eSiM^BONDEl mm Najatarejii •lovenski dnevnik v Ohio Oglati v tem iistu to uspeSni PRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ttVlI,_LETO XXVII. Kupu j t e VOJNE BONDE! The Oldeit Slovene Dnily in Ohio Best Advertising Medium L™ -1 ŠTEVILKA (NUMBER) 80 za ^filkie stopil iz tekme ^^^dsedniško nominacijo ^("knava, da je poraz v Wisconsinu ^^dal usoden udarec njegovi za kandidaturo CLEVELAND, OHIO, THURSDAY^ (ČETRTEK). APRIL 6, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 80 j 100,000 angleških Ipremogarjev in lad-jedelničarjev stavka NOVA ODREDB^ GLEDE j^ug y Ameriki MOŠKIH RAZREbA 4-F teknig Weii-j nocoj tvikai' naj "t«!.." formalno stopil; "iško 2a renublikansko pred-"omini. ■•""iinuc; i.i. Mož, ki . ®eiig^o pred štirimi leti Potijpil ^ ^ svoje osebnosti liliitgu , druge repu- »ediiijl^. ® P^'vake postal pred-locoj J ^^^didat stranke, je i 'tlel jj t na katerem je | 'Vflj ^ ^Uevati kampanjo za j da odprto pri-1 vT Po'^'az, ki ga je doži-; volitvah v ; "Ost, (Jj'?"' vsako mož- ■ »I.""'" LONDON, 5. aprila. — V An-' Kliji je nastala danes resna do-, lavska kriza, ko je 30,000 mož v ladjedelnicah v Belfastu od-, šlo na stavko in se pridružilo-i 70,000 p removal jem v okrožju i j Yorkshire, ki stavkajo že več I tednov. V Kellastu jo na stav-j ki 7,000 delavcev v tovarnah za i letala, 2,000 v municijskih to-; : vai nah in več sto pristaniščih! i delavcev. Vladni detektivi \- Londonu so, vprizorili poRon na britsko .sekcijo Četrte internacijonale, sc-, stoječo iz trocki.stov, in odvedli so s seboj neko mlado žensko.' Za po^on se ni dalo nobenej^ai pojasnila. i Več listov je pred časom tr-! dilo, da so bili za stavko ladje-i i delniških vajencev v Tynesidei v Chicagu. da izbe-! .s^«p7 /r tekme za f,W«edm«Ao, snoči se je okroj? predsedniškega m PfedspH -v*----------».-6' . h, ^"'skega kandidata. uti. Na denni je EarI W'«r)e/i,| . ■, , , ''0(U» ^ , , \ 111110 na (leio. m ... . govevner C ahfornije, H katerim 1 ecdi njegOM 1 Willkie pred nedavnim r j V.se stavke .so po.sledica me/.d- konferenci glede tekme za sporov ampak bile niso v j WASHING! Ol^ 5. aprila. —' \'ojaški o fk e k poslanske zbornici' 5isti. nju iz ruskih ladij. Kakor se javlj^, iz Moskve, , . . . iVobenili poročil z romunske so čete Rdeče vojske vcei-aj te- ' . kom prodiranja proti Odesi ob tronte Črnem morju osvobodile na- Z romunske fronte ni Mo-daljnih 1::(0 naseljenih krajev, skva že tretji dan podala nobe-med katerimi se nahajata mesti nega poročila, medtem ko prva Janovka in Antono - Konditse- ukrajinska armada završuje čilo, ležeča 33 oziroma 24 milj se- stilno akcijo profi Nemcem, ki verno in severovzhodno od O- nadaljujejo z desperatnimi boji deso. na ulicah T^arnopola. _ v T- , HcK po vodi je za Nemce nemo- ^ ^kolibi Skale,-55 milj juž- v N. Y. Timesu, Kravcenko pra-1 J novzhodno od Tarnopola, Rusi j vi, da ako bi bili voditelji v j ^ nadaljujejo z metodičnim unice- ' K remiju iskreni, bi morali v pr- j Na vzhodni strani so Rasi za- van jem ostankov 15- nemških ' vi vrsti ljudstvu v Sovjetski u-1 vzeli kraj Starije Beljari. ki se divizij, ki so od vseh strani ob- de. Kravcenko je glasom omenjenega poročila podal svojo resig-I nacijo ter obenem dal v jasnost izjavo, v kateri dolži sovjetsko vlado, da vodi dvorezno politiko proto svojim zaveznicam, katere skuša prepričati, da soglaša I z njihovimi vojnimi cilji, v res-i niči pa da ima čisto drugačne namene. Kravčenko je med drugim izjavil, da je bila razpustitev Kominterne prevara, in I da voditelji v Kremlju že sedaj delajo načrte za novo vojno. V izjavi, ki je bila priobčena nahaja 18 zračnih milj od Ode- koljene. Ave., že vdrugič ranje v bitki | ko red stotnika v Rdeči vojski, v južno - pacifični vojni zoni. j bil je svoj čas visok uradnik pri Umrla je Podrobnosti o njego\ih poškodb | sovjetski municijski industriji, _ men vn u i_ *_________> .j • y di'^'^osevpit iJicuac^A- 1' t" I Frances Rasp stara 74 let in,"'®° znane. Pvt. Grozdina je bil in član ruske komunistične hti v.,. M ti prvem mestu se . , t,, iorka uživa naj- ij^ci, republikanskimi videla osuplost in zmedenost,; ko so odhajali iz dvorane. Je njegova nomi-^Sotova reč. Izšel !^°^%jši kandidat, a-k'' da i' "^'kdar formalno iz-za nomina-h 'kanske stranke. t,;" Zapušča moža, tri sinove, eno 1^*41 ter je bil poslan na Paci- ----- hčer in štiri vnuke. j 22. meseci. Prvič je bil IZ BOLNIŠNICE j ranjen 28. julija lanskega leta,, Mrs. Rose Zgonc, soproga Indianapolis, Ind. — Tu je u- ^ vdrugič pa 11. marca. Prijatelji j Louis Zgonca, se je po prestani mrl Andrew Glazar, star 56 let,' so vabljeni, da mu pišejo na sle- operaciji v Cleveland Clinic vr- unij. v mestni zbornici vprizori-1 v Lokvi na Ki asu in član deči naslov : Pvt. Joseph J. nila na svoj dom 885 E. 232 St., 11 rabi,ko, ko je župan Lauache : .•"= M samo st.r< • Grozdina 20501678, ( H o s p . ) vetiral ordinanco, ki je predla-i?'."' P°dl«gel je pljucnic,. Zapu- Theatre Directory A.P.O. 502, gala m pkmberje in s 1 i e n e Postmaster, San Francisco, (sestro. iCal. mestne uposlence, ki vršijo red-: no vzdrževalno delo, enako lest-, vico kot velja za to stroko pri i jateljicam za obiske, darila in kartice ter se priporoča za o-biske sedaj na domu. Ameriška zračna sila bombardirala Ploesti Bombniki so napadli železniške naprave v romunskem oljnem centru NEAPEL, 5. apiila. — Da- bombnikov, česar pa zavezniški nes so bili ameriški bombniki, viri ne potrjujejo. katerih baza se nahaja v Italiji,' Iz zavezniških virov se poro-v teku zadnjih treh dni drugič ča, da je bil na|,ad uspešen in nad Romunijo. Medtem ko jo da, so bile nemške komunikaci-pretekli ponedeljek sila 200 je s Ironto v severni Romuniji bombnikov vprizoi'ila prvi na- najbrže rosno ohromi jene, da-pad na Bukarest, so danes ame- jiravno so Nemci {loslali v boj riški težki bombniki razbijali proti Amerikancem 200 bojnih železniške naprave v Ploesti ju, letal, od katerih je bilo tekom kjer se nahaja center oljne in- enourne bitke 46 zbitih na zem-dustrije. ; I jo. Londonska perspektiva Radio-govor prof. Borisa Furlana BBC London, 4. mar. '44 Bombardii-anje Romunije se očividno vrši v soglasju z rusko ofenzivo, ki prodira v Romuni- Madžari baje (li'zcrtirajo Tukaj se poroča, da ko so jo bd vzhoda. Ploesti se nahaja ! pred dnevi Amerikanci bombardirali Budimpešto, se je v mad- Willkie sta po-1 privatnih podjetnikih, kjer soj" 1= od do časa.! .................... „ I samo 200 mili od Jasija, Kjer . lil,'' Harold Sta- Zupan je b. tekom razlaganja. Pretečem teden sem govoril,ogromni vojni napor vsega kri- perspektive." Ta terenska, p<.!se nahajajo predn,je čete prodi- "'"t'" K^^tolici nahajal Hitler, svojega stahsča ponovno pre- o prisrčnih simpatijah in o ne-| tanskega imperija in njegovo mnenju informatorjev objek-j rajoče Rdeče vojske. napadu v mestu ' ■ ■ ' proglašen preki sod. fc! ki služi se- ^ mornarici, in nista stori-V prilog ca Sta. S i« »j poročilo, da ^ bi bil priprav mu bila da-Gen. Mac Ar- , '''kak • ^^^devno sploh po- \v. '"Me u Ki-i ^ hrbet repii- , L, "'^ancem? %Saai kinjen. Zbornica se je pritisku' deljenem občudovanju, ki jih | brezkompromisno voljo do po-J tivna perspektiva je obstojala voditeljev AFL podala in potr-1 uživa O.F. in N.O.V. (Narodna dila ordinanco. Včeraj je po-! osvobodilna vojska Jugoslavije slovni zastopnik stavbinskih u- v najširših krogih britanskega ni j, John F. Burn, vsem coun-cilmanom in županu Lauschetu poslal pismo, v katerem se je o-pravičil radi nedostojnega ob VI 1% vsake njegove besede je pozna- javnega mnenja. Kako mislijo oficijelni krogi Velike Britanije, je povsem jasno pokazal I valcu razmer očito, da je ne le Churchillov govor, katerega razpolagal z ogromnim dokaz-nasanja unijskih članov na pet-j štejejo med najgloblje in naj- nim matcrijalom, kar je v osta-kovi seji. pomembnejše, kar jih je ta ve- lem tudi sam povdaril, marveč liki državnik imel od začetka da je z onim vizijonarnim razu- polne zmage. Kot pravnika in | tem, da je prikazovala Belo in sociologa me je še posebej zanimala takorekoč znanstvena točnost Churchillove analiza: VESTI IZ ŽIVIJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV vojne. V govoru samem ])a so mom, ki odlikuje velike držav-vzbudili pravo senzacijo oni od- nike, prodrl v bistvo jugoslo-stavki, v katerih daje Churchill'vanskega problematika in od-pregled razvoja in uspehov kril osnovna gibala osvobodi 1-N.O.V. in govori o svojih pri- nega pokreta. Plavo Gardo kot vojne formaci-i Močna nemška opozicija r. t Prišla so tudi poročila, da se Amerikanci so nad Ploesti-' je odredila evakuacija prebival- je, ki se borijo na strani zavez-! jeni naleteli na močno nemško stva iz Budimpešte in Bukaro- nikov, v isti .sapi pa se je spre-j zračno opozicijo, toda so na- sta, in da madžarski vojaki de- jemanje orožja in druge pod-,Y2lic temu uspešno bombardira-' zertirajo iz armade. poie od okupatorjev upraviče- g^oje tarče. Bombe so bile vr-' ------- valo s potrebo borbe proti na dvoje tovornih kolo-!ALI Qf^£ LINDBERGH munizmu. Jasno je, da ta logika ui c;tt hii« nntmnn.. . Vi dvorov, ki sta bila natrpana z y INn7Fl\/I^f U1-, , , • ,A. c.4. ^ liN.w.v. in i^ovori o svojiii i>ii- nega poKreiu. (S za SvnoTŽ-lsT trin"dLa "z°Dolenie | g"!"":, CuMirTilu'" mut "V"" """a"" T '• '' f "'■'"■''1 =™°' ^ ^ drage," predn., "so Wln'^i-'pre ,0 leta 1902 Tn leta ^aSli izrednega voditelja, slav- prikazi in analizam vojnega in: nih poiočil o O.F., o njenih y,,.' Amenkuiici četrtič na Balltanu ^ ^ ° znane- bh Pfert h'""'-"'"'-' ^ti '^®dnika Roosevel- < je kandidiral »K ^ no!^^ Willkijeve kam-l! jG bil apel \ii> stranko, da v 'Mednarodno sode-''to^'^Vo ^°^i dobi, v čemur "šča sedanje ad-ivS . republikanci Ji So pred štiri '■«»%i. 2"® Q ^ *^gi so ga dolži' republikanec. pri Cerknici v Ameriko pozneje se je vrnil v domovino in vodil je lesno trgovino v Pod-skrajniku pri Cerknici do leta 1928, nakar je spet odpotoval v Ameriko. Nekaj časa je bil v West Virginiji, nato je prišel v New York. Pred tremi leti, ko je zbolel, je odšel k svoji hčeri I y Cleveland. Pred nekaj leti se je vrnil v New York, kjer je zdaj umrl.Zapušča jeno, štiri sinove, dve hčeri, v Akronu, O., enega brata, v Barbcrtonu, O., pa sestro in več drugih sorodnikov. ]jorr nega v boju za svobodo" . . . političnega položaja v domovi-j diteljih, njenih dejanjih, nje-"že dolgo je tega, kar se ])osel>- ni. Te analize izhajajo iz neka-; nem edinstvenem historičnem v teku sedmih dni To je bil četrti ameriški zrač- . ga. Tudi mornarica ni imela nobenega komentarja. V uradu Ford Motor Co. v no zanimam za gibanje mar- tei-ih krogov domačih ljudi naj poslanstvu. Jasno mi je bilo, da'napad na nemške komunika- šala Tita ter sem,mu skušal in'terenu. Pričakovati bi bilo, da zgolj zloba ni in ne more biti'eijske postojanke na Balkanu y Detroitu, kjer je Lindbergh u- mu skušam pomagati z vsemi bi neposredno p o z n a v an je razpoložljivimi sredstvi" . . . stvarnosti nalagalo vsaj ])rizna-"Zagotavljani poslansko zbor- nje okjektivnih dejstev, če že ne nico, da bomo storili, kar je v čustvenega razurgevanja in sim-naši moči ter dali pomoč in pod- patije. V popolnem nasprotju poro maršalu Titu in njegovim s tem pa so poročila izrazila junaškim borcem." "presenečenje nad čudnimi po- Vsakoniur je jasno, kaj po-igledi Londona na slovenske gibalo: dobri in sjlabi ljudje so^gk^ enega tedna Ameriški J® rečeno, da jim ni prilično enako porazdeljeni po, bombniki so 30. marca bombar- njegovih načrtov nič zna svetu in. po narodih, in Sloven-, ^^ali Sofijo, pred ponedeljko- "CG*. ci se po ustroju svoje "ar^ve ne^ . napadom na Bukarešt pa razlikujemo od drugih. Mislim,j Amerikanci dvakrat da je teh vedno di sameznikov izven vrst O.F. in s zapo- (Lindbergh, ki je bil pred i Pearl Harborjem eden izmed vo- ,h vzrokov več in da bombardirali Budimpe-Zi^^^j^."" "America First" orga drže malo število nizacije, ki je vodila veliko pro meni tako javno priznanje pred razmere," in povdarjala, da na tem izven slovenskega naroda. svetovno tribuno angleške zbor- terenu marsikaj drugače izglc-nice, od osebe, ki simbolizira da kakor se vidi iz londonske pagando proti ameriški pomoči Eno poročilo berlinskega ra- za zavezniške narode, se je od O nekaterih teh vzrokov bom dia trdi, da so Amerikanci v tedaj popolnoma umakniUz jav-govoril v prihodnjih oddajah. I napadu na Ploesti izgubili 52, nosti.) STRAN 2 ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" I' 'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ANI) PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIB AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION BATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: (I'o raznašalcu v Cleveland in po pošti izven niesta): For One Year — (Za celo leto) ...................................................................................$6.50 For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ..................................................................................... 2.00 Ey Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year — (Za celo leto) ...............................................*....................................$7.50 For Half Year — (Z& pol leta) ........................................................................................ 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25 NEWYORSKA PISMA Pine Frank Kerže Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): ^ Por One Year — (Za celo leto) ......................................................................................$8.00 Por HaU Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Louis F. Truger; RESUME TRILETNE TRAGEDIJE JUŽNIH SLOVANOV PRIHAJAJO I kdo pa ? Kaj je pa treba, ampak ee nima "^redatev, nima vprašati enemu Slovanu. Kadar j moči. Za las je manjkalo, da niše pravi: prihajajo, mora itak j so Nemci zavzeli vsega—mogo-vedeti vsak, da se to tiče Rusov | če za vrednost napredka enega in nikakor drugega ne. ; zamega leta. Leta 1939 so tako Da, Rusi pr rtiajajo. je ta-; hoteli pluvati na Rusijo, ko je ko nekaj velikega, • mogočnega | ta sprejela premirje z Hitler-in pomembnega, da je človek I jem, četudi je vsak dobro vedel, hvaležen in vesel za trenutke, | da je Rusija storila to samo, da ki jih je dočakal. Kako težko i reši sebe. Če bi ne bilo tistega i smo nosili v svojih srcih naše i premirja, tiste dozdevne zveze z lastne težave zadnjih trideset! Hitlerjem— bi ne bilo danes Rulet. Že a prvo svetovno vojno j sije več. Zakaj v tisti dobi je smo dosti upali. i Rusija hitela in pripravljala, A kaj smo dočakali? Sama ■ ker je vedela in čutila, kaj pri-razočaranja. Velika slovanska | de. Hitler je dobro vedel, kaj država je razpadala od leta do; hoče—vedeli so tudi Rusi. In leta in ko so Boljševiki prevze- pogodba ni bila drugega, kakor Toda prišli so. drugi računi, j Ijcnju. Kolikokrat smo se mo-Avstrija in Nemčija ste rabili j rali zatajevati, požirati na de-Balkan za svojo politiko. Pot!belo, kar je prišlo od naših nana vztok je vendar držala pre- ] sprotnikov. Danes pa uživamo, ko Balkana. Pritisnila je An-i ker morajo molčati. Nobena tu-glija, ki se je bala glede Darda-' ja roka nam ne bo delila pro- vsaj akda# ■' "Bilo je potrebno, da .se je prelilo potoke dragocene narodove kr\i; bilo je potrebno, da so deset tisoči najboljših sinov nai-oda položili svoja življenja na oltar domovine v dvoletnem neenakem boju s sovražnikom, da končno prodero v svet resnica o aktualni situaciji v Jugoslaviji . . . Morda ni nikdai- poprej tako mal )j.arod plačal tako visoko ceno zato, da ])repriča svet, da je vsa kri, jirelita v Jugoslaviji, njena lastna kri. . . 1)0 j i našega ljudstva in njega briljantni uspehi, kate-. re je doseglo na bojnih poljanah ... so ustvarili ])o-goje, ki so i)otrebni, da naše ljudstvo uspe v svojih željah in nadi za — svobodno, resnično demokratično, bratsko, federativno Jugoslavijo"— Maršal Titu (Po(Ii)is). * v I. Tragedija jugoslovanskega naroda, ki se je pričela dne 27. marca 1941, je tako dušo pretresujoča, da človek ne more dobiti primernih besed, ki bi mogle zadostno opisati vsa ^'orja tisočere muke, katere so morali sto-tikoči prestati sair?^zata, ker so ostali zvesti domovini iii svojim principom. Noben drugi narod kakor Slovan, ne ljubi svoje zemlje s tako gorečo in veliko ljubeznijo. Njemu ni do bo_^'astva, do diagih kovin in biserov; njegova duša, njegovo srce, da, vse njegovo bistvo se odraža v zemlji, katero obdeluje v prahu in znoju svojega obraza. On ljubi to svojo mater-zemljo bolj ko samega sebe, bo:j kot svojo družino, bolj nego vse drugo na svetu; on jo ljubi s takim ognjem in strastjo, da je pripravljen v njeno obrambo dati svoje življenje. In ta velika, sveta ljubezen do svoje lodne grude, je držala razbičan, križan in raztelešen jugoslovanski narod pri življenju vsa ta dolga leta, ko sta ga sovražnik-tujec in sovražnik-domačin, bičala in križala, ne meneč se za boleče, in tu-lobne vzclilre, katere so trgali in ruvali iz krvaveče duše bič in satanski stroji soviažnika in domačega rablja. Ko je bil do smrti žejen so mu dali žolča in v rane so mu nalili jesiha; ko ga je pretresal mraz, so ga vi gli v lesene kolibe ter mu prižgali bakljo, da mu je svetila pot iz te revne doline preganjanih in zasužnjenih. Kljub vsem nečloveškim telesnim in duševnim mukam pa se je narod, od enega konca Jugoslavije do drugega, stinil v en sam glas in svet je slišal njegovo himno v spontanem odmevu: Moi-ituri Te salutamus—umiiajoči Te pozdravljamo, mati zemlja—domovina Jugoslavija! V noči od 26. 27. marca se je odločila usoda Jugoslavije. Reakcija, fašistično navdahnjena cincarska vlada regenta Pavla, katera je podpisala pakt s Hitlerjem, je bila strmoglavljena in general Simovič je postavil mladoletnega Petra kraljem Jugoslavije. Ljudje, ki so uprizorili in izvedli nekrvavo revolucijo so dobro vedeli, da bo Hitler napadel Jugoslavijo; vedeli so tudi, da se Jugoslavija nie bo mogla dolgo uspešno braniti močnega so-viažnika in da bosta dežela in narod postala Hitlerjev ])len, kakor so postale zapadne države ob Rokavskem zalivu; vedeli so tudi, da bo Jugoslavija delila usodo s Poljsko in vedeli so, da bo Hitler uresničil svoj program "uničenja južnih Slovanov," kakor ga je podal v svoji knjigi "Mein Kampf," kljub temu pa se je jugoslovanska armada postavila v bran. Faktično stanje jugoslovanske armade je bily pod vsako kiitiko; reakcijonarna vlada, oziroma vlade, se niso dosti brigale, če ima armada moderno oi ožje ali ne. Posledica je bila, da je bila vojska, k# je udri Hitler v Jugoslavijo; brez modernega orožja—ir.icla li žalostno dedščino po nekdanjih carjih, ni človek vedel, kaj bi )ekol iu ktij pričakoval. Ko so je zaključila piva svetovna vojna, so se problemi za | Slovane šele začeli. Kdor je m o- j gel, nas je ociganil. Rusom so da se dene država, narod, ali kakor hočete imenovati, na led. koder čaka, da pride na vrsto in da se ga požre ob prvi priliki. Bratje moji, celih trideset let smo zasledovali to veliko i- pobrali takorekoč vse in prikli-1 S''" življenja, vedno upali, a z cali v življenje vrsto novih na-1 upanjem je bil vedno strah v rodov, ki hudo si)omin ja jo na 1 da se ma. la mogoče tako republiko kočevsko. A ne samo to. Da bi, kdo rekel: tako vlado so si izbrali, pa naj jo imajo. Naj žive, kakor vedo in znajo. Kaj nas briga Sovraštvo napram Rusiji je bilo tako veliko, da ga ni bilo dne— kaj dne—niti ure ne, da bi k dine vtaknil svojega nosu v Rusijo. Ne z namenom, da jo irr-poznava ali da ji pomaga. Bat aasprotno — da se jo uniči in če iTiogoče, pokoplje v večnost. jofciniti, da ne bo prav. Ce vam : pravim, da smo danes, kakor i vriskajoče jutro, polno zarje in j sonca boste vedeli, razumeli, 1 zakaj je to. j Rusi prihajajo. So že nalomili meje rumun-ske, tiste meje, ki načenjajo Balkan. Ljudstvo rumunsko se jim ne bo upiralo. Cemu pa? Rumunija, Ogrska in Poljska 30 bile tri države, ki so bile vseskozi v rokah aristokracije in Mj, ki smo imeli od nekdaj' pMmstva. Ti so odirali in izko-/eliko vero v Rusijo, smo seva-1 riščaM revne ljudi, da je bila v da vedno upali. A vendar mora-1 leh c^želah taka zaostalost, tamo priznati, da smo imeli tre- i k a rt^vščina v sredi nutke, ko nas je malo težilo, skrbelo, kako bo. Vedel sem le toliko, da so bo vse srečno kon-jalo, če nam puste dovolj časa Dovolj časa. Ne gre se za več, kakor za kakih pet let, pa bi bila lahko svetovna zgodovi la danes povsem drugačna. Da 'eč na vztoku so se razvijali Japonci. Grabili so kos za ko %o:n in postajali od dne do dne močnejši. Če bi bila Rusija le malo zaostala, če bi bilo mogo če brisati razvoj Rusije samo za ])ct let, bi bih Japonci dobiti vse. Opazoval ?ehi vse dogodke na daljnem vzhodu in vselej za))a-''ii z zadovoljstvom v srcu, kako so Japonci baš za eno izpo-znanje—prekasni. Na drugem koncu so bir Nemci. Čudovito hitro so celil' rane prve svetovne vojne in sc pripravljali na drugo. Kako jim je šlo? Prehiteli so vendar Francijo in Anglijo. Če bi bil še Rusijo, j)a bi d^ines gotovo ne pisal tega članka. Cisto malo ie manjkalo, tako malo, da se dobro ne da nit' meriti. Da .io padl^ tri važna ruska mesta, Leningrad, Stalingrad in Moskva, pa bi bilo—kaj bi bilo? Konec Rusije, kakor jo poznamo danes. Zakaj da se je to zgodilo, je gotovo, da bi Japonska ne bila čakala. Iii Ru sija med dvema silama—kdo b jo bil rešil, vjirašam vas? Narod in njegove vrline dvi-t?ajo v človeku veliko \ero— jOgastva, da se je človeku—ne 'omililo, ampak studile. Rum unija pojde, kakor bi po-LegnjK.'veter. Pride na vrsto O-grska. Pesem bo tista. In Bolgarija ? V Berlinu pripravljena in v Berlinu dresirana vladna ))reje] pa je križ, na katerega sta ga vsem jasno, da bo Nemčija nap:'d1a Jugoslavijo, ker po- pribila okupator in domača izdajica. skrbeti, da o- o zapadni evropski narodi da- j staiiemo močne in zdrave, da nes? Lepo molče in čepe po ko-1 bomo svojo dolžnost* lažje vrlih ter delajo, kakor jim uka-} Zlijejo—Nemci. Ne pa tako juž-1 Z žalostjo in tugovanjem z; ni Slovani. Kakor en mož so sc i sinovi si samo zdravje uničuje-uprli in od tedaj—kaj bi rekel; nam v korist, nc to res ni boj, ampak klanje, ki, Boljše je za nas, da gre-ne pozna nobene srednje poti.! Da so se drugi narodi uprli, ka-' koj- so se naši—kdaj bi bilo že I Nemca konec. i Rusi prihajajo in prinašajo i luč, svobodo, mir in neodvis- j noit, ne za par let, ampak za | vselej. Zakaj vedite, da tisti, ki' 10 morili do danes, ne bodo ni-' išdar več, ker jih ne bo. Prilika našega naroda je, daj ic ni bilo in je ne bo. Primorje, ^ Koroška, Štajerska, zapadna O- i gr;;ka—vse pride lahko v našel roke. Tisti, ki so bili do danes! tam, bodo bežali, da se bo pra- j šilo za njihovimi petami. Naj' na«' nc briga, kam pojdejo, kje bodo. Kdo je pa vprašal nas in nauc brate? Nekatere malo skrbi, kakšna j bo oblika vlade med južnimi j Slovani. Mene ne. Na^'od, ki sc i /na boriti tako, kakor so se bo-! rili naši, zmore vse rešitve. Ju-! poslavlja jo držala četrt stolet-' ja i.i kljubovala vsem nopiili-; kam. In le ne verjemite, da bi j bilo tako slabo, kakor iipijejo! ene vrste srake. Treba ni bilo j drugega, kakor gledati razvoj jiecimo v Ljubljani, pa boste ta- , I koj vedeli, kohko je na kolesih. I Rusi prihajajo. In verjemite mi, da čutim v sebi ponos, kakoi' g;i ni icm čutil nikdar v živ- nedeljo .nw Od 1867 LISTINE ZA DOHODNINSKI morajo biti do 15. aprila spolnj®''^ To vam točno in zanesljivo JOHN HOŽANC pomaga tudi JOHN J. PRINCE 15611 WATERLOO ROAD v Kmetovih prostorih Odprto od 9. ure zjutiaj do 9. ure Ob nedeljah od 2. do 6. ure eči^' NAZNANILO bo" ii" Cenjpnim rojakom naznanjamo, velikonočne praznike prodajali ohijsko vino na galone za na dom Sc priporočamo za obisk, ter našim gostom in prijateljem vesele praznike. . RUDY B0ŽEG5.A' 6010 ST. CLAIR AVE. Velikonočna priloga "EnakopravnostF^ lej aprila 1943, ob dve-! tie"'/' ustanovitve Osvobodil-k . slovenskega naroda, ^šilo zborovanje aktivi-Ijan 1/ fronte za Ijub- ftia/ ° pokrajino. Josip Vid-' Predsednik izvršnega od-ske^ ^^^'^bodilne fronte sloven-Vjn^^ '^^''oda, je na tem zboro-gov zgodovinsko važen ki ga SANS sedaj objav-^venski Amerikanci naj besede pazno prečitajo, j jjjl Q |^'*ažajo ves namen in smi- j in '^^^bodilne fronte in razvoj | tijj njenega organizira-1 zdrii-- ' osvoboditev in gj vseh Slovencev in vse-ozemlja v Zdru-'^venijo, ki bi v bodoče i- Beseda o Osvobodilni fronti Slov "jegove kajti Vso "leia o samoodločania pravico do resnično "adaljni usodi. 4%^ Kuhel. 'k 8ANS, "To JOSIP VIDMAR, vodja Osvobodilne fronte v Sloveniji sa. izvršni taj- !ni bila izključena ali prezrta. Po-! goja za sprejem v Osvobodilno Pot, ali Nariši in tovarišice! Pri ' fronto sta bila za vse samo dva: Mkn • , . I pristanek na osnovni program i ^ " c-inasnjega zborovanja k , . . ,., .v \ , . Posvotr.-,,« • 1 i.- • . A, hH dostojna politična preteklost. SVftK , kovanja aktivistov O-i^ . . . . , , ^dilnn f , J . ! Po tej poti je ustanovno vod- da ^ fronte poudarjam, i , + i -u • •, •, /JenippT,,, . . , stvo v tednih m mesecih prido- namen in smisel u-' litev ; bilo za vstop poleg prvotnih "^^6 tiarodn*^ tesnejša sti:nitev,g^ j^oleg Komunistične par-gan;.._ '°(ino - osvobodilne or-!^;,.. ,.„vv, zd; pj, Zaradi tega se mi ten^u dobro, če za uvod k Paj „2 vnovič rij-J- ------- in sku- svg^ti in si čim bolj o- kaj je Osvobodilna ba^jg '• pomeni in prinaša gi-'"jetn ^^ovanje, ki ga ozna-Vsi gj tern imenom in ki mu Ijejjj 2 besedo in deja- ' '' bojem iiji_ ""jem in svojimi življe-fia^g in umestno pa je to svoijo!.^P"o razmišljanje o O-faili fronti še tem bolj za . I ti je, krščanskih socialistov. Sokola in Kulturnih delavcev še dvanajst večjih političnih skupin, med njimi Socialistično stranko, celotno Kmetsko stranko, Samotojno demo kratsko stranko. Zvezo kmetskih fantov in deklet, frakcijo nekdanje Ljudske stranke itd.. Itd. Če si predstavite vse te stranke, boste videli, da tvorijo ogromno večino, takorekoč gosto mrežo razgrnjeno preko vsega slovenskega ozemlja, v, katero je bi dostojno zajet ves slovenski narod. Samo v Ljubljani je žive " tee-i , Ki^(. ker praznuje ta po-dni .pomembno obli hv,/' sta namreč mini-, , , , bii, kar je Ixki v|dekdo mc nwwy kotstinsk od- na sestanku zastop- borov in krožkov Osvobodilne Kom kolov kult,- krš >unistične partije, So- scanskih socialistov in fronte. Za primer, kako skrbno je bilo vodstvo v svojem piiza- delavcev, sklicanem j devanju za mobilizacijo vseh zasno-| vrednih sil v narodu, naj vam Ha U'^tanovljena Osvobodil- i kot vsenarodna orga-•ikup ^^kojšnjega upora proti "o Qg ^^jern in boja za dokonč-'^lovg^^^'^ditev in združitev vseh 0%% povem, da se je s številčno neznatno skupino mlade JNS pogajajo dolge mesece z vso strpnostjo in obzirnostjo in da prav gotovo ni krivda Osvobodilne fronte, če se ta frakcija naposled le ni vključila v vrste Osvobodilne fronte. Vodstvo pa m vztrajalo in se trapilo s to skupino toliko časa iz strahu pred i njo iz brige za čim večjo oblast, tie zamisli Osvo-j temveč je v tem in vsakem pri- es _ ki je ostala dolaieru stremelo za tem, da bi na- m vsega slovenskega v ^ Združeno Slovenijo, ki imela vso pravico demokratičnega sa-iNojj "^^vanja o svoji nadaljni ! ^ tej ^^°^^te, ki je ostala do,_______________ /^^izpremenjena, so pred | rodno osvobodilnemu gibanju o tri stvari, ki jih je Xo zlasti v današnjem času To so ^senarodnost, njena na- poudariti. hranilo sleherni drobec zdrave in pozitivne energije, in da ne bi nobenemu častnemu in vrednemu Slovencu zapiralo poti do dela za našo veliko stvar. Osvobodilna fronta je torej prepregla vso Slovenijo in zajela vse naše ljudske množice. Jasno pa vam mora biti, da nikakor in pod nobenim pogojem ni marala in ni smela sprejeti v svoje vrste strank, ki so se v jugoslovanski preteklosti osra,-dvome dejdbvo, datuma- m ornadeževak a proda- orgphkiraneinlJ*"]*" skrwxwk.h narddnUi in-- teresov vladajoči beograjski čaršiji ali ki so celo svoji čarši-ji in svojim interesom na ljubo podpirali peto kolono na naši 2a,^°^^°^odilna volja in nje o demokratični suve-^datiijv ®^°^®n£kega naroda. V Vo(ji dneh, ko stojimo sredi Hko bi jih skoraj že besedo držav- je posebno važno, vsenarodnega jj Osvobodilne fronte. Ne Mi ^ ® begati ali celo sprav-vome dejstvo, da ima- Po nasprotnike. Ta- sestanku je ^ jedro Osvobodilne Pričelo se je z i zemlji ali celo sami bili peta ko- konferencami z i, ^ "^^jšimi obstoj ečimi { nase okupatorje. V ti; predelila stališče slovenskega političnih strank, ki sta bili iz Osvobodilne frc nte v naprej in nepreklicno izl-Jjuoeni.. Ce danes pogledamo Belo gaido, bomo našli v njej pra te ljudi v vodstvu, ki jih je Osvobodilna fronta odklanjala, in sicer ustanovitelje Bele garde ne zaradi tega, ker smo jih mi odklanjali, marveč zaradi tega, ker k O-svobodilni fronti nikdar pristopili ne bi bili, ker so ji ,po svojem bivstvu nasprotni, kakor so že od nekdaj sovražni vsem resničnim interesom slovenskega naroda. Ti ljudje in njihovi hlapci in zaslepljenci danes niso z nami, marveč proti nam. Ali je zato Osvobodilna fronta manj vsenarodna? Kdo so ti Ijtidje? Prejeli so denar, podporo in »orožje od okupatorja, to se pravi od smrtnih sovražnikov našega narda. Plačani izdajalci so. Ali je manj vsenarodno neko gibanje, ki v svojih vrstah nima in noče imeti narodnih izdajalcev ? Druga poglavitna stvar v o-snovah Osvobodilne fronte je njena narodno osvobodilna volja in njena rešitev slovenskega narodnega vprašanja. Spomnite se ideoloških in političnih bojev v Jugoslaviji, bojev zaradi narodnega vprašanja, spomnite se nekdanjih Jugoslovenov, samoslo-vencev, slovenoborcev, avtoho-mistov in kar je še imen, ki so nastala iz tistih dni. Zavedni in častni Slovenci so se tedaj morali boriti za priznanje slovenske narodne individualnosti ne samo z Beogradom, temveč tudi z domačimi Jugosloveni, ki so nam narodno samobitnost, tembolj pa pravico do samoodločbe odrekali in prepovedali, ki so se povzpeli celo do tega, da so nam odrekali in prepovedali ime slovenski narod. Bili smo zanje samo — rod. Potem je prišla vojna, prišel razpad Jugoslavije, sramotni nastanek "samostojne" Hrvatske in marsikomu je postalo jasno, da je jugoslovanski narod prepuščen sam sebi in da si mora pomagati sam. Samoodločba je nenadno postala nujna. Osvobodilna fronta, ki se je o-snovala takoj po okupaciji, je pravilno in brez vsakega pri-strastja za ta ali oni tabor in povsem v skladu z resničnostjo % ______^.......^ frakciiami "'celo ssramotno zaznamovani sku-i naroda tako do narodne samo-®2ni - ' sif) skupinami Nobe-t^'"^ nesprejemljivih je Osvobo-1 bitnosti, kakor do jugoslovan-%i "Wna u:,: ________ I dilna ' " --------- ^ ' ' bila preneznatna. ^•""kcija kake stranke fronta utemeljeno ' vodstvi obeh dotedaj štela I stva in do Jugoslavije. V njenih vodilnih osnovnih točkah stoji povsem Vesele velikonočne praznike želimo vsem Zdravniške recepte izvršujemo natančno in točno Vogal Cherokee Avenue in E. 185th St. Telefon: KEnmore 2877 Jasno: "Stoječ na stališču nabavne in usodne skupnosti južnih slovanskih narodov, ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost svojih narodov. . . Po o-svoboditvi bo o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločeval slovenski narod sam." V teh kratkih geslih je izraženo tisto pravo slovenstvo in ju-goslovanstvo, ki ga vsakdo izmed nas čuti v svojem srcu. Med nami ni pravica slovenskega naroda do samoodločbe, ki je pravica slehernega naroda, več vprašanje. Jasno je, da čutimo krvno sorodstvo s svojimi ju-nimi brati, s Hrvati, Makedonci, Črnogorci, Srbi ild. Toda mi se zavedamo svoje temeljne pravice do samoodločbe: kakor priznavamo pravico do samoodločbe vsakemu teh narodov, tako zahtevamo enako priznanje od njih tudi zase. V tem je osnoV-na razlika med staro in bodočo Jugoslavijo, Jugoslavijo bihaš- j kega Antifašističnega veča na-I rodnega osvobojenja Jugoslavije. Zaradi te razlike smo se z mirnim srcem vključili v bihaš-ko Jugoslavijo, če jo smem tako imenovati, in se je naša vojska vključila v Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije, kajti Jugoslavija in njena vojska stojita glede narodnega vprašanja na stališču, na katerem stojimo tudi mi, namreč: "Po osvoboditvi bo o svojih notranjih in zunanjih odnošajih odločal vsak jugoslovanski narod sam." Toda Osvobodilna fronta je šla v svojem programu še dalje in se je dotaknila še širšega slovenskega vprašanja ter izjavila, da "stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega roda do samoodločbe." S tem odločilom je opredeljena vsa na-1'odno osvobodilna volja Osvobodilne fronte. Ta volja je nova, revolucionarna in ustreza vsem, tudi najglobljim naravnim zahtevam in pravicam slovenskega naroda, ne da bi hotela omejevati življenske interese kateregakoli drugega naroda in ne (Dalje na 4. .strani) Veselo veliko noč v tem času radosti, ko se spomlad vzbuja in ljudje imajo praznično lice radosti ob spominu na velike dneve velikonočnih praznikov, vam želimo veselo velikonoč in mnoj^o pirhov V bodoče vam bomo ravno tako postreKli najboljše. Naš cilj je vedno skušati zboljšati naše delo. Louis L. Ferfolia LICENCIRAN POGREBNIK 9116 Union Avenue Michigan 7420 KOCJAN'S Hi SPEED SERVICE preje Rackar Grove wood & Waterloo Road KEnmore 9783 Oficijelna postaja za pregled tajerjev Najmodernejša priprava za mazanje avtomobilov Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Kupite si za Velikonoč Tucker's fine čevlje — Red Goose za dečke in dekleta, kot tudJ veliko drugih izdelkov za slehernega* v družini. Vsi' čevlji so mojstrsko umerjeni po X.Ray. TUCKER'S SHOE STORE 686 East 185th Street Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Red Goose Shoes f?'rRA.N 3 Vesele velikonočne praznike želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost CEVUARJI FRANK DACAR 17308 Srovewood Avenue FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Avenue AMERICAN SHOE REPAIR D. Modica 642 East I85th Street MICHAEL UREK 18509 St. Clair Avenue FRANK ZAUBI 17436 St. Clair Avenue MATH ZABUKOVEC 16817 Waterloo Road TONY ZUPANČIČ 524 East 152nd Street MAX PERLMUTTER 755 East 152nd Street Vedno prvovrstno sveže in prekajeno meso. Polna zaloga grocerije in zelenjave. B. GODEC 16903 Grovewood Avenue KEnmore 3338 Vesele velikonočne praznike želimo vsem! NORTHEAST SALES AND SERVICE 819 East 185th Street KEnmore 5700 se zahvaljuje vsem odjemalcem za naklonjenost v preteklosti, ter se priporoča tudi za v bodoče, želimo vsem vesele velikonočne praznike. JERRY BOHINC, lastnik Trgovina je odprta vsaki dan od poldne do 8. ure zvečer. Zaprta je ob ponedeljkih in sredah FRANK VIRANT 72.?/ EAST 61st STREJST čistilnica oblek Vsem obiskovalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike ter se priporočamo za naklonjenost. Delo vedno*prvovrstno. EUCLID WINDOW SHADE CO. 505 EAST 185th STREET KEnmore 4343 Slovenska trgovina Polna zaloga Venetian Blinds, ki so v okras vsaki hiši MR. MAVER, lastnik Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST' KRASNO CVETJE za velikonočne praznike si lahko nabavite pri Slapnik Florist LOUIS SLAPNIK, Manager 6102 IT. (LAIR AVE. HEnderson 1126 Imamo lepo izbero cvetlic v lončkih, šopke in corsages Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! VELIKA IZIiERA majhnih, srednjih in velikih velikonočnih košaric, lepo napolnjenih Velikonočni zajčki in jajca bonboni in cookies z imenom ali velikonočnim vošči-lom, po vašemu naročilu. Izplačalo se vam bo kupiti pri Taylor Variety STORE 5c IN lOc DO $1.00 TRGOVINA 6714 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piruliov želimo vsem- prijateljem, in znanccm! GLEN PARK CAFE Frank in Olga Champa 1049 East 185th Street Dobi'o pivo, vino in žganje. Okusen prigrizek in vesela družba, vse to dobite pri nas. Odprto ob nedeljah Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! JOHN MOČNIK 772 East 185th Street IVanhoe 4154 Polna zaloga obleke, spodnjega jjerila in drugih, potrebščin za dečke in može. BERTHA'S CAFE o:m ST. CLAIR AVE^UE GOSTILNA ŽelUnu prav vesele velikoiiučiic praznike vscvi obiskovalcem in 2rrijaicljcni.' ■ MR. & MRS. FRANK AZMAN (iSUl S'J". CLAIK AVJiNlJE MESNICA Vcsvlo velikonočne praznike želimo vseni odjemaleetn in prijateljem! Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za v bodoče! Beseda o Osvobodilni fronti (Nadaljevanje s 3. str.) da bi hotela ali bila pripravljena omejevati nas same. Ko prehajam k tretji osnovi Osvobodilne fronte, k njeni tezi o demokratični suverenosti slovenskega naroda, moram j spregovoriti o nekem dejstvu, i ki^ je za zgradbo Osvobodilne I fronte izredne važnosti. To dej-1 tem smo trdno prepričani, pri mirovnih pogajanjih, pri katerih se bo naša narodna usoda urejevala za dolgo, dolgo bodočnost. Poleg sedanjosti pa je treba naposled pri presojanju deleža Komunistične partije v našem osvobodilnem boju upoštevati tudi bodočnost. Predsednik če-hoslovaške vlade dr. Beneš je lansko leto dejal po Londonskem radiju, da bodo Evropo po tej vojni pretresale socialne re stvo pojasnjuje marsikaj v nje , ni zgodovini in je bistveno vpli-l^^^""^':^' v primeri s katerimi so valo tako na njeno vsenarod-j revolucije po prvi svetovni nost kakor na njeno miselnost i prave malenkosti. Kdor .........' gleda malo dalje, bo sprevidel, da morajo imeti tako strahoviti in zaradi njega je tudi misel o demokratični suverenosti našega naroda povsem jasna in verodostojna. Značilnosti, ki jo imam v mislih, bi nakratko lahko označili z besedami; Vlogi Komunistične partije v Osvobo-« dilni fronti, že prvi, ustanovni sestanek. Osvobodilne fronte je bil sklican na pobudo Komunistične partije. Ravnotako se je komunistična partija po svojem zastopniku ne le udeleževala vseh sestankov in pogajanj, marveč je večji del te sestanke tudi vodila. Dala je osvobodilnemu boju na razpolago vso svojo organizacijsko izkušenost, vso svojo organizacijo samo, vso* svojo tehniko in vse svoje znanje glede ilegalnega in konspi-rativnega političnega delovanja. Toda iala mu je še mnogo več. Osvobodilna fronta, kakor je nastala, je bila zamiselno in nazorsko zelo pisana družba, dasi jo je vso prešinjala osvobodilna volja. V ta ideološko tako pisani sestav je mogla samo komunistična partija s svojo ostro dogodki, kakor je sedanja voj na, mogočen vpliv na vso socialno zgradbo evropske družbe. Kdo naj slovenski narod v tej bodoči nevihti privede do zaže-Ijenega cilja? Zakaj slovenski narod bo moral svojo svobodo uveljaviti in graditi sredi evropskega pretresa, kar bo mogel storiti le, če bo mogel tudi za bodoče čase ohraniti skupnost, ki je pod vodstvom Komunistične partije nastala v naši sedanji Osvobodilni fronti. Jaz, ki sam nisem partijec, to lahko mirno izrečem, ne da bi se bil kedaj odrekal samostojni politični presoji. Toda ravno ta mi za slovensko bodočnost zmeraj znova kaže samo tisto pot, ki jo svetuje in ubira komunistična partija. Naša prednja straža je, naša udarna četa v boju za svobodo. Žaljeno ljudsko miselnostjo pa nam je dokončno zajamčena tudi resnično demokratična suverenost slovenskega naroda. Tovariši in tovarišice! Vse, začrtano, na sociološki znanosti j kar sem vam doslej govoril o temeliečo, napredno politično | Osvobodilni fronti, je njena lo- miselnostjo vnesti jasno enot-, nost. Njena miselnost je v narodnostnem pogledu najbolj svo-I bodoljubna in revolucionarna. ■ Primer Sovjetske zveze, o ka-I teri je ameriški državnik Har-j riman dejal, da je vzorno rešila I vprašanje sožitja tolikih naro-' dov, nam je to nazorno dokazal. Sovjetsko dejstvo je meščanstvu in izobraženstvu odprlo oči, proletariat pa je ravnotako pridobilo za narodno osvobodilni boj, ga zaposlilo z narodnostnimi težnjami ter vzbudilo v njem zaupanje do našega novega nacionalizma, čeprav je bil nacionalizem vsedotlej vedno samo eno izmed sredstev vladajočih v razrednem boju zoper delovne množice. A vloga komunistične partije med nami ni bila samo notranje politična, temveč je imela tudi zunanje politični pomen. Komunistična partija Slovenije je stranka z enakim programom, kakor ga ima vladajoča stranka v Sovjetski zvezi. Naravno je, da je njeno delo med nami vzbudilo v vladajoči stranki v SSSR in s tem tudi v državnem vodstvu Sovjetske zveze posebno ! pozornost. In kaj pomeni za nas i naklonjenost in celo zanimanje j največje vojaške velesile, ki skoraj že dve leti skoraj sama nosi breme velikega spopada med osjo in zavezniki, čutimo že danes po zanimanju in priznanju vsega sveta, a še vse drugače bomo to naklonjenost čutili, o gika, njena razumnost. Toda razumnost in logika še zda-leka nista celotna Osvobodilna fronta, zakaj Osvobodilna fronta ni samo program. marveč življenjska resničnost, življenjska polnost, je čustvo in kri, je trpljenje in navdušenje, je žrtvovanje in umiranje, je ustvarjanje, je zgodovina. Ko govorim te glasne besede, tovariši in tovarišice, bi rad, da bi se zdajle v tej skupnosti do kraja zavedali vse velike resničnosti našega osvobodilnega boja, tega kar delamo in živimo. Primerjajmo svojo dobo in svojo nalogo z dobo in nalogami naše preteklosti. Tisoč tristo let živi ta narod nesvobode^ in zatiran na tej čudoviti in nevarni zemlji. Tisoč tristo let živi pod pritiskom surove sile večjih narodov, razdrobljen in razdeljen na razne dežele pod raznimi gospodi. Pride svetovna vojna, in z njo rahlo upanje na osvoboditev. Toda v tej vojni smo se Slovenci morali boriti na strani zatiralcev in za naše zatiralce, in mir, nam je kajpada prinesel razočaranje. Ostali smo razdeljeni na štiri države. Naposled izbruhne druga, sedanja svetovna vojna. Zasveti nam z novo možnostjo novo upanje. Toda država, V kateri živi večina Slovencev in ki jo imamo za svojo narodno državo, se zruši pod prvimi udarci sovražne sile, razpade, sovražnik jo zasede in slovenski narod ostane praznih rok v šapah podivjanih fašističnih zveri. Obupnejšega položaja si ni mogoče misliti. Tedaj se zgodi čudež. Mahoma ab slovenski narod zave, da je sedanji vojni spopad nemara zadnja prilika za dosego svobode in združitve. Zave se svojega dostojanstva in tega, da si mora pomagati sam. Narod, ki je tisoč let prelival kri za nasilnetujce, narod, ki se je zdel drugim in celo sam sebi rojen samo za hlapčevstvo, ta narod je v najslabših možnih okolnostih, praznih rok, zapuščen od svojega dotedanjega (Dalje na 5. strani) Match hbr Easter smartness with the new Mallory netted Today, when you're buying new clothes only if you really need them, this new COAST-TO-COAST is an exceptionally smart buy. Tor it's so handsome and flattering that it's practically a new Spring outfit all by itself. And on top of that, The COAST-TO-COAST will stay smarter-looking longer because *'s styh-protected against all kinds of weather by the famous Cravenette process—an important hat feature that you'll find only in a Mallory. See The COAS T-TO-COAST in the new Mallory Spring colors. $7.50. Storen for Men 6217 St. Clair Ave. — HEnderson 2395 715 East 185th St. — KEnmore 2640 Vcsclc velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Vsem Slovencem in Hrvatom želim prav vesele velikonočne praznike! Frank Stmmbely STAVBENI KONTRAKTOR Highland Road - Highland Heights-Telephone HHIcrest 225 W. 5 Mi še vedno gradimo nove hiše, ter plačujete nanje kot najemnino. Popravljamo stare hiše kakor tudi trgovine predelamo za stanovanja. (HARIES & OLGA SUkPNIl Cvetličarna 6026 St. Clair Avenue Express 2134 Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za velik"' noč z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postrep" krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in "corsages-Se priporočamo za obisk Vesele velikonočne praznike in obilo piriihov šeZt'"® vse?n prijateljem in znancem! NOSAN BAKERY 6413 St. Clair Avenue v s. N. D. ENdicott 1863 Vesele velikonočne praznike želi7no vsem in prijateljem! Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost se priporočamo za v bodoče. Postregli bomo vedn" dobrim pecivom. SUPERIOR BODY & PAINTING 6605 St. Clair Avenue Vcsclc velikonočne praznike in obilo piruhov vsem jjrijateljem in znancem! FRANK CVELBAR, lastnik Kadar potrebuje vaš avto i)opravila ali vo, pripeljite ga k nam, kjer bomo izvršili pn'O^''" delo po zmernih denah. icfi'"" b!"" Vcaele velikonočne prasnike želimo vsem obiskovd^^'^' in prijateljem! RENO CAFE Mr. & Mrs. Frank Lisjak 10401 Reno Avenue Diamond 6299 Dobro pivo, vino in tobak Vcsclc vclilconočne praznike želimo vsem' Helen's Dress Shoppy 414 EAST 156th STREET Corner Waterloo Road IVanhoe 3136 •^•1 ki'O" V naši trgovini dobite obleke najnovejših jev. Velika izbeia za večje ženske, isto nogavice posebne mere. Odprto ob večerih- MOCILNIKARS UFE 837 East 185th Street Phillip in James Močil ni kar _ if Pri nas vam vedno postrežemo z na.ibolJ''' njem, pivom in vinom. Vecfno dober prigrizek- Vesele velikoiiuvne praznike želimo vaetn prijateljem! aprila, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 5 ?- i tSi-u "You can get it at Qrdina't ^ «« n ASK ABOUT special If,^ OUTSIDE There's liffle excuse for using inferior point at anytime. And no excuse, or reason, for using such point in war-fime. War paint must stay put, it must give protection, if must last long. Dutch Boy Pure White Lead Paint meets these specifications. You know that from its peace-hme record. Get some now: GRDiNA HARDWARE 6127 St. Clair Avenue ENdicott 9559 Vesele velikonočne j/raznike želimo vsetn odjcinalccm in jnijateljcm! 2. y 'Oe ie WEATHiR-BiRD AND )D>AMCND BRAND SHOES FOR BOYS AND GISLS KAY SHOE Fino obuvalo za vso družino 6204 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike in obilo piru-želimo vsem prijateljem in odjemalcem, ter priporočamo za naklonjenost. Janko N. Rogelj 6208 Schade Avenue ENdicott 0718 Zavarovalnina in bondi postrežba je popolna in zadovoljiva. velikonočne in aznike in obilo jtirtihov želimo vsem prijateljem in znancem! BESEDA O OSVOBODILNI FRONTI (Nadaljevanje s 4. strani) vodstvo, raztrgan med tri do zob oborožene in načrtno podivjane fašizma, sklenil oborožen upor in boj zoper okupatorje. In da je čudež popolnejši, do-seza v tem svojem uporu uspehe. Italijanski časnikar je ta krasni podvig imenoval blazno junaštvo. Mi pa vemo, da v našem osvobodilnem boju ni nič blaznosti, marveč samo tista ne-ugonobljiva moč, ki se rodi v velikih zgodovinskih trenutkih in v narodih, ki so zreli, prebujeni in odločeni ne zamuditi poslednje prilike za dosego svobode. Tako smo torej storili to "blazno" junaško dejanje in smo iz niča, dejansko iz niča, samo na zavesti ljudstva gradili, ustvarili svojo partizansko vojsko, prvič v zgodovini in to v najstrašnejšem trenutku našega narodnega življenja. Prva slovenska vojska po trinajst-stoletih, naša »vojska, ki se bori za nas, za našo usodo, za našo svobodo, razgledi ki se samo zarad?, tega dejstva odpirajo pred nami so nadvse obetajoči. Osvobodili se bomo in dosegli kar želimo, zakaj s svojo odločitvijo pred dvema letoma smo se od enega najbr^zpravnejših in najmanj upoštevanja vrednih narodov mahoma povzpeli med tiste ne po številu, temveč po duhu velike narode, ki jih svet spoštuje in. ki jih ob uri obračuna ne bo mogel neupoštevati. In zdaj preskočimo še nekaj desetletij ter poglejmo v bodočnost. O čem in o kom bo govoril bodoči slovenski politik, kadar bo navduševal Slovence za velika dejanja? O čem in o kom bo govoril slovenski romanopisec in dramatik ? Prepričan sem, da o našem osvobodilnem boju kot največjem poglavju naše zgodovine, o nas, o vsem tem, kar mi ta leta, te mesece, te dni delamo, kar zdaj-le živimo, kar smo trpeli, kar pii tem čutili in česa smo se v tej naši borbi zavedali. Posredo/ali bodo zanamcem duha, ki živi v nas, to junaško blaznost in jim jo kazali kot največji 'polet naše narodne volje, da bedo iz nje črpali moč za svoje svetlejše naloge. To in prav nič manjšega ne ustvarjamo in ne živimo danes. To je Osvobodilna fronta. Kdaj so Slovenci delali kaj večjega? In še na to dejstvo bi vas pred zaključkom rad na kratko opozoril, tovariši ir tovarišice. Vsak narod ima može, ki svetijo kakor zvezde stalnice na njegovem nebu, da mu kažejo pota in najvišje smotre. V svoji kulturni preteklosti imamo tri take može: Prešerna, Levstika in Cankarja. Imamo Prešerna z njegovim velikim in otožnim snom, v bodočem slovenstvu, živečem svobodno v svobodni in strpni družini narodov, o ponosnem slovenstvu, ki bo prežeto z ljubeznijo do domovine. Imamo Levstika, ki se je boril in bil za ljudsko in demokratično, pošteno in značajno politiko, dokler se ni zrušil pod udarci, ki so padali po njAnj od tako imenovanih ali bolje rečeno samozvanih političnih prvakov in pr-voboriteljev. In imamo Cankarja, ki je s krvavo bolečino v I srcu smešil tradicijonalno po-ihlevnost in hlapčevstvo sloven-I skega človeka, pohlevnost in I hlapčevstvo, ki ju je tako točno : zadel v odgovoru svojega Schi-witza von Schivyitzhofna cesari-i ci Tereziji na vprašanje, kakšne I narodnosti je: "Oprostite, veli-! čanstvo, iz Kranjske sem." Vse I njegovo smesenje je imelo namen osvestiti Slovence, jim dati samozavest, ponos in pogum. Ali se vam ne zdi, da je vpliv Osvo-r bodilne fronte na Slovenskem uresničil, kar je Cankar skušal doseči s svojo ironijo? Ali ni : danes slovenski človek samoza-! vesten, ponosen in pogumen? I Ali sploh ne more biti drugače, j če se prav zaveda, kar se v tem I narodu dogaja, čc se zaveda 'veličine, ki jo je v tem zgodo-ivinskem trenutku pokazal? j Ali ni Osvobodilna fronta I resnično prerodila slovenskega j človeka, kakor si je to določila j v eni izmed osnovnih točk svo-Ijega programa? Ali ni Osvobo-i dilh?. fronta v slovensko politi-1 ko vnesla premočrtne, značajne I in poštene, ljudske ter demo-;kratične politike, za katero se , je boril Levstik ? In ali ni v slo-! venskih ljudskih množicah pre-1 budila domovinske ljubezni, ka-Iteio je tako vroče zahteval od svojih rojakov Prešeren? In naposled, ali ni že danes gotovo, da bo Osvobodilna fronta uresničila tudi njegov veliki sen o svobodnem slovenstvu v družini svobodoljubnih in strpnih narodov ali vsaj v družini narodov, ki bodo morali Lil o venski narod spoštovati in mu priznati pravico do svobode? Ali ni tedaj Osvobodilna fronta izvršitelj ica in izpolnjiteljica oporoke in največjih narodnih zahtev teh velikih naših mož? Ali ni duh, ki preveva našo Osvobodilno fron-t6 njihov duh? Kdor še količkaj dvomi o tem, naj pomisli še to, da so današnji nasprotniki Osvobodilne fronte zakoniti potomci in nasledniki prav tistih ljudi, ki so nekoč zasramovali Prešerna, ki so Levstika obsodili z znanim stavkom: "Pogine naj pes!" in ki so v prvih dneh tega stoletja sežigali Cankarjevo prvo knjigo. Jasno je torej, da so naši geniji z nami in da smo mi z njimi. Tudi to je Osvobodilna fron-' ta. Tovariši in tovarišice! Osvobodilna fronta pa je tudi kri, je žrtev, trpljenje in za marsikoga tudi smrt. Zdi se mi, da ne smemi skleniti tega svojega nagovora, ne da bi se spomnili vseh tistih, ki so dali življenje za našo sveto narodno osvobodilno stvar. V njih počastitev vas pozivam, da vstanete in se poklonite njihovemu spominu z enominutnim molkom. Toda za tistega, ki je samega sebe posvetil velikemu smotru, smrt ni strašna, temveč je poveličanje. Maksim Gorki je nekje zapisal, da zmage ne pribore tisti, ki ostanejo, temveč tisti, ki padejo. Njihov delež pri osvobojen ju slovenskega naroda je največji. Dali so življenje za največjo nalogo, ki je bila kdaj -dena kakemu slovenskemu pokolenju. Mi moramo za to našo nalogo živeti in delati in biti pripravljeni sprejeti za njo vsako žrtev. Prva naša dolžnost je neprestano dramiti v naših srcih zavest o veličini naših dni in o veličini cilja, ki je pred nami. Zavedajmo ae, da nas bodo najbolj velikodušni in najplemenitejši zanamci v svojih sanjah zavidali za to našo nalogo, če jo bomo dobro izpolnili, in da nas bodo bridko sodili, če jo bomo zanemarili. Utrujenost nam ne sme biti opra-I vičilo. Zakaj sodili nas ne bodo j samo oni, sodili nas ne bodo s ; strašnimi obsodbami samo naši I mitvi tovariši, te;nveč soditi se ! bomo morali tudi sami. So trenutki v življenja vsakega člo-' veka, ko se nenadoma zave svoje viednosti in nevrednosti in grenko je spoznati, da si bil nevreden pred najvišjo nalogo v zgodovini svojega naroda. Storimo tedaj vsi, da je bomo vredni, da bomo resnično osvobodilni borci, v katerih živi in snuje genij naših velikih mož, genij naroda, ki se je po tisoč tristo letih suženjstva v najtežjih okclnostih odločili, doseči svobodo in si tako ustvarit pogoje za izpolnitev poslanstva, ki sluti in čuti, da ga nosi v svojih človeških globinah. COLLINWOOD DRY (LEANING PRANK KOVACH, lastnik 15210 Saranac Road GLenville 4746 Dobro sčiščena in lepo zlikana obleka napravi vsakega lepega. Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo. Pridemo iskat in pripeljemo na dom. Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjeifialcem in 'prijateljem! *—• ' —*■ Cs,«!^ yy'^- f". Veselim in žalujočim, našim odjemalcem, ob tej priliki voščimo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Anton Grdina in Sinovi Lastniki trgovine s pohištvom in pogrebnega zavoda DR. FREDERICK DEUTSCH, , m. d. * 635 East 185th Street IVanhoe 1671 vošči vaetn Slovencem in Hrvatom vesele velikonočne » * praznike! «, m MRS. ANTON KOTNIK 7513 St Clair Avenue GOSTILNA Imamo vsakovrstno najboljše žganje, vino in fino pivo, kakor tudi okusen prigrizek. Cenjenim rojakom se priporočamo, da nas obiščete, ker postregli bomo točno in vljudno. Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem prijateljem in znarxem! Zclimo vesele velikonočne praznike vsem! : NKK SPELICH 6210 White Avenue Hj.UVENSKA MLEKARNA HENUKRSON 2116 Cenjenim gospodinjam toplo priporočamo našo sanitarno in'moderno urejeno mlekarno, kjer dobite najboljše mleko, smetano, sir itd. Akp še niste naš odjemalec, postanite čim preje, ker zadovoljni boste kakor so naši sedanji odjemalci. Prijazna in točna postrežba s; prvovrstnim mlekom je naša posebnost. Se zahvaljujemo našim odjemalcem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo tudi še za naprej. V vac vcNclc velikonočne praznike želimo vsem! / THE BUSS RD. COAl SUPPLY COMPANY ERNEST LL'ZAU—FRANK DERDICH, lastnika 22290 Lakeland Blvd. pri E. 222nd St. KEnmore 0808' Euclid, Ohio Kadar potrebujete cementno bloke, pridite k nam. Vedno zmerna cena, ker jih izdelujemo sami. CHAS. WfCK & SIN Texyco Service Station 920 East 185th Street 9 KEnmore 5797 T\'vv<7f: n lUMnovnc pi upnike želimo vsem! - STKAN t: ENAKOPRAViSroS'l «. aprila, I«!"* ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) j "Kaj? Ti tega ne veš, moj še-pasti Matija," tleskne Andrej Horvat % rokama. "Ali mari še! nisi videl debelega Gre}jO)-ja, gospoda Gregorju Dombroja, kil je prišel na mesto Jurija Sveti-1 ča? To je menda Medmiirec, Hrvat ali Mažar, se ne ve, a |)o trebuhu vidiš, da tehta toliko, kakor pilan vol. J]otra Katarina," se obrne Andrej Horvat proti ženi, stoječi pod lopo, "pazite na svoje goske, purane in prašiče, da Vam jih no poje novi Ratorijev oskrbnik s per- jem in s ščetinami vred. Njegov želodec je prava bisaga. Ni.se m veroval, dokler ga nisern videl. Ta dobri Grega polovico dneva je in pije, ])olovico pa spi. Kadar bi moral % gosjim ])eresom pisati račune, si pa maže rajši brke s smrdljivim lojem. To vam jo gospodarstvo, kakor da so prišle kobilice v Brdovcc na žegnanje.* "A kaj je s starim oskrbni-k o m, gospodom Svetičem?" v])raš:i Katarina, žena Elije Gregoriča. "Vrag vedi," odvrne Andrej Horvat, "čez noč ga je odnesel .veter bre% sledu. Da je obolel, da mora \' Zagreb — in ne vem kaj še v .se. Mi že vemo, kakšna je ta čudna bolezen, ko moraš l)iti zdrav grenko zdravilo. Vsega te^a ne razumem. Svetič je, vrag ga vzemi, kradel in plenil kakor martoloz, (Tako s6 se zvali v prošlem veku avstrijski obmejni stražarji proti Turški), delal je vedno za Batorija in v škodo lleningovice, ki ga je ljubila kakor hudič blagoslovljeno svečo. Toda glej. ^edaj ga preganja Hatorij. ('"udni računi, l)reveč zavozlani za naše neumne glave." "E, kar je bilo, je bilo," iz-pregovori Elija, "vem, da mi kmetje ne bomo dočakali pod našim gospodom raja, ali sreča je, da je odnesel Svetič pete, ker je bil silovit razbojnik, pravi požigalec, ki nam je svojevoljno jemal naše siromašno imetje, on in njegova dva i)0-magača, Janko' in Nikolaj —" "Zares," vzklikne Andrej, "kmalu bi bil pozabil, tudi ta (Iva sta morala oboloti in za stalim oskrbnikom iti v Zagreb." "Kaj je boljše? Kakšna sreča?" se nasmeje pikro Giišetič, Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY COiyiF»ANY . . . čas, ko mi nudimo lepe, čedne, trajne, po najnovejši modi odobrene oljleke, ki jili vsi nadeniči imajo radi. TEDEN Station Wagon suknja . . . gabardine, ki se ne premoči, ter Je o. k. za nošo na sestanke po šoli. Ima dva velika žepa za knjige in priročen žep za drobiž. Mere 12 do 20.......g gg Obleke Cadet-mere . . . Čedne obleke za majhne dečke, ki jim bodo ugajale radi izbornega kroja, vse volnenega blaga, lepe zunanjosti. V inerali 12 do 18 za dedke, ki nosijo cadet mere 19.95 Student vo|pene obleke Leisure obleke . . . . checks, tweeds in herringbone tkanine—v.se-volnene obleke m visoko-šol.skega Študenta,, ki lioče biti na glasu kot dobro oblečen. Eno-prsni stili v merah 33 do 38 ....................................$25 DEŠKA OPRAVA . . . Popularna oprava z plaid-plain jacketom in eno-barvnimi hlačami—najbolj priljubljena sport obleka za mladeniče. Ukrojena iz vse-volnenega blaga v eno-prs-nem stilu, veliki žepi; mere 6 do ....................................14.95 DRUGO NADSTROPJE "od dne do dne nam je .slabše. Kar vsadiš, vzame mraz, česar ne vzame nimz, odnese SavJi, česar ne odnese Sava, požre gosposki davek, česar ne požre davek, ugrabi oskrbnik, če si pa kaj skril ijred oskrbnikom, požre ti do zadnje mrvice požnn-ska davkarija! Ko je žito zrelo za žetev, te i)Okliče, in žeti mo-laš najprej gosposki klas, ko je čas za oranje, te priganja var-i moški rihtar, da pojdi jiod Iva-' nič iili Koprivnico kopat "šan-ce," ko pride čas trgatve, te žene v vojsko nad Turčina, in a ko priiieseš domov zdi a ve kosti, | najdeš prazen dom. Pasje, tako življenje." "E, ljubi Matija," se nasme-' je .Elija in priviše brke. Res je,j kar si rekel, težko se živi, in vsak kmet nosi svoje breme, a meni se zdi, da si ti bolj podi-j ral čutare kakor janičarje in: ko bi imel, dragi sosed bolj žulja ve dlani, ti ne bi sijal mesec skozi streho in solnce ne v opan-ke." "Glejte ga, gospoda," reče jezno Matija in ošine z očesom gospodarja; "kaj te briga moja raztrgana suknja, saj je nisi ti I kupil. Ali si ti boljši, ker imaši svežo slamo nad glavo? Marsikateri kupček si i^i pi'igos])od'a-ril — toda pazi se, boter, ni šel tretjič zvonilo k maši, našel sej bo za tvojo kost kak gosposki j pes, moja mošnja pa je prazna in kjer nič ni, še cesar nič ne I dobi. Ne hvali so, po nedelji pride petek." j "Ne dražite drug druzega,"j zamrmra rihtar, "da bi vas' vrag! Elija ima prav; res je| sreča, da je odšel Svetič.-Vem, j kako je govoril o Eliji on in Ni-j kolaj Golubič. "Samo, da bi vi-; del Elijo na vislicah," tako je i rekel večkrat ta oskrbnik." "Ni težko pQgoditi, zakaj," sei nasmehne Andrej Horvat in ])0-; gleda izpod oči ženo, "Svetiča so i skelele oči radi Katinih lic, pa j jo hodil k njej iskat zdravil." "Toda Katarina mu je popadla s kropom nečiste roke," re-; če žena, zardevši, "ko je silil i la svoje nadloge in nade, se po-j javi naenkrat dvoje zelo neena-, kih oseb, ki sta šli po ])oti ob| živi meji. Mlada deklica štiri-, najstih let je vodila za seboj; na palici slepega starca. l!rzo in iirosto je ])i-estavljala deklica svoje bose noge. Bila je polna in jedrnata kakor črešnja, lahka kakor ptica. Rdeče, polno j in podolgovato lice, na luiterem si bral srčnost in bister um, seje nastavljalo dihu pomladan-! skega vetra, črne, svetle oči sO' glodale veselo v cvetoči svet,| (he temni kiti sta padali po be-! li srajci, všiti z rdečo volno,; kakor tudi bela suknja, ki se je: ovijala izpod rdečega pasa oko-j li vitkega dekličinega telesa. (Dalje prihodnjič) Za delavce Za delavce Mali oglasi Mi odpremo vsako ključavnico. Napravimo ključe in jih dupliciramo. ART MAI-LOY 1311 E. 55th, St. Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskuHnjo. Mandel Drug Lodi Mandel m. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 ■ dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. j POGREBI $125—$225 do $1000 Vediio najholjm postrežba ; LOREE A. WELLS Pogrebni zavod I 8303 Hough Ave. CE. 7038 i DEKLETA - ŽENE Polni čas Plača od ure Tiho, prijetno, čisto delo Štetje in vlaganje kart Nobeni stroji Stalno delo Tzborna okoUee, katere boste ; veseli WO. 8814 Line 63 ali 1328 W. 78 S+. blizu Lake Ave. MOŠKI Splošno tovarniško in ' kovaško delo Plača od ure poleg "overtime" ■ Zglasite se pri | Steel Improvement! & Forge Co. 970 E. 64 St. TEŽAKI in MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški TTVac na uro ženske 62%ic na uro Morate imeti izkazilo drža* Ijanstva, f6 Nobene starostne omejitvi' ste fizično sposobni za delo, ga imamo za vas. ! Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inc. OSKRBNICE Polni čas: 5.10 zv. do Sest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA Delni čas: YARD TRUCKERS iisas Wagar Ild., Rocky RivC tede> vaiijo. "lil Elija mu je s cepcem bla-i {foslovil hrbet," se nasmeje iz; srca Grcgorič, "oj, vem, da bii me bil gospod Jurij radi tejrai požrl, a ko ne bi bil vojak in' kivav ])od kožo in ako me go-l spa Heningovica ne hi bila ra-! da imela in gospod jiodban A m-1 brož varoval nesreče." | "Govorite, kar hočete," se i odreže ravnodušno Gušetič, "o-j brnite srečo na to ali ono stran, i niti zrnja dobrote ne boste iz-j tresli iz nje." "Ti si črn prei'ok, bpter Matija," odvrne Elija mirno, "kdo bi mogel živeti brez upanja, da bo enkrat boljše? Vidiš, na meni so se zlomila že mnoga kola, ali vedno se mi je nekako srečno izteklo." "Dobro, dobro," mahne Gušetič z roko, "ni še vsega konec. Pomni Elija, kar sem ti rekel. Bog daj, da se varam, toda mo-i je srce ne sluti boljših časov."' Medtem, ko si je družba pred; hišo Elije Gregoriča razodeva-i Znanstveno zdravljenje za revmatizem — hrbtobol — trganje H. L. .BURRINGTON 188 E. 152 ST. Ure: 10-12 zj. — 2-4 pop. — 6-8 zv. GL. 7036 — KE. 0538 CLEVELAND ORCHESTRA SEVERANCE četrtek 6. apr., 8:30 DVORANA soboto 8. apr., 8:30 SIR THOMAS BEECHAM gost-dlrigent v Severance dvorani CE. 7300 ŽENE IN DEKLETA; Če hočete iti na velikonočno nedeljo v parado, morate imeti lepo suknjo, lepo obleko, lep slamnik. Morda bi bilo prav, da bi tudi imele novo krilo, jopice in bluze ter spodnja krila in hlače. Vse to se dobi pri nas. Tudi za otroke imamo lepe suknje, obleke in slamnike. , Za fante in može pa dobite pri nas lepe srajce, kravate, nogavice in spodnje perilo. ; Imamo se veliko izbero j ženskih zimskih sukenj. Pri-, dite! I Se vam priporočamo in; vam voščimo vesele veliko- i nočne praznike tei- obilo pirnhov! ANZLOYAR'S Vogal E. 62 St. in St. Clair 1 Dnevni šift Plača* od ure Euclid Road Machinery 1361 CHARDON RD. Kuhinjska pomoČ ZA INDUSTRIJSKO CAPETERIJO Kratke ure — 6.30 zv. do 9. zv. 75c na uro Prednost imajo ženske, stanujoče v bližini tovarne. En blok severno od St. Clair Ave., E. 50th St. Osborn Mfg. Co. 5401 HAMILTON AWE. Mali oglasi CE POTREBUJETE novo ftreho all pa £e Je treb» vaiu «treho popraviti, se obrnite do nas. Iz- ' rršimo velika In majhna dela na tr-COTSklh poslopij in domovih. BrezplaA- ' nI proračun. Universal Roofing Service ; 1106 St. Clair Ave. cn. 837«—8371 Ob večerih: ME. 4767 Delo dobi+a dva unijska barvarja za barvanje hiš. $1.65 na uro in več. Pokličite IV. 0992 ali se zglasite na 19050 Meredith Ave. Išče se stanovanje 4 sob s fornezom, za starejšo dvojico brez otrok. Želi se v okolici St. Clair Ave. in Superior Ave., med E. 55 St. in E. 77 | St. Kdor ima za oddati, naj' pusti naslov v uradu tega lista.! j Tri ure dnevno, 6 dni na : PLAČA $9.90 NA TEDEI^ , Če ste sedaj zaposleni I brambnem delu, se ne EMPLOYMENT OFFIC^ i ODPRT 8 zj. do 5. zv. razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva zahteva the ohio bbj:t telephone « v.a# 700 Prospect Ave. Sod S+rojni opero+on' (samo nočni šift) Radial Drill AV. & S. 3A.W. & S. 2A Plača od ure poleg noc bonusa Euclid Road MachipCf 1361 CHARDON Tdela^ i, dobijo delo za nakladaOJ^ ^ razvažanje premoga ali delo pri izdelovanju jn blokov. Dobra plača. s« pol za nadurno delo. tudi delavce, ki bi delali po nekaj ur dnevno, jega orednega dela. ^P''^ pri BLISS COAL * SUPPLY CO. 22290 Lakeland B'" B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vaeh vrst radio aparatih . KE. 0808 distk Veseli -velikzoixocni prazniki Ako želite zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 ST. CLAIR AVENUE A. HAFFNER Ustanovljena I. 1908 J. HAFFNER