te ahnoneerneite Leto LXXV., št. 111 LfuMfajiA, petek 1 • tnala 1942~XX Cena 40 cenb t A. ' ■ ■ 1 4 rjREDNTSTVO JEN OPRAVA: LJUBLJANA, PTJOCINIJ1SVA OLJCA * 3ETK3^JTJC>.~0 ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevin« Italije tu CTVfONTE PUBBI.ICITA ITALIANA S. A_ MILANO TELEFON: Sl-22, 31-23, 31-24, 31-25 la 31-RaCuni pri postno čekovnem zavodu; Ljubljana Ste v. 10-351 W Iznaša vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: UNI0NE PUBBLICITA iT ALI ANA S. A„ MILANO. EfSicace attivita aerea C2nque aerei britannici abbattuti — Attacchi di somm< gibili inglesi totalmente faHiti Ti Qimrrlere Geaet&Je d**IJe Forze Arma-to eomuniea in dat a di 1i maggio U se- gurnte boDettteo di gtff n. 71*2: Neeeeai avvenimcnto di rilievo «*al frronte terres lla (irenaiea. D"«* velrvoli sono stati mMm 11 uf i rVlIn (Mda trdesoa, un fcerzo dalla dtfeee contraerea della piazza di B.,ii::;:m d uran te im'incursione ine non ha cau*ato dannl. Su Malta attivita dl bombarderi e di oaeciatori dell'Asse: I'aviazione britannica ha perduto in combattimento due «Spit- fire». Attacchi di sommergitiUi inglesi contro nos tri con vogli in navigazione nel Medi-tcrraneo sono totalmente falUtL ikovlte letalske akcije t mu&eSbVk letal sestreljenih — Napadi angleških podmornic docela propadli ©la^ii Stan Italijrin«kih Oboroženih Sil Je objavil včeraj niislednje 712. vojno poročilo: >"a kopnem v Cin naiki ni bilo nobenega p.-^ ji-—t d'»tf*xlka. Nemški l«>vci -m> sestrelili dve letali, tretje letale p* je sestrelila protiletalski* obramba v Ben«:aziiu <> priliki napada, pri berem r\ I : • ;■«>- /rcx:na noln-na škoda. Na Malti !» !<•" m j«- o-nili iMimhnikov »n '. ■ i 'V. Angleško letalstvo je izgubilo v Travnih <-.>m!:?i h podmornic na naSe kcisToje na s ređoeemskcm morju so se popolnoma izjalovili. Malta nevtralizirana Monakovo. 15 maia. s. Posebni dopisnik !:sta »Volkischer Boobachter« se bavi v dopisu s sredozemske fronte s strateškim remenem utrjenih otokov. Po obrazložitvi usode utrjenih angloameričkih oporišč v vzhodni Aziji poudarja, da ta oporišča niso izpolnla svoje naloge, d oči m so čisto otočna oporišča, kakor Corregidor in Pear! Harbour, v poln: meri izpolnila svojo zaporno funkcijo. Od jeseni leta 1941 je \>ila Malta kos svojim ofenzivnim nalogam kot pomorsko oporišče in kot izhodišče za letalske napade na Italijo in na italijanske pomorske zveze. Od trenutka, ko so osne s le po zmagi na Balkanu in v Rusiji lahko izvedle energične protiukrepe, so morali An^iežj spoznati, da je postalo Sredozemsko morje v dobi letalstva in pomorskih napadalnih sredstev zanje pretesno. Danes se garnizija na Malti dejansko bon še samo za lastno življenje. Treba je bilo utrdbe na Malti, ki so tako močne kakor one V S n ga puru s to razliko, da jih je mogoče napasti samo iz zraka, nevtralizirati in ta cilj je bil popolnoma dosežen. 21 d milijard notranjih posojil v 7 letih Izkazi neomajnega zaupanja naroda v trdnost Ure — Fjiznanje finančnega ministra italijanskim davkoplačevalcem K*m. 15. m3^. s. Pod vodstvo-n pred- seir ::i C.r .^d ja je zbornični proračunski odbor v prisotnosti finančnega ministra Thaona di Revela obravnaval in odobril proračun finančnega ministrstva za prihodnjo poslovno dobo. Finančni minister Di Kevel se je zahvalil poročevalcem in |e samit, da je bila vsa skrb vlade v tekočem letu posvečena predvsem obrambi lire in borbi proti inflaciji. M-nister je naštel ukrepe za pobijanje spekulacije. Prihranki morajo služiti izključno potrebam vojne. Danes -ma po zaslugi in volji Duceja italijanski narod zaupanje v liro, ker se dobro zaveda, da se bo z vsemi sredstvi neizprosno boril proti inflaciji. Omenil je ukrepe za varčevanje. Naglasil je, da bodo zaščiteni milijoni vlagateljev, ki so v 7 leti in 9 mesecih podpisali 210 milijard notranjih posojil. Ob zaključku se je zahvalil svojim sodelavcem in je pohvalil italijanskega davkoplačevalca, k: je prevzel nase vsa davčna bremena, kot svoj prispevek za zmago, s popolnim razumevanjem in disciplino. Brez debate je bil nato sprejet tudi proračun zunanjega ministrstva. Prosvetni minister o Šolstvu v priključenih pokrajinah Rim, 15. maja. s. Pod vodstvom prosvetnega ministra se je sestal nacionalni svet za vzgojo, znanost in umetnost, ki je bU prvi treh let svojega obstoja deloma obnovljen ob koncu. Minister je na seji govori lzlasti o šolskih akcijah, o vojaški vzgoji v soli, o šolski organizaciji priključenih ozemelj, ter o donosu med šolo in GIL-om ter o drugih šolskih vprašanjih, ter tudi o šolski radiofoniji in šolskem filmu. Ob koncu je minister izrazil prepričanje, da bo svet še naprej sodeloval, da bodo popolnoma uresničena načela Muasolinijeve šolske karte. Gospodarsko sodelovanje Italije in Bolgarije Minister Rlccardi v Plovdivu — Razgovori z ho|gawMMi trgovinskim ministrom so se včeraj nadaljevan Sofija. 15. maja s. Predsednik industrijske in trgovske zbornice Sadov je pri red L1 v čast rta] .inskemu nrnistru R:ccard:;u obed- Ob te; priliki sta Sadov in Riccardi v svojih govorih podčrtala prisrčno prijate: istvo in ojačene gospodarske odnosa je med obema državami ter izrazila željo po še tanejim gospodarskem sodelovanju cbeh držav. S posebnim vlakom se :e rr:n:s*eT R:c-ca-ĆT nato odpeljal v Plovdiv. največje bolgarsko inJ-iStr:;>ko središče. Ogledal si je najvažnejše tovarniške naprave. r< 'uradni »Dnes« je napisal, da je bolgarski narod srečen, ker ima v gosteh zastopnika fašistične vlade. V sedanji vojni je gospodarska priprava velike važnosti m gospodarsko sodelovanje držav, ki se bore za novo Evropo je glavni pogoj za zrnato. Zaradi tega je misija ministra Riccardija v Sofiji izredne važnosti. Včeraj se je minister Riccardi razgovar-jal o gospodarskih vprašanjih z bolgarskim trgovinskim ministrom. obnovo Vatikan. 15. maja. s. Ob svojem škofovskem jubileju je pa pet Pij XH. predvčerajšnjim popoldne govoril. Govoril je v itali-5 :ni 40 minut. Papež je prosil pred-• - -n Boga, naj blaaroslovl katoličanstvo. Proslava njegovega škofovskega jubileja spada v dobo najhujšega trpljenja. Papež je pa dodal, da Gospod ni bil še nikoli tako b£zu svoji cerkvi kakor zdaj in ta gotovost le polna tolažbe. Govoril je o božjem r ? ir-:- : cf kve in omenil, da je cerkev prel izbruhom vojne in v vojni vedno delo-vsh| za mir. Nj >vor so nato objavili po radiu ▼ raznih jezikih. KaHay med poplavljene! Budimpešta. 15 maja. s. Ministrski predsednik gTof Kallav se je v spremstvu kmetijskega ministra Bamfvia te dni mudil ▼ okolici Szetzrda, kjer so poplave v zadnjem času povzročile posebno škodo. Poplavljenih je bilo nad 30.000 juter zemlje. Najhuje prizadetim kmetovalcem je grof Kallav izjavil, da bo vlada poskrbela za to, d?, se jim bo vsaj drlno povrnila prizadeta Skoda, Hkratu so bili določeni tudi krediti za gradnjo nasipov, tako da se bodo vsaj v bodoče preprečile večje poplavne katastrofe. Proces zaradi atentata na von Papena Ankara, 15. maja. s. Proces zaradi atentata na von Papena se je včeraj nadalje- val. Zaslišane so bile tri priče, pri katerih so bili spravljeni kovčega, ki so bili poslani iz bivše Jugoslavije v Turčijo in v katerih so bili dokumenti, ki jih je prevzel sovjetski obtoženec Kornilov. Razprava je bila odložena do 20. 1 m, Ženska vojaška obveznost v Z edin jenih državah Buenos Airvs, 15. maja s. Polemika zaradi obvezne vojaške sužoe za žene se je zaključila včeraj pred senatom, ki je po kratki debati z 38 proti 27 glasovom sprejel zjkon za ustanovitev pomožnega ženskega v« nega zbora. Po nedavnih neuspehih v Aziji si Amerika mnogo obeta od teh žen-- n h oddelkov, ki jih baje navdaja borbeni duh. Spori v kanadski vladi Lizbona, 15. maja. enega lovca. Nesmiselna potrata sil Berlin, 15. maja. s. Novi napadi Sovje-tov ob Volkovu, katerih namen je bil očitno preboj nemškega obroča okrog Pe-trograda. so se izjalovili. Sovjetske ofenzivne akcije so se pričele 9. marca in v dveh mesecih je sovražnik vrgel v bat bo kar 10 divizij in 5 pehotnih brigad ter nekaj smučarskih oddeHrar. Kljub t^ki potrati al so se poizkusi za prodor nem- šldh črt povsod izjalovili. V dveh mesecih so Sovjeti izgubili na tem odseku 40 tisoč, ljudi. S finskega bojišča Helsinki, 15. maja s. Glavni stan je včeraj objavi^ da se je vojno sodelovanje na kopnem povsod omejilo na nmJl) jjumuliil ogenj topn^tva in krajevne spopade pehote. Predvčerajšnjim ponoči je sovjetsko letalstvo napadlo Kotko. Odvržene bombe so padle vse v morje. Alarm v Helsinkih je trajal eno uro. Angleški tisk o nemških strateških ciljih na vzhodu Lizbona, 15. maja. s. Angleški tisk je v zadnjih dneh posvetil izredno pozornost vzholni fronti in skuša uganiti, kakšna bo nemška strategija v prihodnjih dneh na tem odseku. Neki posebni dopisnik lista »Manehester Guardian« na ruski fronti prav- n. pr. med drugim, da je glavni nemški cilj sedaj popolno uničenje ruskih armad in njih popolno izoliranje od zvez z zunanjim svetom. Uspeli prodor Nemcev od Taganroga in Harkova proti Donu bi popolnomi ustregel tej dvojni zahtevi. Prometne zveze zaveznikov z Rusijo po Arktičnem morju in preko Irana bodo tudi glavni cilj. ker so Rusi skušali nadomestiti po tek hude izgube svojih tovarn ob Dnje- pru. pri Harkovu in Eriansku. Spričo ta,-kega pisanja londonskih listov prevladuje vtis. da se javno mnenje pripravlja na bližnje težkoče Rusov na vzhodni fronti. Bombe na Shareham Berlin, 15. maja. s. Iz vojaškega ,vira se je izvedelo, da so lahki nemški bombniki napadli južnovzhodno angleško obalo in v nizkih poletih bombardirali elektrarno v Sharehanui med \Vusthingom in Brigh-tonom. Obiokt je bil z bombami večkrat zadet. Zadeta je bila kotlarna, ki je zletela v zrak. Dve bombi sta zadeli v veliko industrijsko poslopje. Izgon neS&falftega novinarja iz Nemčije Berlin, 15. maja. s. Berlinski dopisnik stockholmskega lista 2>Nya Dagliht Alle-handa« Rasmusen je bil izgnan iz Nemčije, ker j© v svojem listu objavil gladko izmišljrno vest, da so Nemci uporabili granate s plinom, ki uničujoče pliva na živce. Uradni zastopnik, ki je objavil ta ukrep, je naglasil, da se Nemči;'a ne namer; i v a poslužiti kemičnega orožja. Neki drugi poluradni zastopnik je opozoril na izzivalno gesto Churchillovo ob priliki pregleda miličniških oddelkov. Angleški ministrski predsednik je ob tej pri-iki nosil prctiplinsko masko in očitno je nameraval popularizirati svojo peklensko misel, da se bo moral nekega dne poslužiti strupenih plinov. Ne bo odveS, je za-rKljučil obveščevalec, če ponovno naglasim, da bo Churchill, če se bo drznil izvesti svojo grožnjo, našel odlično pripravjeno Nemčijo in bo angleški narod moral prav kmalu spoznati, za katero od obeh strani bodo posledice strašnejše. Ves angtlki narod naj se zamisli spričo izjav svojega ministrskega, predsednika. Povod za to daje tudi izredno poročilo iz Hitlerjevega glavnega stana o zmagi nemških in zavezniških čet na Krimu. Medtem ko je Churchill govoril o nemškem zastoju na vzhodu kakor o vzpodbuda jočem dejstvu, se je pravi razvoj dogodkov sedaj dovolj zgovorno izpričal, še zgovornejši dokazi pa bodo sledili. Japonsko brodovje pred Avstralijo Neposredna nevarnost za peti kontinent — Mrzlične priprave za obrambo Ban<*kok. 15. maja s. Po vesteh iz Melbo- T^l******C?fr4* f*t*«*«73t«atl1al urna so opazili japonsko brodovje. ki po JaJJUllMMJ pr^tlAFclIlJC zadnji veliki bitki krenilo s Koralskega catraitMS morja proti zapadu, severno od Avstralije. V Sf»TCažlH £3p^ITI11a Bilo ;e med tem močno cjačeno. Na ameriški strani ugotavljajo, da so velike japonske bojne ladje v nasprotju s tem, kar se je pisalo v preteklih dneh, popolnoma nepoškodovane in da so bili Japonci močno ojačeni z letali. Nove akcije je pričakovati vsak trenutek in besede, ki jih je general Blamev naslmil na svo:e čete, kažejo na skrajno krvtičen položaj. Nova Gvineia je bila medtem spremenjena v utricno taboTi-šee in mrzlično se nadaljujejo priprave za obrambo, ki jih pa ovirajo japonski letalski napadi. Bombe na lastni rušilec Buenos Aires, 15. maja. s. »New York DaUv M nor« poroča o hudi nesreči, 1:1 je povzročila veliko ogorčenje v zavezniških vojaških krogih. Po pomoti je neko v-stralsko letalo napadlo ameriški rušilec ^Pearv«, ki je plul ob avstralski obali. Avstralsko letalo je bilo prepričano, rta gre za japonsko ladjo. Rušilec je zadelo več težkih bomb. Ko je skušal s težavo doseči Port Dar\vin so ga napadli Se japonski bombniki in ga potopi; z vso posadko vred. Napad na japonski potniški parnik Tokio, 15. maja s. Mornariško m vojno ministrstvo sta objavila, da je neka sovražna podmornica torpedirala japonski parnik s potniki, ki je bil na poti proti jugu. Zaradi teme so bila reševalna dela te-žavna, vendar je bilo rešenih 540 ljudi. Japonske vojne ladje so napadle z Uradnem liatuc st. 162/35 iz 1.1929./30.. glede na uredbo z zakonsko močjo ministrskega sveta bivše jugoslovanske države z dne 7. septembra 1939. št. 1081, smatrajoč iz vojaških razlogov in radi javne varnosti za potrebno predpisati začasno obveznost poseka na zemljiških pasovih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, na pasovih ležečih ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in na površinah okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine, in upoštevajoč mnenje vojaške oblasti, odreja: Člen 1. Na zemljiščih vzdolž prometnih poti Ljubljanske pokrajine, ob meji pokrajine, ki sovpada z državno mejo, in okrog vojaških objektov po vsem ozemlju pokrajine se predpisuje začasna obveznost poseka, ki se izvede v obsegu in na način, predpisana v tej naredbi. Člen 2. Na zemljiških pasovih v globini 150 m, ležečih ob straneh cest in železnic Ljubljanske pokrajine, na razde lih in krajih kakor so navedeni v členu 5., se mora posekati morebitno gozdno rastlinje do tal In popolnoma, tako da je mogoča popolna preglednost. V posebnih primerih sme določiti gozdna milica na zahtevo vojaškega obtastva večjo globino poseka. Člen 3. Obveznost lz prednjega člena se nalaga lastnikom in posestnikom drevja, ali njih zakonitim zastopnikom, ki morajo začeti sekati v 10 dneh od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. V 60 dneh, račimši od Istega dne. 9e mora posek dokončati in se mora z vse poseke pospraviti posekani les. Clen 4. Občine morajo v 10 dneh te prvega odstavka prednjega člena sporočiti prizadetim lastnikom z navedbo katastrskih podatkov natančno zemljiško površino, ki se mora po tej naredbi izsekati. Lastniki pa morajo začeti sekati v predpisanem roku, tudi če n« bi v tem roku prejeli od občin omenjenega sporočila, Člen 5. Obveznost poseka se zašle j določa za tele pasove: Vzdolž železniške proge Postojna—Metlika — na obeh straneh v bližini stalnih vojaških stražnic od stare meje do km 618.7; — na obeh straneh razde 1 a med km 614.1 in km 612.8; — pas okrog poslopja postaje Planina; — na obeh straneh razdela med km 609.8 in km 6085; — na zahodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri GraoUšču; — na vzhodni strani razdela od km 608.5 do podvoza pri Martin jem hribu; — na obeh straneh razdela med postajo Logatec in št am pet ovim viaduktom; — na obeh straneh razdela med km 590.500 m km 588.100; — na južni in vzhodni strani razdela med km 588 100 in km 584. všteval pri tem železniško postajo in viadukt v Borovnici; — na cbeh straneh razdela med km 584 in km 583.500; — na obeh straneh razdela med km 583 in km 582; — na obeh straneh razdela med km 581.600 in postajo Preserje; — na vzhodni strani razdela med km 577.2 in km 577; — na vzhodni strani razdela med km 576.700 in km 576.500; — na zahodni strani razdela med km 576.500 in km 573.700; — na obeh straneh razdela 100 m daleč nad čuvajnico 392; — na zahodni strani razdela 100 m daleč med Rudnikom in Laverco, kjer je južnozahodni izrastek Golovca; — na severni in vzhodni strani razdela med stalnima vojaškima stražnicama 3 in 4; — na obeh straneh nad severnim vhodom v vrhovški predor, na daljavo 700 m; — na obeh straneh razdela ob vhodu in izhodu peščeniškega predora, na daljavo 50 m; — na južni strani razdela med postajo šent Vid pri Stični in točko 500 m pred to postajo; — na obeh straneh razdela v višini nadvoza Cesta na daljavo 500 m; — na obeh straneh razdela med postajo Novo mesto in postajo Matenaka vas; — na obeh straneh razdela med predorom pri Stranski vasi in prehodom višina 265. Vzdolž ceste Ljubljana—Postojna a) odsek V r h n i k a - L o g a t e c: — na južni aH vzhodni strani razdela med križiščem 8 stezo vzhodno od Bele in nadvozom kota 474; — na južni ali vzhodni strani razdela med križiščem s stezo pri Suhem griču do brzojavnega jambora na severnem koncu v premi črti proti Logatcu; — po vsem hrbtu kote 485 v pasu med cesto in železnico; — na južni ali zahodni strani razdela med križiščem z vozno potjo na Cesti in točko v razdalji 500 m od tega razpotja proti jugu; — na severni aH zahodni strani razdela med nadvozom kota 484 in 200 m onstran križlSča s stezo v pasu Smrekovec; b) odsek Logatec-Planlna: — na zahodni strani razdela med Grča- revcem in Lipi jami; — na vzhodni strani razdela med Kal-cami in Grčarevcem. Vzdolž ceste Rakek—Cerknica — na obeh straneh razdela prt vodnem zbiralniku. Vzdolž ceste Grahovo—Velike Bloke — na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Grahovo—Bločicc — na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Bloška Polica—Loz — na obeh straneh cele proge. Vzdolž ceste Ljubljana—Višnja gora — na severni stiajn razdela pri prehodu skozi naselje Škofljica; — na obeh straneh razdela med Blatom in Peščenikom. Vzdolž ceste Višnja gora—Novo mesto — na obeh straneh razdela med Stula-tom in B rs 1 j inom. Člen 6. Ce bi se posek in sledeči odvoz gradiva ne pričela ali dokončala v določenih rokih, opravijo sečnjo in odvoz v obsegu lastnikom sporočenih površin uradoma krajevno pristojne občine. Državna gozdna milica sme namesto občin neposredno z vojaško delovno silo ali po kakem podjetju izvršiti sečnjo, če bi občine same s prekasnim začetkom dela ali zaradi nedostatka orodja očitno ne mogle izvesti tega dela v predpisanem roku. Clen 7. Iz razloga dokazanih ovir se sme dovoliti odlog, ne daljši od 30 dni po roku, določenem v Členu 3. Tak odlog dovoljuje krajevno pristojno okrajno načelstvo na prošnjo prizadetih in po dobljenem mnenju državne gozdne milice in krajevno pristojnih vojaških poveljništev. Člen 8. Ob uporabi te naredbe izsekane površine, ki se dajo oceniti kot relativno fpozdno zecnljttee, se ne smejo obdelati za drugo vrsto kulture brez odobritve obla-■tev, pristojnih po členu 9. veljajočega zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929. Obdelovanje izključno gozdnega zemji-sča pa je vobče prepovedano. Člen 9. Morebitne Škode, ki se povzroče 8 predpisom obveznega poseka iz člena 1., dajo lahko pravico do odškodnine, ki se plača prizadetim ob pogojih in v obsegu, določenih po veljajočih predpisih o vojni školi. Na prošnjo prizadetih, vloženo v mesecu januarju vsakega leta pri okrajnem načel-stvu, se lahko dovoli oprostitev od zemljiškega davka glede tistega dela. ki se nanaša na površino izsekanega zemljišča, na katerem se več ne goji gozdno rastlinje. Člen 10. Do nikakršne odškodnine aH davčne oprostitve nimajo pravice lastniki, ki niso spolnih dolžnosti lz člena 1. Člen 11. Ko preneha obveznost izseka-anja. se morajo izsekana gozdna zemljišča v naslednjih treh letih zopet po-gozditi po predpisih veljajočega zakona o gozdih. Člen 12. Kršitelji določb te naredbe, kolikor zadeva opuščeni posek, se kaznujejo upravno po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5000 lir. Odredi se tudi zaplemba lesa, ki se ni ukoristil ali odpeljal. Člen 13. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 8. maja 1942-xX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Smilio GraziolL Razočaranje »profesorjeve« neveste ali kako si je Janko, ki ga je življenje vrglo s tira, skušal najti novo srečo — Lahkoverne ženske so mu zaupale zadnje prihranke LjuMjana. 15. maja Življenje je loterija, Ce nam prva srečka ni prinesla bogate nagrade, še ni rečeno, da je vse izgub! i eno. Vsaj enkrat lahko še žrebamo in morda se mam sreča tedaj nasrne jo naklon jene jsa in darež! jivejša. Nešteti so gradili svojo ekstistenco na skromnih osnovah, komaj zadostnih za vsakdanje preživljanje, sanjajoč o Mestecih gradovih in sijajni bodočnosti. V bojazni, da ne izgube še tega. kar že imajo, pa niso imeli poguma napraviti odločilnega koraka. Vse življenje so sanjari'li m hrepeneli, pri tem se pa starali in veneli, zagrenjeni, ker sreča ni hotela priti sama po sebi. Morda so nosili ▼ sebi sijajne zaklade sposobnosti, ki bi jih bih dvignili, če bi jih znal" sam: odkriti, aili če bi jih bil odkril slučaj, na mehko postlane postelje, mod razkošje, udobje in obilje. Zopet mnogo pa je primerov, ko je življenje posameznike same prisililo, da so si, ko so enkrat življenjski poklic izbrali, morali znova izbirati novo pot, graditi si novo eksistenco. In rz mračne, neopazne vsakdanjosti jih je življenje nenadoma dvignilo visoko, da so se sami čudili, kako je mogoče, da lahko v življenju toliko pomenijo. Poznam primer preprostega trgovskega pomočnika, ki se Je krta in leta trudil, da bi prišel na zeleno vejico. Pa zaman. Dohodki so mu komaj zadostovali, da si je ob nedeljah privoščil skromen izlet v okolico in kopeli«šce. Njegov sen, da bi se poročili s skromno frizerko, njegovo srčno izvolJenko, pa ni in ni hotel postati resničnost, čeprav sta bila izredno štedljiva in prilagodljiva. In tako bi bila oba izgubljala najlepšo mladost, ko bi ju nenadoma ne potegnilo živ ljenje samo na po\ršje. Postala sta brezposelna. Doma brez zašlombe sta s»e prisiljena borila za najnujnejšo vsakdanjo hrano ne izbirajoč zaposlitve Nenadoma so odkrili, da stfa zelo nadarjena za ples. N; minilo leto in že se je niuno ime pojavija-lo na plakatih velikih gledališč, njuna karie-Ta ;e sta nevzdržno na\/^or in v ne*uij itun sta bila tako daleč, da sta imela precej prihrankov. V želji za otroki in mirnim domom sta potem dala slovo pksu, si kupila posestvo in začelo se je njuno najbolj zadovoljstva m sreče polno življenje, ki ju ni zapustilo do smrti. Tako nekako sri je življenje tolmači*! rudi Janko F., le s to usodnovaino razliko, da ni imel pravega meriila za življenjske vrednote. Ko ga je življenje vrglo s tira, je grabil za vse rešilne bilke, ni pa pazil, da bi ostal pošten. Tako je mesto k novi eksistenci jadral v propast in v sredo se *e moral zagovarjati pred kazenskim senatom okrožnega sodišča zaradi številnih kaznivih dejanj, ki jih zakon ocenjuje kot prevare, utaje, tatvino in prestopke zoper javni mrr in red. Rodi! se je 1. 1905 v C^rxva tigTa Kino Union: Štiri korajzne deklice Kino Moste: Sneguljčica in sedem škratov Solistični koncert ob 18.15 v veliki fll-harmonični dvorani Retrospektivna, razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 19. DEŽIRNELEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Nase gledališče DRAMA Petek. 15. maja. ob 15.: »Ifigenija na Tav-ridi. Izven. Dijaška predstava. Zolo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota. 16. maja, ob 17.30: »Konto Xc. Izven, Znižane cene od 12 lir navzdol. O f E K A Petek, 15. maja: zaprto. (Generalka), Sobota, 16. maja. ob 17.: »Boccaccio«. Opereta. Prem era. Red Premierski. Nova uprizoritev Franz v. Suppejove operete »Boceaceio«. Delo, ki že nekaj let ni bilo izvajano na našem odru, pride letos na spored pod taktirko Rada Simonitija in v režiji Cirila Debevca. Predstava bo zanimivost, ker bomo slišali v njej mlado pevko Man j o Mlejnikovo, ki se je z uspehom uveljavila v operi »Don Pascjuale«. V partiji Pietra bo nastopil po večletnem premoru v opereti Lujo Drenovec, član Drame. Nastopili bodo še: Zupan. Anilo-var, M. in B. Sancin, Barblčeva, Polajnar-jeva, Poličeva, španova, Dolničar, M. Gre-gorin in Skeletova. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru s»ta trmrrfca. Franc Nagel, star 28 let in upokojeni magistra tn i uradnik Gottfried Las^bacber. staT 88 let. V Teznem je umrl ključavničarski pomočnik Franc Jevnik, star 56 >lot. na Po-brežju pa železničar jeva žena Terezija Ce-bulec. stara 72 let. — Španska plesalka v Mariboru in Celju. \a povabilo štajerskega Heimatbunda je prispela na Spod. Štajersko znana španska plesalka Manuela del Rio. S svojim zborom bo nastopala od 19. do 24. t m. v Mariboru, Celju in nekaterih drugih krajih Spod, Štajerske. — Zvezni vodja v Celju. V petek je prispel v Celje zvezni vodja Franc Steirtdl Prostori Nemškega doma so bili premajhnn. da bi sprejeli nad 2000 prebivalcev, ki so prišli poslušat njegov govor. — Nesreče. Konj je brcnil 401etno muške-tir« bivše Jugoslavije, ki se je zadnje Čase zaradi vedno slabših uspehov umaknil iz aktivnega športnega nastopanja, se je, kakor javlja ^Gazzetta dello Sport«, prijavil v članstvo madžarske teniške zveze. Ista vest zatrjuje, da je njegova uvrstitev v madžarsko teniško reprezentanco £e gotova stvar in da bo za Binkošti nastopil v Budimpešti kot član madžarske reprezentance proti Nemcem, v dvoboju veljavnem za ^Rimski pokal«. Sedež Mednarodne kolesarske zveze bo verjetno prenesen v Rim, na podlagi dogovora med Italijani in NemcL Prav tako bi naj Rim postal sedež mednarodne nogometne, teniške, sabljaSke in telovadne ssre- >SIOVEN8Kl Wl80D«,PBNt, 1» maja 19942-xX. Stran S 1 Prva pomladna dela končana V mestu je bila zemlja v splošnem prej obdelana kakor lani — Rani krompir je že zunaj Ljubljana. 15. maja. Spomladna »kampanja«, prekopavanje in oranje zemlje, je v glavnem končana. Sicer nekateri se : l * k a jo na lopate, ker so dob:li precej pozno zemljo ali niso prej utegnili delati, a v splošnem so b:la prva spomladna dela letos prej končana kakor lani. Letos je seveda obdelane mnogo več zemlje kakor lani. Pred letom je bilo treba {jod m ?e dokazovati ter dopovedovati, kako nujno potrebno je. da se oprimejo obdelovanja zemlje, medtem ko so letos ljudje sami povpraševali po zemlji že po-zimL Posamezniki so pa najemali zemljišča že jeseni, ko so lastniki še oklevali, češ da ne vedo. ali bodo sami delali ali ne, pa tudi za najemnino se še niso mogli pogajati. Vendar so bili letos ljudje tudi precej oprezni pri najemanju zemlje, zlasti tisti, ki so se opekli lani. Sprevidel: so, da slaba zemlja, zlasti če nimajo gnoja, ne poplača primemo stroškov in truda. Sicer si pa rudi niso mogli tako lahko priskrbe*: ^---ena in bi^o je precej drago, da ga niso mogli porab*: le za poizkuse. Ali je letos posa^eresa tudi toliko krompirja kakor lani? Mnogi so videli rešitev svojega prehranjevalnega vprašan i a že lani v tem. da «*: sami pridelajo dovolj krompirja. Obdelovalci brez skušenj so mislili, da je že vse opravljeno, če posade dovolj krompirja, to se pravi, če ie zem-'."šče dovolj veliko. Niso pa posvečali posebne skrb' semenu, ne obdelovanju. Slišali so. da ledina prvo leto dobro rodi in da gnojenje ni potrebno. Navdušeno so prekopavali led:ne in celo groblja. Ledine pa so bile po večin; preplitvo preorane ali rrekopane. Seme tudi n! bilo vzorno. Krompir so lani mnogi sadili zeTo pozno. Na deželi so že z-če? i okopavati krompr. so ga v me sadili. Kmetje vedo. da se včac h sicer obnese, če sade kromoir Sele sred: ma;a. vendar je bolje, če ga posade že aprila sli vsaj v prvi polovici maja. V nekaterih krajih na deželi pravijo, da včasih krompir tudi dobro obrodi, če ga sade pozno maja. toda tega ne sme povedati oče nit! sinu. To se pravi, da kromp-r v splošnem slabše obrodi, če je pozno posajen. Lani je bilo precej hladno ;e~o. kar se je še posebej maščevalo tistim. sc sadili krompir pozno. Maj je bil hladen in rud: nreeej deževen, junija pa je bile še bolj neugodno vreme. Krompir je Telo zaostal v rasti in napadale so ga razne bolezni, pa tađl škodljivci mu niso pri-ranesli. Pridelek je bil slab po kakovosti tn količini. Mnogo krompirja je bilo črnega. Lanske slabe skušnje pri pridelovanju krompirja so seveda vplivale na letošnjo »kampanjo«. Vendar bi večina lanskih pridelovalcev tudi letos poizkusila srečo, že zato. ker so se lani marsičesa naučili, toda težave so bile s preskrbo semena. Seveda je bilo Da letos tudi težje najeti zemljo kakor lani. Letos so si morali meščani razdeliti zemljišča na manjše kose. ker je nbde!ova?cev precej več obdelana površina pa se ni mogla sorazmerno povečati. Bol; skoraj ni mogoče več izkoristiti zemlje v mestu, saj so letos obdelani tudi nekateri manjši parki, kjer zemlja ni najboljša. Letos so pridelovalce zalagali s semen-kim krompirjem mestna občina m strokovna društva. Vendar so posamezniki prejeli le manjše koT;čine krompirja in samo. če so ga naroČili že prej. Zato so si pa mnogi prizadevali priskrbel krompir sami. Dan za dnem so se obračali na Prevod, da b; dobili dovolilnice za uvoz semenskega kromnirja. V resnici je bilo tudi uvoženega precej semenskega krompirja. Po vsem tem smemo soditi, da je letos posajenega v Ljubljani vsaj približno toliko kromnria kakor lani. Rani krompir se je na posameznih njivah že pokazal iz zemlje. Mnogo več kakor lani pa ie posajenega fižola. Nakup semenskega fižola je bil lažji, razen tega so na mnogi pridelovalci imeli svoje seme. Fižol je korai sle- herni rre*čnn. ki ima količkai obdelane zemlje. Zato je bHo tudi veliko povpraševanje po prekljah, posebno v začetku, ker so se meščan' Vn'i. da letal kmetje ne bodo -!voz;li dovoli prekelj. Številni pri-Tvalci so pa sadili tudi nizki fižol. Da je letos posajenesa v mestu izredno mnogo visokega fižola, nam pričajo že **erl eozdnvi prekelj na vrtovih in njivah. Me-š<*an! imaio namreč navado, da postavijo preklie takoj ob paditvl fižola, ker pb v nekaterih pogledih tudi prinoroč1 Hvo, predvsem zaradi tega. da pozne;e nri pojavljanju prekelj ne ranijo koren-ne fižola. Mnogi vrtovi so že r^eV--^-' V:d;nT\ da je posajenega tudi precej graha, ze^ja in ohrovta. zadnie dni pa ljudje sade na:bolj paradižnike. Živilski trg ie ^an za dnem dobro založen s sadikami. Zdi se pa, da zdaj že ni tako živahnega povpraševanja po sadikah, čenrav gre tega blaga še vedno sorazmerno mnogo v denar. Zelenia-darji in vrtnarji, ki so letos Rojili *ad;ke za prodalo, so lahko zadovoljni. Kupčiji je le+os še bol;ša kakor lani. pa tudi cene so primerne, saj so na primer paradižniki po liri DNEVNE VESTI -— Jx »S?lo*l>Pnejr» Mm; >S7uzoenf Tbst za Ljubljansko krajino« st. 3$., z dne 13. maja 1942-XX. E. F. objavlja določitev časa za zatemnitev, predpise o poserxu določenih gozdnih pasov, prijavo površin, posejanih ali zasejanih z žiti, krompirjem, fižolom in Lanom ter spremembo predpisov o prenočevanju v zasebnih bičih. — Sprememba predpisov o prenočevanju v zasebnih hišah. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: členu 3. naredbe z dne 14. aprila 1942-Xx st. 67. ki ureja prenočevanje v zasebnih hišah v me-sta Ljubljana, se dodaja naslednji odstavek: V seznamu ni navesti pripadnikov Oboroženih Sil. — Poklonltev papežu Piju XII. Dne 12. t m. je sprejel papež Pij XII. v avdienci kardinala Lavitrana, predsednika Italijanskega riarodnega odbora za škofovski jubilej paeža Flja XII., oba podpredsednika horiskega nadškofa Mimmija ter rimskega podregenta Traerlio. tajnika mons. Bor-china ter zakladnika odvetnika Caiolo. Kardinal Lavi t rano je naslovil na papeža besede u danosti ob srebrnem škofovskem jubileju ter mu izročil Petrov novčič v znesku milijona lir kot prvi prispevek italijanskih vernikov ob papeževi jubilejni maši. PIJ XII. se je zahvalil odposlanstvu za poklonltev ter Petrov novčič, ki so ga s spontanim navdušenjem zbrali po italijanskih škofijah, ter je podelil poklonit-venemu odposlanstvu svoj blagoslov. — Tfčaj za rasna proučevanja je bil otvorjen v Rimu, Tečaj je organiziralo klavno poveljstvo milice ob sodelovanju "-iskovnega urada. Namenjen je predvsem častnikom miličnih borbenih edinic. Predavatelji so znani antropologi, biologi, zdravniki, teoretiki rasizma ter politični piscL — Loterijska sreča. §tev. srečke, ki je bila Izžrebana za tretjo nagrado tripoHtan-ske loterije v znesku milijon lir, je bila prodana v Milanu. Zanimivo pa je. da se r^iso mogli najti kupca srečke, ki je verjetno kakšen potnik. — Obnova znamenitih frewk. V cerkvi ljubezni v Brescii je bilo izvršeno pomembno restavracijsko delo cerkvenih fresk ln slik. M Tltllinjir cerkvi pečat zelo znamenite baročne umetnine. Cerkev je bila zgrajena L 1640. Obnovitvena dela so bila zaupana slikarjema Simoniju ln Pescatoriju ter restavratorju Bertelliju. Restavrirane umetnine so delo slovečih umetnikov Or-smija, Bonija, Molinarija. del Caira in Ver-aansala. — V Italiji pripravljajo novo tarifo za odvetniške nagrade. Odbor korporacije svobodnih poklicev in umetnosti v Rimu je te dni končal pregled načrta nove tarife za odvetniške nagrade. Agit ugotavlja, da ne gre samo za prilagoditev stare tarife, temveč za njeno popolno preobrazbo v skladu z zahtevami nove strulcture civilnega postopka. Nova tarifa bo veljala za vso državo in bo tako izločila razne pokrajinske posebnosti, ki so izgubile upravičenost do obstoja. Bistveni smoter nove ureditve bo izpod budi ti odvetnike, da vplivajo na stranke, da se poravnajo, kakor tudi da branilci osebno in neposredno sodelujejo ▼ dokaznem postopku. Končno je vredno poudariti, da je urejeno hitro Izplačilo po-khenih nagrad, s čimer je bilo ugodeno željam odvetnikov, obenem pa je bila izločena nevarnost dolgotrajnih sporov. — Avtarklčrri n*p*»hf »talijanske petrolejske Industrije,, Težave zalaganja s si rovi-nami niso zaustavile napredka italijanske Industrije, ki proizvaja mineralna olja stremeč X osamosvojitvi države na tem važnem polju. S pomočjo na višje Izrabe domačih virov in dobav iz prijateljskih in zavezniških držav je bila proizvodnja na višini, ki jo je glede na vojno stanje mogoče smatrati za zadovoljivo. Posebno velja to za proizvode neposredne vojaške važnosti. V tem pogledu Je zlasti zaslužno podjetje AJNTC, ki je doseglo najboljše uspehe združljive s pogoji zalaganja s sirovimi olji. Lani je podjetje nadaljevalo s proizvodnjo letalskega in avtomobilskega benzina, plinskega olja, goriv ta drugih derivatov ter je krilo v znatni meri državne potrebe v mazimih oljih in parafinu. Tehniki A_NICa so tudi brez pomoči s strani napredne tuje petrolejske industrije znali urediti in vzdrževati v obratu z domačimi sredstvi najmodernejše oddelke. Tehnična organizacija podjetja predstavlja danes tako po modernosti naprav kakor po znanstvenih sposobnostih njenih uslužbencev izvrsten instrument, ki je na razpolago državi za ustvaritev in organiziranje velike petrolejske industrije v Italiji, ki bo popolnoma nacionalna, italijanska. Ni daleč dan. ko bodo rafinerije tega podjetja najvažnejša središča italijanske petrolejske proizvodnje, ki bodo pritegovale k sebi sirovine in razvažala gotove petrolejske izdelke v vsem sredozemskem življenjskem prostoru Italije. (Agit) — 642 prosilcev za 160 notarskih mest. Izpitni natečaj za popolnitev 160 notarskih mest. ki je bil svojrčasno razpisan, se bliža, kakor poroča Agit iz Rima. svojemu zaključku. Pismeni izpiti bi morali biti že junija 1940, zaradi vojaških vpoklicev pa so bili preloženi na nedoločen čas. Kasneje pa je predsedništvo ministrskega sveta privolilo v njih izvedbo in prve dni maja lani so bili v Rimu pismeni izpiti. K tem izpitom se je prijavilo 542 prosilcev, med njimi 196 vmoklicanlh k vojakom. 395 kandidatov je bilo prlpuščeno k notnim izpitom. Od teh je vojakov 157. Ustni izpiti so se začeli konec januarja in naglo napredujejo. Računajo, da bodo končani do srede junija, nakar bodo izidi objavljeni in takoj na njihovi podlagi zasedena nekatera prazna mesta. — Proizvodnja lani tala v Italiji. Lani je italijanska tekstilna industrija kljub težavam, ki so združene z vojnim stanjem nadaljevala s proizvodnjo lanitala. pri čemer je bila najuspešnejša Snia - Viscosa. Proizvodnja je zadoščala za kritje vojaških potreb in pa za izvoz posebno na balkanska trzišča. —Stanovska zastopstva na Hrvatskem. Hrvatski uradni list je objavil te dni pravila o stanovskih zastopstvih grafičnih delavcev, zasebnih nameščencev, obrtnikov, industrljcev, trgovcev, svobodnih poklicev, občinskih uslužbencev ta vpokojencev. Vse te zveze, ki je članstvo v njih obvezno so organizirane v skupni stanovski organizaciji. — Važno predavanje ra delojemalce v Logatcu in na Rakeku. Pokrajinska delavska zveza priredi v nedeljo, dne 17. maja 1942 v Logatcu in na Rakeku svoj uradni dan, na katerem bo seznanila delojemalce z najvažnejšimi določbami socialne zakonodaje in z določbami novih kolektivnih pogodb. Poleg tega bo dajal zastopnik zveze prisotnim delavcem vsa potrebna pojasnila LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. tn 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30. 14.30. 16.30 in 18.30 KINO M A Tir A • RUM Z2-41 PO relik. trn Mpeha ffhm »Lmt ▼ Ink t ALIDO VALU, | mtnaimno ajea Mjiovej« in le lepi Titan: Nevidne spone AfUa Viffi. Carto NlncM, Anina On e*. Cirto Caiiipmnt. SO 1 vio\ • TELEFON «-21 Pthn mladosti hi saha^r Štiri korafžne dekli ice lncriledeni možje« 1« prizanesljivo opozarjali nase. Nastopilo je sicer malo hladneje vreme, vendar je bilo sorazmerno toplo. Včeraj se nam je pa zdelo nekaj ur celo soparno. Soparica je napovedovala nevihto. V resnici je včeraj že močno grmelo in v okolici mesta je bilo nekaj manjših neviht. V mestu je padlo le nekaj kapelj dežja, ker 3o se težki črni oblaki izlili, preden so nas dosegli. Močno je bliskalo zlasti zvečer ta nekajkrat je zagrmelo kakor med pravo poletno nevihto. Danes bi morala upravičiti svoj sloves >mokra Zofka«. Davi je bilo močno oblačno, vendar se je začelo kmalu svetliti od zahodne strani. Upanje je. da bomo Zofko odpravili kvečjemu s pohlevnim dežjem. —lj Ribji trg. Danes trg ni bil tako dobro založen kakor pred tednom. Zadnje dni zopet ni bilo ugodne vreme za ribolov na morju. Pričakujejo pa, da bo prihodnji teden naprodaj že mnogo plavle. j to se pravi sardel. sardelic in skuš. Danes i &o prodajah donavsko ribo smudž ali i smuč. ki je po 42 lir kg, in svežo pole-i novko po 30 lir. --- NEDELJA — PREMIERA ob 16. in 18. uri VESELI TEATER _ —lj Pred otvoritvijo nove razstave pri l Ober*nehi. V znani Obersnelovi galeriji na ' Gosposvetski cesti, kjer so razstave na i dnevnem redu. bo v nedeljo. 17. maja otvor-| jena nova umetnostna razstava. Mlada likovnika kipar K. Put»ch in slikar N. Omersa bosta postavila na o s: led zbirko > svojih kipov in slik. Posebnih vabil za raz-! stavo ne bo. Ker sta mlada umetnika med olr^*4«1 že dobro mana, vlada za njuno razstavo Živo zanimanje, —lj Premiera 21. programa v »Veselem teatru« bo v nedeljo ob 16. uri, naslednja predstava pa ob 18. uri. Na sporedu bodo zopet nove zabavne točke kakor skečl, kupleti, glasbene igre itd. Omenimo naj le, da se bo v tem programu nas jecljavec Jurij ženil, da boste videli zapletene situacije nahodne rodbine, nič koliko smeha bo prizadejal nevaren obisk, svoje dogodivščine bo opisal ljubljanki fijaker — in se marsikaj veselega vas Čaka v nedeljo v »Veselem teatru«. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. ure dalje do večera, —lj Interesenti za semenski fižol, ki so vložili prošnje, niso pa prišli po nakaznice, naj pridejo ponje do vključenega petka 15. t. m, v sobo št 35 na mestnem gospodarskem uradu. Beethovnova ul. ŠL 7. Po nakaznice lahko pridejo tudi njih pooblaščenci s pismenim pooblastilom. Kdor do tega roka ne prišel po nakaznico, bo izgub la veljavo, ter bo njemu nakazani fižol oddan drugim. —lj Pri naznanjanju sprememb glede prašičev naj ljubljanski rejci prineso s seboj živinski potni list, kjer je razviden natančen naslov kupca in prodajalca. Ce bi pa živinskega potnega lista iz kakršnega koli vzroka kdo ne mogel predložiti, naj vsaj na listku prinese zahtevane podatka. Vse spremembe, kakor nakup, prodajo, po gin itd. morajo ljubljanski rejci naznaniti v sobi št. 35 mestnemu gospodarskemu uradu v Beethovnovi ul. št. 7. —lj Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja člane iz občin Dobrova, Horjul. Polhovgradec, Crni vrh in one, ki stanujejo onstran meje. da bo obolelega gosp. dr. Puca Franceta nadomeščal gosp. dr. Grapar Stane, k j bo ordinral na Dobrovi vsak torek in petek od 10. do 12. ure. Po potrebi in če gre za neodložljiv primer, se lahko pokliče zdravnika tudi telefonič-no na št. 35-24. Tretja pr&thikcija gojencev GM Z današnjim koncertom bodo jubilejne prireditve zaključene Ljubljana, 15. maja Tudi včerajšnja tretja produkcija gojencev ter gnjenk matične Glasbene šole. Sri je bila prirejena v okviru proslave zavo-dove 60-letnice, je privabila v vehko fil-harmonično dvorano številne ljubitelje glasbe, starše nastopajočih ter vidne predstavnike glasbene umetnosti, tako da je bila dvorana dodobra zasedena. Uvodoma je docent Glasbene akademije g. Marijan Lipovšek kot predstavnik povojne matične zavodove generacije spregovoril tehtne, poučne besede, ki se nanašajo na si'ajni razmah matične glasbene šole v letih po prvi svetovni vojni. Navajal je Imena zaslužnih glasbenih vzgojiteljev, ki so oblikovali nov glasbeni rod, "Al je vse bolj naraščal. Zavod je ogromno pridobil na svoji veljavi, saj je postal središče neštetih pomembnih glasbenih pobud med nami. Izrazil je prepričanje, da bodo ti vzvišeni kulturni vzori tudi v bodoče temelj zavodovemu nadaljnjemu pro-cvitu ter napredku. Zato naj se ga sedanji ter bodoči gojenci eklenejo s toplo ljubeznijo ter iskreno hvaležnostjo. Sledil je skrbno zasnovani spored, prt Katerem so sodelovali mladinski zbor, šolski godalni ansambl in šolski orkester. Izvajanje posameznih skladb je pokazalo, da imajo vsi trije izvrstne glasbene pedagoge v osebah gg. Jurija Gregoroa. Avgusta Ivančica ter prof. Karla Jeraja. Na-prej je nastopil zelo številen mladinski zbor, ki šteje blizu 80 dečkov in deklic, z dvema dvoglasnima skladbama a capella ln sicer z narodno »Kje so tiste stezice« v ŠvikaršiČevi priredbi ter z narodno rMrzel veter tebe žene« v Kramolčevi harmonizaciji. Zatem ie Izvajal zbor Adamičeve dvoglasne skladbe g spremljevanjem klavirja »Jurjevanje«, ki ima zelo močan folklorni pečat, nadal-e »Tri pure, tri race« ter ognjevito »Ciganko«. Spremljal je na Klavirju zelo občuteno, skladno g. Samo Hubad. Sledila sta dva triglasna zbora a capella in sicer prekmurska narodna »Tri konoplje« v Adamičevi priredbi ter narodna * Jezusu pušeljček« v Grbčevi harmonizaciji. Mladinski zbor razpolaga z zdravim glasovnim materialom, ki bo z nadaljnjim vztramlm Šolanjem ter vežbanjem žel še lepše uspehe, kar mu Iskreno želimo. Tudi šolski ansambl je Imel lep uspeh. Nastopilo je najprej 12 mladih izvajalcev ter izva-alk; fino so izvajali Premrlovo ^Koračnico« za Štiri violine in klavir. Nato pa so štirje violinisti s klavirsko spremljavo podali Šantlov modemi »An-dante«. Pri obeh točkah je izvajalce spremljala pri Klavirju gdč. Sonja Mar-teeohlni, ki je zelo dobro vi grana. Vt?ek sporeda pa predstavlja nastop za-vedovega orkestra, ki je vešče izvajal ?edem skladb. Najpreče so podali zgodnje klasične skladbe za godalni orkester in sicer Frescobaldijevo »Toceato«, Rasponl-jevo * Spagnoletto« ter Barbettovo »Pava-ne«. Vse tri skladbe odražajo oblikovno in slogovno dognane vzore glasbenega rkusa in umetnost} 16. stoletja. Zelo priletna, živahna je Havdnova »Otroška simfonija«, pri kateri so poleg članov orkestra nastopili še štirje dečki in tri deklice z inštrumenti (triangl, raglja. boben, trobenta) ter imitira-očimi pripravami za posnemanje kukavičjega in prepeličjega petja. Izvirna in dobro nazorno podana skladba je vzbudila živahno odobravanje. Zelo sta ugajali dirigentovi lastni skladbi »Molitev« in »Gondoiiera«. Prva je globoka, akordi iskrene »Molitve« se menjuja-jo z motivi narodnih pesmi, ki prihajajo izza odra; druga skladba pa se odlikuje po izredni nežnosti in mehkobi. Nastop Je-rajevega, sijajno izvežbanega orkestra je zaključila znamenita Havdnova »Poslovilna simfonija« v treh stavkih. Poleg godal se uveljavljalo še pihala in rogovi. Zlasti Adagio te skladbe ;e znan po izvirni Hay-dnovi zamisli, ko odhajajo godbeniki drug za drugim z odra, Odlika Jerajevega orkestra je predvsem čisto izvajanje, ubrano sviranje, kar najnatančnejša uvežbanost. skladna soig^a in disciplinirano pokoravanje ditfgentovi taktirki. Na orkester, ki ima legitimacijo zrn nastop kjerkoli, je zavod lahko ponosen. Danes bo 3e koncert naših na jod Učne j-šlh umetnikov, ki so izšli iz šole GM in s tem bodo zaključene jubilejne produkcije Prve tri so nas prepričale, da ima glasbo ljubeča mladina dobre, očetovsko skrbne vzgojitelje, vzgojitelji pa disciplinirano, ambiciozno učečo se mladino. Pomembno žarišče teh plemenitih prizadevanj ln vzvišenih teženj je Glasbena matica oziroma njena glasbena šola, ki si je ob svoji 60-ietnici pomnožila sloves ter nas ponovno prepričala o globokih temeljih svojega poslanstva. Iz pokrajine Gorizia — Cerkveno proščenje pod Kalvarijo. V nedelo je bilo v Piedimontu pod Kalvarijo tradicionalno Gothardovo proščenje. Zbrala se je množica ljudi iz mesta, Collia in tudi Vipacca. Ob tej pnliki je praznoval svojo srebrno mašo piedimontski župnik Stanislav Stanio. Med slavijenčevo slovesno mašo so izvajali na koru Gruberjevo mašo. — Veliko romanje na M on te Santo bo v nedeljo 17. t. m. Ob 8.30 bo v romarski baziliki pontifikalna nadškof ova maša ob 25-letnici papeževega škofovega jubileja. — Praznik dreves so proslavili gojenci klasičnega liceja. V parku za šolskim zavodom so nasad.li obilo novih dreves. — Demografsko gibanje v pokrajini Gorizii izkazuje v obeh prejšnjih mesecih sledeče Ptanje: V marcu je bilo 326 rojstev in 250 srnrtnjih primerov, torej 76 rojstev več, V aprilu je b lo 279 rojstev in 257 fcrtniti primerov, torej 22 rojstev več. Iz pokrajine Trleste — Zlata poroka. Pri Sv. Antonu je bila zlata poroka uglednih triestinsloh zakon~ cev inž. Josipa Piacentinija in njegov« žene Elvire. Ob tej priliki je imel na oba slavljenca primeren nagovor mons. Man-clni, ki je bil med prvo svetovno vojno skupno s slavijencem v znanem avstrijskem internacljskem taborišču v Gollera-đorfu. — Ljudsko gibanje. V smislu objave triestinske mestne občine je bilo dne H. maja v Triestu 16 rojstev, osem smrtnih primerov ln štiri poroke. — Nezgode. 18-letni Jakob Demarin rs Dignana je padel z voza in si zlomil levo nogo. 34-letna Genovefa Severi iz Guar-dielle s. Cilino je padla s kolesa in se poškodovala na desni rami. Na 34-hetno Jo-siplno Coloni iz ulice Porta je padel omet, ki ji je poškodoval glavo na temenu. Vsi trije ponesrečenci 3e zdravijo v boln.ci Kraljice Helene. — O glasbeniku J. Tartlnljn bo predaval v petek v veliki avli Dantejevega fi-•eja književnik g. Mario Nordio, Radio Ljublfana SOBOTA, 16. MAJA 1942-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Duet harmonik Golob-Adamič. 12.40: Trio Ambrosiano. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec; lahka glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.25: Zbor pograničarjev pod vodstvom ten. Ubalda Gellinija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.10: Nove plošče Cetra. 17.§5: A. Nefima: Kemija v gospodinjstvu, gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Na kitaro igra Karel Hladkv. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30. Vojaške pesmi. 20.45: Prenos iz gledališča Vittorio Emanuele v Firenzi: Verdi: Moč usode. V odmorih: Predavanje v slovenščini: zanimivosti v slovenščini; poročila v italijanščini. KUPIM vsako količino »amo čistih šampanjskih steklenic, ter plačam najvišjo ceno. — Sla-pernik. Cesta 29. oktobra et. 19 — telefon »t. 36-83. VAJENCA sprejme Košak Ivan, slikar in pleskar — Ljubljana, Gorupova ul 4, VNETJE ŽL.EZ v grlu vam jemlje sapo, je ugotovil rimski zdravnik Celsius. To tesnobo preženete, čepi jete redno dnevno Ambroževo medico, ki jo dobite pristno le ▼ Medami — Ljubljana, Židovska ul. 6. Stran 4 »SLOVENSKI If AROD«, 15 Prekop med Ljubljanico in Savo Pred 200 leti so vezali Savo in Ljubljanico trije prekopi, ki so služIli plovbi, da so ladje lahko pristajale v LjvW]ani Ljubljana. 15. maja ^firiVjana jc b:,a v starih ćavh pravo Obmorska pristaniška mesta — in so pa lah-obm *.;n;Nak mesta — in so ga Lah- ko uvrščali med druga večja rečna pristanišča Plovba n: bila ri/.\lla i* na LjuMja-■aci. tetnveć tud? na Sa\i. Vendar Ljubljanica sama na vzhodni strani mesta ni omo p ča'.i DCpoarc Ine t>\>\ ne /\ c/e *» Savo zaradi skalnatih pragov pri Sclu m ružinah. To pomanjkljivost %r, skuvah popraviti s prekopi. Zdaj ;c že skr.raj povsem pozabljene, da so bili v >ta-:h Ja>:h med Ljubljanico in Sava izkopani prekopi. Minilo je y*> 'et. <«ikjr je b !a plovba po teh pre-kr.ph op'incna. Plmha se m mogla nikdar J bro ra/\:tT med v:i\o m Liubljano. Friatas a su b.'a cb Savi v ljubljanski Stari časi se ne vračajo več -»Zljt- časi« piovbe na Savi se ne bodo več vrnili. Ko je začel 1. 1S48 v Zasavju au*:f: vlak. je plovba na Savi zamrla tn stari načm življenja se je začel kmalu spreminjati. Propadati jc začelo tudi v ozn i št vo, ne !e . • »:\ o. in prebiva^:, k- so živeli d"»r:ej od n1"'. ne. so 9. morali poiskati druge vire dohodkov. Življenje na Po^avju se je amirsio. bahati, bogati voznik' in kreira- - rti. I -• w si morali poiskati drugje zasluži/k, če so btli še sposob-n: za dt o —- v>c >•_• je *-prtmen:lo in ostali so !c spomini na »dobre »tare čase*. Sava pa je pela svojo enoiiOno pesem še nada!; ?. .>-■ .1 *e nespremenjena, njtna struga je med skalnatimi bregovi prav takšna, Kakraai ;e b.ia p-cd st<«!c*ji; to je še vedn-> vredna cc^M. 1 rn^lu/ujejo se je 1« športni ©olnarf:. »kajak:cti«. ki preizkušajo svojo spretmM in pogum na nevamth brzicah. Ali kdo iploh pomoli, kako ;e tvla mogoča redna plovba na deroči Savi pred stote: ii. v časn. ko so vorih se z okornimi čolni in ladjicami in ko je bila človeška sila gjvr.o pogonsko sredstvo? Savske čolnarje občudoval tudi Valvasor Savalcc 2 laartc ie občudoval tudi Valvasor. Ni >e mogel načuditi njihovi spretnosti in pogumu, kajti Sava se mu je zdela ničii Km/.iMtni m Zidanim mostom mnogo bolj n.'\.ir;i.i k.iker katerakoli plovna reka v I \ r- p.. Zapiaal ie: »Donava, Kena in druge m> pač dei če reke vendar se ne more nobena pnmeriati s Savo. Dr/nava ima sicer velike nevarne vrtince, a ka; *o proti Belemu slapu med ECnc£*kom in Zidanim aooab m! Od Knežaka do Zidanega mosta je tri mi jc daleč, a najugodnejši kraji na reki so še vedno nevarnejši m Sftrašncjsi kakor vsi donavski vrtinci. Nekaj nenavadnega, sr-.i-icja je videti- kako se med Radečami in kr.f/akom vanjo s čolni čez strme savske pragove. Tri m'lje daleč ie samo visoko ;n skalnato gorove in nad njim b< bni Sava ecz strmine in pečine ter se poganja od vrtinca do vrtinca! Ko je voda n /ka. se ?pu:či v slapovih ter razbija oh r oah. K i: r vidi ta kraj prvič, osupne in s: ne more mis-iiti, da plujejo tru kda; čolni. Dej;i! bi. da mora biti v tem žrelu \-se-ga konce.« Valvasor je oruudoval drzne čomarie. k: m<.cli odpra\-i*"i v-eh ovir. V zvezi s temi deli so se lotili tudi kopanja prekopov med Ljubljano in .Savo. Izkopali so tri prekope Med V g^m in Tiub' ano. N>**nčno n* več m< čc ugotoviti, kje so bdi ti nrekopi. Tedaj so jim pripisoval mnogo več i' tv-nen, kakor so gi zaslužili. Nrkr.1;^ prek07» je hI pri posK r»iu b;\ :e prisilne delavnice, le 80 m dola. T<> je b la prav za prav le prelo-/;tcv struge. Datjaj prekop je bil na Sclu. •_'» m '»idimo, da so b'li ti prekopi čudne nar>ra-ve. ko je bilo treba na tako kratko razdaljo toliko zapornic. Dela so zahtevala velike stroške, a kmalu se jc izkazalo, da jc bti ves denar zavržen. Zaradi števflmh za-pr»Tm'C je bila vožnja po prekopih zelo za-T;i»idna. Pomislite samo. da je vožnia iz Zaloga do Ljubljane trajala v najbolišem primeru ves dan. vč^h pa tud' dva dni. veznik je pa pripeljal blago po cesti v 2 urah! Trgovci, k- so vozili blaeo po Savi za prodajo v Triestu, so ga raje dali pre-pei'ati z vozovi iz Zal«.ga v Ljubljano, kjer M ca zopet nnlo/ili n\ lad'e za nrevoz do Vrhnike. Prekopov se 1. 1752 niso več po- služeval: za plovbo in dVrage naprave, s kamnom oM v., bregovi, zapornice itd. — vse to je pi^stalo brez pomena. Te naprave je 1. 1781 popisal Tobija Gruber, brat znamenitega Gabrijela Gruberja. Kmetje '.n poklicni vozrrki v posavskih vaseh so v ti-st h časih dobro s>iuž;li pri prevažanju hlapa mc-d Ljubljano in savsJvimi phstanissi. Da pa niso preveč odirali trgovcev, je moral grof Turjaka izdati tari t o za prevoz blaga v Ljubi'ano (1. 1736V Predpisana pa je bila tudi točna vx/znina za prevažanje blaga po vodi. Zanimivosti o Gruberjevih ladjah Rekli smo. da so na Savi plule tudi ladje, ne le č< Ini. Zanimalo vas bo. da je znameniti Gruber izdelal tudi načrt za ladje, k so vc./:le na Savi. Gabrijel Gruber ic bi namTč tudi ravnatelj piovbe na Savi ([Nai u-tm nsdirector). Kakor znano jc imel Gruber hude nasprotnike tudi med veljaki in s*trr/Ko\mjaki. Tudi nicgovih bdi j in spo*cbnosti kot tehnika niso nekateri cenili riaoisat Posebno j?a je obsojal znameniti učenjak d<*. Baltazar Hacquet. znan kot bo-tanik. ctm log in mineralog, pisec šte\*ilnih znanstvenih del. Po pi^klicu je bil zdra\*nik in profesor. Med njegovimi znanstven mi deli je zTasti znano »Or>-ctographia Car-nuiliae«. Hacouct je bil odločen Gruberjev naspromik. Obsodil je tudi nicgovc ladje. ( :ruber s*i je zamislil na Savi ladje z jadri, kar se je zdela res prava neumnost. Ha-C(]uet je aaajsjai o Gruberju med drugim: »Ko so aaaaeje del njegovih opravkov iz-P čili drugim rokam, se je posvetilo ljudem, koliko denarja je bilo pobratenega po nep trehnem. Pri vsem tem je bil njegov Ivat, eden izmed tiste prismojene, za bla-gor drugih 1'ud: prepozno izumrle družbe, tako predrzen in nesramen zagovarjati ga v svoji knjigi »Bnefe hvdrog'raphischen und phys'tlcaasdsea Inhalts aus Kra;n«. — Gru-berjev« ladje niso bile posebno velike in menda so lahko nosile po 2<>o sitotov tovora, vendar ni zanesijivih pr.datkov o njihovi velikosti. Kako so se obnesle na Savi. je tc/ko reči, ker bi bile bol; primerne za zabavno vožnjo po mirnem morju kakor za plovbo po deroči reki v ozki. nevarni stru-*J'<. — Končno naj omenimo še. kako dolgo je trn jal a vo/nja med p-c>ameznim-i pomembnejšimi savskimi pristanišči. Od Si-ska do Kr:'kefa >o računali S dni potovanja, od Krškega do Kleč pri Ljub'iani. odnosno do Kaplja ali Tomačovega, Zaloga ali katere Biagb vasi na Ljubljanskem po;lju pa približno 5 dni. H koncertu bivših gcjsncev GM Danes nastopi j 3 Julij Betetto, Pavla Lovšctova, Franja Golofcova, Anten Trcst, Janko Ravnik, Marjan Lipov&ek, Karlo Kupei in Leon Pfeifer Ljubljana, 15. maja V okviru propagandnega, tedna >TJčite se g-lasbe!«, prirejenega ob 601etnici naše prve glasbene šole. Glasbene Matice, bo najzanimivejša produkcija gotovo koncertni nastop nekaterih najodličnejših ^ivših gojencev tega. zavoda, ki so započeli svoj čas študije na skromni grlasbeni fcoli. koder so dobili svoje početno znanje. Na njem so temeljile nadaljne študije: bil je zadosti krepka in solina opora, na katero so lahko krepko grradlli. že to dejstvo samo je najboljši dokaz življenske zmožnosti in upia-vičenosti te šole. Znanje, priiobijeno med njenimi stenami, omogoča prodiranje v g-loblje prekate virtuoznosti ter služi kot temeljita, in zadostna priprava zavodom, kojih cilj je izvežbanje posameznih virtu-ozx>v. Prvotni cilj šole Glasbene Matice ni bil tako visoko postavljen; želja ustanoviteljev je bila, gojiti ljubezen do te umetnosti, jo zanesti med narod ter z njo dvigniti vršino nase splošne kulture. Ta cilj je bil v teku časa docela dosežen, da, mnogokrat celo prekoračen v smislu individua! ne j še in te-meljitejše glasbene naobrazbe, ki je segla že preko zadanega okvira v področje specialnih glasbenih šol. Tudi v tem pogledu je bila šola Glasbene Matice vzgle.l, saj je iz nje v zrasel naš glasbeni konservatorij in slednjič Glasbena aka lemija, koje korenine tiče globoko v razvoju Glasbene Matice. V tem krogu zavzema danes Matična šola še vi eno osnovno stopnjo ter služi višjim zavodom kot priprava: v tem smislu je njeno prvotno poslanstvo danes bolj kot kdaj popre je spet oživotvorjeno, kar dokazuje slednj'č tudi priljubljenost in najširši odziv, katerega uživa v našem narodu. Na današnjem koncertu nastopijo kot pevci: Julij Betetto, Pavla Lovšetova in Franja Golobov a gotovo trije nesporni vrhunci naše pevske šole, izišli iz Glasbene Matice; kot pianisti Anton Trost, Janko Ravnik, Zora Zarnikova in Marjan Lipov-šek, kojih reputacija sega preko mej naše ožje domovine: slednjič kot violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer, dvoje stebrov m vzorov naše goslaške generacije. Tudi spored je, vsaj v veliki meri, skladno izbran s pomenom jubileja ter obsega imena domačih avtorjev Kreka, Hofmeistra, Ravnika, Lajovica, Adamiča, Pavčiča in Sker-janja, poleg narodnih pesmi in skladb za gosli in klavir, na katerem področju je domača produkcija šele v začetku svojega razvoja. Tako bo petkov koncert Glasbene Matice — kajti upravičeno smemo tak nastop tako nazvati — gotovo velik glasbeni dogodek in najlepša proslava juoU.eja šole Glasbene Matice. v je Italijanski filmski narašča] Veliko skrb in pozornost posvečajo Italiji filmskemu naraščaju. Ta skrb poverjena filmski akademiji Centro speri-mentale di Cinematografia. Pobudniki in organizatorji te filmske šole *se pa ne zadovoljujejo z njeno dosedanjo organizacijo, temveč neprestano izpopolnjujejo njen ustroj, tako da zavod vedno bolje služi svojemu namenu. Ena izmed mnogih njegovih slabih strani je bilo vprašanje, kako bi hitro in smotrno zaposlili absolvente filmske šole v bežni proizvodnji. Res je prišlo mnogo absolventov Centra kmalu v bežno proizvodnjo, kjer so se zelo dobro obnesli. Vendar pa to ni bilo pravilo, kakor bi moralo biti glede na strogo izbiro slušateljev in stroge izpite. Za to so pristojni krogi ukrenili vse potrebno, da se namestitev absolventov v proizvodnji olajša in spravi v pravi tir. Prosvetno ministrstvo je ustanovilo v sporazumu z pristojnimi organizacijami pri filmski akademiii posebno sekcijo. Sekcija preizkuša vse, k: se hočejo posvetiti filmu, ter poskrbi bodisi za njihov sprejem v akademijo ali v posebne pospešene tečaja, da se pripravijo na poedine naloge umetniškega in tehničnega značaja. Sekcija je začela del ova ti že lani v septembru. Obenem .s to pobudo usmerja ministrstvo za ljudsko kulturo pobude zasebnih producentova v pogledu iskanja novih moči s pomočjo raznih nagradnih tekmovanj. Ta pobuda je res znatno kolidirala z nalogami filmske akademije same in zato je zdaj vezana na odobritev posebne sekcije pri CSC. vladarjev ržav |e feUo vezano na stroge predpise in običaje Velike afriške države so nastale s priselitvijo tujih, rasno zamorce prekašajočih nrrodov. To so politične tvorbe, organizirane v bistvu viadapsko, medtem ko imajo zamorska plemena pretežno zr.druž-no organizacijo. Tu j i osvajalci so prišli od severa (Berberi) in vzhoda (Hamiti) kot nomadska plemena in v zamorskih deželah so zavzeli gospodujoč položaj. Njihova plemena so se združila v enotne večje države. Pri tem se pa niso mogla povsem izogniti vplivu črncev, temveč so si prisvojila glavne elemente njihove kulture. To velja zlasti za položaj vladarjev. Na večji del zamorske Afrike je vplivala visoka kultura južne Aziie. ki je prinesla med drugim češeenje poglavarjev. Poglavar je veljal v prvi vrsti za nosilca rasti in razmaha svoje dežele, in kot takega so podložniki častili. To svojstvo so si potem prilastili vladarji velikih držav in sčasoma so zavzeli čisto izjemen položaj med svojimi podložniki. Njihovo življenje je bilo urejeno po strogih predpisih. V pogledu običajev in nač;na vladarjevega življenja vidimo presenetljivo podobnost med večino velikih držav v Afriki. To velja tudi glede vladanja države, ki kaže v vseh primerih skupen iz.vor. Najvažnejši običaji in predpisi za življenje vladarjev so bili: 1. Kralj ima božanske lastnosti, on je odgovoren za rast poljskih pridelkov. V mnorr'h državah so ga nazivali »naše žito«, »naš fižol«. 2. Kralj ostane javnosti neviden. Področja svojega dvora sploh ne sme zapustiti. 3. Vsaka njegova kretnja od jutra do večera je vezana na predpise. Nihče ga ne šme videti med jedjo, sam se sploh ne sme dotakniti jedi, temveč mu jo morajo dajati v usta. 4. Njegovo staranje pomeni, da njegove magične moči pojemajo, ali da jim groze sovražne sile. Zato je treba starega kralja umoriti in postaviti na njegovo mesto naslednika. Ta običaj je bil v Afriki zelo razširjen. 5. Za »utrditev« kralja so žrtvovali bogovom v določenih časovnih presledkih sužnje. 6. Kralj se poroči s svojo sestro. Nav;i-co je to po poli sestra, pogosto pa sploh ni sorodnica, temveč dobi kralj »uradno« sorodstvo, očeta, mater, sestre in brate. 7. Pred usto]čen:om kralja pretepo ali se kako drugače zneso nad njim. To pomeni prehodni obred v stanje poganskega vladarja. 8. Lev in leopard sta sveti kraljevi živali. Prvi črv, ki prileze iz trupla, postano lev, ki se vanj povrne kralj. 9. Kralj jaha samo konja, ki ga pogosto pokoplje i o z njim. 10. Državo upravlja gosposki sloj, ki zavzema najvišja mesta in ki se razdeli dežela med njegove pripadmke kot fevd. Država ima navadno štiri najvišje dostojanstvenike. © š£štkah Kdo bi mogel poznati starost vseh neštetih predmetov, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. Kdo ve. kdaj so si začeli Iju 1 je česati lase ali snažiti obleke s SČet-kami? In kdo ve, kdaj se je prvič pojavila najmanjša ščetka, zobna, katere eivi-lizirani'ljudje zdaj ne morejo pogrešati? ščetka za lase že pri starih G/kih ni bila nov izum. V starih časih je pa imela obliko čopiča. S tako ščetko si je Sokrat vsako jutro pogladil lase. Aleksander Veliki, ki je bil zelo dostopen azijskemu luksusu, je imel ščetko z zlatim ročajem. Rimljani so šli že korak naprej. Njihov peniculus, ščetka za obleko, ni manjkala v nobenem rimskem gospodinjstvu. Pri Rimljanih so bile ščetke večinoma iz konjske ali volovske žime in imele so skoraj že isto obliko kakor naše. Ščetka za lase je pa dobila pri Rimljanih praktično odbliko ročne ščetke z daljšim ročajem. Zobna ščetka izvira iz Kitajske, kjer se je pojavila v 17 stoletju, a v Evropo je prišla šele leta 1675. Še v 18 stoletju je bila v evropskih deželah zelo redka. Sele sredi 19 stoletja se je v kulturnih evropskih deželah splošno razširila. Ljudsko štetje v srednjem veku V 12. stoletju so imeli v mnogih pokrajinah velike rimske države čuden način ljudskega štetja. Šteli niso poedinih prebivalcev, temveč ognjišča. Na podlagi seznamov so ugotavljali, koliko je v poedinih občinah ognjišč. Scle pozneje so zopet začeli šteti ljudi. Ka| so stroboskopi Nekateri stroji in motorji se vrte tako hitro, da se izpremene premikajoči se deli v širok siv kolobar. Tako recimo ne vidimo propelerja pri letalu, delo elektromotorja itd. In gotovo bi bilo zelo zanimivo ugotoviti ali opazovati, kako delujejo po-edini sestavni deli, če niso nevarno pre-obteženi. Treba je ugotoviti, ali nimajo krila propelerja prožine v ventilu itd., nevarnih tresljajev, ali niso nevarno preob-teženi. Pri nekaterih strojih bi moglo to uničiti ves mehanizem in zato je treba najti vzrok nevarnih tresljajev. Po tovarnah si pomagajo v takih primerih s strogo-skopskimi aparati. Ti merijo število obra- tov, kor omoeoč^jo opazovati in fotografirati naglo vrteče se stroje. Strogospok dela zelo kratke ostre bliske. Če gre to enakomerno prekinjenje svetlobe sporedno s številom obratov, se nam zdi, da stroj miruje in tako lahko opazujemo, ali se oblika sestavnih delov izpreminja. T i pride tehnika na to. kakor je treba nevarnost odstraniti, da se stroj ne pokvari. Mednarodna cfcrtniš&a centrala 2e lani sta pripravila odbor nemškega obrtniškega vodstva in institucija Federa-zione Nazionale Fascista degli Artigiani pravila mednarodne obrtniške centrale. To je mednarodna delovna obrtniška ustanova s sedežem v Rimu. Njena naloga je podpirati kulturne socialne stike obrt niskih organizacij v poedinih državah in skrbeti zanje. Vsako leto bo sklicana najmanj ena konferenca, na kateri bodo določene osnovne smernice mednarodnega sodelovanja obrtnikov. Prirejale se bodo tudi mednarodne razstave, da se poglobi strokovno znanje obrtnikov. Obrtniške org -nizacije bodo izmenjavale med seboj pomočnike in mlade mojstre, pospeševala se bo tudi izmenjava obrtniških pridelkov. Centrala izdaja tudi svoje glasilo »Arti-fexi v nemščini in italijanščini. Točne ptice Ljubitelji malih krilatih pevcev vedo, da začno ptice iste vrste prepevati vsak dan ob enakem Času. Kosi n. pr. se oglasijo skoraj v isrtem hipu, tako da je česrto nemogoče ločiti, al i je ta ali je oni zapel poprej. Isto velja za škor?e in ščinkavce. Raziskovalci so mnenja, da. se ravnajo ptice po soncu in ne po svetlobi, ker začenjajo svoje koncerte navadno ob enaki uri, ne glede na to, ali je dan jasen ali oblačen. Ne škropite cvetočega sadnega drevja Narodnogospodarski pomen čebel za našo prehrano je vsakemu vrtnarju in kmetu dobro znan. Navzlic temu se pa vedno dogaja, da ljudje škrope cvetoče sadno drevje, lepotično grmičevje in razne druge rastline. S tem pokončajo že v zgodnji pomladi mnogo čebel. Škode nimajo samo čebelarji, temveč tudi lastniki sadnega drevja, posredno pa tudi splošnosV - =3 B Perowne: 60 Dr. Torridon igra za v$e Roman -Lionel.« je s tihim glasom rekla Marija, sali je vse to res?c *Zdaj. ko je mrtva,c je rekel Brookbv, >lahko povem resnico: evo je!« Nato se je znova obrnil h fSimif mil in nadaljeval: s Ali je Marija spoznala tiaro, nisem vedel. Zdelo se mi je bolje, da nič ne rečem. Irena mi je bila prisegla, da se bo znala premagati, če bom jaz ob njeni strani. Ljubil sem jo. Obožaval! Mislil sem, da bo našla toliko moči. Rekel sem ji, da je Marija videla tiaro, da me najbrže ima na sumu in da bi rajši videl, da jo vzame vrag. kakor da bi ji dal uganiti, kdo je prava tatica. In tako bi bil menda tudi storil: Marijo in brata, oba bi bil poslal k vragu, nikar pa da bi jima dal uganiti resnico. Odpeljal sem jo v Egipt, misleč, da jo bosta pet ova nje in udarec, ki ga je pomenilo zanjo moje odkritje, ozdravila. O tem, kar je bilo na .Ranporu* zastran tistega, ki je padel v morje, ne v* m prav ničesar. In vse do predvčerajšnjim nisem imel niti najmanjšega suma, da bi Irena spet kaj snovala.« »Kaj se je zgodilo predvčerajšnjim?« je rahlo vpr-šal Gouverne. »Moral sem na potovanje, da se snidem z mon-sieurjem Gexom, solastnikom »Soleil et Ombre', in sem vzel Ireno s seboj. Nekam čudno nujno je želela, da bi zajtrkala v kraju z imenom Bellemarie, ki je ležal ob najini poti. Med tem, ko sva bila tam, je oddala neko pismo, rekoč, da ga je v Nizzi pozabila odposlati. čeprav je govorila o vsej stvari zelo brezbrižno, sem vendar nekaj zaslutil. Ko sem se včeraj vrnil z najinega potovanja, sem našel na svoji pisalni mizi čudno pismo od Torridona. Telefoniral sem mu, a nisem dobil odgovora. In potlej sem opazil, da je Irena sama odšla z doma, ne da bi povedala, kam. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri duši. Nenehoma sem mislil na Torridonove bisere in na skušnjavo, ki je nemara napadla Ireno, ko je zvedela o njih. Podoba je bilo. da ni v Torri-donovi vili nikogar, ker se ni nihče oglasil na telefonski klic, in ... blazno me je skrbelo, da se ne bi bila napotila tja. Če bi jo bil zalotil v vili in videl, da je iztikala za biseri . . .« Njegovo čelo je bilo pokrito z znojem. Roke so se mu krčevito stiskale in odpirale. »Toda našel sem jo mrtvo. In prav tedaj sem zaslišal izza pinijevcev hrlenje motornega čolna, ki se je naglo oddaljeval.« x Motornega čolna ? t je z davečim se glasom vprašal Rov in pogledal Gouvema. Ta ni trenil z očmi. Sedel je nepremično, z velikimi rokami na kolenih, s črnimi očmi uprtimi v Brookbvja. Na pol dogorela cigareta mu je trepetala sredi brade, ko je izpre-govoril: »Nadaljujte. Kaj ste storili?« >Odšel sem,« je rekel Brookbv. >In hitro, bogme dil v vili ,Perlel zločin, ter obesil slušalo, ne da bi bil povedal svoje ime. Nato sem se z avtom odpeljal v Monte Carlo in sedel v ,Cafe de Pariš4, da bi premislil, kako naj ravnam, in ali naj razodenem policiji vso resnico... Jaz sem bil tisti, ki sem varoval Ireni hrbet. Ali sem s tem postal njen sokrivec? Z namenom, da bom molčal, sem se vrnil domov. Nekaj minut po tem je prišla policija. Povedali so mi, da je Irena mrtva. Nato so me odpeljali in me izpraševali mnogo ur. Policiji nisem povedal resnice o Ireni. Nazadnje so me izpustili, in ko sem se vrnil v .Soleil et Ombre', sem našel pismo s Cariguelovim podpisom. Po načinu, kako je bilo sestavljeno, sem sklepal, da ve Cariguel vso resnico. Zato sem vzel nečakinjo s seboj ... da bi tudi ta slišala vso resnico.* Globok, hropeč vzdih se mu je izvil. »Nu dobro! Vi ste Cariguel. Vi torej veste. Kdo je umoril Ireno Steuartovo?« Vprašanje je padlo v globoki molk vseh navzočnih. Roy je pazil na Emila Gouvema, hkratu pa počasi iztezal roko po mizi, ki je stala nasproti okna. Priprte oknice so pokrivale mizo z mrežo vodoravnih solnčnih in senčnih prog. Na mizi, za Saidovim pisalnim strojem, je ležalo težko ebenovo ravnilo. Roveva roka je lezla proti temu ravnilu. Oči so mu nepremično visele na Gouvernovem obrazu. Ostala soba je bila v senci. Slišalo se je enolično brenčanje muh. Marijine oči so bile uprte v Gouvema. Tudi Brookbv, ki je stal zraven Marijinega stola, ga je gledal. Z ulice se je razlegalo pojoče da. Telefoniral sem policiji, sporočil, da se je zgo-, vpitje nekega cestnega prodajalca. Gouverne si je ravnodušno vtaknil tenko cigareto med bradate ustnice, zadrgnil tobačni mehur, ga spravni in — ne da bi vzel roko iz žepa —< mahoma planil pokonci ter se obrnil proti Royu. »Proč od mize, doktor Torridon!« Njegova ramena so bila široka in usločena; težka glava mu je klonila naprej kakor biku; mrk ogenj mu je žarel v očeh; pod blagom suknjičevega žepa mu je štrlela cev avtomatske pištole. Roy je počasi umaknil roko od ravnila, in Gouverne je prikimal. »Vaše misli, doktor, so mi očitne kakor odprta knjiga. Nekaj se vam je zazdelo, ali ne? Odtrgajmo mu to brado, si mislite; snemimo mu te sive lase in umetno podlogo na ramenih; vzemimo trohico gume pa mu zlepimo spodnjo in zgornjo trepalnico na enem očesu. In evo, koga dobimo? Enookega, z drugim imenom Štefana Le Fenduja, ali ne? Pravega Le Fenduja, ki se je kakor vi mislite, s svojo preobleko v kovčegu kot nedolžen portsaidski trgovec vtihotapil na ,Ranpore4, se tam splazil za Emilom Gouvernom v njegovo kabino, ga umoril in si s sredstvi, ki jih samo cn pozna, zagotovil molčečnost njegovega tajnika, se nato preoblekel v Gouvema ... ki je k sreči kosmat... vrgel Gouver-novo truplo v morje in zavzel njegovo mesto! Zakaj? Zato, ker se je hotel Le Fendu vrniti v Francijo, da bi tu nastavil tistemu, ki krade pod njegovim imenom, bisere za vabo, ga odkril, nau pobral plen in ga spravil s poti! Tako mislite, doktor, kajj ne?« I OČi so mu obstale na Brookbvju. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani