pri nas. Vode so upadle tako, da morajo mlinarji po ves dan streči vodo, da vsaj za silo meljejo. Po nekaterih krajih našega Podgorja morajo ljudje zase iu za živino po cele ure daleč dovažati pitno vodo. Polja in vrtovi, ki so sicer obeiali tako obilen pridelek, kažejo žalostno sliko. Vse vene, a dežja ni. Danes vsi v Šmihel, kjer bodo drevi ob pol 0 igrali Ilofmannsthal-Zupančičcv niisterij na prostem pred smihclsko larno cerkvijo. Ta prireditev, ki jo priredi šmihelski R. K. in kjer nastopajo novomeški Igralci, je prirejena izključno za zidavo nove sirotišnice za Dolenjsko v Sniihelu. Zato naj vsak zaveden Dolenjec to veleva/no ju koristno stvar podpre s tem. da bo prišel na prireditev. Podružnica Sloge v Novem mestu priredi koncert na vrtu g. Osoln ka dne It. avgusta ob 17.30 Sodeluje gxxlba »Sloge« iz Ljubljane. □ M arihorski teden se konča danes. Uprava Mariborskega tedna .ie nameravala skra.ta prireditve podaljšati še za dva dni, pa se je odločila, da se letošnji teden zaključi ze nocoj v nedeljo ponoči, dni, ki še niso vi-fielj razstav, imajo danes še zadnjo priliko za ogled. □ Guverner Narodne banke v Mariboru. \ ceraj zjutraj sc je nenadoma pojavil v Mariboru guverner Narodne banke dr. Milan nadosavljevič z glavnini ravn. dr. Protičem. Prišla sta z avtomobilom in sicer guverner čisto zasebno na obisk svoje sestre, glavni ravnatelj pa je izvršil revizijo tukajšnje podružnice. Oba visoka gospoda stn si og edaln tudi M arihorski teden, o katerem sta sc zelo pohvalno in priznalno izrazila. □ Posojilo za šolo odobreno. Mestni župan dr. Lipolrl .je bil v Belgradu ter posredoval glede odobritve posojila za zidanje nove sole v magdalenskem predmestju. Posojilo je sedaj odobreno, prav tako bodo v nekaj dneh odobreni tudi načrti od banske uprave. Razpis del sc bo izvršil v najkrajšem času in sc ho konec avgusta izvršila že blagoslovitev temeljnega kamna. □ Rokova procesija bo v petek po blagoslovili maši ob pol 7 iz frančiškanske bazilike k Devici Mariji v Brezju. □ Nov telefon finančne kontrole. Mariborska finančna kontrola je dobila nov telefon ter ima številko 27-40. □ Maribor : Celje za reprezentanco. Na lahkoatletski dvomateh Maribor : Celje pošlje danes lahkoatletski savez svojega posebnega odposlanca inž. Korbarja, da pregleda moči Celja in Maribora v svrho eventualne uvrstitve v reprezentanco. Savez je daroval tudi krasen srebrn prehoden pokal, □ Na Sušak in Ptitviee priredi avtobusni promet z avtocarom Rdeči Kranček« izlet. 14., 15. in 16. avgusta. Cena vožnje je samo 3110 Din. 1 ! Društvo jugoslovanskih obrtnikov ima danes dopoldne ob 9 v Gambrinovi dvorani zborovanje. □ Novopopravljeni stolp sv. Urbana nnd Mariborom bodo blagoslovili danes dopoldne. Slovesne obrede bo izvršil prof. msgr. Vreže. □ Na dopustu umrl. Ravnateljev sin Jurij Popper, star 11 let, je prišel v Maribor .s svojo materjo na dopust. V Mariboru pa je zbolel in včeraj v bolnišnici umrl. Prepeljali Ka bodo v Budimpešto. .□ Grški gospodarstveniki iz, Soluna so v večji skupini prispeli v Maribor ter ostanejo tu do konca Mariborskega tedna. Obiskali bodo tudi Pohorje. z rukam ukul sebe mahat, sm pa vidu, de jc člouk. Druh gespudi sa bli pa žc bi nurmalneh pustau, in pa tud bi resen sa sc zadržal. Ni bla ura še prou fcrklc na devet, ie bla dvu-rana že nabito pouhna, kokr sm brau prec druh juter u tistem ta napopanem časupiseč Men se ni glih zdel, de b bla dvurana nabito pouhna, ampak, kokr sm že reku, jest pr luč bi slab videm. Sej m jc enkrat že dohtar reku, dc mam kurja slepota. Veste, mogoče je pa tud, da je biu tist gespud. ke jc od tega shoda puroču, mal natrkan. Sevedc, pol pa člouk holt use topit vid. Kokr sm začeu to nabito pouhno gespodo mal bi natančen ugledvat, dc b kej prpraunga za soj pridigo. Pred 10. mašo ho procesija s sv. liešii.imi Telesom s štirimi evangeliji in blagoslovi. Godba .je obljub I jena. Pride g. dr. Ilubn.iec, prof. bogoslovju. Veliki altar M. B. so pmlini in je sedaj podprt s tramovi. Tn allnr je lepo baročno delo in bogato okrašen. Skodn bi ga bilo prepu stit.i raznadu. 7,ato ho dnrovnnje pri obeh mašah. Komarji, podprite oltar z darovi! .lo zelo star iu eden najlepših v škofiji. □ .in n 10 dinarski fal/.ifikafl se množijo v prometu. Sumljivo je zlasti, da so pojavljajo okrog št.Ilja in drugih obmejnih postojank. Verjetno, da ho kovnčuicn teli fal-zifikntov kje onstran meje. [J 150 Din iz cerkvenega nabiralniku je odnesel iz župne cerkve v Si. Jnnžu neki Rudolf Kunej. Pri vlomu so ga pa opazili in ujeli v koruzi, kamor se je skril. Našli so tudi denar, ki en je zakopal na njivi, _ n Za napredek obrti. V krojaški krojni lecaj se je vpisalo dosedaj udeležencev, r.n damski tečaj pa jih je L"). Slednji se ho pa vršil šele prihodnje leto. Mizarski tečaj se otvori danes ob S v prostorih deške meščanske. šole v Krekovi ulici. Predava strokovni učitelj sred. teh. šole Adolf Dolak. Prijave so še sprejemajo pred pričetknm. □ Kavarna Rotnvž, Rotovški trg. Maribor. ki .je sedaj moderno preurejena, nudi domačinom in tujcem prav prijetno bivanje. □ Plemenit dar. Lastnica grajske stari nar ne gospa Helena Lukež je darovala za trojčke v bolnišnici in za mater 50 Din in zavoj perila. □ Strel v glavo. V Si 11J11 si .je pognal strel iz očetove puške v n,.m> 25 letni Friderik Sel. Obležal je na me-slu mrtev. Vzrok dejanja ni znan. Celje ■0- Zdravniški pregled družin, ki sprejemajo v oskrbo dijake. Po § 35. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni moraio šolske uprave zahtevati od vseh oseh, ki jemljejo učcnce |dijake) na stanovanje in hrano, dokaz, da v družini stanodajalca ni nobenega slučaja odprte tuberkuloze Vso v po-štev prihajajoče osebe sc pozivajo, da se dajo pred pričetkom šolskega leta zdravniško preiskati v protituberkuloznem dispanzerju Zdravstvenega doma, kjer dobijo tudi brezplačno potrdilo o svojem zdravstvenem stanju. Ordinacijske ure dispanzerja so v torek, četrtek, petek in soboto od 8 do 10, ponedeljek in sredo od 16 do 18. Sr Fantovski praznik za celjsko dekanijo bo v nedeljo, dne 18. avgusta pri Sv Ani na Tcharjih V soboto zvečer ho daleč po Savinjski dolini /a-žarela cerkev sv. Ane ob kresu, ki ga zažgo teharski fantje v pozdrav tovarišem, ki hodo v nedeljo prišli na Teharje V nedeljo ob pol 9 sc zbirajo v teharski cerkvi. Oh 9 gredo z godbo in fantovskimi prapori k Sv. Ani. Tam bo oh pol 10 slovesno sv. opravilo za fante. Po službi božji godba in petje, zastopniki posameznih župnij pozdravijo versko zborovanje, fantom pa bo govoril akademik Ciril žebot. P! Odlično priznanje o celjski obrtni razstavi. Včeraj dopoldne se jc oglasil v naši celjski podružnici naš stari prijatelj, go-.p dr. ! ujo Vojnovič, i ki sc jc najpovolincjc izrazil o celjski obrtni raz-' stavi. Gosp. dr. Vojnovič, ki jc ilotovo videl veliko J sveta in brez dvoma brez števila enakih priredi-: tev, pravi, da ic vse tako lepo okusno in krasno , aranžirano, da bi razstava delala čast tudi mestom i z več stotisoč prchivalci in da Ko v teku tega ledna razstavo še večkrat obiskal. Priznanje s tako od-: ličnega mesta mora vsekakor dali našemu obrtni-j štvu novega poguma, vsej javnosti pa ponos, da sc ! razstava nahaja ravno v Celju. Vsak si lahko razstavo ogleda, saj je odprla šc do nedelje, dno 18. t. m. S Težka prometna nesreča motociklista, V petek popoldne sta sc peljala 43 letni rudniški obratovodja Franc Naroglav iz Straže pri Rogatcu in 16 letni dijak trgovske šole Emil Martun. sin delovodje iz Rctja pri Trbovljah z motornim kolesom po cesti Rogatcc—Slatina. Naroglav jc sedel spredaj,, Martun pa zadaj. Na železniškem prelazu med Rogatcem in Krapino sla zavozila v vlak. Pri karambolu jc Naroglavu počila lobanja in jc dobil hud pretres možganov, Martun pa dobil poškodbe na glavi in levem kolku. ČATEŠKE toplice Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reuino, išins, otrpclost, želodčno in žen-ke bolezni. Odprte od t. maja do i0. sept. V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 600.—, 20 dni Din I t(K>._ (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). ?el. postaja Brežice in Dobora. Prospekte pošlje Uprava čateških toplic in pri >Putniku«. Rekord: veliko otrok — veliko sreče. Gospa Arthnr Rov iz Montrenln jo doživela 7. novo mašo — ima 7 sinov — mašnikovl Imela je 16 otrok; 7 je duhovnikov, I hčere so redovnice, 5 jih je umrlo. Eden njtnih sinov m ser. Roy, je apostolski prefekt na Japonskem. Vljudno naznanjamo, da se je tvrdka PHILIPS jugoslovansko Irgovačko a. d. medicinski in industrijski oddelek Aleksandrovo cesto 4 Tel. int. štev. 35-79 ostane neizpremenjenn. Mariborske vesti Gospodarstvo Vprašanje zaščite na dnevnem redU Koj predlagajo zbornice in drugi Kakor znano, zapade 1. septembra rok, do katerega je v veljavi zaščita kmeta. Vlada ni hotela tegu vprašanju rešiti na svojo roko, ampak s sodelovanjem prizadetih in drugih gospodarskih krogov. Kakor znano, je povabila vse važnejše gospodarske ustanove, naj hi v tem pogledu stavile svoje predloge. Ne vemo, ali Ih> vladi mogoče d,i tega časa sestaviti dokončni načrt za ureditev vprašanja kmetskih dolgov. Vprašanje je namreč zelo komplicirano in zahteva temeljitega študija. Vlada gotovo noče v naglici skrpucali novega na-črla, ki bi ga bilo potem treba v kratkem času zopet menjati. Tudi trgovske zbornice so prejelo vabilo, naj izrečejo svoje mnenje o leni vprašanju in slavijo konkretne predloge. V ta namen je bila sklicana v Novi Sad konfrenen vseli zbornic v Jugoslaviji. Ljubljansko zbornico za TO I je predstavljal na konferenci njen tajnik Moborič. Po poročilu poročevalca Žarka Slepčeviča jo bila sprejeta resolucija. ki vsebuje vsaj nekaj smernic, po katerih naj bi se vprašanje rešilo, če že ne konkretnega načrta. Resolucija poudarja, da je nastopil čas, ko je treba vprašanje zaščite kmeta in likvidacije kmečkih dolgov definitivno rešiti. S tem vprašanjem je v zvezi tudi vprašanje likvidnosti vsega poslovnega sveta. Od 2(1. avgusta 1932. ko jo bita vpeljana zaščita, je bila zadevna uredba že šestkrat menjaiia. '/. novimi ukrepi se je vprašanje vedno in vedno odlagalo. Trgovske zbornice predlagajo. naj bi vlada odredila, ila od I. septembra pričnejo kmetje plačevati svoje obvezo na podlagi uredbe z dne 3. avgusta 10514. V hislvo za-ščile se resolucija mnogo ne spušča, vendar ugotavlja, da je bila splošna zaščita kineta, ne glede na io, ali je kmet bil potreben zaščite ali ne, velika zabloda Pri zaščiti mora zmagati načelo, da pridejo pod zaščito sinilo poedinci, ki so zaščite res potrebni in ki jo tudi zaslužijo. (Pripominjamo, da smo nedavno % na 4 pri denarnih zavodih in od 8 na \% pri zasebnikih izvršeno pač v smislu agilatoričnih gesel za pelomnjske volitve. Pri leni sklepu niso bili toliko odločujoči gospodarski razlogi kolikor politični. Sprt V Mariboru padajo rekordi Drugi dan plavalnega prvenstva Hmelj zori Pri ugodnem vremenu hmelj hitro dozoreva in obeta v vsakem oziru zadovoljiv pridelek. Nekateri bodo pričeli že jutri z obiranjem, splošno pa v petek po Veliki gospo j niči. Bog daj lepo vreme, da se pridelek ne bi še zadnji čas skvarfi v barvi. Glede ]x)lovične vožnje za hmelj&ke obiravce pa nekateri gospodje v svoji zagrizenosti kaj" pihajo od jeze, da je uspelo lelos doseči drugim to, kar oni lani pri vsej svoji vsemogočnosti niso moril. Ker namreč lani hmeljarsko društvo ni moglo izposlovati polovične vožnje, se je lelos zavzela za to zadevo hmeljarska zadruga, ki je končno i spoštovala tudi ugodno reši lev svoje tozadevne prošnje. To pa gotovini gospodom seveda ne gre v račun in sedati v svoji stari strankarski zagrizenosti kričijo, dočim so lani, ko te ugodnosti sploh ni bilo, bili tiho kot miši. V svoji bojazni, da je njihove strahovlade za vselej konec, iščejo vsepovsod le politiko, ker stvarnega strokovnega dela sploh nikdar poznali in marali niso. Hmeljarska zadruga, ki je znala letos zopet preskrbeti |>olovično vožnjo za hmeljske obiravce, pa bo že znala poskrbeti tudi za to, da bodo te ugodnosti lahko deležni vsi obiravci. Zadruga in n curi čmitetji poznajo v hmeljarstvu namreč le hmeiar-sko politiko, izrabljanje strokovnih organizacij v strankarske namene pa prepuščajo tistim, ki so se tozadevno že ponovno izkazali in katere so vr/rav za-lo zavedni savinjski hmeljarji /e ponovno obsoditi. V Žatcu so 8. avgusta prodaiali hmelj po 1600 do 1725 za 50 kg. Letina ne kaže prav nič dobro na Češkoslovaškem. Radi suše je rastlina zaostala. V namakani.h krajih kaže boljši napredek. V ostalem hladne noči vs-aj nekoliko izravnavajo škodo, ki jo povzroča suša. Dobava. Dir. drž. rudnika Velenje sprejema do 14. avgusta ponudbe glede dobave snažilne volne, do 28. avgusta pa glede dobave lesa. Znižanje dobav premoga. »Jugoslovanski Lloyd« je priobčil naslednje podatke glede znižanja dobave premoga za državne železnice v dravski in savski banovini: za dravsko banovino je bita znižana dobava za 4600 ton, to je z a 12.5%, za savsko 1260, to 'je 11.5('r, za vrbasko banovino 300 ton in donavsko 300 ton. Povečani so bil i kontingenti dobave iz rudnikov v naslednjih banovinah: v primorski za 200 ton, v drinski za 1900 ton, v moravski za 2370 ton, v zetski za 509 ton. Po-višek znaša v teh banovinah 5.3%. Znižane so bile cene premoga po kakovosti za 3.6%, za 5,76% in ra 7.02 %. > Jugoslovanski Lloyd« dostavlja, da je generalna direkcija državn 1' železnic izmenjala pogoje za dobavo z retroaktivno veljavnostjo od 1. aprila 1935 na lastno roko, m to po zaključku ministrske seje, na kateri so obravnavali o tem vprašanju. »Information« o naši gospodarski politiki. Glasilo francoskih finančnih krogov »Info mation« komentira podatke Narodne banke o tromesečnem gospodarskem delovanju v Jugoslaviji. List pripominja, da kažejo ti podatki, da je gospodarski razvoj še vedno v deflaciji, čeprav bi rada vlada preokrenila razvoj v drugo smer. List pripominja, da bi bilo potrebno tesnej-še sodelovanje med zasebno pobudo in vlado. Vlada naj bi gledala, da podpre iti pomaga k razvoju tiste veje narodnega gospodarstva, ki so takoj zmožne napredka. Širši gospodarski načrti naj bi stopili pred konkretnimi v ozadje. Treba je doseči takojšnje uspehe; seveda je treba obenem tudi gledati na oddaljenejši končni smoter. Decentralizacija sovjetske trgovine. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je pooblastil komi-sarijat za trgovino z inozemstvom, da decentralizira zunanjo trgovino. Ta sklep je izrednega pomena. Narekovali sati neodvisno pogodbe z inozemstvom in tudi izdajati menice. Vsa trgovina ostane ie vedno v <1 r ia vrvi h rok ah. Pred stabilizacijo funta in dolarja »Fcono-mist«, vodilna angleška gospodarska revija, je v zadnjem času večkrat poudarila potrebo stabilizacije angleškega funta in dolarja. Po vsem tem sodijo, da v Angliji v resnici pripravljajo stabilizacijo. »Economist« stavi že konkretne načrte za stabilizacijo. Funt naj Ki se stabiliziral v razmerju proti dolarju na 4,8' ali morda tudi na 5. Funt in dolar naj bi se navezala na francoski frank. Vse tri valute naj bi bile med seboj povezane, toda ta vez naj bi bila elastična. Pri banki za mednarodna izplačila v Baslu naj bi se osnoval sklad, e pomočjo katerega bi se obdržalo novovesje med posameznimi valutami. Jutri senzacija: dvoboj drž. prvakov Vilfana in Senjanoviča. Rušila bosta rekorde. Danes dopoldne se je začelo nadaljevanje velike borbe za državna plavalna prvenstva. Dočim so se vršili včeraj samo skoki in waterpolo, ki niso prinesli prav za prav nobenih presenečenj, ker se je vedelo že vnaprej, da bo zasedla Ilirija prvo mesto in da se bosta borila za naslov prvaka kvečjemu Zicherl in Kordelič, ki je pokazal odlično formo, v waterpolu pa so favoriti že izpo-četka Dubrovčani, je bil danes vroč dan za pla-vace. Ves dan so se vršila predtekmovanja, v katerih jc sodelovalo okrog 150 mladih moči; pla-! vači so vložili vso silo in voljo, da bi dosegli čim I boljše čase ter se tako plasirali v finale. Vsaka disciplina je prinesla nova presenečenja, po vsakem plavanju so se namah izpreminjali vnaprej postavljene prognoze ter se je pokazala zopet čisto nova slika v situaciji. Mariborske plavalne tekme so pokazale silen napredek našega plavalnega športa. V juniorjih * rašča rod plavačev, ki bo morda v nekaj It 'ičeval tudi v Evropi. Naskok na rekorde: Vilfan in Senjanovič napovedujeta rušenje. Trije klubi so prijavili saveznemu vodstvu naskoke na državne rekorde Ilirija je prijavila Dra-ška Vilfana za rušenje rekorda na 100 m prosto in 100 m hrbtno in Fuchsa za 400 m prosto, Jadran Senjanoviča za 50 m prosto, Viktorija pa Stockerja za 400 m prosto. Ker sta zlasti Vilfan in Senjanovič v odlični kondiciji, voda v mariborskem plavalnem bazenu pa za plavanje izredno dobra, jc gotovo, da bodo v nedeljo na Mariborskem otoku padli obstoječi državni rekordi. Dvoboj teh najodličnejših naših plavačev bo edinstven športni dogodek, ki se vidi le redkokdaj. Jadran : Jug rivala v waterpolu. Sinoči po tekmah se ie se-stal sodniški zbor ter odobril prijave Vilfana, Senjanoviča in Fuchsa za poskus rušenja državnih rekordov. Obenem je določil, da se vrši finalna tekma v waterpolu v nedeljo popoldne. Že vnaprej je po dosedanjih zmagah jasno, da se bosta tu borila Jadran in Jug. Kdo bo zmagal, je še male nejasno. Jug ima v svoji ekipi tri državne reprezentante, med njimi Tošoviča, ki je bil na mednarodnih tekmah v Bruslju in nato v dvoboju Jugoslavija : Francija, v Parizu eden najboljših igralcev. Vsekakor bo to dvoboj najbolj napeta točka waterpolo tekem. Oba kluba sta tudi že sijajno organizirala svoje ostale plavače in kibice za navijanje. Včeraj so pokupili cele sklade kartonov ter iz njih napravili megafone, s katerimi bodo bodrili vsak svojo ekipo. Juniorski rekordi padajo. Ob 9 dopoldne točno pade prvi s**rtni strel in v skupinah po štiri in štiri so se vršila nato Borza Radio predtekmovanja juniorjev in iuniork na 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno ter štafete 4x100 m prosto in 3x100 m mešano. Silno ostre in lepe borbe, z rezultati, ki jih nismo pričakovali. Vrsto dosedanjih iuniorskih rekordov rušijo eden za drugim. Vse svoj« sile vlagajo, da bi prišli v finale, kar se pri dekletih celo maščuje. Dve zaporedoma ostaneta sredi proge in moraio iu nezavestne izvleči. Nekoliko presenečenja povzročajo rezultati dalmatinskih plavačev. Pričakovali smo po šušijanju, ki ie zadnja dni prihajalo z otoka, da bodo boljši, izkaže se pa, da so jim Slovenci in Zagrebčani enakovredni ri-vali. Kdo je med njimi najboljši, bodo pa pokazale šele jutrišnje finalne tekme. Prireditev ie začel dopoldne nekoliko motiti dež, ki je nagnal žirijo pod skakalni stolp, razmeroma številne gledalce pa na tribuno. Zal bo nagaialo danes ves dan vreme ter tako preprečilo obisk tekmovanj, ki bi bil po zanimanju sodeč naravnost ogromen. Juniorii 50 m prostoi 1. predtek: 1. Bleivveis Alfred, Z. P. K, 28,8. 2. predtek: 1 Defilipis Zmaj, Z, P. K. 28, 6. 3. nredtek: 1. Lenart Srečko, Ilirija 29,8. 4 predtek: 1, Klein Saša, Z. P, K. 29,4. 5. predtek: 1. Vukadin Nenad, Jadran 29,4. 6. predtek: t. Pende Anton, Jug 29,5, 7. oredtek: t. Beziak Vijeko, Viktorija 29,0, 8. predtek: 1. Petrešič Vasilije, Jadran 29,t Vrstni red za finale: 1. Bleiweis, ZPK, 2. Demonte, Ilirija, 3, D« filipis, ZPK, 4 Ciganovič, Jug, 5. Vukadin, Jadran, 6. Klein, ZPK, 7. Beziak, Viktorija, 8. Petrešič, Jadran Kar štirje plavači so šli pod časom lanskoletnega državnega jimiorskega prvaka De Filipua, ki je lani plaval 29,2. 100 m prosto juniorke: 1. predtek: 1. Beara Danica, Jadran 1,20,0. 2. predtek: 1. Dragič Mara. ZPK 1,19,9. 3. predtek: t. Koschir Ata, KSU 1,21,3. 4. predtek: 1. Tavčar Ljerka, Ilirija 1,29.5 5. predtek: 1. Šiška Ljubica, Ilirija 1,27,9. Ljubljana. 10. avgusta. Denar 5. avgusta 1035 Din 805.611.23 New>wk—Du-nai; 0. avg |0% Din 3,554.779.87 London New-yo'rk; 7. avgustu 1035 Din 136.100.50 Din; 8. avgusta 1035 Dim 14? 563 42 London; 0. avgusta 1035 Din 341.527.81 Curih Skupaj 5,010.582.83 Din. Curih. Belgra-d 7, Pariz 20.23. London 15.17, Novvvork '105.5. Bruselj 31.625, Milan 25.10, Madrid 41.95, Amsterdam 206.60, Berlin 123.30. Dunaj 58.30, PtTkMm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.70. Praga 12.70. Varšava 57.85, Alene 2.02, Carigrad 2.465, 1lelsingtors 6.6S5, Buenos-Aiies 0.8175. Žitni trg Chicago. Pšenica: Maj 95.25, september 91.5. koruza: maj 71.75, september 76.625, december 70.375; oves: maj (1936) 37, september 34.5. Winippeg: pšenica avgust 85, december 80.25, januar 83.25. Živina Na svinjski sejem v Mariboru dne 9. avgusla je bilo pripeljanih 212 svinj in 2 ovci. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči 5- 6 tednov stari 45—60 Din, 7—9 tednov 80 -00 Din. 3—4 mesece 120 - 160 Din, 5—7 mesecev '200 250 Din, 8—10 mesecev 300 do 350 Din, 1 leto stari 400 - 460 Din, 1 kg žive teže 4—5 Din, 1 kg: mrlve teže 7.50 10; ovce komad 50 Din. Prodanih je bilo 89 svinj in 1 ovca. Programi Radio Ljahlianat Nedelja. 11. avgusla: 7.30 Važna sodobna agrarna vprašanja (ing. Pire Alfonz). 8 Cas, poročila. 8.15 Kar po domače jih »Hmtadra« reže kvintet — pa za celo gndbo zaleže. SI Versko predavanje (p. (Ivitlo Itnnl). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 10 Mala Floramy jaha na belem konjičku in išče po deželi smehljaja havajsko rožo. 12 Cas. obvestila. 12.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah). 111 Nekaj naših narodnih na ploščah. Ki.13 Izseljeništvo in ženstvo (Zupančič Iva). 10.30 Prenos iz Gornje Radgone: Proslava 10 letnega obstoja godbenega društva Mura«. (Pri koncertu sodeluje 5 godb.) 10.110 Nacionalna ura. 20 ('as, obvestila. 20.1,5 Večer romantične glasbe. 21.1.5 Za krajši čas! — igra radijski orkester. 22 Cas, vreme, poročila, 22.10 Večer pesmi in arij. 22 Cas, poročila. 22.10 Za zabavo in za ples: radijski orkester, plošče, vmes prenos iz Nebotičnika. Ponedeljek. 12. avgusta: 12 Bratci veseli vsi! (zilravice 1111 ploščah). 12.45 Poročila, vreme. 13 Cas, obvestila. 13.15 Odlomki Iz zvočnih filmov na ploščah. 14 Vreme, borza, spored. 18 Koncertni plesi: plošče, radijski orkester. 18.40 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna), 10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nacionalna ura. 20 Klavirski koncert Sliriročno: gdčni Seifert I11 Hrašovec. 20.45 Razni zbori pojo na ploščah. Ilirija: Reka Ilirija : Reka, prijateljska tekma danes ob 17 na igrišču SK Reke na Viču. Po skoraj enomesečnem dopustu otvorijo llirijani danes jesensko sezono. Za nasprotnika so si izbrali SK Reko, ! ki predstavlja poleg Priniorja edinega močnejšega tekmeca v Ljubljani. Torišče pa se je preneslo lo pot na Vič, kjer so ljubitelji nogometa že dolgo želeli pozdravili odlično prvo moštvo SK Ilirije. — Ker je tekma prijateljskega odnošaja. imajo Vičani skrile nade. da se jim posreči na njihovem ' igrišču velik udar. ki naj dvigne njihove zmožnosti v očeh vnetih in zvestih borcev. Ker ta rlan v Ljubljani nimamo kake pomembnejše nogometne prireditve, bo brez dvoma marsikak Ljubljančan prav rad pohitel na Vič, saj je tam prilike dovolj, da se po vroči bitki na nogometnem igrišču oddahneš v prijetni senci lamošnjih gostoljubnih vrlov. Pričetek ob 17, vstopnina nizka, tramvajska poslaja lik ob igrišču. ! P enstvo Jugoslavije { v lahki atletiki za moštva v Ljubljani od 16. do 18. avgusta Doslej v naši državi največja revija najboljših jugoslovanskih atletov. Od leta 1928, ko se je lahkoatletsko državno | prvenstvo zadnjič vršilo v Ljubljani, je slovenska lahka atletika močno krenila naprej in si priborila I pozicijo enakovredno oni v Zagrebu in Belgradu. Celo več! ASK Primorje si je letos v tretjič zaporedoma priborilo naslov državnega prvaka za moštva in s leni afirmiralo kol daleč najboljša lahkoatletska ekipa v naši državi. Naši klubi zlasti Ilirija in Primorje niso zaradi pomanjkanja denarnih sredstev skozi dolgo vrsto let bili v stanju pokazati svojo pravo moč na državnih prvenstvih. To je bilo v polni meri dano zagrebškim klubom, ki so, ker se jc prvenstvo vršilo z eno edino izjemo vedno v Zagrebu, lahko ob minimalnih izdatkih pošiljali svoje kompletne ekipe na start. Letos bo la ugodnost dana našim klubom! Omogočeno bo tedaj ne samo našim najboljšim lahkoatletom, Kovačiču, Krevsu, Goršeku, žiorgi A., Martiniju .Stepišniku, Bručanu.Špornu, Starmanu, našim lanskoletnim državnim reprezenfan-tom, da ponovno uveljavijo svoje odlične športne sposobnosti; omogočeno bo še mnogi desetini njihovih klubskih tovarišev, celo doslej neznanim v našem lahkoatletskem športnem svetu; da dokažejo svoj In svojfh klubov veliki napredek. Slovenska lahka utlelika ni samo dohitela, ! temveč celo prehitela ono Iz drugih naših banovin. V neoflcijelni borbi z ono iz Zagreba in Bel-grada bo skušala dokazali svoj napredek in primat v naši državi. Ker se prvenstvo vrši istočasno tudi kot izbirni miting za določitev državne reprezentance, ki nastopi na troboju Italija : Avstrija : Jugoslavija v Udinali (Italija) in na balkanskih igrah v Carigradu, bo borba za zmago in čim boljši placament v prvenstvu veljala tudi klasifikaciji za našo državno reprezentanco. Minulega leta je na balkanskih igrah v Zagrebu zastopalo našo državo tudi devet slovenskih alhkontletov, ki so našemu ugledu priborili Iri dragocena balkanska prvenstva, mnogo drugih odličnih placementov in preko ene tretjine točk. ki jih Je dosegla jugoslovanska ekipa. Vkljub izredno ostri borbi v vseli disciplinah na letošnjem državnem prvenstvu, računamo z ozirom na velik napredek, ki ga beležijo ljubljanski in labkoallelski klubi, da bo letošnja udeležba slovenskih lahkoatletov v jugoslovanski atlet- ski reprezentanci poskočila, s tem močno pomladil slednjo in bo glavna gonilna sila lepših uspehov naše drž. reprezentance. Naj bodo dnevi 16. in 18. oktobra dnevi novega vstajenja slovenske lahke atletike, ki naj ga naše športno občinstvo pozdravi in proslavi z rekordnim posetom. Nastop težkoatlotov v Kamniku. Agilna težko-atletska sekcija SK Kamnika je priredila v četrtek jvečer na glavnem trgu nastop ležkontlelov v roko-borbi, dviganju uteži in boksu. Nastopu je prisostvovalo nad 400 gledalcev, kar je za Kamnik brez dvoma rekord. V dviganju uteži je sunil Lado Stare obojeročno 115 kg, po 110 pa sla sunila Petek in Albin Benkovič. V rokoborbi so nastopili štirje pari. Jerman Je premagal Majcna iz Hrastnika, Podgoršek Pogačarja, Clirzl (Ilirija) Jermana,, borba med Kneževičeni (Sparta, Zagreb) in Kanini-čanom Petkom pe ju ostala naodločena. V boksu so borbe med Marvinoni (Ilirija) in Golobom, Podgorškom in Polšakom ler Majcnom in Kraljem ostale neodločene. Kamniški atleti so pakazall velik napredek, za kar gre ležkoatletski sekciji SK Kamnika vse priznanje! ' Šport v Domžalah. Agilni SK Disk. najsta- : rejši sporlni klub v kamniškem okraju prireja , danes sporlni dan. Povabil je moštvo SK Bralstva j z Jesenic, da pomeri svoje moči in »e pripravi ; za prvenstveno tekmovanje. SK Bratstvo igra da-j nes prvič v Domžalah, zalo je upati, da bo športno 1 občinstvo v velikem številu posetilo tekmo. — Po ; sporedu na igrišču bo velika športna veselica pri j g. Anionu MUllerju v Stobu. Olimpijske igre 1113« št. 1 (Oljnipischc Spiele : 19.3« No 1) je naslov mesečni reviji, ki jo jc začel j izdajati propagandni odbor za XI. olimpijske igre j v Belimi 1936"ter za IV. zimsko igre v Garinisch-1 Partenkirchenu. List, katerega prva številka je izšla junija 1935, je namenjena propagandi za prihodnje olimpijske igre, ki se vrše na nemških tleli. Kakor pravi založništvo in uredništvo v svoji uvodni besedi, bodo sodelovali pri lej reviji najboljši strokovnjaki sveta ter bodo razpravljali vse zadeve, ki se tičejo preteklih in bodočih olimpijskih igre. Razumljivo je. da bo prinašal list. vse, kar zanima tekmovalce in gledalce prihodnje ollmpijade. Revija izhaja v angleščini, francoščini, španščini in nemščini. Prva številka ima nasledn|o vsebino; Uvod, Pol v Berlin od drž. taj. dr. Tt Lowalda; Večna Olimpia, od dr, F. Richterja; Od Alen do Berlina; 1. Atene 1896 od K. Docrryja; Olimpia nekdaj in sedaj, od prof. dr. Fr. Mezoja iz Budimpešte; Nemške olimpijske naprave, od dr. G. Krause; Olimpijske zimske igre, od dr. K. Rilter v. Halta; Olimpijske priprave vsega svela, od H. Rorovvika; Telesne vaje, od II. Zolterstriima iz Stockholma. Na koncu je dodan spored vseh letnih in zimskih pri-red itev na prihodnjih olimp. igrah s ločnim časom. List krasijo prvovrstne slike In njegova oprema popolnoma odgovarja velikemu pomenu, športno, ethničnemu in kulturnemu olimpijskih iger. Revija »01ympische Spiele 1936«, je glede na to. dn sodelujejo pri njej z raznimi članki vodeče osebnosti v športnem svetu tako o mislih, zgodovini in pripravah za olimpijske igre ter še zalo, ker bo obravnavala vsa vprašanja, ki so z igrami v zvezi potrebna vsakomur, ki ho šel v Garmisch-Parten-kirchen oziroma v Berlin. Segali pa bodo tudi oni pridno no njej, ki tja ne pojdejo, kajti lo na ta način si bodo mogli ustvariti približno sliko velikih borb na IV. zimskih in XI. letnih olimpijskih igrah. Najhujše doživetje Bil sem vojni ujetnik, bežal sem iz Sibirije, n sem imel še toliko sreče, da sem nemoteno prešel proslulo uralsko barijoro in ludi skozi pasi Čeljabinsk. Zdaj sem oprezal krog kolodvora v Ufi, hvala Bogu, že na evropskih lleh. in sem čakal na vlak, ki bi me odpeljal v Simbirsk ob Volgi. V Rusiji se moraš vaditi v potrpljenju, ondi ne veljajo srednjeevropske časovne mere. Ruskega ,sej čas« ni niti primerjati z našim »kmalu ali -takoj«. Utegne ti pomeniti ure, ilnev^ ludi ledne in dobro je, da se vdaš in priprav na brezmejno čakanje. — Tudi jaz sem storil tako in tako so storili vsi, ki so čakali, da bi sc dalje pdpeljall. Redni vozni promet se je bil tedaj, marca leta 1 popolnoma zataknil. Z razsulih bojišč so prihajali neredni vojaški transporti, razdejani caristični bataljoni in polki. Vojaki so se kai kmalu spremenili v miroljubne« in boljše viške razbojnike in nmroderje. tn ker še ni bilo nobenega roda. ludi ne plače in prehrane, so črede zvitih brambovcev domovine hitele v zahodno Sibirijo, ki še ni bila sestradana, da si naberejo živil in jih nato drago, verižniško prodajo po lačnih okrajih Kazan.i in Simbirskega. Na peronih se je vse gnetlo samih takih ljudi, saj so se tudi sibirski kmetje in kmetice želeli takih kupčij in so čakali, skrivoma obloženi z jajci, s kruhom, sirovim maslom in z mlekom na prihod i laka. čakali so in klepetali, kadili žv ečili lešnike in pljuvali po ver dni dolgo. Po vlakih, ki so pomikoma prihajali so potniki ko roj čebel viseli v debelih grozdih na vratih živinskih vagonov ali so ležali po strelnih, čepeli na puhačih. Tedaj ni kazalo diugače, ko da paziš, kdaj bo božja volja, da pride kak drug vlak, ki ne bo lako natlačen, da se stisneš vanj. — Tako sem že tliugi dan postopal po obširnih, umazanih hodnikih perona in se pazilo oziral, kdaj se pripelje ži zdavnaj zakasneli vlak proge Kazan—Simbirsk. Ko sem lako taval okoli, som slučajno zapazil mlado kmečko deklico pšeničnoplavih las. Sedel« je v kotu na veliki košari in je spala. Revica je bila pač zelo trudna. Hrupni glasovi, štorkljajoči koraki, razsujunjo in sunek, ničesar je ni niti najmanj molilo, niti se ni zbudila, ko jo neki vojak nehote sirovo butnil z nogo ob njo. Imela jp blatne visoke škornje in ludi krilo in ovčji kožuh brez rokavov so pričali o napornom romanju po deželi. Prijetni, pegasti obraz je bil ves miren, iožiibIu zmečkana ruta ji je kar lako vi-eslu čez naročje, videti je bilo, da nima nobenega hrašiiH več. vaUišč sem šel večkrat mimo dekleta že zalo, ker sem bil radoveden, koliko časa bo trajalo, da jo bo zdramilo strahovito vrvenje in pa zalo ker mi ni šlo v glavo, kako da ima dekle lako gosposko košaro, a je vendar tako zanemarjena, siromašne vnanjosli Nenadoma — prav kar sem bil šel mimo in sem spečemu dekletu obrnil hrbet — sem za slišal rezko vreščanje in zagledal, obrnivši se, kako je neku stara ženska mahala z rokami jn vpila na deklico in jo slednjič stresla za pleča. Tedaj je deklica odprta zaspane, preplašene, modre oči in je z njimi nebogljeno mežikala. Ženska ie še kričala, že so se zbrala zijala krog njiju. Prav nič nisem razumel teh vrešcečih, pre-hilevajočih se besed, le videl sem, kako je deklica odkiniavala in plaho ugovarjala. Tedaj je starka siisnila pesti, jih grozeče dvignila v nebo, siknila neko grožnjo in stekla proč. Deklica, zares je morala biti utrujena ko pes, se je mirnega. nedolžnega obraza sesedla h košari na gola tla. Nekai časa je strmela predse in je splnila dušo z iskrenim doniotožjeni. V mrzličnih blodnjah bolnikov, ki so imeli pegasti legar. ni nihče več omenil velike domovine. Domovina, kotiček doma, dolina, vas, hiša... sobica v kaki mestni hiši — le o tem se je bledlo umirajočim in le take podobo so zrli v nebeški zarji. Vse to sem videl in trpel z njimi. Stal sem kraj neštetih slovesov, bil sem ves prevzet od dogodkov na bojiščih, pa v zaledju v bolnišnicah in tam daleč v divji pušči. In večkrat som le za las ušel smrti. Zakaj me izmed vse te množice trpljenja zgrabi haš ta nesmiselna smrt neznane kmečke deklice na kolodvoru Ufe in je moje najhujše vojno doživetje? Kako da še osemnajst let po vojni ne morem pozabiti začudenja bednega človeškega obraza? To bo bržkone zalo, ker se je v tem bridkem slučaju najstrašnejše izražala podlost vojne z vsemi svojimi podlimi postavami I (A. J. Kreutz.) Mac Nah jo kadil cigareto za cigareto. Celo njegovi jekleni živci so bili do skrajnosti napoti. Le llarrovv je bil videli miren iu preudaren. Deset minut pred polnočjo je Mac Nab vstal, stopil k vratom in vprašal stražnika, ali je videti kaj sumljivega, kar je pa stražnik zanikal. Tudi IIarrow je vstal, se pretegnil. vzel samokres iz žepa in ga pregledoval. V rodu je bil. Zdaj bomo pa kmalu rešeni te grozne napetosti, je dejal nadzornik. llarrow je prikimal ; in pogledal na uro. Dve minuli sla manjkali do polnoči. StrmeČih, razgretih oči ju zrl ldsworlh na kazalca ure. ki sta se neprestano bližala drug drugemu. Po obrazu so mu polzele znojile kaplje. Ustnice so se nakremžlle. llarrovv je slonel pri oknu in si ogledoval krasne kristalno vaze. S prstom jo potlpul vazo. i Občudujem vaše umetnine, ldsvvorth,. je dejal, | da bi ga raztrešči, Čudovite stvari imate. Vzel jo vazo v roko, da lil si jo natančneje ogledal. Tedaj Je dejal Mac Nab: »Polnoči I« Ura je začela biti. In ko so doneli udarci ko zvonjenjo |k> sobi, se jo zaslišal od zunaj strahovit ropot, ko da kdo pohija Šipe. Ah! Je zakričal ldsworth, se prijt-1 7.11 prsi in se zgrudil na tla. Mrtev!« je vzkliknil Mac Nab in pokleknil kraj Idswortha. .Srčna kapi llarrovv se je ozrl na črepinje na tleh. Kri? božji! Vaza mi je zdrknila z roke in se razbila Mogoče je šo mislil, dn je lisli llunt...! Mac Nab je prikimal: »Zvenketanjo gn ji umorilo. A saj vi niste krivi! Slučaj. Ko je začel' bili ura, sem se tudi jaz stresel, dasi imam trdni živce... A lista lluutova grožnja je bila sani' trapasta baharija. Saj niti prišel ni. * Doktor llarrovv je to noč jako nemirno spal Žarek mesečine je polzel skozi zavese v njegovo sobo in razsvetljeval doktorjevo desno laket Rokav je hil zdrknil do komolca. Z bole kože pt se je režal tetoviran zmaj... (.1. tloggan.) Ko smo se selili Opolnoči boš umrl! >Opnlnočj bom umrli« je zajočal Idsworth in se še bolj pogreznil v naslanjač. »Hunt mi to venomer zatrjuje, hodi po telefonu ali pismeno ali brzojavno. ldsworth je dvignil glavo, obraz mu je bil spačen, oči so mu ležale globoko v jamicah in so bile zmedene. Nato je ponovil z drhtečim glasom; .Vsako uro dobim grožnjo. Ali veste, kaj je to, gospod?" Pomirile se, gospod ldsvvorth,« je dejal policijski nadzornik in mu položil roko na ramo. »Verujte mi, da ste na varnem. Saj je kar nemogoče, tla bi se mogel kdo splaziti skozi kordon detektivov in stražnikov, ki so krog vaše hiše. Sleherni vliotl. tla tudi dimniki in strešne line so zastraženi. Od vrha do tal smo preiskali hišo. Okna te sobe in vrala straži jo moji najboljši možje.* Milijonar Charles Idsworth je utrujeno zmaju! z glavo. »Če pravi llunt, da bom moral opolnoči umreti, ni nobene sile na svetu, ki bi me rešila ■: Dobro. Vzemimo, rta bi mogel nepričakovano urtreti Hunt v hišo. Tednj bo imel opravka še z menoj in z najinim prijateljem doktorjem Harrovvom,« je doda! nadzornik Mar Nab in se pomenljivo potapljal |>o naprsni vzboklini. kjer je bil samokres. Nato je dejal tretjemu, ki je bil v sobi: Ali ne, doktor? llarrovv, policijski zdravnik, ki je z zanimanjem opazoval dragoceno Idsvvorthovo zbirko kitajskih vaz, se je okrenil. Resno so 11111 zrle njegove svetlomodre oči izpod košatih obrvi. Radi belih brk in belo bradice in radi gostih belih las je bil človek, da si 11111 lahko zaupal in ga spoštoval in je bil nadvse vreden odgovorne naloge, ki mu je bila poverjena, Prikimal je in tudi 011 otipal svoj samokres. Torej?« je vedro pripomnil Mac Nah. Torta ldsvvorthu ni ničesar potolažilo. »Na smrt sem obsojen,« je mrko dejal. »Opolnoči bom umrl. Še prej pa se mi bo zmešalo!« Neumnost!« se je dobrohotno pošalil Mac Nab. če se je komu zmešalo, se je pač tistemu Huntu, ali ne, doktor?« Mogoče,« je mirno odvrnil llarrovv. >Vse zavisi od lega, kako človek gleda na to reč, Če ljudje v mirni dobi morijo drug drugega, je to umor; če islo delajo v vojni, je junaštvo. Drznem se trditi, da jo za Hunta Ui dnevna grožnja prav naravna zadeva. On je pač napovedal vojno gospodu ldsvvorthu. Gospod ldsvvorth pa presoja zadevo s svojega stališča, torej pač drugače...« Utihnil je in kakor bi se opravičeval, je nadaljeval: >Saj ni prav, da vam predavam, namesto da oi vas miril.« Pokazal je na knp pisem in brzojavk: >To so grožnje, kaj?« So. Menda jih je trideset. Klici po telefonu mi pa ponoči jemljejo spanje,« ldsvvorth je vzdr-htnl in zaprl oči. llarrovv je razgrnil neko pismo in glasno prebral: »Pred štiridesetimi leti si me živega obsodil na smrll Prert dvajsetimi leti sem iznovu začel živeli. A nate nisem nikoli pozabil. Potrpežljivo sem čakal primernega trenutka, da ti vse povrnem. In zdaj, ko si na viškn svoje oblasti in sreče, te bom prav tako hladnokrvno stri, kakor si siri ti mene! Dne 19. lega meseca opolnoči moraš umreti! Ment pač ne boš mogel uiti! Tvoja usoda je zapečatena. — Hunt.« Tedaj se je ldsvvorth stresel in se prijel za prsi. Hišna vrata so se hrupno zaprla in glasovi so se zaslišali. »Nevvton!« je glasno poklical Mac Nah. »Tukaj, gospod nadzornik,« se je zunaj nekdo oglasil., »Kdo je prišel?« »Brzi sel je prinesel neko škatlo, gospod nadzornik.« •.Odprite jo, a bodite previdni!« Čez nekaj ininut je dejal glas: »V škatli je samo neki venec. • Mac Nah je odprl vrala. Videl je venec iz zimzelena. Na široki pentlji je bilo: »Charles ldsvvorth, umrl opolnoči devetnajstega. Prijateljevega imena ni bilo nikjer. ldsvvorthu so zašklepetali zobje. Histerično se je zasmejal, nato krčevito zajokal, llarrovv gn je stresel za rame in ga lolažil. ldsvvorth se je polagoma umiril in se oklenil doktorjeve roko. Nezaupno »e Je ozrl v Mac Naba. ki se je pri vratih pogovarjal s policijskim uradnikom. sDoktor!« »Ali imate kaj na srcu?« ga je vzpodbujal zdravnik. »Saj se nočem vtikati v vaše zasebno zadeve, a če menite, da se bosle z razgovorom kaj olajšali, dajte in govorite. Saj smo zdravniki včasih tudi sjiovednikL« Mac Nab je Se zmeraj stal med vrati in se pogovarjal s stražnikom. ldsvvorth ie začel: Preden umrjem. hi rad še nekaj priznal. Laže mi bo umreti. .laz sem morilec!« Harrovv je namršil obrvi. »Resnico govorim. Poslušajte, S Huntom sva bila pred štiridesetimi leti prijatelja. Nastavljena sva bila v isti banki, tiarti nekega dekleta sva se biln sprla. A ker je dekle potegnilo s Huntom, sem od jeze in ljubosumnosti kar pobesnel in znorel. Razen lega sem imel hude dolgove. Vedel sem, da je blagajnik včasih pozno v noč delal in sem napravil tozadevni načrt. Ko je bil spel nekoč delj v uradu, sem ga umoril. Nato sem del ukradenega denarja skril v Huntovi sobi. Seveda so ga prijeli in radi roparskega umora obsodili na smrt. Slednjič so ga pomilostili v dosmrtno ječo. A čez dvajset let so ga izpustili rarli njegovega vzornega vedenja v zaporu.« »Ali je toga Hunta mogoče spoznati jxi kakem vidnem znaku?« »Da,« je zašepelal ldsvvorth, ^na desni lakti ima tetoviranrga zmaja. Nič več nista mogla govoriti, ker jn pristopil Mac Nah in »e medel. Čakanje, ki je šlo do mozga. se je nadaljevalo. Deset... enajst... pol polnoči, ldsvvortb ie bil bled ko mrlič in ves spačen v obraz. 20, julija. Začelo se je tako, rta sem sooči pozno prjšel domov. Po prstih sem se splazil v svojo sobo, rta bi ne zbudil žene. Ko sem neslišno zaprl vrata za seboj, sem lipal po steni, rta bi prižgal električno luč. Že vnaprej so se mi radovale oči spričo tako znane mi sobne opreme: Iu pisalnik, pa knjižna omara, tam mehka postelja, ki je podnevi zofa ... V duhu sem že videl na okrogli mizici skodelico kakao s keksi ... A kaj snm zagledal namoslo te prijazne, vsakdanje podobo svoje sobe? Ničesar! Soba je bila — prazna! Na steni so bile liso. kjer jo stala omara, kjer so visele že leta 111 lela slike, neke cvetlice, neka pokrajina, slika vijoličaste dame pred zrcalom — Vse, karkoli jo bilo združeno z mojim življenjem — je izginilo. Osupel sem stal sredi sobe in razmišljal: ali je bil požar, ali je bilo zarubljeno... Tedaj so se tiho ortprla vrata in moja žena je vstopila v sobo. Oh, jo dejala, »pozabila som lo popoldne opozoriti, tla boš dobil svojo posteljo v jedilnici, ker smo ti delavnico izpraznili ... s Izpraznili? Zakaj?! Ker se bomo preselili — »Že 19. julija? Saj so bomo šele čez 12 dni!* ;»Je že res, a tisti, ki prido v to stanovanje, me je prosil, če bi mu žo zdaj dala kako sobo. da bi vanjo dal vse krhko reči... Hotel sem divje udariti po pisalni mizi. a ker je ni bilo, sem so s pesljo zadel ob steno... »Tako!- sem zakričal, .-in kilo bo našo krhke reči imel ilo 1. avgusta v oskrbi? Gospod Bamberger. Kilo jo gosjiort Bain-berger? — Nikar lako ne vpij... Gospod Bamberger je tisti, ki stanuje zdaj ondi, kamor gremo mi 1. avgusta... Tudi on je za nas izpraznil eno sobo .. Torej je treba že zdaj vse na glavo postaviti? — •»Saj si se hotel ti preseliti!-' — .laz? — Tin! — Odšel sem v jedilnico in ves divji zaloputnil vrata za seboj. Ko sem prižgal luč, sem osupel obstal. Ali jc lo jedilnica? Ali ni zaloga pohištva? Moja postelja je stala zraven kredenco, pisalna miza mort omaro in kreilecno, miznica je gledala v steno. Moj stol ort pisalne mize je žalostno kraljeval na stekleni omari v družbi »vijoličaste dame«. Moja omara za knjige je stala tako ob steni, da mi je kazala hrbet in torej nisem mogel dobiti knjige, ki sem jo zmeraj bral, preden sem zaspal. Skušal sem vzeti kako Irsko iz zadišnjega dela, rta bi tako prišel rto knjige — a ves trurt je bil zaman. Zaškripal sem 7, zobmi in se vlogel na posteljo. Ker moje ležišče ni bilo na navadnem prostoru, nisem mogel zaspati. Brez spanca sem se premetaval po postelji in prekladal blazine sem in tja. Kadarkoli sem so zgenil, so zažvenketali v kredenci krožniki, skodelice, in brušeni kozarci, žo so je nekaj prevrnilo v kredenci in so - razbilo. Ustrašil sem se in zjutraj videl, rta sla so ubila oba ročka starinske doze za sladkor. 21. julija. Pri kosilu so morali prinesli stolček iz kuhinje, da sem mogel na čem sedeti, zakaj stole, naslanjače jn zofo so zaradi čiščenja odpeljali k mizarju. Žena mi je naročila, naj zu selitev priskrbim razne zaboje in trideset kilogramov za-vojnega papirja. Ves dan som izgubil zaradi teh naročil in sem prišel zvečor ves ubil domov. Do smrti utrujen sem se vrgel na posteljo, ki sem jo to pot dobil v predsobi zraven obešalnika. Postelja ni imela več žininico, ker so ludi to dali popraviti. Na postelji brez vznieti sem lo težko zaspal in sem prej še prevrnil obešalnik in stojalo za dežnike. 23. julija. Dopoldne sem bil v plinarni zaradi ure za plin, ki bo bolj moderna, kol je bila prejšnja in nič se nisem začudil, ko sem pri zamenjavi moral nekaj doplačati. Tudi v elektrarni so mi zatrjevali. da zna novi števec več jezikov; za kar je bilo spel treba nekaj doplačati. Številko svojega telefona bodo spremenili, a številka in spremenjeni naslov bosta objavljena šele drugo leto v novem Telefonskem imeniku. Ko sem se bolel zvečer vos onemogel uleči, nisem nikjer našel svojega ležišča. Slednjič me jo moja žena odvedla v kopalnico, kjer so mi začasno v banji pripravili ležišče. Nekaj dni boš moral tukaj prenočevati,« je dejala. |)osleIjo li bo Iroba nanovo preploskati.f 24. julija. Začeli smo se seliti. Vsak krožnik, vsako skodelico in sleherni kozarec zavijemo najprej v pa-pir in nato damo v zahoj. Do kolen brodim po papirnatem in slamnatem morju. Kosilo smo kar stoje použili. ker so bile vse mize polne predmetov. ki so čakali, rta jih |toložimo v zaboje. 25. julija. Neki upnik me je opominjal za vsoto, ki sem 11111 io že zdavnaj plačal. Ko je zdvajal o tem. sem mu hotel pokazali potrjeni račun. Iskal in iskal sem ga. a ga nisem mogel najti. Odmaknil setn pisalnik od steno, potegnil vse predale ven a nikjer ni bilo računa. Prebrskal som listnico — nikjer. Listnica je bila sploh prazna. Kie pa so listino, ki sem jih imel tu notri? —- Oh. listi papirji? je skromno odvrnila služkinja. Za zavijanje smo jih uporabili. Vso zaboje po vrsli sem odprl. Služkinja je stokala, hčerka 'je tulila, moja žena je omedlela, jaz sem rjovel in brezsrčno odpiral zaboje. Sleherni kos porcelana sem razvil. V desetem zaboju sem našel račun. 26. Julija. Danes smo začeli odvažati krhke predmete, ki jih bomo dali v lislo sobo, katero nam je iz prijaznosti izpraznil gospod Bnniberger. šo v tej hiši sta nam na stopnišču padli dve dragoceni skodelici na tla in so razbili. Moja žena |>ravi, da so bodo rtale zlepiti. Na slehernem zaboju je razločno napisano: Pozor! Krhko! škoda, dn ne znaio toga brati liste reči, ki so v zabojih. Zvečor jo bil prevoz končan. Dragoceni Meis-snorjev porcelanasti servis, ki je z.a dvanajst oseb in ima šestdeset komadov, spada že v preteklost, čeprav ml moja žena zatrjuje, da pozna umel-nika-galača, ki gati In lopi razbit porcelan. 27. julija. Povabljen som bil na slavnostno večerjo. Pri kosilu som vprašal, kje je moj snioking. Dognali smo, rta smo ga spravili z naftuliranimi oblekami v omaro, čez poldrugo uro iskanju smo ga Ip našli. Tako jo bil zmečkan iu jo lako dišal |>c naftalinu, rta bi bilo prav predrzno zaupanje v božjo pomoč, če bi ga bil oblekel. S|>ot sem ga stlačil nazaj v omaro in sem so napotil, da po-iščem kak snioking na jkisoiIo. Po dolgom iska nju so me je neki prijatelj usmilil. Zvečer soir se prikazal v Granit hotelu v siuoklngu, ki ti 1 i jt bil preozek iu prekratek. Dvorana je bila [ki bajno razsvetljena. 28. julija. Moja žena mi |>ravi, dn bi hilo najbolje, če sploh no hi hodil več domov, ker bodo zjutraj tudi banjo odpeljali, kjer som s|«il nekaj noči. 29. julija. Prenočil sem v hotelu. Sanjalo se mi je, rta ležim v velikem vagonu za prevažanje pohištva med samimi stoli z. zlomljenimi nogami, med razbitimi omarami in klavirji z razpočenimi strunami in med razbitim |K>rcelanom in rt« me voz premetava in Imta «0111 in tj«- Tako silno sem potrkal na vrata prevoznega vagona, da sem se slednjič zbudil. Nekdo je |iotrkiil. Ortprl sem vrata. Moja žena. Naj se brezpogojno še danes zmenim s prevoznikom. rta bo voz I. avgusta točno zjutraj pred hišo. In rta nuj še dvakral prenočim v hotelu, a 1. avgusta zjutraj naj bom zaradi selitve doma. 31. julija. Tekanje, divjanje, naglica. V novem stanovanju so žo odklopili stari števec elektrike, novega pa šo ni. Števec za plin jo zaprl, ker gospod Hamberg ni plačal računa. Jutri mora nekdo v plinarno, da odpro števec. Telefon bom innge uporabljali sredi avgusta. 1. avgusta. Žo zarana sem bil ua nogah. Prevoznik 7. delavci je že Iu. Prav priročni, izurjeni možakarji so. Kar čudovito jo. kako so mogli naše veliko zrcalo tako pritisniti k steni. Ko se jo razbilo dva metru visoko zrcalo, jo dejal neki delavec svojemu tovarišu: »Zdnj se pa sedem let no bova poročila- — in se je zarezal rtolgin! Pri preseljevanju sem imel lo nalogo, da sem pazil v veži. Neki rtelavoc je postavil gu-galni stol na Irotoar in jaz sem porabil priliko in se lopo udobno zleknil vanj — polog vagona na cesti. Pozno zvečer je bilo vso končano. Moja družina jc utrujena čepela na zabojih. Na kredenco smo postavili svečo, ker še ni bilo elektrike. Plin tudi še ni bil v redu. Sicer je pa stanovanje zares krasno. Tri solu' 7. razgledom na Donavo Vsaka sob« 1111? balkon. — Vzel sem kovčeg in šol v hotel. (Aladar Laszlo.) + Lepo vedenje Itaki. Da bi kar tako učili jesti rake ju, kakor bi se kdo hotel v sobi učiti plavati. 'Najbolje je, iln li to kilo, ki zna rake ,jes».i, pokaže. Zelo snažno tlelo to nikakor ni, ne glede na to, da jc treba veliko potrpežljivosti, Mimo jiosobnoga noža. kavelj« za vake in majnih vilic — moreš uporabiti ludi majhen pribor — in največ ješ kar s prsti. Naj-prvo zlomiš prednji oklop, nato prorežeš z nožem repovo obroče, izluščiš meso, si gu položiš na krožnik in ješ z vilicami. Klešče liri majhnih rakih jo to težavno delo — prelomiš, meso vzameš s knvljem ven. Ce lega ni, si pomagaš z nožem. Pri rakih je treba biti previden ker se madeži od soka tež.ko odjirnvijo iz blaga. Zato imamo za rake pisane prte in priii-nc V trgovini jih dobiš nalašč za nje. lJo končanem račjem obedu dajejo skletllee s toplo votlo za prste. V to vtakneš samo prste, nakar jih obrišeš s prtičkom. Bolj preprosto jo jeja morskih rakov, ki jili servirajo že pripravljene, to je z že zlomljenim oklepom in takimi kleščami, Cltronovc rezine, s katerimi postrežejo pri različnih jedeh, spravljajo marsikaterega v zadrego. »Ali si jo vzamem na krožnik ali ne?« si misli. «ln ko je na krožniku, kaj potem?« Citrono servirajo k nekaterim jodom, da so okusne.jše. Citronovo rezino torej vzameš na krožnik. Ako je rezana v obliki zagozde, jo stišnoš s prsti na jed (ribo, kaviar. ostrigo itd.), ako pa je rezana na rezine, jo položiš na jed (zrezek) in pritisneš nanjo z vilicami. Peteršiljcvi in solatni lisli so samo za garniranje jedi. Teh si ne vzameš na krožnik. Majhna smola. Ako smo so pri mizi malo »ponesrečili« — ako smo prevrnili skodelico, ako 1111.111 je zdrsnil kozarec iz rok in se ubil, ako srno svoji sosedi z nerodno kretnjo, ko sino ji morila hoteli postročl, pomazali obleko, se bomo mirno in vljudno opravičili, a ne s ploho bosetl, z glasnim vzklikom obžalovanja iu strahu, ila bi zbudili splošno pozornost! Ako pa smo sami prizadeti, je priložnost za brzdan jo. Kdor so zna obvladati, iu to se zna odličen človek, ne bo tistega, ki je imel smolo zasmohljivo ošvrknil, ne bo zinil jozne besnde, niti ne bo jx>kazal, da je užaljen, ainpak, če .ie le mogoče, ga bo z veselim smehljajem pomiril: »Saj to še ni nesreča, to se bo dalo popraviti!«. S tem bo tudi drugim pomagal iz zadrege. To sc pravi obvladuti »situacijo* „SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. M. — B Radi božjastnih napadov pri dvanajstletni hčerki se toliko vznemirjate? Leto« jo je prijelo komaj dvakrat, v prejšnjih letih so bili napadi bolj pogostni, a lažji, najhujše je bilo iz-prva, pred šestimi leti, ko je bila deklica operirana v goltu radi dolgotrajnih vnetij. Na zdravila ne dajete mnogo, a zdaj, ko vas je prevarilo upanje, da ste že izmolila otroku trdno zdravje, ste popolnoma omagala, duševno strta in telesno izčrpana. — Poznam ljudi vaše vrste, pomilujem jih, ne toliko zavoljo njihove zunanje usode kolikor zaradi njihove notranje čudi. Življenje jc prečudna zmes različnih in nasprotnih sestavin, polno temnih peg, a gotovo ne brez svetlih strani. V vašem primeru odločno prevladuje svetlo nad temnim, človek »s pravšnim presojanjem bi bil zadovoljen s sedanjim stanjem bolezni, ki obeta še nadaljnje izboljšanje, zlasti v tej dobi. Prav je, da se nc zanašate preveč na zdravila, saj čudotvornih ni, dasi je nekaj prav vporabnih tudi zoper božjast, poglavitno jc, da ima dcklica kar sc da priprosto hrano in dovolj gibanja na prostem, varujte jo vsega mehkužja in čutnih dražil! Namesto da tre-pečetc, kdaj jo bo zopet prijelo, sprijaznite se z mislijo, da jo prej ali slej šc kedaj zgrabi. Tista gro7mičava napetost vas uničuje, kakor ločno opisujete, škodi pa tudi hčerki bolj kakor božjastni napadi, ker se tista bolna vznemirjenost nehote prenaša od vas na njo in nd nje na vas nazaj kakor v začaranem krogu, kjer se zlo samo stopnjuje. Zato prepustite vse skrbi glede nadaljnega poteka ljubemu Bogu, sama pa opravljajte svojo dolžnost po svojih močeh in zdravi pameti! Ista. Božjast jc dedna bolezen, kar priča vaš primer. Pri vas je sprožila* božjastne napade globoka žalost, pri vaši hčerki močno vznemirjenje ali trpljenje, kar kaže, da imata obe enako bolezensko naklonjenost, in takšna možganska ustrojenost se dejansko prenaša po rodu. Ker se ne da premeniti, kar se je zgodilo, se pameten človek ne mudi v preteklosti z ugibanjem, kako bi bilo to, če bi bilo ono drugače, marveč iz naukov preteklosti gradi temelje boljši bodočnosti. Jaz bi na vašem mestu vzgajal svojega otroka tako, da ne bo hotel svoje bolezenske naklonjenosti prenašati na druge, tudi če se bolezen ne pojavi nikdar več! To jc vse, kar se da pametnega oasvetovati v vajinem primeru. L. C. — S. Tiščanje na vodo je znak časih kakšne mehurne bolezni, večkrat pa je zgolj navada. Dajte si o priložnosti preiskati seč; če ni znakov za bolezen, treba mehur navajati na red. da drži v navadnih razmerah, tudi v hladnem letnem času ali ob dežju, vsai tri ure. Ko se vam mudi na potrebo, nalašč odložite izpraznjenje na kasneje, med tem pa se ukvarjajte s čim drugim. V mislih in dejanju, vsekakor z resno zaposlitvijo. 1. M. Lj. Štrkotine od živega apna (menda apmcncga boleža) na zelenjavah vas skrbe zavoljo morebitne strupenosti? Menda jeste zelenjave in tudi solato oprano, če ostane še kaj apna na njih, kar brez skrbi jih uživajte! M. M. M. Občutki bolenja in gomazenja po eruplu in udih, ki jih imate, ko se v postelji pre- budite in ki izginejo, ko s težavo vstanetc, so morda v zvezi s krvnim obtokom oz. žilnim živčevjem. V tem mnenju me potrjuje vaša opazka, da čutite srce kot nekako napotje v prsih in da vas bole nadlahti. Napetost okoli pasu, da se nc »mete nikoli najesti do sita in da jemljete redno vsak dan čistilo, je morda izraz slične živone motnje. Kajpada je nemogoče pravilno presoditi vse te zadeve na daleč, celo preiskujoči zdravnik bo imel dovolj razmišljanja, ali je vse to v zvezi z dobo mene ali nezadostnim gibanjem ali neprimerno prehrano ali celo posledica nekakšnega zastrup-Ijenja s čistilom. V va*em čistilu (dunajskem fiakr-skem prašku) je bistvena sestavina žvepleni cvet, po mnenju homeopatov, ki so bistri opazovalci, vpliva žvepleni cvet močno na rastno živčevje prav v takšnem zmislu, kakor so vaše nenavadne motnje. Ista. Trajna raba katerega koli zdravila je škodljiva, tudi najboljše zdravilo treba opustiti za daljši ali krajši čas in, če jc res treba, nadomestiti s katerim drugim, sicer so škode neizogibne. E. B. — Li- Krvavenje ob vsakem iztrebljanju že deset let? Tudi če je samo zlata žila, je po mojem mnenju čas, da si odpravite to nadlego samo in ž njo mučno misel na — raka. J. T. — B. Srčno napako opazujemo zelo po-gostoma po udnici (sklepnem revmatizmu). Zdravljenje v vojni in splošni bolnišnici je navadno prekratko, zato pa skrbite, da ostanete pod stalnim zdravniškim nadzorstvom vsaj tri mesece. Na daleč se srčna napaka ne da zdraviti, ker se zdravi različno po razvojnem stanju bolezni same in drugih različnih okolnostih. M. R. — L. Trdno zdravje jc pogoj srečnemu zakonu. To velja za oba zakonca, prav posebno šc za ženo, ki mora podpirati kar tri vogle pri hiši. Če imate srčno napako neprehude vrste, počakajte toliko časa s poroko, da ne čutite več nič neprijetnega pri srcu pri navadnem delu; če pa je srce hujše okvarjeno, da vas nadleguje celo v miru, opustite misel na poroko. Zdi se mi po vašem pismu, da vam je srce zdelano od prevelikega garanja, prenapornega dela in neprestanih skrbi za družino, ki ji požrtvovalno nadomeščate mater. Če je ta moja domneva pravilna, ki naj jo potrdi domači zdravnik, potem sc lc pripravljajte za zakon, če se vam obetajo boljše življenjske razmere. Z dežja pod kap pa nikar! M. V. — R. Razrvano živčno stanje, nastalo ne toliko radi prestalih bolezni kolikor zavoljo ne-všečnih družinskih razmer, se da popraviti, če vi sama predrugačite svoje ravnanje. Ko že ne morete premeniti neugodnih razmer, udajte se voljno vanje, ne mislite, kako bi se vam moglo goditi bolje, marveč, kako lahko bi se vam godilo še huje, kakor se zdaj, pa vam bo teža življenja takoj olajšana. Srečen in zdrav je tisti, ki mu nobena nevšečnost nc more do živega, to je tisti, ki tudi v stiski hvali Boga, da je še tako! V. G. — Lj. Paraziti, po naše zajedavci, so različne živali in rastline, ki žive na telesu ali v njem na njegovo škodo. Bolečine v trebuhu so časih znak zaiedalk — glist, še večkrat pa nešteto drugih bolezni. Pravni nasveti Dviganje denarja iz hranilnice. A. K. h. Razložile načelstvu s\oje težave. Morda vam bodo le kaj izplačali, ker tako nujno rabite. Ce pa jc hranilnica prosila za edbjr izplačil, morate pač počakali, da ho ministrstvo odobrilo od plačeval 11 i načrl. po katerem bo ni o izplačevala vloje. Dedovanje po slriru. F. F. — Strir-vdover jo napravil oporoko iu določil za dediča hišo in vrta svojega sina edinca. Dva gozda pu je namenil nečakoma. Pri neki nesreči sta se smrlno poškodovala stric in njegov sin. Kdo je sedaj dedič hiše in vrta. — Ker je dedič — sin edinec — umrl. dedujejo hišo 7. vrtom zakoniti dediči. Ker je bil stric vdovec in je imel lo enega sina. a njegovi starši so že umrli, so zakoniti dediči za hišo 7. vrloni stričevi bratje in sestre po enakih delih, a če je kdo izmed njih umrl, njegovi potomci, če je brat timobolen, zalo ni izključen od zakonitega dedovanja. .Njemu pripadajočo dediščino bo pač oskrboval njegov skrbnik, ki bo moral letno polagati račun pri sodišču n upravljanju premoženja. Zastarana pravica. K. V. H. —- Pred 30 leti je umrl oče nagle smrli brez oporoke. Oseba, ki je bila pooblaščena razdeliti zapuščino v gotovini, je dala eni sestri in materi po 1000 K več. ne da bi vprašala druge dediče. Vprašate, če hi bila ta oseba res primorana, vrnili denar iz lastnega in koliko bi morala plačati v sedanjem denarju. — Po smrti vašega očeta se je morala vršili za-puščnska razprava. Na loj razpravi je bilo določeno, koliko ima vsak dedič dobiti. Razprava je bila na sodišču ali pa pri notarju. Dvomimo, da bi sodnik ali notar kar tako na svojo roko izplačal po 1000 K več enemu dediču kol drugemu. V vašo pomirjenje vam svetujemo, da prosile na sodišču za uvid v zapuščinski spis po očetu in boste točno vedeli, koliko je bilo zapuščine in koliko je vsak _ dobil. Sicer pa je po preteku 30 let vsaka morebitna vaša pravica vsled zastaranja ugasnila in jo ne morete proti nikomur več uveljaviti. — Ža predvojnih 1000 K bi mogli zahtevali le 250 Din. Nedopustno razširjenje služnostne pravice. S. K. Imate posestvo in ima sosed pravico voziti po poti čez lo posestvo. Pred par leti jo sosed dokupil Iravnik in vozi sedaj tudi s lega travnika po poti preko vašega posestva. Vprašate, če ima za lo pravico ali ne. — Ker sosed že par lol vozi pridelke s tega novo dokupljenega travnika, mu sedaj ne morete vožnje kratkim polom, s silo zabraniti, ker bi ga s tem ovirali v izvrševanju njegove mirne posestne pravice vožnje. Če bi lorej sami konje zaustavili in voz obrnili, vas sosed lahko uspešno toži radi motenja posesti. Vi samo lahko soseda opomnite, ila ne sme vozili pridelkov 7. dokupljenega travnika. če se sosed zato ne hi zmenil, ga bi morali tožit i. da nima priposestvo-vnno pravice vožnje raz tega travnika ter da si s lakimi vožnjami svojo služnostno pravico vožnje samovoljno razširjajo, kar je po postavi nedopustno. Vojaški rok drugega sina. I. O. K. Ne moremo povedati, če ima vaš drugi sin pravico do skraj-šanega roka. ker nisle povedali svojih rojstnih podatkov in oboli sinov. Očividno velja za vaše sinove določba zakona, ki pravi: V rodbinah, kjer je več moških in jo oče manj kakor 60 let sinr ter ima prvi sin. ko je potrjen, mlajšega brata, ki je najmanj 17 lel slar. služila prvi in drugi brat po vrsti popolni rok. naslednji brat. če ga imata pa služi skrajšani rok. Porok in zaščita kmeta. H. H. R. Državnemu vpokojencu slo skupaj z nekim posestnikom mesečni rok za odstranitev takega drevja. Ker je cesta občinska, ima edino občinska uprava pravico izdati nalog, da se drevje obseka, odnosno ga »tati obsekati. Opozorite občino na ta nedostalek, ki naj ga odstrani Pravico neovirane procesije po javni poli ne morete izgubiti, če vsled drevja nosijo bandera po travniku. Pritožba proti davku. P. P. — Pritožbo proti neposrednemu davku, med katere spada tudi pri-dobnina, lahko vložite v 30 dneh po obvestilu o predpisu davka. Vložite jo pri davčni upravi. Druge poti ni. Kazen prestopka obrtnega zakona. P. I. — Z ena izdeluje čajno maslo iz mleka domačih krav Poleg lega tudi maslo dokupuie, da s tem zadosti potrebam sv«, jih odjenialcev. Radi tega je b'la kaznovana I*. obrtnem zakonu. Vprašate, če naj se pritoži in če sme izdelovati maslo iz mleka domačih krav. Obrtno oblaslvo, ki je ženo kaznovalo gotovo smatra, tla jc izdelovala maslo v takem obsegu, da lo delo spada pod predpise obrtnega zakona. Ta zakon določa, da ne spada pod njegove predpise med drugim kmetijska proizvodnja (poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo itd.) kakor tudi njena postranska dela, če se v njih predelujejo lastili proizvodi v manjšem obsegu. Ako sle mnenja, da je žena izdelovala maslo samo v manjšem obsegu, vložite pritožbo in zastopajte v njej to stališče Ce boste uspel', st pa ne ve. Oddaljenost zidanega poslopja od sosedove meje. A. B. - Radi bi vedeli, kako daleč od sosedove me>-! smete postaviti zidano pralnico in drvarnico ter če je potreben za zidavo pristanek soseda. -- /a zidavo je potrebno dovoljenje stavbne oblasti (občine), ki mora k stavbnem ogledu povabiti tudi soseda. Sosed bo tedaj lahko iiovedal, cc ima kakšne ugovore proti zgradbi in kakšne. Cc sosed nima nobene zgradbe ob meji in z novo zgradbo ne bi v nobenem oziru kratili sosedu kakšnih pravic, lahko postavite zgradilo lik ob meji, seveda, ako boste dobili stavbno dovoljenje in ako iz javnih ozirov ne bo zapreke, da na tem mestu gradite. Sprejem k vojaški godbi. A. P. Z. — Sedaj se sprejemajo gojenci v vojno muzičko šolo v Vr.-cu. Med drugimi pogoji se zahteva za sprejem starost od 14 do 16 let in dovršena osnovna sol a. Vse drugo pa vprašajte na vojaškem oddelku okrajnega načetstva. Vloga pri zaščitenem zavodu. J. S. T. — S tožbo ne boste nič opravili, četudi rabite denar za gradbo. Zaščiteni denarni zavod bo dolžan izplačevati vlogo po izplačilnem načrtu, ki mu ga odobri ministrstvo. — Ce graditelj na to pristane, mu mesto plačila lahko odstopite svojo vlogo; prisiliti ga pa k temu ne morete. Sprememba gradbenega načrta. J. S. — Ako nameravate graditi drugače, kakor po odobrenem načrtu, si morate poprej izposlovati od stavbnega oblastva odobritev spremenjenega načrta. Za f>ro-šnjo glede izpremembe projekta, ki ima za posledico zvišanje vrednosti zgradbe, sc pobira t/, vrednosti prvotno |iobrane takse iu na razliko zvišane vrednosti šc |x>lna laiksa. določena jx> navodlilih o gradbenih taksah. Ce ostane vrednost ista, ali če se zmanjša, se plača le 1/, prvotno pobrane takse. Takse se nc vračajo, ako se opusti graditev. Kmetijski nasveti podpisali zadolžnioo kot porok.Dolžnik ni plačeval niti obresti in sedaj posojilnica izterjava svojo terjatev potoni prisilne dražbe dolžnikovih nepremičnin. Posojilnica je pred dražbo pozvala vas. da plačujete dolg. Vprašate, če je posojilnica upravičena samo odo vas izterjati dolg in če v leni slučaju morete kaj izterjali od drugega poroka, ki ip kmet in spada pod zaščito. Kdor se jo obvezal kol |iorok iu plačnik, je odgovoren nerazdelno (solidarno) kot sodolžnik za ve.s dolg. Upniku je dano na voljo, da toži najprej glavnega dolžnika, ali poroka ali oba hkratu. Drugače pa je mogočo poroka šolo lodaj tožiti, kadar glavni dolžnik na upnikov sodni ali izvensodni opomin ni izpolnil svoje obveze. Ako je dalo poroštvo več oseb za isti znesek, jamči vsaka oseba za ves znesek. Ako pa je ena od njih poplačala ves dolg, ima pravico terjati od ostalih porokov povračilo in sicer po enakih delih. Kar se pa tiče zaščite pa določa uredba o zaščiti kmetov, odnosno pravilnik, da kmet, čo jo |>orok ali solidarni dolžnik, odgovarja po predpisih uredbe, čeprav glavni dolžnik odn. sodolžnik ni kmet. Porok ali solidarni dolžnik, ludi če ni krnel, pa odgovarja za obveznosti enako, kakor glavni dolžnik, odnosno sodolžnik krnel, če v vašem slučaju vpokmeuec ni kmet in hi vi, ki ludi ne spadate pod zaščito po uredbi o zaščili kmelov, plačali dolg, bi mogli zahtevati povrnitev polovice plačanega zneska od drugega poroka, ki je zaščiten kmel, samo v smislu predpisov uredbe o zaščiti kmetov. Kttltik od posestva državnega nameščenca. 0. P. L. — Državni nameščenec mora od svoje privatne imovine plačevati odkupnino za ljudsko delo, če plačuje lelno nad 100 dinarjev neposrednega davka, sicer pa je od zasebne imovine cestne obveznosti oproščen. Kakšne druge možnosti za o|>ro-slitev pa ni. Državna služba. T. B. Radi bi vedeli, v kakšno državno službo bi bil lahko sprejel trgovski pomočnik in. kakšni pogoji se zahtevajo za sprejem. Glavni pogoj je predpisana šolska izobrazba, o kateri v do|>isu nisle ničesar povedali. Zalo vam tudi ne moremo dali ločnega odgovora. Sicer so pa državne službe taiko raznovrstne, da je nemogoče, da bi na leni mestu vse naštevali Krajše bo, da vi navedete, v kakšno službo bi radi vstopili in nas vprašate, če je to z ozirom na vašo šolsko kvalifikacijo mogoče. Pogoji za sprejem v državno službo so navedeni v zakonu o uradnikih, ki ga najdeie v -Službenem listu« dravske banovine 7 dne 15. aprila 1031. Zaradi drevja ob občinski poti ovirana procesija. R 1. Preko travnika vodi občinska pot, |x> kateri hodijo običajne procesije z bnnderi. Lastnik travnika jc pred leti obsadil to [x>t s sadnim drevjem. ki se jc že tako obrastlo, da ni mogoče več z handeri skozi. Pač pa jc lastnik dovolil, da nesejo bandera po travniku |x)!eg drevesnega špalirjn. Kdo jc upravičen, da se potegne za stoleluo pravico neoviranega pohoda procesije z banderi po Icj poti? Kako in kje naj sc doseže ta pravica? Ali se izgubi pravica neovirane procesije |x> tej poti. ako vsled drevja nosijo bandera po travniku? Naredfoa o zaščiti javnih cest (torej toda občinskih) in varnosti prometa na njih (občni cestni red) predpisuje, da drevje in vejevje nc sine segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javni cesti Drevje in vejevje, ki visi na zemljišče javne ceste, ovira |>roniet ali zastira pregled, se mora odstran.ti. V Icj naredbi, ki je stopila v veljavo 14. julija 1933, jc bil določen šest- PrirezoTanje trtnih vršičkov ali vršičkanje. A. I. R. — Radi hi vedeli, kdaj je pravi čas za pri-rezovanje trtnih vršičkov, saj je to delo v poletni dobi zelo važno. — Vršičke trtnih mladik pri-režemo (navadno pravimo temu delu vršičkanje) nekako sredi avgusta in je to sploh zadnje delo prod trgatvijo. Sicer ni potrebno držati se točno loga roka. ampak načelo velja, da začnemo vršič-kati tedaj, ko rast Irte pojema. Trs poganja že šibkeje in pod mestom vršičkanja se le še redko pojavljajo novi poganjki. Mladike začno od spodnje slrani rumeneti in rjaveti ter postajajo leseno. Vršički se nekako prolegnpjo in stoje pokonci, dočim so za čas bujne rasli skrivljeni in več ali manj obrnjeni navzdol. To so znaki dobe, ko začnemo vršičkati. — Vršičkamo pa zato. da je zemlja kar najmanj v senci in da so bolj obsevani spodnji listi, ki stoje blizu grozdov. Očesa na spodnjih delih mladik se lepše razvijajo, kar je važno, ker se prihodnjo spomlad nad iomi očesi režo rodni les. S tem preprečimo, da se redilni sok, ki kola po trti navzgor, ne uporablja več za rast mladik, ampak za zorenje oče« na spodnjih j delih mladik in za zorenje grozdja. — Prezgodnje j vršičkanje, ko so trte še v polnem soku, ni na 1 mestu, ker očesa po rezi ponovno odganjajo, kar i Irs le slabi. Novo poganjke bi bilo potem še en- | kral vršičkati in jih, ker so jako občutljivi ja \ glivične bolezni, ponovno škropili in žveplati. — Če so pa spodnji listi poškodovani radi (očp, tedaj sploh 110 vršičkamo. ker so gornji mladi listi potrebni za prehrano trsa in zorenje grozdja. — Odrezano vršičke odstranimo iz vinograda in jih porabimo za kompost ali za krmo. če jih nismo škropli 7. modro galico ali s kakim drugim strupenim škropivom. Sudanska trava. S. R. O. — Žolite vedeti, ali je za vaše kraje priporočljiva sudanska Irava, kako se goji, na kakšni zemlji in kolikšna je njena redilnosl. — Pred nekaj leti se je skoro v vsej srednji Evropi razvila močna propaganda za novo vrsto krme — sudansko travo, ki naj nadomesti vsa druga zelena krmila. Videli je pa, da se je to navdušenje že ohladilo, kajti vedno manj je slišati o njej in ludi v Vojvodini, kjer so jo začeli na veliko gojili, jo že opuščajo. — Kaj pa je sudanska trava? Ta je baje divji sirek. prednik našega navadnega sirka. ki ga sejemo ob robovih naših njiv. V Ameriki in Italiji ga precej sejejo za zeleno krmo. Glede toplote in zemlje ima zahteve kol koruza ali sirek in jo sejemo tedaj, kol te dve rastlini. Sudanska trava jo trajnica, ki po košnji še dva do Irikrat odžene. Kot zelena krma sliči koruznici. Zahteva globoko močno zemljo in seveda toplo podnebje. — Za našo zemljo in za naše podnebje ta trava ni gospodarsko upravičena, ker pri nas dobro uspevata domača detelja in bičema. Oledc svoje redilne vrednosti ne moro tn trava tekmovali s tema deteljama. Pa tudi glede poljedelstva je slaba, ker izčrpa zemljo, medtem ko jo detelje okrepijo. Iz teh razlogov ne moremo priporočati sudansko, trave, ker imamo v drugih domačih rastlinah mnogo boljša krmila. Hrošč, »fižolar« na letošnjem fižol«. A. M. S. •— Poročate, da ima zrnje letošnjega fižola črvička. ki leži pod lupino, okrog sebe pa ima v moko zdrobljeno fižolovo jedro. Fižol ima na zunaj, kjer loži ličinka zvita, majhno črno piko. Radi bi vedeli kaj več o tem škodljivcu. — Ta škodljivec fižolo-vega zrnja jo fižolar«. ki je soroden enakemu hrošču na grahu in bolni, ki ju nazivljemo grahar in bohar. Pri nas je bil do zadnjih let le malo znan; začel se jo širiti iz Hrvaškega in ga je vsako lolo več. Razvoj tega hrošča je tak: Samica izleže jajčeca spomladi, ko je fižol odevelel in se dela prvo slročje. na to. da se izvale. Izleglo ličinke so zarijejo skozi slročje v mlado zrnje in ker se zelo počasi razvijajo, doraste zrnjo do navadne velikosti. Preden se razvila ličinka v zrnu zabubi, ga izdolbe prav do kožice, lako, da je videti to mesto 1111 kožici kol črna pika. Šele spomladi so iz bube razvije hrošček, ki razgrize kožico in prileze ven. Ta se zopet ob cvetju fižola pari in samica začne poleni leči jajčeca na slročje. — Če je fižolar že v zrnu. mu ni več pomoči. Pač pa ga lahko uničile spomladi v fižolovem semenu, ki ga pred saditvijo namočite v petroleju. Umorile ga ludi, ne da škodujete Unijivosti semena, če ga segrevate v peči ali v sušilnici pri 50" C, 24 ur. Lahko ga tudi prisilite, da zapusti zrnje na Ia način, dn postavite lo na lopel proslor od 20 do 25° C, kjer ga pustile 4—6 dni. Ko zleze ven, ga presejele nad vodo ali petrolejem, da tam pogine. Vzrok sesirjenja mleka takoj po molži. Kaj je vzrok, da se kozje mleko sesiri takoj po molži, ko se da kuhati. Ali je koza bolna? Mogoče jc krma kriva? Krmim navadno sladko seno. O. M. V. Scsirjenje (sesedenje) mleka takoj po molži povzroča velika množina kliic. ki razkrajajo v mleku mlečni sladkor v mlečno kislino in ogljikov dvo-kis. Mlečna kislina vpliva v mleku na mlečno sir-nino in jo zasiri. Lahko j>a so istočasno v mleku tudi klice, ki proizvajajo sirišče, po katerem sc mleko zasiri. Ako hočete odpraviti navedeno napako, morale vpoštevati največjo snago pred, med m jx> molži. Skrbite, da bo v hlevu vedno dofolj dobrega zraka in svetlobo, ki silno uničujeta omenjene klice. Dalje skrbite za snago v hlevu samem, zlasti da bo žival imela vedno čedno, suho ležišče ali stajo. Hlev prezračite vselej dobro tudi pred molžo in molzite, ko jc v hlevu zrak čist in brez prahu. Še bolje je, če mol zete zlasti ob ugodnem vremenu zunaj na prostem, kjer je zrak najbolj čist Nastiljaite in krmite živali vedno šele fx> končani molži. Pred molžo osnažite vime in njegovo okolico s čedno mehko volneno brisačo. Ce je vime močno onesnaženo z blatom, gra najprej obrišite s čisto mehko slamo, ga zmijte z mJačno vodo in nato dobro osušite z brisačo. Molzite le v popolnoma čisto jvosodo. Da bo posoda res snažna, izplaknite jo takoj po uporabi najprej v mrzli vodi, nato dobro zmijte pločevinasto ali aluminijasto posodo v topli raztopini sode, leseno pa v toplem apnenem mleku. Po takem končanem snaženju izplaknite posodo zopet najprej v mrzli in nato še v vroči vodi, nakar jo denite na primeren prostor, najbolje na sonce, da se oteče in dobro osuši. Molzite le s po-jx>lnoma snažnimi rokami. Prve mrke mleka, v katerih je navadno vse polno škodljivih klic, pomol-zite v posebno posodo (ne na tla). Te prve curke mleka s škodljivimi klicami zlijte jvozneje na tak kraj, da klice ne bodo mogle več škodovati mleku. Šele kesnejše mleko |xunolzite iz vimena v pripravljeno kehljioo vselej dobro do zadnje kapljice. Po končani molži odnesite mleko takoj iz hleva, ga precedite, prekuhajte, nato jva hitro shJadite v čim bolj mrzli vodi in ga hranite v hladnem, čednem prostoru, če ga takoj ne porabite za živež. Le z največjo snago kmalu odpravite napako mleko. Moda se ponavlja Modi ozkih kril in oblek je — takorekoč — odklenkalo. Saj je že skrajno' čas, da preneha ta moda, ko šivilja res že več ne ve, kje bi še kaj izožala! Krila so tako tesna, da ovirajo pri hoji in se kvarijo pri sedenju, raz park i pa taiko smešno opletajo krog gležnjev in spravljajo nogavice v nered. Ta moda, ki je s |>ritjiravanjem do skrajne ne-okusnosti izmaličena, nam je že zoprna in smo se je naveličali. Za jesen in zimo nam obeta moda — kar s* kroja lice — široke razgibane obleke, z nabranimi m položenimi gubami. — Krila, oziroma obleke sc tesno oprijemajo bokov, na spodaj pa stremijo narazen. V modi so globoke, zaporedoma |x>lo?ene gobe. le gube so na bokih do tri prslc široke in sc ožijo proti pasu do zahtevane pašne širine, na spodaj pa padajo na široko. Razen položenih gub so v modi votle gube, razni zvončasti vstavkii in j>liseji. Rokavi so večinoma nabrani, pa tudi na ži-votku se pojavljajo naberi. Dolžina oblek za na ceslo je nekoliko nad gležnjem, večerne iu slavnostne obleke pa so daljše. K širokim oblekam bo treba širokih plaščev i« ogrinjal — in kajjiada šnrokih spodnjih kril. Široke obleke sc j->rav tako lepo prilegajo vitkim, kakor ludi močnim postavam; vitkim |:osta vam podčrtajo vitkosl. močnim pa izenačijo linijo Modno geslo je torej: široko in bogaitol M. Ke. Na Veliki planini ... ''' »•' ■ f m -..«* v •H«' -'-1-' -•"■v ";ir ^ 4 ■ i - 4». . y ^mk: u; L zs. iil 1' itli*' arfSfeatSi - ■ & ž 1 ir |L & *, ■,, Nu Francoskem je eksplodirala lokomotiva pri železniški nesreči. Smrt iz oblakov Več in več ljudi umrje zaradi strele. V ameriških Združenih državah so dognali, da umrje od milijona ljudi — 8 ljudi, ker Ireščl vanje. Žalostni rekord, da inui največ nirlliev zaradi strele, pa ima južnoafriška Unija — In sicer &"> ljudi oii milijonu. Nato sledi Avstralija, kjer umrje zaradi strele S ljudi od milijona, torej osemkrat več ko ua Angleškem. — Zakaj je baš v Južni Afriki toliko smrtnih slučajev zaradi si rele? Vse so poizkusili, vladna poslopja in veliko hiše so opremili s strelovodi iu drugimi napravami zoper strelo. A na neizmernih travnikih, na »Veldu no morejo storili ničesar, da bi zmanjšali lo, razmeroma visoko število smrtnih slučajev. Važno za te smrtne slučaje je seveda lo, ker je sestavljeno nizko gričovjo južnoafriške puščo večinoma iz kovlnaslega kamenja. V poletnih nočeh jo opaziti, kako švigajo majhni, modričasti bliski iz gričev. Iz dalje Je Ia prizor prav čaroben. — V vseh drugih deželah bi žalo-Igre. ki v Južni Afriki dogajajo v poletnih j mesecih, povzročale strah in grozo, a prebivalci I so se jih Iu že navadili. Nekdo Je kratko sporočil: »Sicer nič novega — le v mojega prijatelja, nje- ' govo ženo in nekega zamorca je treščilo... Nedavno je treščilo v poročni par, ko sla šla v cerkev. Na meji deželo llasulo ie jezdilo trojo policijskih čet. Nenadoma Je nastala huda ura. bliski so švigali in |e treščilo: dva uradnika in štirje konji so bili koj mrtvi. Trinajst mož in več konj je omedlelo. Mimo smrtnih slučajev pn škoduje strehi še drugače: Koliko je ljudi, ki dobijo živčne napade, preden Je nnvilila, in neka gospa je vedno oslepela, ko i-e je bližala huda ura. Neki častnik jo popisal južnoafriško nevihto: Ta huda urn je moje najhujše doživetje. Strahovito grmenje in bliski, iln si res slep, polnijo ozračje. Niti za hip ni utihnilo bobnenje. S tovarišem sva sedela v istem šnloru. Strmela svti drug v drugega iu sva natančno občutila električno sunke, kadar se je zubliskulo. Hirali naju je bilo. Elektrika iz oblakov je izzvalo elektriko najinih telos. (V bi bila ležala na llelt. ne hi doživela lega. I'o na-vilili sva bila oba omamljena iu čudila sva se. da sva bila še živa. — V leh pokrajinah dobivajo demnnle, Mimo drugih nestor iu neprelik so demanli še s temi strahotami pač drugo poplačani. s mm* * pip * .Mil' K Svobodno mesto Udansk z Marijino cerkvijo. Dirka železnih kom Milan, prav za prav Milanček, saj Je hll najmlajši med nami, je dva dni doma sekal drva pozno v noč, Ivnn |ia je ves teden pred odhodom pomagal očetu v pisarni. Ante in jaz, ki sva si izposlovala »dopust« od staršev brez otnojitve, sva pomagala Ivanu in Mllančku, da Je šlo delo hitreje od rok. To je res čudno: če II mati ukaže nasekati drva, se obotavljaš, iščeš izhoda na lovo in desno, oprimeš se najtanjše bilke, samo da ti ni troba prijeti v roko sekire. Ko pa te prosi prijatelj, rla mu pomagaš, se ti pa koljejo čoki pod sekiro, kot bi sekal klobaso. Vso Je šlo v redu, Milnn in Ivan sla opravila delo v rokord-inem času. Prvi Je prikorakal na kolodvor, skoraj uro pred odhodom kamniškega ekspresa, naš Ante. Obilen nahrbtnik polti brasna In veliko sklede ter ponve zunaj nahrbtnika so ga izdajale za kuharja. Kuhar! Ako se mu žgancl prisinodljo, ali pa, če so mu ponosreči, da napravi polento namesto žgancev, je revež obsojen na brezpogojno zasmehovanje. Seveda Je pa tudi res, da sam dvakrat bolj uživa, če se mu posrečijo okusne in lepe palačinke, brez katerih taborenja sploh ni. Pa ga moram že vnaprej pohvaliti, da se mu jo vse »posrečilo«. Ivan in Milunček, ki sta si z delom priborila dovoljenje za taboreče, sta primahala skupaj, zavedajoč se, da sta si počitek v planinah zaslužila. In ko sem se jaz svečano s tramvajem pripeljal na kolodvor, so me vsi trije že v pripravljenosti na skorajšnji odhod in z nekim rahlim nemirom v srcih sprejeli medse. Vožnja do Kamnika:, če po pravici povem, prehitro je vozil svetovno znani kamničan, da bi si 'mogel natančneje ogledati kraje ob progi. Skozi okna napol tramvajskih vozov z jermeni na stropih gledamo hiše, ki se redčijo in redčijo, dokler se vlak ne zareže med jiolja, okrašona z žitom in eočivjom. — Debeljač«. Milan so nevedno nasmehne. — Seveda, če bi ti rekel po kranjsko »koruza*:, bi razumel. Vlak preseka cesto. Z očmi grem po njej. V vas vodi, tja y>od hrib, ua katerem se sveti v soncu prijazna cerkvica. Vlak obstane. Ivan se nagne skozi okno: Domžale. Industrija slamnikov. Da, Iu vso slamo porabijo za slamnike, pa je zalo v glavi nimajo! Lo nekaj posta,lic še, pa smo v Kamniku. Mimo nizkih, toda prijaznih hiš jo udarimo proti Stahovici, — Poglej, kako Sv. Primož pokroviteljsko gleda na nas. — Da, da, jia so bo kmalu obrnilo in ga bomo mi pomilovalno gledali od zgoraj navzdol. Sonce se jo po svoji nevidni poti dvignilo visoko, da bi skoraj potrkalo na nebeška vrata. Zidu na levi nočo biti konec, že kilometer in čez bodimo ob njem. Na desni pa nam bili nasproti široko razkoračena, loda pohlevna Bistrica. Skoraj smo v Stahovici. Nenadoma pa se nam od zada) potuhnjeno približajo črni, grozeči oblaki, ki v nekaj minutah zakrijejo obe očesi nebeškega reflektorja. Planine pred nami potemnijo, v nas pa se naseli otožna vznemirjenost. — Nevihto v planinah bomo doživeli, plaho preseka tišino naš kuhar Ante. Stahovica je pred nami, sonce le včasih še za slovo pogleda iz višine, morda nas hoče opozoriti na nevarnost, ki jo pripravljajo črni vodeni orjaki nad nami. Srečali srno krnela in ga vprašali, koliko časa bo deževalo. — Dolgo uc bo, se odreže, pa je prav potrebno za polje, dolgo ga liani že ni Bog dal. Samo da bi nam vse ne potolklo. Takrat sem se spomnil Gregorčičeve »Oljke-. Le Ivanu ni šlo vreme do srca: -— Veš kaj Ante! Ce bo lilo, baš nastavil ponve, da se bo voda natekla! Ante pa je le rahlo raztegnil ustnice in dalje študiral svoje kuharske recčpto. Prekinile so gu šele prve kaplje, ki so ga neusmiljono božale po licu in vratu. Udarili smo proti Črni, iti pustili — sicer s težkim srcem — ob strani pot, ki nas je tako poželjivo vabila k Sv. Primožu. Črna! Da, ros Je bila črna, saj so se nad njo podili tako tetnni oblaki. Dobro smo vedeli, da bomo v črni prespali noč pri gostoljubnem Logarju. Le enemu je bilo težko: kuharju, ki nam ta dan ni mogel pokazati svoje kuharske umetnosti. * Zjutraj nas je zbudilo zopet smejoče se sonce, ki je neusmiljeno pošiljalo žarke kot strelioe na pravkar posušeno mrvo, ki nam je služila 10 noč za perjanico. Odprlo nam je zaspane oci in nas spomnilo, ila je čas za odhod. Strmo so dviga pol, prestrmo, da našemu kuharju bije srce, kot pokvarjen gramofon. Tla So še mokra, ntti kartihi na cesti sc niso posušili, korita pa so polnil vode. — Ivan, nikar ne misli, da tečemo mnrn-thonskl tek, se oglasi Milanček, ki pa jO drugače dobro hodil. Najbrž ga Je skrbelo, dn ne bi Ante izpihal vse svoje kuharsko znanje, ko jO tako močno sopel. Nekaj minut smo počivali. Gledali smo v dolino. Daleč doli na levi je samevala Orna, ki pa je bila danes zlata v jutranjem soncu. — Jagodo, je zavriskal Milan. 2o je ležal na tleh njegov nahrbtnik, on pa čepel ob rdečem šopku jagod. — Da, tudi zgoraj bomo šli ponjo. So prav dobre s sladkorjem, je razlagal naš kuharski prvak. Pa nlento Šli, zakaj ne, bom pa povedal pozneje. Skoraj pol ure smo čepeli ob njih. Kot magnet so nas privlačevale tiste drobne, rdeče in tako lepo dišeče pike med travo. Nad seboj smo zaslišali enolično, loda prijetno zvonjenje kravo - vodnice: prvi planinski pozdrav. Še sto inotrov naporne hoje, jia smo na vrhu. Prostrani pašniki, jiosuti b pastirskimi kočami, tam zadaj nekje ziden smrekov gozdič, na levi nevarno navpično skalovju ograjeno z bodečo žico. da ne zaide živina nanj, pisane krave in med njimi mladi pastirčki, žvižgajoči planinske pesnil. Vse to premeriš z enim pogledom, z rahlim, zadovoljnim nasmeškom na ustih, da ti zavriska srce in se v prvem trenutku užlviš v to novo planinsko Življenje. Nič no tičetno. nili ne sprašujemo. Saj dobro vemo, katera izmed stotih in stolih na zunaj popolnoma sličnih koč ima odprla vrata za nas. MllatlSek se je razžlvel, poje In vriska, njegov glas sc močno odbija od pobočij Veliko planine, pn prihaja zopet nazaj na nas. Ante je pozabil na svoj veliki lovor na hrbtu, Ivan z Iniikoto prestopa majhne skale, ki kakor kosti gledajo iz trave. —. V koči je. vse narobe. Pajčevlne kraljujejo od stene do stene, umazano latvice za mleko ležijo po tlob pod gorami prahu in okrog pograda le.zi raztresena mrva. Ko pa nastopila Ante In Ivan ter odločno pomečeta vep ves nepridlkrav, smo se vselili mi, ljubljanski študentje — v pastirsko bajto. Gospod hišni posestnik, pri katerem smo najeli to enosobno stanovanje, torej vso vilo, ki pa je brez oken in dimnika, le z majhno lino v strehi, »e jo približal svojemu posestvu. Dogovorili 6nto se z njim, dn mu bomo plačali najemnino s tobakom. Razumel Jo, da smo študentje, da smo komaj zbrali tiste kovače, da smo sploh prišli. — Meni jo tako vseeno, Jo dejal, če je koča prazna ali polna, samo da mi ne napravite škode. Seveda smo mu obljubili, da borno pazili nanjo. kot bi bila naša. Ivan Je zakuril, Ante pa jc privezal kotel nad ognjišče z močno žico ter liani skuhal kotilo: žgatiee in mleko. Pastirska hrana v pastirski koči med pastirji! — Ne bi Jih zamenja! z ljubljansko pečenko! je dejal Milan. Vsi smo mu pritrdili, kuhar jmi jn bil počeščen in gromko je pritrdil: -Res je k Kmalu smo se udomačili. Moževali smo — kakor pravijo na planini — z mladimi pastirji, ki so se plahi in nekam tihi, ki stikajo |>o skalah za planinkanii in jih |ioteni hranijo v kozarcu na polici poleg velikih lončenih skled mastnega mleka; moževali smo s starimi izkušenimi dedi, ki vedo toliko bajk o planinah. Največ smo so držali Janeza. Star očanec je, močan kot Peter Klepec z močnimi črnimi brki pa prijaznim pogledom. Kmetje so mu radi zaupali živino, saj je pazil nanjo bolj kot marsikateri gospodar. VSak večer smo sedeli pri njem okrog ognjišča, on pa nam jc pravil o svojih mladih lotih, o Galiciji, kjer Je bil pri vojakih irt o svojih doživljajih v planinah. Povedal Je, da straši v Tomaževi koči, da hodi stari Jernej nazaj, kakor je obljubil teden pred smrtjo. Z zanimanjem smo ga poslušali, pri tem pa pili kot olje gosto mleko, ki ga je pravkar namolzel. Nekoč sem mu prinesel cigaret. — Hvala, fanti Pa jih ne bom pokadil. Jih bom prihranil za nedeljo, ko bo god sv. Ane, patrone naše župnijo na Gozdu. Skrbno jih je spravil na jiolico ob (»gradu. Les je mejil našo kočo od Klemenove. Oeem-desetletni štarcek nam je pripovedoval, da pase že štiri inpedeseto leto na planini. Gotovo bi zaslužil lepo pokojnino, pa si jo prislužil le skromni provžitok do smrti pri svoji hčeri. Vstajali smo ob štirih, ko smo zaslišali klice pastirjev, ki so gnali živino na pašo. Zbrali smo se pred kočo in čakali sončnega vzhoda. To jc užitek, ki bi ga mogel primerjati le se a sončnim zahodom na morju. — Hej, Janez, zakaj pa nosite sekiro s seboj, 5e gfcste za živino? — Pastirji Jo nosimo vodno s seboj. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je šel sedaj že pokojni Matevž — Bog niu daj dobro — za kravo. Pa se Je zapletla z nogo v grmovje In se nikakor ni mogla rešiti. Matevž Je letel domov po sekiro, ko pa sc je vrnil, je krava že obležala. Vidiš, od takrat nosimo pastirji sekiro s seboj. Pu tudi tako prav pride.' Zagledaš lepo vejo, pa Jo odsekaš za ha ogenj. * Naš Anle je zgrešil poklic. Nadarjen za kuhinjo, je šel študirat klasike, ki so mu naprtili celo popravni izpit. No, pa saj je šele v sedmi, bo še lahko presedlal. Na policah je imel razstavljeno svojo robo: moko vsake sorte, riž, nekaj makaronov, o katerih je dejal, da jih rabijo Lahi za polaganje kabla v Ameriko, sol, nekaj kakaoa in — sladkor. Posebno nevarna zadevica je sladkor. In kuhar je celo dognal, da kopni nad normalo. Spogledali smo sc, le Milanček se je nekam sumljivo ohliznil okrog ust, najbrž v strahu, da od zadnjega Skrivnega obiska pri sladkorju ni ostalo šo kaj zunaj vrat v tisto mogočno shrambo, ki jI pravilno — želodec. Kmalu smo ga tudi zasačili, ko je jedel Ia »sad prepovedanega drevesni:. Seveda kazen ni Izostala; h kovaču, ki ga Jo dal za mleko za desel dni. je moral priložili še za pel litrov mleka. Sladkorja je pa le zmanjkalo. No, vidite, zato nismo mogli |io jagode, ker sladkorja ni bilo! Milartčku pa smo prepevali pesmico, zloženo prav njemu »v čast': Za deset dinarjev prav ves teden živiš, če nisi sladkosneden, pa jagode bi jedel sladke, če pameti ne bil bi kratke! * V nedeljo je na planini polno ljubljanskih Srajc. Vpijejo in vriskajo, da jih je polna vsa planina. Ko smo šli zjutraj mimo turistovske koče na skale po planinke, smo zagledali elegantno damo v pidžami, sedečo na blazini s sončnikom v roki. — Ce bi jo Janez videl, bi jo prav gotovo zvezal, misleč, da Je znorela, Je prav umestno pripomnil Ivan, — Filmal bi jo, ko bi me ne videla. Mislim, da bi jo Planinski Vestnlk s pridom uporabil za zabavo svojim čitateljem. Tam od Črne so privriskali fantje in so pri-ela dekleta. Kakih petnajst pastirjev se je utiralo okrog te pisane, vesele družbe, celo šepavi trafikant France je prišel, o katerem pravijo, da nikomur ne zaupa, z nikomur na svetu ne Izpri-govori prijazne besede in se nikdar ne nasmeje. Stopil je vstran, se naslonil na les, držeč v uslih svojo obžgano pipico in od daleč gledal veselo družbo. Ko so se vsi smejali, je on ostal mrk, kot bi ga vse skupaj ne zanimalo. Morda je mislil na svojo mladost, na listi grozili trenutek v vojni, ko mu je razmesarilo nogo, ko mu jo za vedno Odbilo smeh z obraza in zadovoljstvo iz srca. Pa ga pastirji razumejo, nihče ga ne nadleguje in 6e lisli redki, ki pridejo k nJemu po cigarete ali tobak, odidejo hitro, brez razgovora s komaj slišnim pozdravom. * Nenadoma, prav ko smo natepavali palačinke, Sfi prikaže pri vratih Bruno iz Ljubljane. — Kaj te Je za Boga prineslo ir. LJubljane, ga po prvi osuplosli Šaljivo, s polnimi usti vpraša Ante. — Kočo iščem za profesorja iz Ljubljane! — Pri r»«? — Ne. Vsb sem prilel lo povpraSat, 8e morda rabile kaj marmelade za palačinke ... Ante je kot besen skočil k njemu, mu vzel nahrbtnik in ga vljudno povabil v kočo: — Prav si prišel. Palačinke imamo, sicer no-nnmazane, vendar Se hočeš... Bruno Je seveda Izvlekel marmelado In Jih vsem namazal. Pri jedi pa je bil skromen. Samo devet oalačink je pojedel... Pa smo se dobro Zadnji mesec tega leta bomo obhajali stoletnico, odkar je bila v Evropi o I v o r -jena prva železniška proga. To pa ne bo lOOletn ica prvih železnih konj — lokomotiv, zakaj prva uporabna lokomotiva je bila nare|ona že leta 1813 (IIedley) in leta 1825 (torej deset let pred prvo otvoritvijo železniške proge v Evropi) je na Angleškem na progi Stockton—Darling-ton zapuhal prvi vlak. Vendar ni niti lela 18!i(, niti 1825 rojstno leto železnic, nili ne 1835 leto. ki Je znamenito le za zgodovinski razvoj železnice. Rojstni d a n železnice je in ostane 7. oktober 1829, ko jo bila slavna »bitka lokomotiv pri Rainhillu . George Sto-pbenson, mož. ki se je povzpel od kravjega pastirja1 do tehnika, iznajditelja in slednjič dn slavnega graditelja strojev in stvaritelja prve tvornice za lokomotive na svetu, je dosegel, da se Je parlament zavzel z njegov načrt. Po dolgem oklevanju se je angleška vlada odločila, da preišče »dušo in ohisli nove lokomotive in dožotlc, ali je zrela in uporabna za promet, ali je kaj vredna in ali more glede hitrosti tekmovati s poštnim vozom. Misel, da hi delovanje »železnega konja« merili s pravim, živini konjem, nas dnn-danes pač samo zabava. A tedaj je hiln ljudem tudi le v zabavo, vendar v nasprotnem smislu. Dejali so: 'Ali je še kje kaj bolj trapastega kn misel, da bi človek naredil lokomotivo, ki bi bila še enkrat bolj urna ko poštni voz?! -— Vendar je dirka pri Rainhillu (|iri Liverpoolu) navzlic ugovorom tedanje — največ zaradi ladje-delske konkurence — dokazala, da more biti tudi izdelek človeških rok kaj vredna. Štiri lokomotive: Ericsonova Noveltv . ilackvvorlhova Sans-pareik, Burslallova »Perseverance in Slo|ihenso-nova »Rockcl so 7. oktobra 182!) tekmovale druga z drugo. Za tedanje ljudi In njih mišljenje so razumeli z njim., Vso noč smo pretarokirali do sončnega vzhoda. Potem je ostal pri nas 5e dva dni, prav do takrat, ko smo tudi mi uvideli, da moramo napovedati konktlrz in se presolili nazaj v Ljubljano. Dvanajst dni smo prebili na planinah, dvanajst dni občudovali razkošje planin, ki jih Je I postavil Stvarnik v veselje in dobro človeku. Kaj smo hoteli več? Prijatelji smo se zbrali, dn smo , odšli spoznavat drugačno, kmečko življenje, da smo se kol čebele medu naplll gorskcgti zraka In se spet prijatelji vrnili nazaj med stene sivih lilš stokrat bogatejši na duhu in telesu. (Marjan V—a.) bile le lokomotive velikanski, neznanski neslvori, j ki so sn zlasti odlikovali s smradom, dimom In hrupom. Pu so lo navdušilo ljudi, ki so jim vzkli-! kali v pozdrav, ko so jih gledali lik proge in zn-, sledovali njih uporabnost. Velikansko je bilo navdušenje, ko jo Slepltennnnnva Itockel- s hilrico 22 milj, sopihajoč in puhajoč kol zmagovalka dosegla svoj smoler. Pn dogodek je pomembno vplival na nudaljni razvoj železnice. Zatorej je lokomotivska bilka pri Ivainhillti zares rojstni dan železnic. ★ Kranj Dr. med. Janho Kalan Specialist m uslne in zobne bolezni, ho otvorll zoboztlravniško prakso dne 12. avgustu t. 1. v Kranju na Stros8niayer,jevont trgu št. 4(Glavnem Irgu) nasproti župne cerkve. Vhod poleg Ljudskega" doma. Ilofel „Sfara posta Hranf restavracija in kavarna dnevno konccrt prvovrstnega jazz orkestra Slavni ruski pisatelj Anton Čehov, ki Jc bil vso življenje bolan (Imel j« jetiko), jo na| rajši pisal humoreske. In ko je. diisl slaven, ven dat v bornih razmerah umrl, je na moskovskem kolodvoru zaigrala vojaška godba, ko so |iripoljiili njegovo krslo. Ljudje so si- čudili, odkod toliko Jalti za pisatelja, ki je reven umrl, u kmalu so videli, ila godba ni veljala njemu, inurvou nekemu vojaškemu dostojanstveniku, ki so prav lak r,it pripeljali njegovo krslo. Krsto s truplom Čchovn |ia so vzeli iz zelenega tovornega vagona. In na vagonu jc bil napis: iZa ostrige«. Humoreska... Cesta po sredi Slov. goric Še ni dolgo, ko smo v Slovencu filiali stvarno utemeljen članek o nujno potrebni novi železniški zvezi od Maribora do Bučečovec. Zal je danes težko izvesti to staro zamisel in stvarno potrebo Slovenskih goric, ker živimo v dobi trajnih gospodarskih in finančnih stisk. Niti ni pri današnjem vse bolj moderno razvijajočem se prometu avtomobilov priporočljivo gradili zelo drage in nerentabilne postranske železniške proge, ko more prvorazredna cesta služiti istim in še širšim potrebam ljudstva in vsestranskega prometa. Saj bo železniška uprava, če se hoče obvarovati prometne zaostalosti in vseh njenih poraznih posledic, tudi sama morala celokupen svoj obrat s temelja preosnovati in prilagoditi duhu in potrebam časa, na že obstoječih postranskih železniških progah vpeljait motorno, brzo obratovanje ter obenem skrbeti za močnejSi dovoz na glavne proge z ureditvijo lastnega avto-mobilnega prometa v krajih, ki nimajo železnice. Po vsem leni je jasna nujna potreba, da se dogradi v ravni črti po sredini Slovenskih goric prvorazredna cesla od Maribora, odnosno v priključku od že obstoječe, od Senarske čez Sv. Anton — Kraljevci—Sv. Jurij ob Ščavnici—Bučečovci na že obstoječo za Ljutomer, a po drugi strani čez ver-žejski mosl za Prekmurje (Beltinci—Murska Sobota oziroma Dolnja Lendava). Podrobno utemeljevali nujno potrebo imenovane ceste je pač odveč za vsakega poznavalcu in objektivnega razsojevalca prilik, gospodarskih in državnih, narodno-političnih in obrambnih, krajevnih in socijalnih, pa tudi tujsko — in splošno prometnih (»treh. Zdi se nam, da se poklicane države in banovinske oblasti, pa tudi pristojni krajevni organi in merodajni faktorji še vedno vse premalo zanimajo za to glavno prometno žilo, ki bi naj vse ostale tukajšnje banovinske in občinske ceste povezala v sistematično enolo ozir. celoto, obenem pritegnila Prekmurje v ožji naš narodni objem. Smatramo, da treba tej glavni prometni žili Slovenskih goric s Prekmurjem, ki bo v nadaljevanju podravske proge tekla v ravni črti od Koroške do madžarske meje, dati prednost pred vsemi drugimi cestnimi načrti ter energično pričeti z velikopotecnim prekategoriziranjem, prelaganjem in dozidavanjem že obstoječih cest. Hvaležni smo pa, da se je vsaj najbolj zaostali in stvarno neprehodni del celokupne proge, t. j. Sv. Anton—Kraljevci (1.8 km), letos pričel graditi; ali kliub ceneni gradnji in skrajno nizkim mezdam, kar pač najbolj dokazuje stisko in potrebe tukajšnjega ljudstva, zaenkrat ni krito s kreditom niti to minimalno delo za tekočo sezono. Zato prosimo in apeliramo na vse, ki se jih tiče, da poskrbijo takoj še za dotično malenkostno vsoto, dalje da se; čimprej prekategorizira celokupna proga za državno ali vsaj banovinsko cesto I. reda, pa da se nadaljujejo vsa potrebna dela oziroma preložitve in dograditve na ostalih delih ceste, t. j. Sekarska—Sv. Anton ter od Kraljevec dalje v Prekmurje. Za_ dober zgled cene in razumne speljave lahko posluži nova trasa Sv. Anion-Kraljevci; a tudi tukaj bi bilo racijonalnejše, ako bi se takoj gradila kot cesta 1. reda. Poizvedovanja Najdena so bila očala. Dobijo se v trafiki Košir, tiregorčičeva ulica. Kožnivenec s srebrnim križcem in svetinjioo je bil najden. Dobi se v uredništvu. Pripomnimo naj še, da tisti, ki je v nekem dnevnem listu pisal proti nujnosti gradnje ceste Sv. Anton—Kraljevci, a v korist neke druge, pač ni vedel, v kakšnem obupnem stanju se je ta cesta nahajala, čeravno je na obe strani vezala dobre ceste, niti ni' pomislil na dalekosežni cilj in njen pomen kot del opisane glavne prometne žile Slovenskih goric. Pri oceni nujnosti, potrebe in važnosti posameznih cest ne morejo in ne smejo igrati vloge krajevni malenkostni interesi, temveč edino širši narodni in državni, o katerih naj vodi stvaren račun in objektivno odločil le pristojna oblast. Dr. J. 0ANKA BARUCH 11, RUE A U B E R PARIŠ (9°) Telef.: Opčra 98-15 — Telef.: Opčra °8 16 ISaslov brzotavkam: Jugobaruch Pans 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Tovarna konfekcije išče prvega krojača ki ie popolnoma verziran m samostojen v moški, deški in otroški konfekciji. Znati mora samostojno črtati šablone ter vse vzorce izdelati, m samostojno krojiti na električnem stroju. Ponudbe po možnosti t srbščini ali nemščini v upravo »Slovenca« pod »Tovarna konfekcije« St. 9616, Kavarno »Viadukt" oziroma vinotoč na Šmartinski cesti - oddamo takoj. Lokali se oddajo tudi za druge trgovine ali obrti. Vse se nahaja na glavni obljudeni cesti. Ponudbe na: Kregar, Medvedova ce9ta št. 8, telefon 24-44. — Ogled vsak čas po hišniku na Šmartinski cesti. Umrl nam i« ljubljeni »mč®k flndrejčeh Rozman Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne iz Sv. Petra ceste 85 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne tO. avgusta 1935. Žalujoči starši m bratca Franci in Marjan. Vila kneza namestnika Pavla pri Sv. Janezu v Bohinju. Gospodinjska šola v Marijanišču Kemik Aretz je iznašel iz mlivke narejene plošče, ki jih položiš na gredice. Pod ploščami rast bolje in hitreje uspeva. »Tebe pa še nisem videl del.Vi »Še ne? Saj delam — duševno.« »Duševno? Kako?« »Mislim si, da delam!« • Stražnik: Gospoda moja, In k( p prepovedano!« Gostje: »To nam šele zdaj poveste? Ali nas niste videli, ko smo se slačili?« Stražnik: »Saj slačenje ni prepovedano!« * »Veš kaj, ta palica je veliko predolga zate.« »Vem. a je ne morem skrajšati, ker ima srebrn ročaj.« »Spodaj odreži košček stran!« »Spodaj mi pa ni predolga! Že 37. leto vodi kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču tečaje za izobrazbo slovenskih kmečkih deklet za dobre gospodinje. Koliko stotin jih je že izšolala, ki danes krepko držijo pokonci tri vogle kmečkih domov; koliko zavednih slovenskih mater je vzgojila, ki so dale narodno klen naraščaj, mlade žilave kmečke gospodarje in gospodinje; koliko prosvetnih delavk je med njimi, ki skušajo svoje znanje, pridobljeno na tem zavodu, razširiti tudi med svoje tovarišice, ki niso bile lako srečne, da bi preživele leto dni na tej šoli. Toda ta zavod ni skrbel samo na ta način za izobrazbo kmečkega ženstva, ampak še v večji meri posredno s tem, da je izšolal gospodinjske učiteljice, ki danes delujejo po vsej državi, največ seveda v Sloveniji. Izvzemši nekaj njih so vse gospodinjske učiteljice, ki delujejo danes na gospodinjskih tečajih po deželi in na gospodinjskih šolah v dravski banovini, dovršile seminar za kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču. Nadalje je dal zavod pobudo za ustanovitev večine današnjih gospodinjskih šol v Sloveniji in za prireditev raznih gospodinjskih tečajev. Delovanje te šole se pa ni omejilo na našo •žjo domovino, ampak se je razširilo čez vso Jugoslavijo. Srbi in Hrvati so se hodili semkaj učit ustroja gospodinjskega šolstva, njih prve gospodinjske učiteljice so se izobrazile na tem zavodu in po njenem vzoru ustanavljale slične zavode v ostalih delih države. Ti kratki podatki pričajo, da se ta zavod sme upravičeno imenovati Matica slovenskega gospodinjskega šolstva v Jugoslaviji. 1. knjigotiskarna 2. litografija in offset-tisk 3. klišarna (kemigrafija) 4. bakrotisk 5. knjigoveznica 1. vestna postrežba 2. dober materijal 3. solidno delo 4. umerjene cene 5. točna odpreina vrst izdelkov > 1. tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila i. t. d. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eno- ali večbarvnem tisku i. dr. 3. i li 'eji v poljubni obliki za eno- in večbarvno reprodukcijo slik, risb, fotografij etc. 4. umetniške ilustracije, albumi, razglednice, propagandne tiskovine v eno-ali večbarvnem tisku. 5. preprosta in fina vezava knjig etc., rastrirani papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode i. t. d. JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI Navzlic tem zaslugam na polju gospodinjskega šolstva so ji merodajni činitelji pred tremi leti odrekli vsako podporo, tako, da se mora vzdrževati iz šolnine, iz podjiore od strani vodstva Mari-janišča in iz požrtvovalnosti šolskih sester in strokovnjakov, ki brezplačno poučujejo na tem zavodu. Vendar se je šola ohranila na svoji prejšnji višini in se vsako leto še izpopolnjuje, kar je pripisati izredni požrtvovalnosti njenega vodstva, ki je v rokah šolskih sester. Tako se je zavod obranil svojemu prvotnemu namenu, ki so ga začrtali njegovi ustanovitelji. Letošnji tečaj se prične začetkom novembra in bo trajal do konca avgusta 1936, torej deset mesecev.' V tej dobi se gojenke teoretično pouče v teh predmetih: verouk, vzgojeslovje, računstvo, živilo-znanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, mlekarstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijska kemija. Praktično se pa vežbajo v kuhanju, ročnem in strojnem šivanju, krojnem risanju, pranju, likanju, v ravnanju z bolniki, v mlekarstvu in sirarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke, ki se želijo izvežbati za samostojno vodstvo gospodinjskih obratov, ali ki potrebujejo v dosego usposobljenosti še vaje, morejo ostati v šoli dve leti, da spopolnijo in poglobijo svoje teoretsko in praktično znanje. Prošnje za sprejem s potrebnimi prilogami pošljite na: Vodstvo gospodinjske šole v Marija-nišču v Ljubljani. Javna dražba. 14. avgusta t. 1. ob 9. se vrši v sobi št. 16 srez-kega sodišča v Ljubljani javna dražba posestva vi. št. 283 in 291 k. o. Sp. Šiška (hiša v Medvedovi ulici 9 in Frankopanski ul. 18 z garažo, delavnico in vrtom, hiša v Medvedovi ul. 7, s hlevom, gospodarskimi poslopji itd.) Cenilna vrednost Din 1.260.659 — najmanjši ponudek Din 653 700 — .-Prodajalo se bo tudi po skujiinah. Najvišji ponudek je položiti v gotovini ali hra nilnih knjižicah, Podrobni pogoji se poizvedo na sodišču ali pa v pisarni Dr. Otona Fettich v Lj. Dalmatinova 7. Obiščite obrtno razstavo v ŠL Vidu! Tam Vam postreže tvrdka IVAN ZALETEL Staneiice ■ St. Vid s svojim priznano dobrim likerjem in domačim žganjem. „Sloven£evo" podružnica MubDana, TurSeva cesla (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Majcene/še in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja tn polaga tcvarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostaja Oglejte si naše naloge v tovarni ali v pisarni £jubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Stamiča Lipski jesenski oelesejem 1935 25. do 29. avgusta 60° o popusta na nemških železnicah. Vsa obvestila, tudi za nakup registermark dajejo : Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tvrševa 33 Tel. št. 27-62. Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova 35. Potovalne pisarne »Putnik«. Ne zamudite prilike in obiščite gostilno „DVA RIBA R A" za Slamičem (Nova ulica) ki Vam pod novim vodstvom nudi izbrana dalmatinska, štajerska in dolenjska vina ter izborno domačo hrano po najnižjih cenah. Sprejemajo se abonentje. Lep senčnat vrt. Ob sredah in petkih sveže morske ribe, v nedeljo ocvrti piščanci. IHB^ffl^EfflM^HHHMffli Dnevno sveže pivo. Prostor za balinanje. Milenko T. Radulovic agentura & komisija Beograd Briandova ulica 9. Tel. 30-112. Sprejme zastopstvo prvovrstnih tvorniSkih podjetij iz Dravske banovine za Beograd in notranjost Srbije. ZNIŽANE (ENI dvokoleB, otroških, — \ igradnih, invalidskih vot. čkov, pri) * veznih triolkljev, motorjev, šivulnil, strojev. — Imeniki tranko! ,,TRIBUNA" f. BATJC1, tovnrim itvoknlas iu otroSkili vtuičkov. Ljubljana. KnrlovAka oostu 4, Za slavnostne 1 dneve 11 ' 1 ž »DR-oemn rrecilni poaži m w»,i- " ':/,/„■/< fi, !../, . ■■ „ WMU//mMIMM/MMIM/MM mm. PIlSC za volane v različnih gubah Speclelnl enlel pajčolanov rut,šalov,obleu rini enlel vložkov in čipk Speclelnl 02ur za žepne robce Ažurirante prtov, volan i. t. d. Predllshanle ženskih ročnih de! — lepi vzorci, čist tisk Vezen le monograinov. zaves, perila z najfinejšo in najtrpežnejšo prejo. Zepnl TOlKl komad Din 2—, Din 3—, Din 3 50, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k Plateh d PlifteS, Ljubljana samo poleg hotela Štrukelj ZAHVALA. Vsem ki so ob bridki izgubi našega nepozabnega FILIPA ŠTULARJA kaplana v Zagorju na kakršenkoli način izrekli sožalje, izrekamo iskreno zahvalo. Bog bodi vsem plačnik' Zahvaljujemo se vsem darovalcem številnih vencev, šopkov in krasnega cvetja. Posebna zahvala častiti duhovščini, dekanu g. Gorniku za v srce segajoč govor, zagorskemu župniku g. Markežu, kaplanoma gg. Vodušku in Čampu, podbreškemu župniku g. Von-drašku, g. prof. Šolarju za ginljiv govor. Prav tako iskrena zahvala zdravniku dr. Grumu in vsem, ki so se požrtvovalno trudili pri reševanju. Zahvaljujemo se rudniškemu ravnatelju g. Biskupskemu, zagorskemu županu Drnovšku, dalje g. Hrastelu za poslovilne besede v Zagorju in v Podbrezjah, kakor tudi vsem, ki so se v ginljivih besedah poslovili od rajnega ob odprtem grobu. Zahvala zagorski rudniški godbi, zagorskim in podbreškim pevcem za krasne žalostinke. Iskrena zahvala vsem društvom, organizacijam in cerkvenim družbam, vsem zagorskim in podbreškim faranom, dalje prijateljem, sorodnikom, znancem in končno vsem, ki so rajnega spremili na njegovi zadnji poti in molili zanj. Rajnega se spominjajmo v molitvi in ga ohranimo v blagem spominu! Podbrezje — Ljubljana Žalujoči ostali. Slika Njegovega Veličanstva Kralja Petra II. Delo g. Josipa Cara, katero je bilo na tečaju Društva likovnih umetnikov ocenjeno z« najboljše, bo v najkrajšem času izdelano v reprodukciji Y v založbi Zadruge profesorskega društva Zadruga profesorskega drušlva je napravila vse, dn bo reprezentativno slika Nj. Vel. Kralja izdelana najpopolneje /. najmodernejšo tehniko v barvi in v raznih velikostih loko, da bo In slikn najboljša v naši državi. Trgovci in izvozniki pozor! Proda se na prostovoljni sodni javni dražbi lepo trgovsok poslopje z velikimi modernimi skladišči in pisarnami, z velikim dvoriščem, v neposredni bližini postaje Sv. Jurij pri Celju. Poslopje je sposobno za izvrševanje vsakovrstne veletrgovine, ter izvoza jajc, sadja, sena in sploh vseh vrst deželnih pridelkov Dražba se bo vršila dne 22. avgusta ob 10 uri na licu mesta, to je v pisarni zadruge za izvoz jajc v Sv. Juriju pri Celju, kjer se tudi položi kavcija v iznosu po Din 20.000,— v gotovini. Interesenti se naj informirajo radi plačilnih pogojev pri Hrvatski Štedionici v Celju, kjer se mora kupnina položiti. Izklicna cena bo Din 195.000"— " n TEHNIK" Josip Banjai Ljubljana, Miklošičeva cesta 20 Tovarniška zaloga koles, gramofonov, radio, pisalnih strojev ler športnih predmetov Zatikalo Na tem mestu izrekamo prisrčno zahvalo vsom. ki so spremili našega predragega, nepozabnega sina. brata nečaka in svaka gospoda ARTURJA EBERLE na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gg. Dr. Hogierju, Dr Debeljaku in Dr. Drobniču za njihov požrtvovalen trud Lepa hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. 01> enem naznanjamo, da se lin hrala sv. maša zadušuiea v torek oh oni 8 uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Ljubljana, dne 10. avgusta 1035. Rodbina Cberle Dolores Vieser 9« PEVCEK Ljubezenska zgodba mlade duie Tudi v Jurku se budijo spomini, ko sliši peti kladiva in pokati žaganice. ■Ivan — še veš, kako si prišel v Pevski dom? Jaz sem bil pravkar po cesarsko pljunil.« To potegne Ivana iz razmišljanja. »Imenitno si znal,« reče in se zasmeje. Veselo pogrevata dogodke, ki se je z njimi začelo njuno prijateljstvo, in se skriv navdušujeta, da sta si bila tako zvesta in složna. — Kar se Jurko zamisli in reče: »Kaj le bo k letu osorej?« »Kaj, takrat bova že daleč drug od drugega, — ti v Potsdamu gosposki študent, — jaz tu v Št Vidu frančiškan!« Tedajci spreleti Jurka sram, da bi bilo njemu bolje kakor tovarišu. •Seveda gosposki I< zagode, »zato, če je moj svak graščak, sem jaz še vedno isti revež.« »Že, že,« ga pogovarja tovariš, ki je rekel vsekako povsem nedolžno. — »Pa pozneje, ko bos kdaj odvetnik ali celo sodnik, takrat boš na konju.« Tudi ni nikjer zapisano, da bom odvetnik. Morebiti bom čisto kaj drugega. »Kaj pa?« vpraša Ivan začudeno. »Prav nič!« zakriči Jurko nenadoma divje in ga dregne v bok: Gusar bom!« Ivan potlači polglaseu, bolesten vzklik in meni nato dobrodušno: »Ah pojdi no, ko boš kdaj pri materi v Potsdamu, tedaj —.« »Kaj tedaj!« mu Jurko rezko preseka besedo, zdi se mi, da komaj čakaš, da me ne boš več videl?« Zdaj plane tudi Ivan pokoneu: »Si znorel?« »Le ne delaj se tako! Meniš, da ne vem, da ti je všeč, da grem? Že včeraj sem se gnevil. Venomer sprašuješ: Si vesel? Kdaj pride mali? Saj si res obnorel! Sem pač mislil, da se že močno veseliš?« Jasno se Jurko zasmeje. Seveda se veselim! Pa še kako! — Seveda! Toda tebi se niti ne sanja — —.« Ves žareč od vzburjenosti skoči na noge in se pritisne k steni znamenja. »Ampak — Jurko,« reče Ivan poparjen, »kaj pa ti je?« — ■"Nič mi ni! Kaj mi če biti? — Bolj pametno bo, da greva domov!« Z dolgimi koraki hiti temno ]ki poti navzdol in Ivan mu sledi zvesto kakor senca. Čudni časi. Imata se rajši kakor kdaj poprej, pa se prepirata slednji dan. Vsekakor traja zelo dolgo, dn končno Ivan izsledi, zakaj je Jurko tako občutljiv; Jurko pak spet nasproti niti ne sluti ne, da je Ivan zato tako nerazumljivo nagel in čemern, ker mu skrivna vročica spreletuje žile. — Ne ujemata se Bog ve kaj, držita se hladno in kakor da sta huda drug na drugega in vendar, ko ležita zvečer v postelji, preračunavata oba, kako dolgo bosta še skupaj. — Jesen! Že obleta prvo listje in astre cveto v skromni lepoti ob stezicah po vrtu. Jurko je že dobil pismo od matere, da se pravkar odpravlja na pot, da pa namerava najprej nekaj tednov preživeti v svoji domovini na gornjem Koroškem, preden pride ponj in ga vzame domov. Burno hrepenenje ga je takrat poprijelo po materi; skoraj je bil jezen nanjo, da je ni precej k njemu. — ln vendar — in vendar! Oba prijatelja stojita na tratini na Krnski gori in zreta v daljno deželo. Noriške Alpe se vlečejo v rjavo zelenih, valovitih črtah, daljne Karavanke hlešče modrikasto belo kakor zasanjano ozidje pravljičnega mesta. In ob njihovem vznožju se razprostira Gosposvetsko polje in doline, bleščeča jezera, zeleno se spreminjajoča, trslnate tnočave. V lahni meglici zagrjen leži Celovec. Vasi ob Glini pa in Št. Vid pozdravljajo veselo iz pisanih polj. Cvetlice cveto po rebri, ptice pojo in neho je modro in jasno kot steklo. Dečka stojita molče na sočnem poliočju. Poznata slednjo vodico, ki skaklja z gora, vsak grič, sleherno zaselje. Vesla za pravljice, ki prepletajo zasanjano deželo, in njene pesmi so jima kaj domače. Na dolgih popotovanjih, ki je hodil Ivan po njih z očetom, je videl dokaj lepili dežel: Tirale, Bavarsko, Donavo, Reno. Pa vselej, ko sta se do sitega nagledala tujine, .je rekel oče napol vesel, napol žalosten: Je že lepo, pa na Koroškem je še vse lepše! In j»otem mu je pripovedoval pripovedke in pel pesmi in skoraj sleherni večer je stegni) roko in rekel: Viš, Ivanek, tam čez jc Koroška, tam si doma! Da. ves popotovanjski čas je bil doma na Koroškem. Lepo je!« reče Ivan naravnost pobožno. Jurko se ne ga no. Kar zvonko zaklioe: »Ti! Lej! Jastreb!« — M *» « &? P 12 <0 a s •S - «1 <0 S P C S « » I e 3 IV ° -5 -5 U. E 4) O -C C -a o <« e o ° o £ 3 a E c S 4) B ° V <0 •n O rt s " s g ^ o Mali oglasi V malih oglasih »elj» vsaka beseda Din f—i ienltovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10 —. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitn« vršilce po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglnsov Irehn priložili znamko. Hlapcc, vesten, pošten, zdrav in močan, v. dobrimi spričevali, išče službo. Vajen je konj in vsakega dela. Službo bi nastopil takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod številko 9419__ K samostoj. gospodu ali samostojni gospej v Ljubljani išče stalno službo oseba srednjih let. Sprejme tudi pospravljanje in snaženje kakršnekoli pisarne. Pisma prosi pod šilro »Za vsako plačo« na upravo »Slovenca«. (a) Kuharica, vajena tudi poljskega dela - išče službo v župni-šču, ker je istotam služila že 11 let. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9344. (a) Mlada gospodična slud. med. išče ineslo asi-stentke pri zdravniku, ali laborantke. Naslov v upr Slov.- pod št. 9424. (n) Prodajalka mešane stroke išče službo za majhno plačo kjerkoli. Ponudbo upravi Slov. Maribor št. 2135 -9171. a Postrežnico sprejmem za večerne ure za pospravljanje parketi-ranih sob. Celovška c. 14. Mesar, pomočnika z dežele, mladega in pridnega - sprejmem takoj. • Zglasiti se osebno. - Kje pove uprava »Slov,« pod št. 9566. (b) Sprejmem takoj pletiljo, nabiralko moških nogavic. Prednost imajo verižkarice in ovcrloch šivilje. - Baebler, Radovljica. (b) Prodajalka išče službe v trgovini mešan, blaga radi večje izobrazbo. Voljna pomagali pri gospodinjstvu, ker je tudi vajena. Službo lahko nastopi lakoj ali pozneje. Ponudbe na upr. Slov. pod št. 9025._(a) Prodajalka pridna in poštena, izvež-bana v meš. stroki, s prakso, voljna opravljati tudi druga gospodinjska dela -if.čc službo. Ponudbe upr. ■Slov.« pod »Prodajalka« št. 6591._la) Kakršnokoli raposlenje sprejme trgovine z meš. blagom izučeno, s prakso in vsega dela vajeno pridno in pošteno dekle. Ponudbe upr. SI.« pod Trgovine izučena« št. 9592. (a) Tkalski mojster prvovrsten, s tu- in inozemsko prakso, obvlada vse tkalske stroje - želi premeniti službo. Ponudbe upravi Slov. pod značko 333- 9572. (a) 16 letno dekle, pošteno, zmožno vseh del. ludi kuho, išče službe. Kovačič, Cirkovce 13. (a) Službo sluge ali inkasanta išče mož krščanskega mišljenja. Položi kavcijo ali da nagi ado. Ponudbe na upr. Slov. pod ■ Kavcija št. 9560. (a) Starejše dekle ki ie zmožno šivanja in kuhe, želi službo. Naslov v upravi Slovenca« Maribor pod št. 2031. (a) Trgovec priporoča svoio izuceno proda jalko, pošteno, pridno, lepe zu nanjosti. Ponudbe upravi Slov.« pod Mešana široka« ši. 9630. (a) Dekle vajena šivanja, kuhanja, hišnih in gostilniških del -išče službo kjerkoli. Ponudbe upravi Slov,« pod Poštena« št. 9609. (a) Služkinjo pošteno, sprejmem k boljši mestni družini. - Znati mora okusno kuhati meščansko hrano, lepo prati in likati ter pospravljati parketirane sobe. Naslov v upravi -Slovenca' pod št. 9602. (b) Dekle, vajeno kmečkih del, dobi takoj službo. Naslov v upravi pod štev. 9514. Služkinjo za vse, ki zna tudi dobro kuhali, sprejme boljša družina za takoj. Naslov v upravi Slov. pod st. 9534. (b) Gospodična mlajša, Čedne zunanjosti, na deželi ali v trgu. Naslov skega in nemškega jezika, se sprejme kot prodajalka v avtomatičnem bufetu. Naslov v upravi lista st. 0539,_(b) Milarski pomočnik (mojster), vsestransko iz-vežban v milarski stroki, sprejme v večji tovarni. Ponudbe pori šifro Trajno nanieščenje P-3909 na lnterreklani. Zagreb, Masarykova 28. Pisarniška moč poštena, priletna, samostojna, ki bi bila delno tudi v pomoč gospodinji -se išče. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo zmožnosti in zahtevkom plače upravi Slov.« pod »Avgust« št. 9580. (b) Agilnega pevovodjo išče pevsko društvo v Ljubljani. Ponudbe z navedbo honorarja na upravo Slovenca« pod šifro Pevovodja« 9500. Sprejmem pletilko za izdelavo nogavic za si m j Regentin. Ponudbo na upravo Slov// pod Regentim-9455. Prednost imajo brezposelne. (b) Skromna ženska starejša, išče mesta gospodinje pri starejšem gospodu ali gospej, za majhno plačo. Naslov v upravi pod štev. 9367. Dekle s kmetijskim gospodinjskim tečajem, Ui zna samostojno dobro kuhati meščansko hrano in jo služila pri finih družinah, želi službe s 1. septembrom. Naslov v upravi lista pod st. 9448. (a) iTimiju Blagajničarko starejšo moč, zanesljivo in samostojno, reprezentativnega nastopa, sprejme Avtomatični bulct. Naslov v upravi ^Slovenca «pod številko 9537. Hlapca sprejmem takoj. Cena po dogovoru. Matija Groznik, Orle 84. p. Rudnik p, Ljublj. |b| Stalno služkinjo pridno, resno, z znanjem hišnih del in preproste kuhe, sprejme družinica na Štajerskem. Ponudbe s podatki o službovanju na upravo Slov.' pod Zna-čajna« št. 9549. (b) Iščem mlinarja starejšega in poštenega, z dobrimi spričevali, za 15. avgust. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9525, Spretna prodajalka vešča nemščine, ki jo do lovala že dalje časa \ damski konfekciji, se la koj sprejme. Ponudbe ; referencami in sliko jf nasloviti na Franc Ma stok. Maribor, Glavni Irg št. 16. (b) Služkinjo srednjih lel, zmožno kuhanja. vseh hišnih poljskih dol. |>oscbno pa molžnje. pošteno, snažno, zdravo sprejmem takoj Starec. Medlo« 11, pošta Celje. (b) Tinekove in Tončkove prigode 101. GORILA REŠI SLONA HM B \ Zobotehnika stalno klientnro išče kot kompanjona zobozdravnik Bojkovič, Moste, Krekova št. 9, od 13. do 15. ure. (bi Izurjeno pletiljo za rokavice sprejmem ta koj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 9641. (b) Iščem družabnika s strojno mehanično delavnico in nekaj kapitala. Ponudbe pod 1'alcnl se-danjosli«-9387. (d) Hranilno knjižico Kmelske posojilnico ljubljanske z vlogo 28.000 D prodam najboljšemu ponudniku za takojšnjo gotovino. Ponudbe upravi oktobra. — Zahtevajte j Slov. pod 28.000 Din« Christofov zavod znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta štev. 15 vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1 brezplačni prospekt, lo priporočamo! Top- Denar Posojila na vložne knjižice Slovenska banka, liana. Krekov trg daie Liub tO št. 9493. (d) Mlajše dekle ki zna dobro kuhati in sploh samostojno gospodinjiti - se spreime za stalno v trgovsko hišo. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 9611. (b) mmm\ Pekovskega učenca kmetskih staršev sprejmem takoj v učenje. — Jerko Jože, parna pekarna, Tyrševa 97, Ljubljana. Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna. Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Pekovski mojster dobro situiran. kateri bi imel veselje do svoje obrti, se išče pri osnovanju nove hiše na jako prometni in brezkonku-renčni točki severnega lela predmestja Ljubljane. - Potreben kapital samo za peč, in to v gotovini, katera bi se v logovorjenem času izravnala kot najemnina. Pismene ponudbe na upr. .-Slovenca pod »Sigurna k si sten ca, 35.000 Din«-9556. (d) Vajenka z 2 razr. realne gimna/ sc želi učiti trgovine na deželi. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro: 15 let« 9385. Pošteno dekle stara 16 let, govori slovensko, hrvaško in nemško - želi v trgovino. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9368. (v) Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Hranilne • « « v • hnjiztce vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. Eden izmed slonov pa jo obtičal v gostom in globokem močvirju. Vse njegovo prizadevanje, da bi so skobacal iz neprijetne kopelji, jo bilo zaman. Primožek je spoznal v njem svojega dobrega prijatelja ■lumba in zaklical: Vau-hoo, reši ga! To jo moj prijatelj Jumbo! ~wa y H06, (Inrila jo res takoj priskočila ubogemu slonu na pomoč. Zgrabila ga je za rilec in ga začela vleči iz močvirja na suho. Vse svoje silo je napela in nazadnje se ji je res posrečilo, da ga jo, zvlekia na varno. Slon jc hvaležno pogledal svojo rešiteljico in od veselja glasno zatrobil Zdrav, močan iant kmečkih staršev, se želi učiti ključavničarske ali mehanične obrti. - Naslov Alojzij Popet, Brezuljak št, 33, pošta Begunje pri Cerknici, (v) Vajenko 7.a modistinjo - sprejmem takoj. Slabina, Gosposka št. 5._(v) 17 letno dekle zdravo, lepe zunanjosti, se želi izučiti za frizerko. Jc dovršila petrazredno osnovno šolo s prav dobrim uspehom. Naslov v upravi pod štev. 9369. Čevljarskega vajenca 7. vso oskrbo v hiši lakoj sprejmem. Anton Naglic, Primskovo 51. Kranj, (v) Vajenca za avlolakirarstvo in tapetništvo sprejmem, fui-šteršič, Krankopanska 22 Ljubljana VIL (v) Vajenka s :i razredi meščansko šolo išče lnesla v trgovini na deželi, s hrano in stanovanjem. Naslov v upr. Slov. Maribor pod št. 2026-9470. (v) Financijerja (-ko) iščem za sezonsko trgo-no s 30 do 100.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod Siguren zaslužek« šl. 9553. (d) Z deležem 30.000 Din v gotovini, pozneje ludi več, bi prislopil k solidnemu podjetju perfekten knjigovodja proti mesečni plači v iu- ali inozem-slvu. Ponudbe na upravo Slov. pod .Poljak šl. 9191. (d) Hhitbe r r V Celju sprejmem za prihodnje šolsko leto dve deklici ali dva dečka v dobro oskrbo. Vprašati: Cesta na grad, v pekarni Kra-šovec. (D) Nižješolca in nižješolko sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove uprava >Slov.* št. 9608. D Stanovanja ISCEJO: Zakonca brez otrok iščeta za september ali oktober udobno, moderno stanovanje 2—3 sob. Ponudbe upravi •Slovenca« pod značko: -Mirna stranka« 9442. Iščem za september stanovanje 2 sob s kuhinjo, najraje na Mirju, Naslove sprejema uprava •Slovenca« pod značko: »3 osebe« 9182. Dvosobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami išče za september v centrumu ali bližje kolodvora mlajši zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »September 9186< upravi »Slovenca«. Fant 16 let, zdrav, močan. 2 razreda gimnazije, prosi mesta učenca v trgovini mešanega blaga na deželi. vso oskrbo. Ponudbe na upr. »Slov.- Maribor pod -Učenec -9469. (v) Vajenca za kleparsko obrt sprejmem. Ponudbo Pošlen podružnici venca v Celju šl. Kupim vložne knjižice Mestne hranilnice ljub Ijanske do Din 100.000, ii Okrajne posojilnice Škofja Loka do Din 50.000. — Sprejmem tudi knjižice manjših zneskov. Ponudb na upravo Slovenca« pod Plačam gotovino« 9185. Bančne vloge nakup, prodaja, posojilo, vnovčenje za golovino najugodneje. Poslovni zavod d. d.. Zagreb, Praška ul. 6-11, lel. inlor. 38-38. Vso informacije brezplačno. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din (d) 15.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Slov.« pod št. 9626. (d) 4000 Din posojila iščem proti garanciji in 12% obrestmi. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Potrebujem takoj« 9629. Nudim posojilo v knjigah in gotovini. Ponudbe upravi Slovenca« pod Varno mesto« 9621. Kmctskc posojilnice Ijublja nske okolicc vložno knjižico kupim do zneska 75.000 Din. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pod značko Zabnica« 9590 na upravo Slovenca«. (d| lakoj pod Slo-9466. Krojaškega vajenca lakoj sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. . Vrenjak, krojač, Rožna dolina, cesta VII-22. (v) Mesarskega vajenca I sprejmem lakoj. Zdolsek I Kart. mefijir, Oo.lio.. (v> Hranilno knjižico Meslne hranilnice ljublj. 2000 do 1000 Din kupim. Naslov v upravi Slov. pod št. 9564. (d) spodična stara 31 let, pos. štiristam. hiše na prometni točki industrijskega kraja, želi poročili visokorostlega gospoda, uradnika ali boljšega obrtnika z nekaj gotovine. Ceni- ponudbe poslati do 20. t. m. upravi -Slov.« pod značko »Veren« št. 9146. (ž) uma Sprejmem več dijakov na stanovanje z vso oskrbo in dobro, zadostno hrano, po zelo nizki ceni. Na željo so dijaki ali dijakinje pod strogim nadzorstvom. - Naslov: M. S., Ljubljana VII, Žibertova 30, I. nadstr. (D) Učit. dom v Ljubljani Zibertova ulica 27 — ima v svojem internatu še nekaj praznih mest. Starši, ki študirate svoje sinove v Ljubljani, ne zamudite ugodne prilike in pišite takoj po prospekt. Zmerne cene, dobra postrežba, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. — Uprava. (D) Prazno sobo z oskrbo - iščem. Ponudbe pod Solidna« 9588 v upravo Slov.«. (c) Enosobno stanovanje s kabinetom ali manjše dvosobno - iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe upravi -SL« pod -Cena« št. 9589. (c) Enosobno stanovanje prostorno, oddam v Zeleni jami. Zvezna ulica 15. č Enosobno stanovanje oddam. Franc Sitar, čevljar. Stožice p. Jezica, (č) Opremljeno sobo solnčno — oddam boljši stranki. Vprašati: Trnovo, Kolezijska 18. (s) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, pri šentpeterski cerkvi 91 -oddam. (s) Večjo sobo s štedilnikom - takoj oddam. Ižanska cesta 116. (s IDER33 IŠČEJO: Pekarno iščem v najem kjerkoli. Ponudbe na Alešovec Ladislav, Kranj. Iščem pekarno solidna, zmožna slovpn upr. Slov.«, št. 9552 (m) ODDAJO: Kavarno in hotel restavracijo oddam v najem na Gorenjskem. Kavcija potrebna! Ponudbe na upravo "Slovenca« pod številko 9521. Sončno stanovanje z dobro oskrbo in pomočjo pri učenju, iščem za sina višješolca in hčerko nižješolko pri boljši rodbini. Po možnosti nemška konverzacija. - Cenj. ponudbe upravi Slov.« pod šifro Strogo nadzorstvo« št. 9459. (D) Dijaka nižješolca. sprejmem v vso oskrbo, strogo nadzorstvo, instrukciia v vseh predmetih. Cena zmerna. Ponudbe upravi »Slov.« pod Dijak« št. 9568. (D) Tri učiteljiščnice iščejo sobo z vso oskrbo. Ponudbe na: Žafran, Ponikve—Trebnje. Sobo s kuhinjo iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi SI.« pod »Državna uradnica« 9587. Sobico s kuhinjo išče samska oseba. Ponudbe na upravo pod šifro: *Tudi prazna soba« 9512. Enosobno stanovanje brpz kuhinjo iščo gimnazijski katehet. Ponudbe pod Gimn. katohet na upravo pod št. 9361. (c) Opremljeno sobo solnčno, iščeta 2 gospodični v sredini mesta ali za Bežigradom. Ponudbe z navedbo cene upravi -Slov.« pod »Uradnici«. Prazno sobo separirano, solnčno, mirnem kraju - iščem september ali oktober. Ponudbe z navedbo cene upravi »Slov.« pod »Upo kojenec« št. 9606. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam za 1. september. Vrhovčeva ulica 12. Sobico prazno ali opremljeno — išče za 1. oktober dijak. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 9370. Hranilno knjižico hranilnice v Cerkljah pri Kranju prodam ali zamenjam za knjižico Mestne hranilnice v Kranju. Naslov v upravi lisla pu t št. 9309 «1 Za dijakinjo trgovsko akademije iščem stanovanje s hrano ali brez nje pri boljši pošteni družini. Ponudbe upravi pod 1935-36- št. 9457. (D) Mlajšo dijakinjo skromno, sprejmem izredno ugodno k gimnazijki odličniakinji. Ponudbe na upravo Slov. ood »Klavir« 9627 IDI Trisobno stanovanje s kopalnico in pritiklina mi Isoba za služkinjo) se odda za 1. november t. 1. Poizve se pri hišniku Ljubljana, Pred škofijo 1. Ogled stanovaoja vsak dan dopoldne do 12. Stanovanja o.no trisobno in eno štiri-sobno oddam prvo s 1 septembrom, drugo pa takoj. Stroliška ul. 22. (č) Stanovanje eno- in dvosobno, oddamo v Vevčah. — Dobro delna pisarna, Ljubljana Šentpcterska vojašnica. Dvosobno stanovanje s pritiklinami, poleg cest ne železnice in cerkve — oddam s 1. septembrom. Rožna dolina cesta XIX št. 16. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in kopalnico se takoj odda. - Vprašati Trafika, pasaža. (c 2 enosobni stanovanji se oddasta mirnima strankama s 15. avgustom ali s 1. septembrom v Mali čolnarski ulici 4. (č) Dvosobno stanovanje oddam s 1. septembrom. Vodnikova c. 10, Zel-ma iamfc- (č) Trgovski lokali na Tyrševi cesti 4tc- V, (nas,:.c,ti Sv '-i; o(a) »• oddaio s 1. oavt:,or.».s t. 1. Poizve se prt 'v d. Istotam se proda parcela, ca. 300 ma na Einonski cesti; s parcelo se proda tudi stavbni ma-terijal, dobro ohranjena okna. vrata, parketi, štedilniki, peči itd. Informacije Špeletič, Emonska c. 25 od 12—1. (p) Stavbene parcele prodam. Cena 16—18 Din. Ivan Končan, Dravlje 02 nad Ljubljano. (p) Dobroidoča gostilna na lepem prometnem kraju pri Mariboru, lepi ve. liki prostori, gospodarsko poslopje, se,, . zaradi bolezni proda. Naslov v upravi ■ Slov.i Maribor, St. 2028-9510. (p) Trgovsko hišo prodam za milijon dinarjev. Center Ljubljane. — Letno donaša 130.000 Din. Ponudbe upravi Slov.« pod »Gotovina in knjižice« št. 9607. (p) Nova hiša, visokopritlična, z vrtom, solnčna lega, naprodaj v Vižmarjih 107, p. Št. Vid nad Ljubljano. Gradič ali graščino kupim, samo za nizko ceno nekoliko tisoč dinarjev. Ponudbe na upr. lista pod :»Ci radič. -9427. Novozgrajeno hišo v Domžalah. 3 minule od kolodvora, prodam. Cena 35.000 Din. Naslov v upr. 'Slov. pod St. 9394. (p) Voz na peresih z diro ali brez, nosilnost ca. 1000 kg, kupim. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Voz« 9528. Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3. Sfaro zlato, zlato zobovje in srebrne hrone kupujem po najvišjih dnevnih cenah-A. KAJFE2 urar Ljubljana, MikloiUava 14 Seno in deteljo lucerno, prešano, kakor slive in obrana jabolka -kupi franko vagon proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe s ceno in količino na Kolarič Franc, Brežice. Lovsko puško Hamerles, boljše znamke, 16 mm kal., ter daljnogled Zeiss 6 do 8 x povečavo, mali športni, kupim takoj, Javiti na ime Marenče, Dravlie št. 43 ali 123 nad lol Ljubljano. 'J.I Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih pSatnfc katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6,11. Jabolka vseh vrst vagonske količine, kupuje stalno po najvišji ceni Jugofruct, Celje. Kupim vodno turbino 6—15 ks, padec 1,80 m. Ponudbe na Ivan Slbila, Slovenjgradec. Otroško posteljico kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro: »Otroška posteljica« 9515 Za Jedilno sobo kupim stole v staronem-Skem baročnem slogu. -Ponudbe upravi ;Slov. • pod »Dobro ohranjeno -9458._(k) Kupim kredenco. Ponudbe na upr. -Slov. pod Dobro ohranjena-, št. 9490. (k) Knjige: Mentor IV.. V., VII. do XVI.: Planinski vestnik L—VIL; Mladika L. II.. III. z navedbo cene, kupimo. Ponudbe na podružnico Slov, v Celju. Plemeniti les; javor, lipa, oreh, črešnja, brst, jesen, jelša, rezano aH okroglo, vsako količino kupim- - Ponudbe upravi -Slov.« pod »Agraria« it-9599, (k) Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmaiskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvorišče). — V račun sa vzamejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Sveža jajca -»jsod oi(uejj uiq Aop debela, zaboi 720 koma-ja - razpošilja G. Drech-sler, Tuzla. (I) Kompletni kloset ter 2 mecesnovi okni šipami poceni naprodaj. -Naslov pove uprava -SI pod št. 9624. (1) Šivalni stroj »Singer« pogrczljiv, malo rabljen, prodam. - Žabjak 10. (1) Lahka letna oblačila buret, kaša, sport-hlače, lister, perilo itd. poceni naprodaj pri Preskerju, Sv. Petra c. 14 Perzijsko preprogo nerabljeno, 3X4 m, ugodno proda Javno skladišče nas!., Celje. II Pohištvo i Pohištvo moderno, v veliki izberi, po ugodnih cenah - dobite pri Andlovic, Komenskega ulica 34. (š) Pohištvo rabljeno, še dobro ohranjeno, čisto, se ugodno proda. Naslov v upravi pod št. 9544. (š) Koimsue vode v 60 dišavah od Din 10 — dalje Vam nudi drogerija R. liafner LJUBLJANA VIL Celovška cesta 61 Orehovo spalnico moderno, prodam za 7500 Din. Mizarstvo Cimerman Comp., D. M, Polje. (š) Klavir kratek (Stutzfliigel), jekl. obod, pol angleška mehanika, zelo dobro ohranjen, prodam. (Prosvetna društva popust!) Naslov v upravi pod štev. 9209. Novo violino prodam. Vižniarje 34. (g) Uglaševalec in repareter klavirjev in harmonijev se priporoča. (Preusnjenje kladivčkov 350 Din.) Pismene ponudbe podružnici Slov.« v Celju pod Dunajska praksa«-9465. (o) nwu Otroške vozičke dobite vsled odprodaje po zelo znižanih cenah pri M. Tomšič, Sv. Petra cesta št. 52. (|) Kolesa najnižje cene S. Rebolj S Dpuo Ljubljana, Gosposvetska št. 13. VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. gospodinje „PER1CA" tekočemu pralnemu lugu, ki Vam brez vsakih drugih pripomočkov očisli kuhinjski pod in obenem uniči ves mrčes. Dobi se pri Vašeni trgovcu ali v glav. zalogi R. Hafner Ljubljana Vl|, Celovška c. 61. Čevljarski stroji V ponedeljek, dne 12. avgusta 1935 ob 17.15 se bodo prodajali na dražbi v Ljubljani, Kolezijska ulira št. 20, razni stroji za čevljarsko obrt in čevlji. Poizvedbe na sreskem sodišču v Ljubljani ,pod E V a 3236-31 in pri dr. Ivo Ben-koviču, odvetniku v Ljubljani, Beethovnova 14. (I) Prodam: stroje za pletenje posteljnih mrež in ograj, tračno žago, poravnilnik, elektromotorje z vsem orodjem. Bernard Jože, Jesenice-Fužine. (I) 600 vreč (bale) naprodaj. Poizve se: Martin Sčurk, Ljubljana, Stari trg 32. (I) Rabljena kolesa ženska in moška, otroške vozičke, šivalne stroje in dfuge dobro ohranjene predmete poceni kupile pri »Promet • v Ljubljani, nasproti križanske cerkve. '1) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16, Telefon 33-13, j»oiiNir zgoščena polilura je mizarjem, ki so jo poizkusili, v pravo srečo in veselje, ker dosežejo najsijajnejša pohištva brez mučnega dolgotrajnega politiranjo. Zahtevajte brezplačno navodilo pri R. H/lflMI R Ljubljana VII,Celovška <>1. Motorno kolo s prikolico, skoro novo -proda Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. (1) Dobroohranjene kakor: kolesa in šivalne stroje, vsakovrstno pohištvo. dragocenosti in umetnine, trgovski in drugi inventar, športne in tehnične predmete i. t. d. kupite in prodaste najbolje potom Ljubljana, Medvedova c. 8, telefon 24-44 (poleg Gor. kolodvora). Informacije brezplačno! Novost za vsakega jc zofa in postelja, ki jo razstavlja tvrdka Delničar na šentviški razstavi, kakor tudi olomana od 430 Din naprej. (1) Vato v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. - Arbeiter, Maribor. (1) Navijalni stroj 12 vreteni, in pletilni stroj 3 in pol krat 80 cm, skoraj nova, poceni naprodaj. - Meta, Tyrševa št. 20. (|) Čevljarski stroj cilinder, znamke Jax«, zelo močan, dobro ohranjen, ceno naprodaj. — Verhovnik, Tunjice 11. p. Kamnik. Vodno turbino, kompletno, svetov, znamke Voith- , še nerabljeno, ugodno prodam. Ponudbe upravi Slovenca« pod: Prvovrstna« 9530. Bernhardinka leti stara), izborila čuvaj ka ter krasen eksem-plar za 100 Din naprodaj. Naslov v upravi lista pod št. 9531 't) Drobno bukovo oglje suho, brez prahu, dobavlja redno Talionica žclje-za, Topusko. (1) Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. Tel. 26-37. Sidro (anker) kovano, v teži 75 kg, zelo ugodno naprodaj. Primerno za brod, splav ali lažjo ladjo. Naslov v upr. »SI. pod št. 9454 (I) Dražba mlina na Krki mi turhino 75 IIP bo dne 28. VIII. oh 9 na sodišču v Višnji gori. Njive, travniki vse okoli mlina. Hodi sc 5 glav živine in 25 prašičev., (I) Prodam kravo, dobro nilekarico s teletom. Vižniarje 31. (I) 300 1 svežega mleka oddam na dan s t. sep tenibrom ali pozneje. Na slov v upravi pod 9100 Inserirajte v , Slovencu'! REŽISERJI, IGRAVCI IN IGRAVKE NAŠIH LJUDSKIH ODROV! Vaša dolžnost je, da se seznanite z delom in izdanji naše ZALOŽBE LJUDSKIH IGER! Končuje se drugi letnik njenega mesečnika »Ljudski oder", izšlo je že 13 zvezkov njenih „Ljudskih iger". S suojim delom je pokazala našim ljudskim odrom popolnoma noua pola, ki so edina u notranjem skladu s pravim ljudskim igranjem in se zaoeslno krijejo s stremljenji Katoliške akcije. Postanite v novem, tretjem letniku 1935/36 naročniki njenih rednih iz dan j za letno naročnino samo Din 60 — za kar dobite: Mesečnik „LJUDSKI ODER", ki prinaša poleg idejnih /.lasti strokovne in praktične članke, nasvele in Icksle, ter štiri LJUDSKE IGRE in sicer duhovno igro: A. Susterja-Drabosnjaka TRIKRALJEVSKO IGRO v priredbi N.Ku-reta z glasbenim delom prof. M. Tomca, socialno igro: J. M. Heinena IGRO O DOBROTI v predelavi N. Kurela, narodno igro . Fr. Brenka POSLEDNJE USTOL1ČENJE (v spomin 15. obletnice koroškega plebiscita), veselo igro: ). Vombergarja VODO v popolnoma predelani 2. izdaji. Sam mesečnik »LJUDSKI ODER" brez iger velja letno Din 30'—. Pišite na naslov: »Založba ljudskih iger", Ljubljana Zarnikova 16 Uprava »Slovesna« raartbor Koroška cesta I Podružnica: Aleksandrova li Sprejemajo se oglasi in inunčniki lisln, izvršujejo vsi upravn pon i, dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. l'rvo splošno provozniStvo s tovornimi avtviin-hili Ljubljana, Kapiteljska ulica S, telefon 25-09 prevzame prevoze tudi za Italijo in obratno, za Sušak pa v sni- la selitve snecijaS&sš zapit pohištveni Državnim nameščencem nudim ugodnosti >ri'k ali sredo Zahvala Vsem, ki so nam pismeno ali uslmcno izkazali svoje sočutje, so pokojnega dragega soproga in očeta, gospoda Janko Grašeka obsuli s cvetjem in mu prisrčno zahvaljujemo. V Kamniku, dne 10. avgusta 1935. izkazali zadnjo čast pri pogrebu, Žalujoča rodbina GRAŠEKOVA. Z R H V R L K Na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo vsem. ki so spremili mojega predragega svaka na zadnji poti. — Posebno zahvalo izrekam g. polkovniku v pok. Raktelu, ki je v zadnjih trenutkih stal mojemu svaku ob strani. Nadalje učiteljstvu in učencem brežiškega okraja, kakor rodbini Doklerjevi *a prekrasne vence in cvetje ter otročičkom, ki so mu okrasili grob s cvetjem. Ravnatelju drž. učiteljišča g. Kaduncu in uredniku Reharju, ki sta »sc od pokojnika poslovila s prisrčnimi besedami, kakor tudi g. dr. Pavlu Potočniku, dr. Poljancu, dr. Dolarju, profesorju Šilihu, članom umetniškega kluba Brazda in vsem drugim. Najtopleje se zahvaljujemo čč. duhovščini. Iskrena hvala za poklonjcno prekrasno cvetjc. Maribor, dne 7. avgusta 1933. IDA GVAJC. svakinja.