štev. 357.
Trst, v ponedeljek 23. decembra 1912
-*&IK~...........i—■ .■!_■!■. .■« ■ m ■ m t BHWWWBB
IZHAJA VSAK DAN
tad! eb nedeljah In praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamično Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lofcafcarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežiui, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifiini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE V Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ^Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Plačljivo In topljivo v Trstu, -v-'	~ir«.'vri----—- — -■ ■---
Tečaj XXXVII
Glasilo političnega druitva „Edinost" za Primorsko.
„F edinosti moiF
NAROČNINA ZNAŠA
Celo leto 24 K, pol leta 12 Kr 3 mesece O K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiira
Maroonina. na nedeljsko Izdanje „EOIKOBn" ataa« : s* oelo leto Kros 5-20, a» pol leta Krta 2 0O.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank«-vana pisma se ne sprejemajo In rokopial a« ae vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacijo j® pošiljati na upravo listaL
UREDNIŠTVO: ulica Gioroio Gslattl 20 (Narodni daa). Itdaj Atelp in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskaraa .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trata. "11 trn
Giorgio Galatti itev. 20. Poftno-hraiillnKnl raiun Jtev. 841-652. TELFFOfl II. 11-57.
Katastrofa ob črnomorsbem obrežju.
Posufionosnost uladnesa tiska.
Črn o morsko obrežje se pogreza,
ODESA 22. (Izv.) Ob Ornem morju blizu Odese je elementarna sila izpreme-nila nenadoma obrežja. Skoro tri milje na dolgo se je za morjem zemlja pogreznila. Morski valovi so zalili prej plodno zemljo in poplavili nad 20 selišč. Kdor je videl pokrajino prej, je sedaj ne bi poznal, kajti kjer je bila prej ztmlja, je sedaj morje, na drugih mestih pa so nastali otoki, Skoda je nepreračunljiva, gotovo pa doseza Že zemlja sama ceno mnogo milijonov rub-ljev.
Razbojnička uloga vladnega tiska.
DUNAJ 22. (Izv.) Današnji „Neues Wiener Journal" priobčuje članek, naperjen proti tiskovnemu uradu zunanjega ministrstva. V Članku se omenja, da sta dvorna svetnika K&rja in Montlong zadrževala obvestila glede Prochazkove afere in s tem povzročevala vse razburjenje avstrijske javnosti. V članku se trdi, da so liste, ki se niso hoteli priklopiti pesimističnim informacijam urada za zunanje zadeve, napadali listi, ki so uporabljali njegove podatke. List piše, da so bila poročila ali ponarejena, ali pa so tam proti boljšemu prepričanju delali za pesimistično razpoloženje. V prvem slučaju je postopal tiskovni urad lahkomiselno, v drugem pa na zaničevanja vreden način.
Članek poudarja, da ima Prochazkova afera silne gospodarske posledice, zlasti v Galiciji in Bukovini, kjer je prišlo mnogo trgovcev radi nje na rob propada, pa tudi na Ogrskem, kjer je povzročilo prave katastrofe.
List zahteva, da je treba oba dvorna svetnika odstraniti, kakor so svoj čas odpravili iz Belgrada poslanika Forgača, ki so ga premestili v Draždane.
Na drugem mestu objavlja „N. Wiener Journal" članek grofa Vojteha Sternberga. Ta se glasi nekako: Avstrija trpi na strašni bolezni, na oficijozni žurnalistiki. Nihče pa si ne upa reči niti besedice, ker je proti taki moči izgubljen. Treba je več poguma za vojno proti tiskovnemu uradu, nego za bitko. V bitki človek namreč lahko izgubi življenje, tu pa premoženje in čast.
In troški, ki jih dela tiskovni urad, so strašni. (Tu navaja posameznosti. — Ur.) Ministrstvo za zunanje zadeve šteje sedaj vsako leto po dva milijona kron in poleg tega so pri vsaki veliki banki posebni tiskovni zakladi.
Malokdo se more, ali če se hoče kdo protiviti, pa takoj prihajajo z grožnjami, j Potem se pleni in pleni. V Avstriji se j sploh konfiscira na neodpustljiv način, saj ; pa ima v tisku tudi najbolj nezdrave razmere na celem svetu. Človek naj le preračuna , koliko narodovega premoženja gre ! s konfiskacijami v nič, ker listi poročajo o tem, kar se je zgodilo.
Gališkc in buko vinske trgovce je Prochazkova afera deloma ruinirala. Tudi na Ogrskem je zunanji položaj povzročil go-(spodarsko nesrečo. Ne bo preveč — pravi Sternberg — če trdim, da imamo za miljardo izgub, pri vsem tem, da Avstrija ni dežela, kjer bi smeli metati denar v blato. Čast, kri in premoženje nam je „delanje" kurzov in če to pravim, vem zakaj, Borzo so umetno vzdrževali'v mlitavi tendenci in kdor pogleda danes listek s kurzi, vidi, da je vedlo vse na ,,haussetl. Grof Berchtold je čist mož sam zase, ali jaz mu kličem, da naj pouči tisk, da je Škoda, ki jo dela, neprecenljiva in nepopravljiva.
Sternberg, ki nam sicer ni avtoriteta, je tu govoril upravičeno in pametno besedo. Treoa bode resne besede, da se ton vladne žurnalistike izpremeni in da ne bodo pisali oni listi, ki jih krmijo iz vladnih jasel (v Trstu jih imamo !) rogovilili proti onim, ki Štejejo nevede za nje denar. — j	Ured.
Eni pišejo, drugI plenijo.
DUNAJ 22. (Izv.) Današnja uradna „Wiener Zeitung" zaznamuje trideset slučajev, da so bili listi zaplenjeni.
Portugalski kabinet demisijenlra.
i LISBONA 22, (Izv.) Ministrski pred-{sednik je odpotoval v Oporto, kjer bode ' v torek predsedniku republike podal de-• misijo za ves kabinet.
Parnlk „Fiorence" se Je potopil. NEW«YORK 22. (Izv.) Parnik „Flo-renče", ki je vozil od Saint Johna v Ha lifax se je potopil s kapitanom in 25 možmi. Rešil se je samo eden oficir in štirje ' možje, ki so blodili več dni brez živeža in vode po morju. Ladja je izgubljena. Pred Skadrom.
RIJEKA 22. (Kor.) Skadrski poveljnik poskuša včasih izpade s svojimi četami, ki jih pa Črnogorci vedno odbijejo. ; Več črnogorskih bataljonov je bilo posled-i nje dni odpuščenih domov, baje le za kratko dobo.
PODLISTEK.
Osvit.
0plaal Kaaver šandor Ojalakl. — Frevel A. E.
Zadnje pismo je bilo pisano v začetku oktobra iz Fkrenee, ko se je vračala iz Rima. Naznanila mu je, da ostane tamksj samo nekaj časa, ker želi čimpreje priti v Benetke, po katerih jej hrepeni vsa duša in kjer namerava ostati, dokler bodo samo hoteli njeni Bopotniki.
Ivan si ni mogel nikakor razložiti njenega molka. S slabo poštno zvezo se je mogel tolažiti samo nekoliko časa. Potem je pomiBlil, da so morda pisma po pomoti odnesli v njegovo prejšnje stanovanje pri stricu, toda ko je vprašal stričevega inoša, se je prepričal, da ni tudi to ne, — saj so mu tudi druga pisma redno prihajala na novo stanovanje. Končno se je prestrašil, če ni morda Dumič izvohal dopisovanja in ugrabil pisma. Toda hitro si je domislil, da je tudi to skoraj nemogoče. Potem ga je začela mučiti skrb, ali ni morda bolna, ali
še huje, ali ni morda padla v roke raz bojnikom, kar je navadna nesreča potnikov v italijanskih pokrajinah.
Ko je bil že ves razburjen, so končno v začetku meseca novembra dospela tri pisma naenkrat. Bila je vendar kriva pošta. Naj novejše pismo je bilo pisano iz Benetek.
„Z okna svojega stanovanja mi gledajo oči na „Ponte dei sospiri", — in vzdihi se mi trgajo iz prsi, ker nisi pri meni,*' — mu je pisala Madlena. — Moja sreča in blaženost bi bila le tedaj popolna, ko bi obenem s teboj gledala t^ čarobno bajko, to plemenito bajko, to ustaljeno sliko prošlih lepših stoletij, ta divno sanjani san ljudske zgodovine. Ah — te stare, v dolgih stoletjih očrnele, ali tudi posvečene palače, kakor da nimajo temelja naših navadnih človeških stanovanj, temveč se zdi človeku, da jih nudijo iz morja kake bajeslovne Nereide, ali pa da jih drži in zida pred nami poezija sama. Poleg tega vsega pa šepet lagune s svojo gondoljerjevo pesmijo, sladka in nežna beseda ljudsk egsgovora, — kamor pogledaš, povsod kamenje, ki govori več nego vse knjige in ti govori stviri i veličastne i grozne i krasne, — Oh, Ivan, — ne morem ti povedati, kako sem vzhičena, ob vzeta po vsem
Novi grški uspehi
SOLUN 22. (Izv.) Oni Grki, ki soi9§ decembra nastopili marš, so sedaj zavzeli Zagone in Morso planino ter so spodili sovražnika, ki je pobegnil na jug proti Korici.
Turčija r.e pusli Albanija.
PARIZ 22. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo iz Carigrada : Avstro-ogrski poslanik grof Pallavicini je priobčil porti besedilo dogovora, ki so ga dogovorile države tro-zveze in tripelentente glede srbskega pristana. Pri tem je tudi izrazil željo, da bi naj Turčija vse pripravila za novi način vladanja v Albaniji. Porta pa mu je odgovorila, da pač dovoli Albaniji avtono-nomijo, nikoli pa ne samostojnosti in neodvisnosti.
Pasfć upa na mir.
FRANKOBROD ob MENU 22. (Izv.) V protislovju z belgr?jskim koresponden-tom javlja ministrski predsednik Pasić, da še vedno upa na mirno razrešenje spornega vprašanja. Sploh se je vse poizkusilo, da se ohrani mir in za to je dovolj nade,
Turčija reformira.
CARIGRAD 22. (Izv.) Porta namerava uvesti v Armeniji in Kurdistanu reforme, katere pa označujejo Armenci za nedostatne,
Turki bombardirajo Tenedos.
ATENE 22. (Kor.) Turška flota je zapustila Dardanele in torpedovke so pričele bombardirati Tenedos.
(To so vsekakor turške torpedovke, ker je otok v grški posesti. — Ured.) Premog ni več vojni kontreband.
CARIGRAD 22. (Kor.) Vlada objavlja oficijelio, da se premog ne smatra ve 5 za vojni kantreband.
Grki gospodarji v Mitilenah.
ATENE 22. (Izv.) Minister za mornarico priobčuje: Turška posadka pred Mi-tilenami se je udala. Vso garnizijo, ki Šteje 1700 mož, so zajeli in spravili na grške ladje.
Noradunghian demontira.
CARIGRAD 22. (Izv.) Minister za zunanje zadeve, Noradunghian, dementira vest, da bi bil podal demisijo.
Bolgarija Ima denar.
SOFIJA 22. (Izv.) Pri včerajšnjem zasedanju sobranja je minister financ Teo-dorov izjavil, da se finančni položaj Bolgarije boljša in dn bi se sedaj Bolgarija mogla še pol leta vojevati.
Velika železniška nesreča v Bosni.
SARAJEVO 22 (Izv.) Pri Podiugo-vih je trčil vlak ob neko lokomotivo. Pri tem so se nekateri uslužbenci smrtno ponesrečili, nekateri pa zelo nevarno. Škode na materijalijah je 15*000 kron.
tem in omamljena. In potem mi kar poBili prihajajo Blike, fantazije, sanje, v katerih se vidim skupaj s teboj, kako tu, daleč od sedanjosti in še dalje od naše težke resnice, preživljava srečne dneve v sredi te preteklosti. Včeraj zvečer sem sedla sama v gondolo, brez svoje družbe, in se od Rialta dala veslati proti Lidu. Bil je tako krasen večer, obsjan z mesečino,
NiBem se mogla vzdržati, da ne bi bila šla. Oj, Ivan, kako divna vožnja je to, samo nisem smela pomisliti, da si ti tako daleč od mene. — V svojem duhu se te videla, da sediš v gondoli in — obenem z gondoljerjevo pesmijo, obenem s temnim lazurjem južnega neba in zlatim migljanjem zvezd si mi govoril, da me ljubiš. Najini srečni duši sta se blaženo dvigale v višine k nebeškemu oboku, kjer so fini obrisi Redentora in čarobne stene doževske palače dihtele v srebru mesečine, sanjarile o skrivnostnih bajhah, o daljnih krajih, o nečem, fcar je popolnoma tuje težki resnici, a tako blizu in sorodno najini ljubezni ! — Ah, da doživim tako vožnjo, da ne bi samo v duhu sedel pri meni !"
In tako je šlo dalje na vsaki strani. Vsaka beseda ga je vabila, naj pride, da-
Gosposka zbornica.
DUNAJ 22. (Izv.) Prihodnja seja gosposke zbornice se bode vršila dne 30. decembra.
Volitev dunajskega župana.
DUNAJ 22. (Izv.) Jutri ob 10 pred-poldne se bo vršila volitev župana. Izvoljen bode najbrže "VVeisskirchner.
Ženske — odvetnice na Ruskem.
PETROGRAD 22. (Izv.) Danes je pravosodna oblast izjavila, da smejo tudi ženske postati odvetniki.
Poleti avijatika Garrosa.
NEAPELJ 22. (Izv.) Francoski avija-tik Garros se je dvignil danes ob 8*50 pri Santi Eufemiji in je priletel ob 12 v Neapelj.
NEAPELJ 22. (Izv.) Ob 1*20 popoldne se je tukaj dvignil Garroj, in je prispel ob 2*45 v Rim, kjer ga je mnogo občinstva navdušeno srrejelo.
Proti Crnigori.
Oni usodepolni trenotek, ko so t onem vozu turškega železniškega vlaka na čatalškem bojišču podpisali pooblaščenci balkanskih slovanskih držav premirje s Turčijo, je bil pač usodepolen ne samo za balkanske države, temveč prav v enaki meri za vso ostalo Evropo, posebno pa za one tri velesile, ki so pred vsemi zelo interesirane na razvoju stvari na Balkanu: Avstrijo, Italijo in Rusyo.
0 Rusiji se je pisalo marsikaj: sedaj, kako je pripravljena, če bi bilo treba, celo z oboroženo silo, priskočiti na pomoč balkanskim državam ; sedaj zopet, da se ne meni za to, temveč da se popolnoma strinja z ostalimi velesilami. Italija se je postavila z Avstrijo vred na stališče, da se vzpostavi na Balkanu samostojna Albanija, ki bodi pod protektoratom velesil, a ta Albanija naj obseza poleg drugega tudi vse sedanje turško obrežje ob Jadranskem morju. Srbija ne sme nikakor do Adrije, dasiravno so srbske čete zavzele DraČ in dasiravno so Črnogorci s srbsko pomočjo okupirali Lješ in Meduo.
S sklenitvijo premirja so bili tudi podani prvi predpogoji za eventualno sklenitev miru, kateri naj bi potem tudi sledila razdelitev okupiranega turškega ozemlja med zmagovalce. In prav zato je bil oni trenutek tako usodepolen, ker je bil tudi znamenje za tiste, ki so z zavistjo gledali junaški in — kar je glavno — uspešni boj balkanskih držav, da posežejo vmes in si pograbijo tujega plena, kolikor bi se jim pač zljubilo, ker so — močnejši.
Rusija je, kakor smo že rekli, igrala precej dvomljivo ulogo, Italija in Avstrija ste imeli torej proste roke, vsaj mislili
siravno ni niti z besedo zahtevala tega naravnost.
Ivana je, kakor se nikdar obvladalo silno hrepenenje, da bi šel k Medleni. Čutil je naravnost fizično, kako se mu trga duša Ba-mih želja po njej. V živi svoji fantaziji je tudi on gledal vse one bajne prizore in situacije, oblite s poezijo njune ljubezni in romantike starodavnih Benetek. Končno tudi on ni bil, kakor vsa ona doba in ves tedanji svet okoli njega brec romantične primesi.
ZaČei je popolnoma resno premišljevati, kako bi odpotoval na jug. V saboru *e je razpravljalo v ureditvi ogrskih sodnih oblasti, o nekih gradnjah pri Donavi, in bi lahko mogel odati. V tej misli ga je še bolj gotovo utrdilo pismo, ki ga je dobil od doma in ki ga je tudi že težko pričakoval.
Sporočil je namreč takoj vse očetu, kar je bilo s stricem. Od njega je dobil hiter odgovor, — odgovor, katerega je tudi pričakoval in s katerim je oče popolnoma odobril njegovo postopanje. Toda niti od matere niti od Hane ni ves čaB sprejel nikakega pisma. Mislil je, da Be mati jezi nanj in de mu ne more opustiti spora z ,,onole Laci;em". Toda pismo ga je preprečilo o vsem nasprotnem. Dobra gospa je tudi odobravala, ker je odo-
Stran II.
„EDINOST" 6t. 357.
V Trstu, dne 23. decembra 1912.
ste da jih imate, in prišlo je do onega tajnega dogovora glede samostojne Albanije. Poseglo je vmes z vso silo naročeno in nenaročeno časopisje, zlasti dunajsko in budimpeštansko, sfabricirali so razne Prohaskove afere, v avstrijskem prebivalstvu je rastlo razburjenje, ki je zahtevalo maščevanja za užaljeno čast in ugled države ter kaznovanje žalitelja. Na eni strani to, na drugi strani ona nesrečna albanska obal s svojimi pristanišči: Evropa je bila na tem, da v najkrajšem Času doživi novo vojno na Balkanu, vojno mogočne Avstrije proti „pritlikavi" Srbiji, kakor so tako radi zasmehljivo pisarili gotovi listi, ki pa so vzlic temu hujskali onega leva na to miško, onega velikana na tega pritlikavca.
Toda glej vraga! Ona mala miška, oni pritlikavec se je vedel zelo pametno. Prav nič ni odgovarjal na vsa izzivanja drugega, nego: „Ce sem kaj kriv, prav rad priznam svojo krivdo in jo radovoljno popravim. Samo dokažite mi mojo krivdo !" In glejte, krivde niso mogli dokazati! Afera za afero je odpadla, a prav tako je odpadlo vsaj za enkrat ono tako razburljivo vprašanje srbske luke ob Adriji, ker je Srbija izrekla, da se tudi v tem pogledu rada pokori izreku velevlasti. Ko-nečno pa je prišla izjava ruskega ministrskega predsednika v dumi, iz katere je jasno razvideti, da Rusija vendar ne prepušča kar tako tebinič meniniČ male srbske miške mogočnemu levu, da bi šap-nil po njej s svojo šapo, in — odleglo je za enkrat! O vojni nevarnosti s Srbijo ni več govora, vkljub vsemu prejšnjemu hujskanju.
Kam toiej sedaj z vso ono tako visoko napeto elektriko v visokopolitičnem ozračju ?
V včerajšnji številki smo že kratko omenili stvar, danes naj izpregovorimo o rgej nekoliko obširneje. Najprej časopisje z gotovimi sumničenji, ogovarjanji in obrekovanji, obdolžit vami, naravnost nesramnimi izmišljotinami in podlimi lažmi, potem diplomatska zavijanja in odvijanja, grožnje in končno tudi — boj na nož, če ne---!
Dosedaj je bilo avstrijsko nemško Časopisje, pa naj je bilo te ali one politične barve, krščansko socijalno, nemško radikalno ali židovsko brezbarvno, vse le polno očitanj, sumničenj, obrekovanj in laži proti Srbiji, a po vsem onem, kar smo omenili zgoraj, je vse prenehalo naenkrat, kakor bi bil odrezal. Vzemite pa petkovo večernjo „Neue Freie Presse", pa bode te videli, kako je to trobilo vseh tistih, ki bi najraje v žlici vode utopili vse, kar je slovanskega, zlasti jugoslovanskega, napolnilo kar celi dve strani z naj£ nesramnejšiml izmišljotinami in direktnimi lažmi na naslov — Črnegore!
Kampanja, kije veljala dosedaj Srbiji, velja torej odslej — Črnigori!
Od „pritlikavca* so se spravili na „pritlikavčka".
braval oče, piaala pa ni prej, ker je imela cel mesec 8 Hano zelo veliko opravkov.
„— Muževidje zaprosil za Hano in dekle je vsa srečaa pritrdila, — a midva stara, kaj sva hotela drugega nego podeliti 6Voj blagoslov. In ninama žal, ker je Avrel v resnici j-ošten mladec ia vsek dan resnejši".
V župniji ga ljubi vse, izvoljen je za okrajnega sodnika, itna precejšnje premoženje, — z eno besedo, jaz sem popolnoma srečna Cemu torej čakati še dalje? Marija je tudi že na vrsti. Oh, da bi jo videl! V tem enem letu je postala cel junak. In ni tako tihe in zamišljene „nature", kakor Hana. Vrgla se je bolj po meni, dočim pa je Hana vaša — prava Kotromanideva, vedno stopa nekoliko nad zemljo. Pa tudi sedaj — moram gotovo misliti jaz na vse, kar bo potrebovala kot mladu gospa, — najraje bi imela, da se sploh ne govori o tem. In sramežljiva ti je, da je res težko ž njo. Toda dobra je — dobra moja Hana".
Gospa je piaala še mnogo tega, napolnila pismo s celo vrsto svojih skrbi za Ha-nino doto. Ni zamolčala Ivanu niti enega para perila, ki ga daje hčeri, — vse — vse mu je natanko naštela, — a besede so izda jale tudi zadovoljstvo — in neki ljubki ponos, z eno besedo, materinsko srečo.
(Pride še).
„Črnagora ni mogla dosedaj "osvojiti Skadra, ni dosegla nikakih vojnih uspehov, se ne more pohvaliti z nikakimi osvojitvami, zato pa med prebivalstvom v Črnigori velikansko razburjenjenje proti kralju Nikoli in sploh vsej kraljevi rodbini. Položaj dinastije da ni nenevaren. Kralj Nikolaj da že zdavnaj ne uživa več tiste popularnosti, kakor to kaže na zunaj, in da tudi prestolonaslednik Danilo ni priljubljen v deželi.
Kralj je baje kriv, da Črnogorci niso dosegli v vojni uspehov in Črnogorci smatrajo za veliko sramoto, da je Crnogora edina članica balkanske zveze, ki ni dosegla nikakega vojnega uspeha. Črnogorce da so pred Skadrom rešile katastrofe edino le srbske čete, ki so jim prišle na pomoč. Če bi njih ne bilo, bi bili Črnogorci prisiljeni, da se umaknejo.
Tako si je dala „Neue Freie Presse" poročati iz dunajskih diplomatskih krogov in po svojem posočevalcu iz — Zemuna.
Toda to še ni vse. Ona proslula „Siid-slavische Korrospondenz", ki je vse, samo ne jugoslovanska, ali pa kvečjemu toliko, da na najnesramnejši način blati in obre-kuje Jugoslovane, poroča iz B e 1 g r a d a, da se v srbskih krogih mnogo bavijo s temi poročili iz Črnogore, ker gre morda za vprašanje — združene vladavine nad balkanski »u Srbstvom.
Položaj v Črnigori da je zelo težaven. Padlo da je okrog 6000 mož, a vsa črnogorska vojska je štela le 42000. Ranjencev in obolelih je veliko. Izguba se ne da pokriti. V zadnjem trenutku da je prevzel vrhovno poveljništvo nad armado sam kralj, da tako zveže padec Skadra s svojim imenom, da tako zopet utrdi stališče dinastije, ki je baje zelo omajano zlasti vsled govoric, ki jih raznašajo s slabim namenom sovražniki dinastije proti prestolonasled niku Danilu. „Če bi Črnagora res ne dobila Skadra, bi bilo stališče vladarske rodbine Njegušev zelo omajano, in to tembolj, ker so vojni uspehi Srbov vprašanje bodočega vodstva Srbstva že s'toraj odločili v prilog — Karagjorgjevićevl"
(Konec pride).
Za miri
Iz govora drž. poslanca dr. A. T r e s i ć a -P a v i š i ć a v zbornici poslancev dne 20. novembra 1912.
Govornik se je nadalje vpraševal, kaj je pravzaprav ta Albanija, zaradi katere naj bi morala krvaveti vsa Evropa ? Kdo jej pozna meje? Ali stanuje v njej enoten narod z razvito narodno zavestjo, z veliko zgodovinsko preteklostjo, s književnostjo ali s kakim drugim znamenjem civilizacije ? Ali ima vsaj polurazvit jezik, v katerem bi se mogla razumeti vsa njena plemena ? Vsega tega ni nič. Sami Arbanasi ne morejo označiti meja svoje narodnosti, svojega jezika in svojih narečij. Razdeljeni so na tri vere, ki se med seboj prav po arnavtsko sovražijo, in krvna osveta jim je še vedno najvzvišenejša čednost. Arnavti, ali mohamedanci, tvore vsaj 75% vsega prebivalstva in so bili vedno najzvestejši priganjači kalifovi, za krščansko prebivalstvo Stare Srbije in Macedonije pa pravi bič božji. Musa Ke-sedžija* je živel vedno in živi samo od razbojstva. Katoliški Arbanasi, nad katerimi .vrši Avstro-Ogrska tako nežno protektorat, da je zanje izdala znameniti fond za odkup sužnjev, ki ga je ustanovila du-brovniška republika, tvore komaj petnajst odstotkov prebivalstva. Toda ti katoliški Arbanasi se junaški bijejo v črnogorskih vrstah proti svojim mohamedanskim bratom, ker vedo le predobro, da bodo uživali v črnigori popolno verski svobodi in narodno avtonomijo; vedo pa tudi, da bi jih njihovi nežni arnavtski bratje v svobodni — recimo — Albaniji hitro iztre bili.
Arnavtske zahteve.
Arnavtska poželjivost pač res ni majhna. Zahtevajo namreč nič manj nego Bitolj, Janjino, Skoplje, Prištino, Prizren itd., torej popolnoma bolgarska, srbska in grška mesta in pokrajine. Čemu je torej padlo toliko Srbov ? Ali samo zato, da iz-vojujejo Arnavtom svobodo ? Ali so morda zato, ker so Arnavti v nekaterih krajih Stare Srbije iztrebili z ognjem in mečem domače razoroženo srbsko prebivalstvo
SOUDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA1
TOT - VIA MALCANTON - TVt*8
i

Zdravilno pivo dvojnega kvasa vsi travnim ga priporo&ajo. Odlikovano na ^^ *** &581 BP-" Al ikJ Odlikovano na
SGTETC J&	Odlikovano na
»	I l&sr Mili : 7 razstavah.: |
Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrivo št. 32. — Telefon št. 220I. |
7 razstavah.:
O priliki božičnih in novoletnih praznikov
■« obrni vsak v
ljudsko urarno
kjer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovratnih verižic, uhanov, :::: prstanov itd., vse po absolutno konkurenčnih cenah. :'.:: S spoštovanjem
Hnfl'Alllll "P2TI n nl- Vinoenzo BalUni it. 13.
■»"o	nasproti cerkvi »v. Antona novega
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranie zobov brez
SS5
vsake bolečine
Dr. i. Oermak V. Tuschar
zobozdravnik konces. zobni tehniV
• TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Prodajalnica ur in dragocenosti
Bucher
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso it 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tndi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure.
•DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
Back & Fehl
splošni unlformsRI zauod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
Gostilna ,pri Deteljici'
v Trstu, ulica Belvedere 7.
Podpisana naznanjam s tem uljudno, da sem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na brano.
Z odličnim spoštovanjem
ANGELA KJUDER, lastnica.
Nova ukana In sMCiCari t Trstu
A. JERIČ ■ Trst
ul. Commerciale 328 (Pendtce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenci in konfektura. — Likerji In raznovrstno vino -	v steklenicah.	----1

Zaloga dalmatinskega ulna
lastni pridelek iz JESENIC pri Omišu
Filip Ivanišević, Trst |
k ulica Valdirivo 17. Telefon 14-05.
— Prodaja na drobno In na debelo. —
M GOST IJLNE : „Ali1 Adria", ulica Nuova štev. 18 in gostilnr.-Buffe», Piazza Giuseppina štev. 7, v katerih toči
■ST svoja vina orve vrste.
- ZDRAVNIK -
Dr. p. EAEAMAN
fipecijaliat za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso Št. 12
od 11 Va do lVs in od 4Vs do 5V2 popoldne. TELEFON 171/IV.
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!

l/elikanska zaloga pohištva in lapecarij
:: Paolo 6astwirtb ::
TKI. DL Stadion Jf. 6 - Telefon 22-85 (bila sieUaMfo Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kutosaiai izb«r.


i9ilHE§l§H9H
Telefon Stev. 1974.
R, Gasperlni, Trst
1974.	špediter Vi« Economo St 10.
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na doni.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CEP1 E.
Zastopstvo tvrdke „Cement"

Tovarna cementa „Portland- v SpJjetu. PRODAJA NA DROBIMO.	CENE BREZ KONKT. ..
§9
m
iai
Ei
§
19 13
EiHBHHiiH

Jf
V T--stil dnf 23. decembra 1912.
.EDINOST" St. 357
Stran rn.
tekom strahovitih, temnih stoletij, Srbi je vaš denar varno naložen in da ni Sesedaj dolžni, da prepuste ostanke svojega \ varnosti za vaše prihranke. Mi vam z naroda v svoji stari, s toliko dragoceno ] mirno vestjo priporočamo naše denarne krvjo odkupljeni domovini krvoločni ar-j zavode brez izjeme. Tu imate varnost in navtski osveti ? In ali ne bi morala taka j najboljše obrestovanje. Pazite, da ne bo-država prej ali slej postati nevarna zaj dete podpirali sovražnika, ki že komaj Srbijo — in morda računajo prav s tem: čaka kako se bo okoriščeval z našo — prijatelji Albanije — in prej ali slej bi se ; omejenostjo 1
moralo dogoditi, da bi bili Srbi, Bolgari
Pevsko druitvo .Trst" v Trstu. Ker
in Grki prisiljeni radikalno obračunati z j odpade v torek navadna pevska vaja radi Arnavti.	: praznikov, se vrši vaja danes zvečer ob
Ali Arnavti zato zaslužijo svobodo, j navadni uri. __ ker so se najtesneje bili na strani Turkov ■	-
Slovensko gledališče.
2 nekakim strahom smo pričakovali
m:

A. BamMč (prej Jakob Bambič) :rst, unco imm 9
8K2T Zaloga vsakovrstnega blaga "22*
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobov, koruze in moke
Se priporoča udana	jj^MBIČ.
B
a ter različnih Jestvin.
Svoji k svojim !
23 DD FZV

prva in edina pisarna — v vojaški stvari —
(konoesij wrtrana «d o. k. namaatnižtva)
Trst, ulica della Caserma 5, IL n.
Daj a nasvete in informacijo o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpotUja. vsako vrsto proienj vojafikega značaja — opro&čenje od vaj, enoletno pro-stovo^stvo, ienitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede presenčne službe, vsprejetja ▼ vojadke lole itd. — Pooblaščena je rasto-
CAi Htrankiff prod oblastnijami.— ReSevenja tro in
proti Srbom in Grkom. In sedaj naj bi j sijajne zmage srbske vojske plačevale ] varihe turškega robstva s svobodo. Malo i
preveč se zahteva od Srbov! Srbija ima	Pred?tave v na5em gledališču, k.
pač historično pravico do primorja, ki ga nal bl "am da'a Prvlkrat na, nafm odru
je osvojila, in ako plačajo Arnavti svojo °no<_ °	bl a'P™d Par letl skoraJ mtl
osvoboditev izpod turškega jarma s kosom j sanJa** ne 11 uPa 1 opero. ^
i j i * v j „„„ i Opera na našem odru, nekaj nezasli-pnmoria, ie ne bodo plačali predrago. t	r ,	,. . 1 . .
r	; šanega, predrznost bi skoraj rekli, Če po - ;
Darujejo, česar nimajo.	j misura0f da smo Še lani, a kaj šele pred i
Z druge strani se pač ponuja Srbiji dvemi leti tičali globoko, globoko v vse- 1
pomorsko pristanišče, kajti pravijo jim: stranskem diletantstvu. In vendar snoči
„Mi bi ne imeli prav nič proti temu, če »Nikola S u b i č Z r i n j s k i", prava
dobi Srbija pristanišče ob Egejskem morju." pravcata opera z ansamblom nad 8o oseb
Toda gospod Pašič, ki tudi ni neumen, pa in to podana tako dostojno, da smemo
pravi: „Timeo Danaos et dona ferentes biti res ponosni na ta velikanski korak
(Bojim se Danajcev, Četudi prinašajo da- naprej.
rove)", in to tembolj, ker ti darovi niti J Naj nihče ne misli, da menimo s tem
ne pripadajo Danajcem. Srbi se pač lepo že absolutno popolnost, dovršenost; ne,
zahvaljujejo na tem jabolku zdražbe, toda kajti vzlic popolnema uspehu, ki ga je j
ugriznili ga pa ne bodo. Od srbske meje, dosegla prva opera na našem odru, se
tudi od nove, je daleč do Egejskega vendar tudi prav tako popolnoma zave-
morja, a to ozemlje pripada Bolgarjem. damo, da je ta popolnost, ta dovršenost jc.	. i * j. /v i j -r» i •• i i	j	• . • • , ' izkuScja je in OBtane, da je za odpravo poletnih
Če pa izposluje Avstro-Ogrska, da Bolgari le relativna, da moremo govoriti o njej le ; mehurJfikoi kakor tudi v 8vrho do8ege in ohranitve
prepuste to ozemlje Srbom, jej bodo Srbi z ozirom na naše razmere, na naše nam j nežnej mehke kože in bele polti najboljfe svetovno večno hvaležni.	(Dalje). j razpoložljive moči. Tako pa tudi potem ; tnano milo Iz lllijlvega mleka Steokenpford1
~~	,	.	. ! res smemo reči, da je bil snoČnii uspeh znamke „Steckenpferd", Borgmann A Oo., DeSia
Iz narodne peSm znan, ropar , tremi ar«, j ^ ^ ičakovano đober> F j (Tetaehen) na Labi. Komad po 80 Tin se dobiva ,
a t i	^	j.	i lekarnah, mirodilnicah, parfemerijah in dragih trgo-
Ako komu. gre na tem napredku na- . , ' . ,	vit,
» 6	^	vinah. Ravno tako se ;e obnesla Bergmannova
j šega gledališča v prvi vrsti priznanje na- jina	nManerau za ohranitev nežnih belih daai-
! šemu vrlemu, neutrudljivemu kapelniku g. 1 akih rok ; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod.
PEKARNA
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-Školj št. 317
ima dvakrat na dan Bvež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naroČila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo
vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena.
točno. — Uradne mre«. Ob deLav-l 9. p« Ob aodogab in
od 9. predpohidne do 7. popoludae In praznikih od 10. do lz. opold.

Moja stara
ki ga je v dvoboju ubil Kraljevič Marko.
Domača vesti.
Oni 3B ne boje nikogar! Gosp. Volčič ;Mirku Poliču, čigar železni vztrajnosti se
Trst, ulic« S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva lz bambus*, indijskega trsja in protja.
Praktični in koristni darovi
za božič in novo leto
Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati ::
steklenica dobrega ruma, pravega konjaka, maršale, maraskina lz Zadra
ki se more kupiti po cenah, ki se ne boje nobene konkurence v žganjarni
AL QUISISANA
Carlo Pollak
Vekoalav nam poroCa, da tudi njemu po. |imamo zahvaliti na tem velikem preaene- ;	__,__l.,,^;?!,! trg Ponterc.o 3 (vogal ul. Ponterosao)
zadevi jCenju. Caat njegovemu delu m trudu ter f|QVI ZODOZClraVniSHl in v akladišču ul. Ma.»lmo đ'AiegUo 1.
da ume ceniti njegove zasluge za procvit našega gledališča.
Šilja pupilarni urad laške pozive v varuštva in to vkljub temu, da se je že j "krene častitke na doseženem uspehu ! opetovano pritožil proti takemu postopa- j Občinstvo, ki je napolnilo gledališče do nju! Ko je prejel zadnji laški poziv, kar J zadnjega prostora, je tekom predstave, se je dogodilo prve dni tega meseca, je!zlasti Pa tedaj, ko so mu izročili lovorjev šel k c. kr. okrajnemu sodišču v sobo St. j venec, pokazalo z burnim odobravanjem, 38, se pritožil ter dostavil, da se bo pritožil proti takemu postopanju. Oddgovorili so mu — naj se le pritoži ! Na omotu in na pozivnici je napisano lepo Vekoslav Volčič in gospođa, ki piše slovenska imena pošilja notorično poznanim Slovencem — j radi že danes> da nas 3e predstava, kakor laške pozive !	< že rečeno» v resnici izredno zadovoljila.
Kaj res ni mogoče, da bi se pri pu- j pilarnem sodišču napravil red ter zauka- t Spored za božične praznike je sledeči: zalo uradništvu, naj ne izziva ljudi, ki se j Na božični dan, v sredo, se bo igralo po-Žrtvujejo v korist mladoletnim ? !	j poldne bajka
Upamo, da bo ta opomin pomagal — j	„Snegulčica In sedem škratov",
drugače se obrnemo do pristojnih krogov i ki jQ toplo prjporočamo mjadini.
ter jim povemo, da takega postopanja s j Zvečer bo prva repriza opere strani c. kr. uradov ne bomo trpeli!
Našemu ljudstvu ! Po nevihti, ki je raz-
ambulatorij
ul. Rossinl St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najboljše kakovosti po K 2.
Preden se kupi, se lahko poskusi!
Natančnejše poročilo o predstavi si i izdiranje zob brez bolečin po 2 K.
moramo zaradi ozkega prostora današnje številke prihraniti za jutri, priznamo pa
dstava, kak zadovoljila.
* *
Za Božič
ei nabavite
rum in razne likerje
edino le v odlik, prodaja'nah likerjev tvrdke
Giacoipo Pollak
na trgu Goldoni št. 5, ulica S. Sebastiano 2 „AL MARŠALA" in na obrežju Pescatori št. 10 „ALLA DISTILLERIA", „ , . .	, . . , . , ,! kjer bodete najbolje postreženl I
Podpisam naznanja si. občinstvu, da je odprl j gJede na kakovost j glede cene
v ulici Belvedere št. 28
Ordinacljske ure: od 8 dopol. do x pop. in od 3 do 7 mvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
MESNICO
poldne ponovi opereta
„Ločena žena".
Zvečer bo druga repriza opere
»Nikola Šubić Zrinjskl".
Prva , repriza velja za abonente
sajala v naši drŽavi in skoraj po vsej Evropi, so nastopili zopet mirni časi, ker se je politično obzorje zjasnilo. Razni stra-hovi so izginili in narodi začenjajo zopet svoje redno delovanje. Na pragu zime, ( božičnih praznikov in novega leta, se j Prva - repriza velja za abonente B, | začne torej vnovič naše navadno mirno j druga za abonente A.
življenje česar smo si vsi želeli. Razni j"OrflaniZafiilfl Prochaske so izginili in danes lahko z j	^Sj^nđZŽSlGčja« j
mirno vestjo rečemo, da nam v bližnji; Konferenca ND0, ki se je vrš la včeraj, bodočnosti ne preti nikaka nevarnost, ' na kateri so bili zastopani odborniki vseh
Naše ljudstvo, ki je, kakor vsa druga j skupin NDO, se je izvršila prav sijajno, ljudstva, hitelo hraniti v nogavice svoje; Poročilo sta podala tov. dr. Kisovec in prihranke, naj denar spravi zopet na varne tajnik Brnadner, nakar se je razvila de-kraje — naj skrbi, da mu bo denar nosil bata, v katero so posegli zbrani zastop-j obresti in da ne bo straha pred tatovi,' niki delavstva. Ta konferenca obrodi j ognjem itd.	mnogo dobrega sadu.
Skrbite, da popravite ono, kar ste; prjp. odbor zveze lesnih delavcev NDO. nehote zakrivili s tem, da ste dvigali de- Jutri, v torek, zvečer ob 7 važna odbo-nar iz straha in tako delali škodo sebi,: rova seja v društvenih prostorih, onim, ki so kredita vredni in potrebni in; Prihodnjo nedeljo priredi Nar. del. !
v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, : koštrunje meso in izbrano perutnino
po brezkonkurenčnih cenah. „Nikola Šubić Zrinjskl".	I Nadejam se, da mc Blavno občinstvo počasti b
,, ,	a m	_ ^ ^ ,	: svojimi naročili. — NajađanejSi
Na dan sv. Štefana, v četrtek, se po- ;
ANDREJ ZVANELLI.
GOSTILNA
TRST trg C.
Air Antica Pompei
Goldoni in na istem trgu se nahajajoča
slovanskemu občin- CflFFE GOLDONI
stvu za oblen obisk. Fran MarinSek.
Alberto Fiozi & f.o
Trst, ulica Gaetano Donizcttl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine OtfObe, oves iu SO^ivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
p| dobroznana moke čtiruž. parnih mlinov „Hungana' ak. dr. v Budlmiešti.
Ceniki in usorci ae pošiljajo na mnhtero.
Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst.
pa svojim lastnim denarnim zavodom. ; organizacija velik javen shod v ve-	t	NSriboli B© 1912 ^^T' NOVO !
Pazite, da vas naši sovražniki ne pre- liki društveni dvorani.	"	J J	^	-	•	.
motijo glede vlaganja, kar bi bilo v škodo j ND0 priredi v četrtek božičnico. Da- |N-	NOVOlOtlia. Š8.1U V3. UOpiSniCa.
vam samim in naši stvari sploh. Nič naj rovi naj se blagovolijo oddati v uradu	'	• *	-1 -1 - xt -v- + m
x. . . . .	^	,.	1	TT	kakor je 6e ni bilo. Vsaka dopisiiica najboliSa, nedosegljiva, humomUčna, senzacijonalna. Vsaka, tudi
vas ne straši slučaj, da so se tudi naši i NDO, ul. sv. Frančiška 2.	j	najmanjša poSilj^tev je d6bro sortirana in vsaka dopisnica v ravitcu.
denarni zavodi poslužili pravilnih odpo- Ženska skupina &D0 priredi v četrtek ;	M] |mamo edini razprodajo.	ISčejo so zastopniki povsod.
vednih rokov pri izplačevanju vlog. Bili	damski plesni v e n č e k v društveni 10 orig vzorcev proti vpoSiljlri 0-75 E.
30 prisiljeni, ako niso hoteli nasilnim po-	dvorani. Obenem javlja, da se bo vršil 15 komadov K l-—
tem izterjati posojil, ter upoprastiti tisočev	občni zbor Ženske skupine v nedeijo, 2qq n " 3._
naših trgovcev, kmetov itd. Glavno je, da	29. t. m.
Habighorst & Co., Bochum i. W.
Postni predal 149.
PovEetje 40 vinarjev več. — Sprejema se za plačilo znamke vseh dežel sveta._
Hočete imeti dobro obleko in po ceni? M« Armando Levi,
Stran IV.
„EDINOST ' St. 357.
V Trstu, dne 23. decembra 1912.
Vesti iz Istre.
Cela vas — pred sodiščem. Čitatelji naj se ne čudijo. Dne 18. t. m. se je nahajala v sodni dvorani okrajnega sodišča vj^ Bujah malo ne cela vas Materada v Istri. Obtoženci, katerih je bilo veliko, so se delili v dva tabora : na eni strani slovanski renegati — lahoni, na drugi strani Hrvatje. Zaslišanih je bilo neštevilo prič. Vsi pbtoženci so bili obenem zasebni ude-
ležniki proti drugim obtožencem.
Povod razpravi je dal poboj, ki se je izvršil v Materadi 24. novembra t, 1. Ko so slovanski fantje ob priliki nekega plesa korakali z zastavo po vasi, so prihrumeli nadnje renegatje in metali nanje kamenje, Naši so odgovarjali. Ob tej priliki so dobili nekateri več poškodeb. Neki Tominca Josip je bil celo težko ranjen.
Na razpravi v Bujah so bili obtoženci obsojeni na denarne globe in na zapor od 3 do pet dni. Glede enega obtoženca je sodnik prenesel razpravo na drugi dan, ker je nastal dvom, ali ne tvori dotični čin znakov zločina teške poškodbe. Posili Italijane je branil dr. Franco iz Buj hrvatske obtožence pa dr. Josip Mandić iz Trsta.
Iz Podgrada. Meseca januvarija odide ii Podgrada na svoje novo mesto v Ma tulje obče priljubljeni tukajšnji zdravnik g. dr. To m o Bi le k, ki Je dobrih 17 let z največjo požrtvovalnostjo in nesebičnostjo opravljal sila težavni posel od občin Pod-grad, Materija in Jelšane naravnost mizerno plačanega zdravnika. Ni še danes čas, da bi se tudi v Javnosti poslovili od njega. Prilika bo za to, ko vzame od nas slovo za vedno. Eno pa moramo že danes pribiti, kar Je v zvezi z njegovim odhodom iz Podgrada, namreč brezbrižnost občinskih zastopstev goriimenovanih občin. Dasi Je že dva meseca znano, da od?de iz našega okraja zdravnik, ediai zdravnik za skoro 20000 duš, se ni še niti eno izmed vseh treh občinskih zastopstev zganilo, da bi poskrbelo za naslednika odhajajočemu zdravniku. Znana Je sicer staromodnost teh občinskih zastopstev. Neki župan se Je menda nekoč _ ko Je bil zdravnik odsoten, in Je neka žena ležala dva dni v porodnih bolečinah — izrazil, naj crkne, saj ima že itak dovolj otroki Toda pričakovati bi bilo v današnjih dneh, da se najde v občinskih zastopih vsaj nekaj IJudiJ, ki bi se zanimali za tako važne stvari, kakor Je razpis službe zdravnika v tako velikem in obširnem okraju, kakor Je Podgrad._
Hinninf^ nl^11 Squero nuovo Bt. 17 (tik mle-
VlilUlUb fcarne nasproti po&to). Toči izvrstna vina : belo vipavsko, crno istrsko in opolo- — Za obilen obisk se priporoča JoBip Gruden. 2920
l/Holonnipl IVAN GORUČAN, Trst, ulica ivrujablliuct Pfcequale Bevoltella ali Chiadino in Monte St. 27, I. nad. se priporoča cenj. občinstvu za \stkovrstna dela. Solidna postrežba, velika izber najnovejgih angleSkih vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju.	2787
l/nHnMinnrlon4 zft hrvatski in nemSki jezik I\0r8spunucni ig&, trajnega name&Čenja. Cenjete ponudbe pod Šifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti	2256
r) j " — pohištva, bombaževine, slik in dežnikom rruudjd na mesečne obroke. Via Cbiozza 6, I. nadstropje. Ivan K 1 u n.
Brivska dvorana.
Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovič, brivec.
Anton Krušič,	v
Bt. 36. Izdf"- je obleke po meri v vsakem krojo Sprejema tu-^ naročila izven Gorice. Pri naročilr EadoBtuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpofiilja uzorce na ogled. Cene zmerne.
rnlnnpnf« Antona Jerkiča nasiov: Trat, tu ruiujjrdld. delle Poste 10, Gorica, Gosposke
ulica 7.
444 S
se prodajo po nizki ceni. 1142
Stari časopisi (papir) TJ
Zgladiti se je v upravi „Edinosti".
Pozor Slovani! da aem prevzel znanc
gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovačiča v nI. Giulia 6t. 13 (nasproti ljudskega vrta). Točil bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino :
staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin., belo ... 88 „ opol . . 88 „ Čez cesto ... 80 vin. Dobra dcmtča kuhinja, mrzla in topla jedila v vsakem čaBu. Obid po 48 vin. (24 kvajcarjev). — Go-atilna je pripravna za shode, prijateljske večere, aeBtanke itd. Priporočam se slovanskemu občinBtvc n Članom KDO. da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. 2408
Slovenci! Slovani! K**
edino slovenske orarne In zlatarne t Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprerr Jamči se za 2 leti, istotako tudi vsaka naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZU POVH. »
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravka in postavlja stroje ln parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij alne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. • Specijaliteta Žag za kam nje, stiskalnioc sa groadje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in nzorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, . . . . droi in dragih tehničnih predmetov. - - - •

Kron 62©© ii
AUTOMOBILI FORD 1911
tf&lvtdja livarna sveta. Izdelovaale letno 40-000 vr
•dlr.ejjs tipa CHASSiS 20 HP £6-3) rsznlfr tipov kc*S(.
„FORD" j« nnjpopolnajia. najhitrejša in naJukosouiifiGejlc k*i Jih obttoji. — GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldonl 10—11, Tel. 1734
Vtilkft oar.trilnft garaga, alloc dal Bachi 16, vag*l ""o* Boaohalto TELEFON 2247. - 8TOČK PNEUM GOODRICH (aner!kuuka>
Automobili at posodo po smerni ceni,
Vamra ln vadrlavanje onomoblloT. — — Solidna poatrežba
as
is
Andrej Purič
kovač,
Trst, ulica Media, 6.
Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovača.
V ulici Garradori št 4
(vogal ul. Nicol6 Machiavelli)
se je otvorila te dni nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-
rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
KrojačnicaVek. Terzo
Trst, ulica Fonderia §tev. 4, I. n.
Priporoča se c. občinstvu sa vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata iz bera najnovejših angleških vzorcev.
Josip Trampus
Trst; ulica Farneto št. 11
priporoča svojo pekari jo. Večkrat m dan sveŠ kruli.
Zaloga moke osakč vrste Iz — prvih mlinov. ——
Vino in likeri v steklenicah. SladSČie« in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
Velika zaloga dvokoles
In kmetijskih itrojav, gramofonov, orkectronov pri Batjel-U,
Gorica, Stolna nltoa it. 2 ln 4-■ ehanlčna delavnloa. — Prodaja na obrake. Ceniki franko. Velika zaloga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenl.
Skladišče kož barvane, vseh vrst rumene In črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). »oščiia na aajbolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za yse kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17
§
Bf a obroke!
Velika zaloga izdelanik oblik
Vclllu kbera vsakovrstnih oblak ca gospode Id đečk«, sukanj, psvrinlkoo ml; kakovosti. — Specijaliteta o veznjl.
Velite Ubere Tdl&ene^i blag«.	zmernejše ceae.
Adolf Kostoris - Trst
Cika S. Oiovannl itev. 18, L nadstropje, caves „Buftet Automatlco".
Telefon *L 251, Rim. U.
a
m
U
Ii
H**

■■ ■■■
: ss I ■■ ■■■
BIH ■■■
I ■■ I I ■■ I M ■■■ «
aa aal a
: ss 1 • ss saj
a rt stide Orualco - ^rst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana tovarna ( svetinjo ) cevi In cementnih plošč, teracov in umetnega kamna. ::
Sprejema vsakovrstno delo ▼ cementu.
Cene zmerne, delo točao. mammmmmmmmmmsmati
N ovo pogrebno podjetje, Tmt
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14 02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne St. 170; T. VITEZ v NabreZInl na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhere); F. BRNET10
v Škednju.
Zaloga pristnili voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj Inksnijoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega cvetja, biferov, kovine in porcelana, krste z kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščeDih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj m. š t i b i l j.
Odhajanje In prihajanje vlakov
od 1. oktobra naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem Časa.
C. kr. državna železnica.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio).
B Herpelje, Pula in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-DivaČa-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovo in medpostaje.
O Gorica- Jesenice - Celovec-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. M le do Buj in medpostaje. O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub--Č€
5.00
5.52 5.55 7.37 7.45
9.05
9.10 9.15 12 50
2.40 4.20
4.42
6 00
7	35 7.40 8.22
8	40 10 39
ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica - Jesenice- Trbiž-Ljubljana- Beljak-Celovec-Dunaj.
O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp.
le do Buj in medpostaje. 0 do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, M o nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 2.14 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico.
Prihod ▼ Trst.
5.47	O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inoroosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica.
7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina. Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 3.37 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj, 1 32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 7.03 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). lOOO M Iz Poreča. Buj, Kopra. 10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.37 O Iz Gorice. 941 O Iz Divače, Herpelj.
Furlanske proge.
Odhod iz Trsta (južni kolodvor).
5.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, GradeŽ, Italijo.
9.00 O čez Nabrežino-Tržič v Červinjan, Gradel
in čez S. Giorgio di Nogaro v Videm. 1.20 O čez Bivy-TržiČ v Červinjan, GradeŽ •), Italijo.
4 10 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča meSaneo
do červinjana. 7 05 B čez Bivij-Tržič v Červinjan, Gradež, Italijo. 9 20 O čez Bivij-Tržič v Červinjan.
Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 čez Tržič, Nabrežino iz Červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešanca iz červinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža Červinjana.
2.48	O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža*), Červinjana
6.55 O čez TržiČ-Nabrežino iz Italije, Gradeia, Červinjana.
11.13 O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeža, Červinjana.
Na progi Červinjan-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje s parniki in motorskimi čolni lagunske paro-brodne družbe nN. I. B." po sledečem voznem redu :
Odhod Gradež o. p. 8.15 12 25 4.00 9.00 prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4.25 9.25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.15 prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3 40 8.40
*) vozijo iz červinjana v Oradei in nazaj v oktobru la aprilu vsak dan, v drugih mescih t j. od novembra do vključno marca le ob četrtkih.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sera odprl in s svežim blagom založil
trsoulnojestuin
Trst - ulica Media št. 8 - Trst
Podružnica v Kolon j I ti*J5
Ker imam na prodaj sveže blago prve vrste in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane g"ospe podpirale. Postražba točna in na dom.
Z vsem spoštovanjem udani
_PETER BRADELJ-
p(T Iz lastne kleti!
Odprla se je nova zaloga
dalmatinskih vin
I. vrste, belega in črnega, ter dalmatinskega OLJA najboljših vrst.
Trst, ul. Acquedotto 18.
Za mnogobrojni obisk se prporečata
GUSKA i RASICA.
II-I