----- 408 ----- Segač, prerok litijski. Bival je pretJ 25 leli v Litii hIovcc mož, ki ho riiu ^8e^ae'* po tlomaee rekli, pa ne zato, da bi bii po ptujeui bla^u sei:-al. Bos vari te«:a! 8es:ae je bil bo^rat mož in pa vervar^kl mojster v Liiii. Iz njeirove vervarnice je Ala marsiktera verv po svetu; pri njem 8o marniktere^a oženili, pa tudi marniktero omožili, da je bil joj ! pri Rjem 80 je dokaj kupčij sklenilo, ki so se i^versevale v dalnem Sisku. Tako ubrajtan je bil nas 8e^ad. Kadar je pa on zvernil kapljico tistega soka, ki ^a je hervaško tersje zs;ojilo, jo začel prihodnje reči prerokovati, in menda od lod njes:ov priimek, ker on je seg^^al v prihodnost nam dru;fim prikrito. Nekega večera sedimo okoli Ses:ačeve mize. Tu nam <»n začne praviti: ,jVi ste še mladi, vi bote dočakali, da pojde cesta od sv. Križa po Reki, in takrat se bo IJtija okožila; kadar pa pojde velika cesta čez Moravče**) do Litija, takrat se bo Litija zredila^'. Litijci po konci! pervi del prerokovanja vasegra umer- ''•) Moravče, vas v firi sv. Križa pod Litijo. le^a Se^ača se nad vami že spolnuje. Po vaši Reki je že res zdelana prav pripravna cesta: vi se tersite, da se ogrnete vseh klancov, vendar tako, da ne delate nepotrebnih ovinkov. Zato vase delo že po več farah na Dolenskeiii slovi. Napravite se Trebance, da zdelajo od svoje plati cesto memo Jevševarja do moravškesra mostii, in po tem 86 bo tudi dru^i del Se^ačeve;2;a prerokovanja spolnil. Vi bote res imenitni, vase mesto pa sloveče, ker bodo vozili memo vas bla^o po železnih in lesenih kolih. Samo ^rofa Pače-ta se naprosite, da vam v svojih velikih gfojzdih dosti stavbne;2:a iesii prihrani za vaše krasne palače, ki jih bote stavili poleff nove velike ceste. Na Kranjskem imamo dosti malih cest, pa malo prav speljanih. Kako to? me ute;L^nete prašati. To je pa tako: Naše male ceste so se dosihdob med nami čisto po volji kantonskih načelnikov in pa ;n:raJ8Čakov morale zdelovati. Ti pa so se o^fibati: tukaj kake;Lra ffrajščinske;;a travnika, tamkaj kake farovške njive, spet dru^ej je ^ospodiu načelnik se^el prijatlu v roke, da se neče nje^rovema L:ajiču iiišta kvara činiti. in tako je naredila sama keršanska ljubezen, da so na naših malih cestah ostali ovinki in klanci čisto nepotrebni; ti pa voznika mude, in mu praznijo žep. Kdo bi pa moral nove ceste osnovati, da bi ne bile skažene? To bi zamoo;li obertniki in posestniki tisle«:a kraja najbolje zagotoviti, po kojih okrajinah bi se nove ceste na-rejale, ker le taki možje poznajo najbolj svet in pa tež«« bla«:a, ki jo bo mo^ia nova cesta nositi. Stavim, kar kdo hoče, da bi šmartenski kerčmarji, klobučarji, usnjarji in kovači nikdar ne bili svetovali, če bi jih bil kdo za to po-prašal, da bi se cesta od Smartna proti Pljuski čez Ki-lovec, prav po domače: Bos:ensperk, narejala, temveč terdim, da bi biti ti možje pokazali čisto dru;; pripravniši in polož-niši svet za tisto cesto. Naj bi si bila kilovška ^rajščina sama skerbela za pot od male ceste do ;g;radu. Po klancih se mora le tam cesta peljati, kjer se ne da klancov tako ogniti, da bi se po okolišu prihranila vsaj polovica stroškov za pripreffo. Govorimo le od o v i n k o v cest, in ne omenimo tako imenovanih i'aj