IZDAJA DELAVSKI SVET
TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ-« KIDRIČEVO
UREDNIŠKI ODBOR
FRANC MEŠKO — predsednik; FILIP DOLINAR, STOJAN KERBLER, dipl. ing., ANTON KOKOL, CIRIL MURKO, IVAN MA-ZERA, VOJTEH RAJHER, dipl. ing., FRANC VRLI C, VOJO VELICKOVIC, ANTON ZADRAVEC in odgovorni urednik STANE TONE JC, dipl. ing.
Tisk CP Mariborski tisk Maribor
Rokopisov in slik ne vračamo
ŠT. 7
3ULI3 1967
LETNIK V.
8. avgust - zgodovinski dan ptujske občine !
Občani ptujske občine letos že devetič praznujemo svoj občinski praznik, ki nas spominja na tragične dogodke tistega mračnega dne, ko je leta 1942 peščica hrabrih partizanov dala nadčloveški odpor nemškim gestapovcem in domačim nemškutarskim izdajalcem in kulturbundovcem. Prav je, da si zato vsaj bežno približamo tiste mračne dni nemške okupacije.
Ko so nemški osvajalci leta 1941 okupirali našo domovino, se je pričelo'pravo gorje tudi za vse svobodoljubne občane ptujske občine, ki se pod nobenimi pogoji niso hoteli ukloniti ptujskim kulturbundovcem in nemčurjem, ki so se že dolga leta prej pripravljali na ta dan začasnega zmagoslavja, ki pa je žal bilo popolnoma prelito s krvjo naših zavednih državljanov.
Prav zaradi teh izrodkov je Ptuj bil prvi, ki je občutil vse grozote nacističnih krvolokov na Štajerskem, saj so Nemci že takoj prve. dni po svojem prihodu v to starodavno mesto pričeli z aretacijami najbolj zavednih in naprednih Slovencev.
JDden.za:napisi..v neuklonljivem Ptuju;" razpuščena so bila razna napredna društva, sežigali so Slovenske knjige, kar je seveda jasno pomenilo, da je slednjič tudi za ptujske nemčurje in kulturbundovce napočil njihov čas. S svojim neizprosnim tferorjem so dali vedeti vsem, ki niso bili na njihovi strani, da so sedaj trenutno absolutni gospodarji in da ni ovire, ki bitj im lahko preprečila njihov zmagoslavni pohod.
Toda prav v tem so se krepko zmotili in se precej ušteli v svojih močeh, saj so menda povsem pozabili na tisto, na kar šo z vsem zaupanjem gledali vsi .svobodoljubni občani ptujske občine 1|||kPJ. Prav ta je namreč v tistih usodnih, mračnih, najtežjih dneh bila edina, ki je stopila na čelo podjarmljene in poteptane množice ,in jo povedla v organiziran ter uspešen boj za osvoboditev izpod fašističnega jarma.
Da je taka akcija KPJ in OF Slovenije bila povsem, pravilna; nam jasno dokazuje dejstvo, da je samo leto dni po vdoru okupatorja na področje občine Ptuj že bila po dobrih predpripravah formirana prva partizanska skupina, ki se je takrat imenovala Slovenjegoriška — Lackova četa in je postala strah in trepet tistih, ki sb mislili, da so se za stalno utrdili v Ptuju.
Kdo’od starejše generacije ne pozna Jožeta Lacka, kdo ne pozna Vinka Reša, ki. je bil prvi komandant oziroma komandir te hrabre čete, kdo ne pozna Zvonka Sagadina, ki je kot prvi komisar čete bil gonilna duša te junaške čete?
Strah in trepet, ki ga je s svojimi drznimi akcijami sejala méd okupatorji ta maloštevilna četa, sta pričela fašistične krvoloke spravljati v pravi obup in jezo, saj niso mogli verjeti, da bi.se sploh mogel znajti kdo, ki bi se upal postaviti po robu njim, ki niso poznali milosti ža prav nikogar in so imeli pred seboj le en sam cilj, kako čimprej iztrebiti vse-tisto, kar bi jim lahko škodovalo in jih oviralo na njihovi krvavi poti do končne zmage, ki si jo je zamislil histerični Hitler.
Bes nad tem, da jih strahuje nekdo, ki ga sploh ne priznavajo, so občutili mnogi patrioti ptujske občine, saj so Nemci in njihovi hlapci samo v letu 1942 postrelili več kot 80 ljudi, mnoge pa so odpeljali na prisilno delo v Nemčijo in v koncentracijska taborišča, od koder skoraj ni bilo več vrnitve, saj je večina,od njih tudi tam ostala. Kakšno metodo so Nemci uporabljali v teh taboriščih smrti, so nam v našem časopisu že nekateri opisali, predvsem tovariš Fajfarič iz DE strojnega vzdrževanja, ki je spet pričel
(Nadaljevanje na 2. strani)
Preprečujmo nesreče na delovnih mestih!
Pred vsakim začetkom dela preglejmo stroje in naprave!
Omejimo gibanje delavcev
V vsaki tovarni obstajajo posebni oddelki, v katerih so določeni delovni procesi. Takšni oddelki so na primer strojne hale, kotlarne, prostori s plinskimi in električnimi instalacijami, prostori z velikimi pogonskimi motorji, kompresorji, črpalke, kontrolni in komandni prostori in tako dalje. V tak oddelek je po pravilu prepovedan vhod in zadrževanje delavcem iz drugih oddelkov, ki nimajo za to službene potrebe. Vsako tako nepotrebno sprehajanje je lahko zelo nevarno, ker delavci ne poznajo naprav, pa lahko nehote v dotiku z njimi izzovejo razne nezgode in tudi velike katastrofe.
Razne nevarnosti
To je še posebej važno, če v podjetju delamo v izmenah, ker nikdar ne moremo vedeti, če je bil stroj oziroma naprava predan naslednji izmeni v brezhibnem stanju. Delavci, ki delajo v predhodni izmeni, morajo obvestiti naslednjo izmeno o vseh spremembah. Tako je nova izmena poučena, v kakšnem stanju so stroji oziroma naprave in če je potrebno posvetiti določenim napravam, strojem ali tehničnem procesu posebno pozornost.
Če so potrebna popravila, morajo od svojih predpostavljenih zahtevati, da se stroji, naprave popravijo oziroma urede. Izmenski mojstri, preddelavci morajo še posebno vestno pregledati stroje in naprave preden prične izmena z delom. Vendar mora tudi vsak delavec pregledati stroje in naprave preden jih prevzame.	,
Kaj mora vsebovati takšen pregled? Predvsem je potrebno ugotoviti, Če stroj pravilno deluje, če so zaščitne naprave na svojih mestih. Nadalje je treba
Zamenjava klinov v elektrolizi A
Pogostna nevarnost preti od sunkov električnega toka. Tudi najmanjša nepravilnost na instalacijah, mala praska na prevodnikih, s katero pride naša roka v dotik, more biti za nas smrtonosna. Zato je potrebna posebna pazljivost pri delih z električnim tokom. Strojev in naprav ne smemo popravljati, čistiti, dokler ni izključen električni tok. To je prvo in osnovno pravilo.
Popravila na električnih instalacijah, strojih in napravah smejo izvrševati le za to izučeni in pooblaščeni delavci. Tò je drugo pravilo. Nikdar takih del ne smejo izvajati brez predpi-
(Nadaljevanje na 8. strani)
pregledati, če so osebna zaščitna sredstva v redu in da ustrezajo zahtevanim predpisom.
Jasno nam mora biti, da je tudi najmanjša nepravilnost lahko vzrok težavam in nezgodam in da lahko pogosto izzove zelo resne posledice, ker majhne nepravilnosti med delom naraščajo. Med delom ne smemo dovoliti, da se strojem in napravam približa oseba, ki tam nima opravka. Še posebno pa ne smemo dovoliti, da takšne osebe prijemajo stroje in njihove dele. To je lahko zelo nevarno ne samo. za to osebo, temveč tudi za delavce, ki na teh strojih oziroma napravah delajo, in sočasno za same stroje in naprave. Z nepravilnimi postopki pa lahko povzročimo veliko škodo.
Spoštujmo znake in opozorila
V vseh delovnih prostorih so razni znaki, opozorila, letaki, parole idr. To ima določen namen. Prvič nas opozarjajo, kako
naj pravilno delamo in kako ne smemo delati, ker je nevarno. Te znake in opozorila moramo upoštevati. Ti se ne nanašajo samo na postopke s stroji in napravami, temveč tudi na red in disciplino, ki mora vladati na vsakem delovnem mestu.
Pazimo pri popravilih in čiščenjih strojev
Kadar popravljamo ali čistimo stroj oziroma ga mažemo, moramo paziti na to, da izvršimo pravilno vsak postopek, če smo morali na primer s stroja sneti, to je odstraniti, zaščitno napravo, jo moramo takoj, ko smo delo dokončali, namestiti na prvotno mesto. Brez zaščitne naprave ne smemo s strojem obratovati. Znano je, da imajo take nepravilnosti mnogokrat zelo težke posledice.
Stroja ali napravo, na kateri smo ugotovili določeno napako, ne smemo več uporabljati. Napako je potrebno takoj odpraviti. Obratovanje s stroji ali napravami, ki niso v brezhibnem stanju, je zelo nevarno in lahko nastanejo težke posledice ’tako za stroje oziroma naprave kakor tudi za posluževalce in ostale delavce.
DRUGA REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA JE BILA 29. JUNIJA 1967. NA TEJ SEJI JE BILA OBRAVNAVANA KOT OSNOVNA ZADEVA OBRAČUN ZA
prvo Četrtletje in so bile razdeljene dotacije DRUŠTVOM IN ORGANIZACIJAM.
traini sklad 90 “/o ali 1,350.000 N din in za sklade skupne porabe DE 10®/o ali 150.000 N din. — Ključ delitve sklada skupne porabe delovnih enot med posamezne delovne enote je število zaposlenih v vsaki delovni enoti na dan 31. decembra 1966.
Delavski svet je odobril dotacije iz centralnega Sklada skupne porabe posameznim društvom in organizacijam, in sicer: .
—	KO Zveze borcev KOV Kidričevo
—	Vzgojnovarstveni ustanovi Kidričevo (namensko za ureditev okolja)
—	Tovarniškemu odboru sindikata Kidričevo
—	za redne potrebe
—	namensko za pomoč zdravstveno ogroženih -zdravilišča, za rekreacij p bolnih in socialno šib kih članov delovne skupnosti
—	Krajevna skupnost Kidričevo —- KO Rdečega križa Kidričevo
—	Taborniki Kidričevo —• Zveza mladine Kidričevo
—	Osnovna šola Kidričevo (namensko za šolske potrebščine)
—	Društvo prijateljev mladine Kidričevo
(Nadaljevanje s 1. strani)
za naše člane kolektiva opisovati vse strahote v teh taboriščih smrti.
Ljudje iz področja, kjer so se hrabri partizani junaške Slovenjegoriške —i Lackove čete največ zadrževali, so imeli vedno večje zaupanje, saj sta morala in politična zavest vedno bolj rasli, borce pa so povsod sprejemali z občudovanjem in odprtimi rokami. Toda kot v mnogih krajih in podobnih problemih so tudi tukaj gestapovci kaj kmalu našli njim naklonjenega človeka v osebi Franca Kneza, ki je pozabil na tp, da ga je rodila slovenska mati in da bi se po njem morala pretakati slovenska kri. Le-ta se je na najbolj podel način, kot prostovoljec, vrinil v to slavno partizansko skupino, ki ni niti malo slutila, kaj ji pripravlja ta izrodek slovenske zemlje. In prav, po zaslugi tega izdajalca je napočil tisti strašni tragični dan, ki je za nekaj časa ohromil delovanje partizanstva v tem kraju, nikakor pa ga seveda ni mogel zadušiti.
Tega dne so nič hudega sluteči partizani te hrabre in junaške čete počivali v majhnem gozdičku v dolini Pesnice v kraju Mostje ob cesti Ptuj—Juršinci. Medtem, ko so borci, utrujeni od vsakdanjih akcij proti okupatorju, mirno zaspali na mehki topli zemlji, je izdaj alee Knez, ki je kot prostovoljec stražil njihovo taborišče, poslal gestapu v Ptuj točen opis kraja, kje je skupina borcev Slovenj egoriške — Lackove čete. Povsem razumljivo Nemci niso hoteli tvegati, da bi zamudili tako idealno priložnost, in da bi pokazali svojo moč, so hitro organizirali in zbrali vse gestapovce in orožnike ter na tiho obkolili mirno spečo skupino v gozdu ob Pesnici.
Menda ni treba posebej opisovati krvavega in neenakega boja, ki so ga bili junaški partizani Slovenj egoriške —- Lackove čete zadnjikrat in se s tem svojim neenakim bojem še bolj približali vsem naprednim prebivalcem teh krajev, ki so od sedaj naprej še bolj kljubovali okupatorju na vsakem koraku.
8. avgust 1942 pomeni za področje naše občine tragičen —- najstrašnejši dan, ki je postal zgodovinski za vso našo občino, in ki se ga bomo s ponosom spominjali.' Sočasno se bomo s ponosom tudi spominjali vseh slovenskih sinov iz našega kraja, ki so žrtvovali svoja dragocena življenja samo zato, da bi mi, ki smo ostali, lahko srečno in mimo ■živeli v dragoceni svobodi, ki pa jo zna ceniti le tisti, ki je za njo tudi nekaj žrtvoval — to pa je pri nas nad milijon in 700 tisoč žrtev neenake, umazane, vojne od 1941. do 1945. leta.
Letos tor^j mineva 25 let od boja v dolini Pesnice, ki nam je ostal v neizbrisnem spominu. 10. junija 1959. leta je takratni občinski ljudski odbor Ptuj na svoji seji sprejel odlok o proglasitvi 8. avgusta za občinski praznik naše občine. Od takrat dalje, vsako leto, praznujemo občani ptujske občine svoj občinski praznik, ki je zares vreden tega, da je to pravi ZGODOVINSKI DAN PTUJSKE OBČINE IN NASE BURNE ZGODOVINE V BOJU ZA NAŠO SVOBODO!	France Meško
.3.000 :N din 10.000 N din 150.000 N din
150.000	N din
265.000	-N din
2.500	N din
4.000	K din
4.500	N din
15,000 N din
5.000	N din
Člani delavskega sveta so bili seznanjeni s količinsko proizvodnjo in doseženimi normativi v prvem četrtletju in s finančnim obračunom,
Razdelitev sredstev sklada skupne porabe
V sklad skupne porabe je bilo razporejeno 1,500.000 N din. Delavski svet je namenil za cen-
KO zveze vojaških vojnih invalidov Kidričevo
KO SZDL Kidričevo
DIPD i »Svoboda«: Kidričevo
za redne potrebe
za nabavo knjig
TVD Partizan Kidričevo
Foto-ikino amaterski klub Kidričevo
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev
Kidričevo
AMD »Franc Galun« Kidričevo Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo Strelska družina Kidričevo NK »Aluminij« Kidričevo Aeroklub Ptuj
Vaški politični aktiv Rtuj'ska gora Občinski ' sindikalni svat Ptuj Osnovna šola Žetale
1.000	N din
10.000	N: din
25.000	N din 5.586,IB
60.000	N din
3.000	N' din
5.000 10.000
6.000
7.000 1SO.OOO
40.000
2.000 ^ 1.000
5.000 .1.000
5.000
N din N din N din N din N din N idin N din N din N din N dih N din
!h- KO SZDL Lovrenc ;— Osnovna šola Leskovec
Prošnje za dotacij e,/ki so jih vložila ostala .društva in organizacije je delavdki svet zavrnil, ker. so izčrpana sredstva za dotacije.
Odpis, odprodaja in nabava osnovnih sredstev ter plačilo računov
Delavski svet je odobril odpis in odprodajo raznih neuporabnih osnovnih sredstev ih ureditev sanitarnih pomanjkljivosti v mehanični delavnici in garažah, kar stane 46,351,94 N din. Odobril je itudi plačilo pogrebnih stroškov za pokojnega Janeza Ljubeča, ki je bil član prejšnjega delavskega sveta, nadalje stroškov za kurjenje dvorane i,n plačilo stanarine za nezasedeno stanovanje.
Nabava knjig
Delavski svet je odobril nabavo knjig „»'Monografija — metalci- Jugoslavije« za vrednost
5.000	N din in 'nabavo knjig od zavoda »Borec« v vrednosti.
2.000	N din. .Knjige, ki; jih bomo 'kupili pri založbi Borec, bomo podelili ’šolam, nad katerimi imamo patronat.
Počitniški dom
Ugotovili so, da, v letu 1967 rifsio predvidena v počitniškem domu »Aluminij« v Crikvenici dela, ki bi bremenila investicijsko. vzdrževanje; zato delavski
svet ni določil kvote .investicij/-skega vzdrževanja. Kolikor pa bodo nastale . potrebe po investicijskem vzdrževanju za manjša popravila, lahko formi-, , ramo sklad investicijskega vzdrževanja v višini potreb.
Delavski svet je določil ceno oskrbnega dne za upokojene člane delovne skupnosti v enaki višini kot velja za člane delovne skupnosti.
Delavski svet je na osnovi določil 45. člena pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma določil tudi višino osebnih dohodkov za delovna mesta, ki veljajo za leto 1967:
upravnik 1.200 N din, ekonom 800 N din, honorarni 'knjigovodja: izven sezone 350 N din,
.v sezoni 500 N din, KV kuharica 1.000' N din, PKV kuharica 700 N din, NK sobarica 600 N din, PK natakarica 600 N din, NK pomivalka 550 N din, KV natakarica 700 ,N din.
’ Delavci' počitniškega d orna -imajo v čašu sézòne pravico do brezplačne hrane in prenočišča v počitniškem domu, kar se oceni na 200 N din mesečno.
S pogodbo jie treba določiti, da so to osebni dohodki za redno, delo z vsemi dodatki za delo nad rednim delovnim, časom.
Poročilo direktorja o službenem potovanju v tujino
Direktor podjetja je v mesecu •maju potoval v Zahodno Nemčijo k firmi Gerb. GIULIN3 BmjbH, Ludwigshafen/RH. Na-
men tega potovanja je bil: oblikovati prodajo glinice glede na to, ..da..'sta sedaj le še naše podjetje in GIULINI večji tovarni glinice v Evropi, ki nista v aluminijskem 'klubu Zahoda, in naj bi zaradi . tega skupaj oblikovali prodajo glinice.
Delavski svet jé potrdil potni obračuni
Odobritev denarne podpore
Delavski svet je odobril Frančiški Šoštar, vidovi po pokojnem. Francu Šoštarju iz Ptuja, Pre-šernofva 26', enkratno denarno pomoč v 'znesku 2.000 N din, ki bremeni sklad’ skupne porabe' ■podjetja.
Soglasje k pravici do ponovne zaposlitve
Delavski svet je razpravljal o prošnjah delavcev, ki' so bili že enkrat zaposleni v našem podjetju.. V skladu z določili 4. odstavka 10i. člena pravilnika ó delovnih razmerjih mora delavski svet soglašati s pravico1 do ponovne zaposlitve takšnega delavca, ki je že bil zaposlen, v našem podjetju, in šele nato ga lahko organ za sprejem ponovno veljavno sprejme na delo. Delavski svet je dal tako soglasje za naslednje delavce: Vlado Gajšek, Kicar 30 a; Branko Filipovič, Kidričevo 3; Martin Kokol,' Pobrežje 103; Ivam Kaisersberger, Zg. Pristava 48. Delavski svet pa ni dal soglasja k pravici do ponovne 'zaposlitve za naslednje delavce: Janez Cafuta, Ptuj, Na postajo 4; Stanko Zajšek, Janški vrh 45; Albin 'u,4T"Juì,l
la, Apače 77; Ivan Petek, Kungota 6; Štefan Zimic, Budina 8; Franc Kosi; Ivan Voda, Ptuj, Ljutomerska, 14; Franc Gojič, Slovenja vas 45.
Odpis razlike v žaroizgubi
Pri izdobavi kalcinirane gluhce firmi VMW Brauriau am Ino smo prekoračili dogovorjeno žaroizgubo, zato smo dolžni vrniti kupcu nastalo razliko. — Delavski svet je 'odobril plačilo te razlike, ki žnaiša 1.113 avstrij-i skih šilingov.	K.-n, ’
Iz kovaške delavnice
Obratna
nezgoda
PREDMET:	nezgoda
pri delu.
PONESREČENEC:
Franc Bratuša, VKV ključavničar.
KRAJ NEZGODE: v filtrirnici pri filter bobnih.
VIR NEZGODE: viseči delovni oder.
VZROK NEZGODE: oder ni bil grajen po predpisih.
Ponesrečenec je .imel nalogo, da v filtrirnici pri filter bobnih zamenja slepo prirobnico na vodu za suspenzijo luga. V ta namen si je iz visečih železnih palic s sponami in deske napravil improvizirani pristop za menjavo slepe prirobnice. Ta pristop oziroma viseči oder je naredil v višini treh metrov.
Do nezgode je prišlo v trenutku, ko je stopil na omenjeni oder, pri čemer se je pod težo ponesrečenca utrgala spona in oder je z Bratušem padel na tla.
Pri tem padcu si je ponesrečenec zlomil nad-laktno kost desne roke. Po nezgodi so ga prek tukajšnje obratne ambulante takoj prepeljali v ptujsko bolnišnico.
Ponesrečenec •— VKV ključavničar — ni upošteval osnovnih predpisov o varnosti pri delu in prav tako bi moral vedeti, da takšen viseči oder sploh ne ustreza predpisom. Spone niso bile preizkušene na obremenitev niti ni bil oder pravilno grajen. Bil je brez varnostne ograje, prav tako pa je pristop po dveh deskah nevaren in nasproten določilom varnosti pri delu.
-K
PREPREČEVANJE KOROZIJE ŽELEZNIH CEVI
V Angliji so našli zelo preprost način, ki preprečuje korozijo železnih in jeklenih cevi. Cevi v zemlji pokrijejo s plastjo gašenega apna, pri čemer jih ni treba zaščititi z nobeno drugo snovjo. Tona gašenega apna zadostuje za 100 m cevi.
Več odgovornosti do dela!
Iz prakse vemo, da se vsi delavci ne pridržujejo predpisov, odredb in dogovorov, da se ne trudijo, da bi delo izvršili v čiirn krajšem času in čimbolj kvalitetno.
Zaradi tega je potrebno posvetiti čimveč pozornosti razvoju notranjih odnosov, povečanju produktivnosti, ekonomiki in varčevanju. Edino s povečano proizvodnjo in urejeno ekonomiko je mogoče ustvariti večji dohodek in s tem možnosti .višjih osebnih dohodkov, več sredstev za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne, več sredstev za družbeni standard. Zato je potrebna skupna borba proti vsem slabostim. Še posebno pa je potrebno konkretizirati odgovornost za vsakega izvajalca.
Izvesti je treba sistem delitve dela in ga uravnati med drugim tudi po teh elementih:
1.	Zmanjšati stroške na vseh pozicijah in na vseh delovnih mestih. To naj bi bil imperativ za nadaljnji razvoj, za katerega morajo biti vsi zainteresirani.
a) povečati	izkoriščen j e strojev in naprav, zmanjšati odpadek pri vseh materialih;
b)	zmanjšati porabo in racionalno rabiti: tok, plin, paro, zrak, vodo, goriva za transportna sredstva itd.;
. c) zmanjšati porabo in racionalno koristiti vsak dinar ža investicijsko vzdrževanje;
d)	modernizirati in zmanjševati vse vrste administrativnih stroškov in jih speljati na raven dela Vjkolektivu. Upravno in pogonsko režijo zmanjšati na minimum, posebno pri porabi räzmega materiala in pripomočkov;
e)	vse odpadke raznih materialov zbirati, sortirati in prodati;
f)	boljše organizirati in podaljšati čas koristenja vseh orodij, racionalno in boljše čuvati in vzdrževati orodje, stroje in naprave.
2.	Zaloge ' zmanjšati in jih spraviti na raven stvarnih
. potreb, hitreje koristenje naročenega, zaustaviti naročilo, če je material v skladišču ali če ga ne rabimo v določenem roku. Ne’ bi smeli naročevati več, kot je potrebno za nemoteno proizvodnjo.
a)	zmanjšati zaloge, ki niso potrebne in nišo kritične na trgu;
b)	pravočasno naročiti in zagotoviti, da , prihajajo naročen material in, rezervni deli po fazah, po
. trebnih za proizvodnjo;
c)	kupoprodajne pogodbe dvignite na potrebno. ra- , ven iln doseči poslovno gotovost.
3.	Načrti, programi in dolgoročno zavarovanje poslov na domačem in tujem tržišču je eden osnovnih pogojev za - kvaliteten razvo j kolektiva. To zahteva prizadevanje in delo vseh, posebno pa razvoja in ‘ komercialne službe.
a)	moramo poznati gibanje, potrebe in zahteve trga;
b)	stalno se moramo pogajati in zagotoviti poslovanje in delo za vsako proizvodnjo in delovno
’ mesto,, da ne bi prišlo do zastoja;
c)	cene morajo biti rentabilne in na tržišču spre-
jemljive ter konkurenčne. Brez teh elementov ni možno tekmovati v dinamičnem gibanju doma in v tujini;
d)	hitrejša obdelava tehnoloških procesov in dokumentacije, solidna obdelava proizvodnih programov;
e)	na osnovi analiz in podatkov je treba ugotavljati, če trenutno število zaposlenih ne more dati večje proizvodnje — boljšo organizacijo, pripravo dela, i z racionalnejšo zaposlitvijo posameznih kapacitet itn.
4.	Važna naloga je interna kontrola. Nujno je od začetka proizvodnje pa vse do poslovanja vsa dela dvigati na višjo raven.
a)	ne smemo nobenega proizvoda ali faze dela, če je slaba, tolerirati in dovoliti;
b)	v skupnem delu je potrebno delati preventivno in ta'ko uravnavati proizvodnjo in poslovanje in preprečevati izgube kolektivu;
c)	predvsem je potrebno skrbeti za svoje interese (tovarne). Od takega stališča ne smemo odstopati v nobenem primeru, ker se to prej ali slej negativno pokaže;
d)	na vse probleme in pojave je potrebno kon-
, kretno pokazati, pregledati in urediti;
e)	vsem delavcem mora postati jasno, da je to V njihovem interesu.
5.	Odnosu odgovornosti, dolžnosti in disciplini je potrebno posvetiti všo pozornost. Potrebno je javno nakazati, kaj ni v redu, prisluhniti mišljenju in predlogom in-
V	vsakem primeru konkretno ukrepati, če so predlogi v interesu delovnih ljudi in če niso v nasprotju z interesi organizacije in družbe.
V	skladu s tem bo potreb-, no vplivati na moralo ljudi
in urejati pojave:
a)	da se delo ne prične pravočasno in se konča predčasno;
b)	da se med delovnim časom dela razni »fuš« in dela ne tečejo* tako, kot bi morala;
c)	da so med delovnim časom sprehodi po obratih, pisarnah, telefoniranja brez potrebe;
d)	da delavci ne uporabljajo predpisanih zaščitnih sredstev;
e)	da zaradi nepotrebnih obolitev in bolniških sta-ležev trpi proizvodnja in da v času bolezni opravljajo dela zunaj tovarne.
6.	Na odločbe, zaključke in poslovne zahteve je potrebno takoj in konkretno reagirati, Lahko poudarjamo, da smo aktualni nekaj časa, nato pa se ponovno vr-- nemo na star počasen način reševanja. To so znaki:
a)	da ne živimo samo od rezultatov dela in da je na nekaterih mestih preveč izvrševalcev;
b)	da so programi nezadostno pripravljeni, kontrola izvršitve konkretnih nalog pa je pomanjkljiva;
c)	da ni točnega pregleda, kako zadeve tečejo;
d)	da je koordinacija med strokovnimi službami še vedno nepopolna;
e)	da osebna odgovornost ni v vseh primerih zadovoljiva;
f)	da ni dovolj razvita osebna odgovornost do dela in skupnosti.
6.	Potrebno je urediti vse, da še nadalje razvijamo notra-
nje odnose, ki naj bodo rezultat dela vsake ekonomske enote in vsakega posameznika. Potrebno je:
a)	temeljito znanje splošnih predpisov;
b)	dobro znanje problemov in iskanje najboljše rešitve za vsak konkreten slučaj;
c)	stalno izobraževanje;
d)	nenehno premagovanje vseh težav, ki ovirajo in zadržujejo boljšo proizvodnjo in delo;
e)	razvijati način delitve dohodka po delovnih enotah im da vsak sodeluje pri razdelitvi — toliko, kot je prispeval k ustvarjenemu rezultatu;
f)	dosledno izvajati odločbe samoupravnih organov;
g)	odreči se kompromisom in toleriranju in priti do spoznanja, da ne obstajajo samo pravice, temveč tudi dolžnosti;
h)	drug- drugemu pomagati.
»... in to je najvarnejši stroj v
Štefan TJnuk pri centrifugiranju kriolita
Priprava cevovoda
A I i ste zbrani^ Kako se koncentrirate •
Janez Seršen
V zadnjem času je slišati po kolektivu med našimi proizvajalci precej raznih mnenj in •medsebojnih razprav ter kritičnih pripomb o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki jih še predvsem zanimajo. Tako na primer na široko obravnavajo in komentirajo, kakšno bo delo v svetih proizvajalcev delovnih enot o delitvi osebnih dohodkov v delovni enoti, drugi se spet zanimajo za nadaljnjo usodo našega počitniškega doma, medtem ko se posamezniki hudujejo nad tem, da tovarniški odbor sindikata po njihovem mnenju še vedno ni nič storil za letošnjo rekreacijo članov kolektiva ali pa mnogo premalo, kajti ibliža se že druga polovica leta, o rekreaciji pa še vedno nič.
Če k temu prištejemo še zadnje komentarje o trimesečnem •obračunu, ki je vnesel med' kolektiv precej različnih govoric, o čemer smo na kratko poročali že v minuli številki našega časopisa, lahko trdimo, da je raznih dogodkov v naši delovni skupnosti kar dovolj.
Dobro bi vseeno bilo, če bi si take vesti prihranili zase in bi se raje poglobili v tisti del poročila o poslovanju v prvih treh .mesecih letošnjega leta, ki govori o prekoračitvi normativov in o drugih zadevah, ki so vplivale na to, da je dohodek nižji, kot bi bil, če -ibi izvršili vsé planske obveznosti.
Nihče tu seveda ne more trditi, da naši proizvajalci na svojih delovnih mestih ne delajo in se ne trudijo za čim boljše proizvodne uspehe v svoji organizacijski in delovni enoti, •kajti od kod sicer vsi dosedanji doseženi uspehi. Toda povsem jasno pa je tudi to, da bi vsi skupaj lahko z nekaj več pozornosti in dobre volje in brez kakršnegakoli fizičnega naprezanja dosegli še več, kot smo.
O teh in še -o raznih drugih notranjih problemih sem se pred nedavnim pogovarjal z vodjem izmene v kotlarni Janezom Sršenom.
• KAJ MENIŠ O DELOVNIH ENOTAH IN O TEM, KDO NAJ BO LASTNIK USTVARJENIH SREDSTEV V DELOVNIH ENOTAH, OZIROMA KAJ MENIŠ SPLOŠNO O DELU SVETOV PROIZVODNIH DELOVNIH ENOT?
Menim, da so delovne enote tiste celice, kjer naj bi se sa-mo.upravni-ekonamski odnosi •razreševali in opredeljevali s participacijo najširšega kroga proizvajalcev. Zdi se mi pa (na splošno), da so delovne enote največkrat zožene pretežno na ‘ekonomske kategorije. Kar, zadeva vprašanje, kdo naj bo lastnik sredstev, ustvarjenih v DE, menim, da hi bilo treba večino ustvarjenih sredstev v DE centralizirati, kajti ugotavljanje
ustvarjenift sredstev po delovnih enotah in nato koncentracija teh sredstev pomeni samo odvečno delo in lahko največkrat prinaša v složen kolektiv le razdor. Sem pa seveda za to, da bi pa del sredstev le prepustili delovnim enotam za pokrivanje raznih njenih manjših nabav in potreb (pri nas je že tako!). Novo izvoljeni člani StPDE se 'bod;o morali predvsem v letošnjem. letu mnogo- bolj angažirati za temeljite priprave za izdelavo pravilnikov o delitvi OD. To pa seveda pomeni, da bo potrebno sodelovanje vseh proizvajalcev in da se bo vse to odvijalo na res široki poti samoupravljanja v kolektivu!
$ SI TOREJ ZAGOVORNIK CENTRALIZIRANIH SREDSTEV! ALI NI MORDA S TEM DELAVSKA SAMOUPRAVA NEKOLIKO DEGRADIRANA?
Nisem zagovornik v tem. smislu, da naj ne ibi ostalo delovni enoti nič sredstev za njene potrebe' Menim, da delavska samouprava v delovni enoti ni degradirana, če ne razpolaga s svojimi sredstvi, kajiti vsi dobro vemo, da lahko origani. svetov proizvajalcev delavnih enot odločajo o gospodarjenju s sredstvi skozi organe delavskega sveta, da pa o internih pravicah odločanja sploh' ne govorim. Težko je danes reči, kaj je prav in kaj ni v delovni enoti. Menim, da nobena delovna enota, pa naj je še tako velika, ni povsem kvalificirana, da bi sama odločala o rentabilnosti naložb iz svojih ustvarjenih sredstev. Le-ta -namreč — povsem razumljivo né more imeti vseh ■strokovnih služb, kot jih ima ' podjetje. Poiidarjam pa, da®je to le moje mnenje, ker si pač danes v naši delovni skupnosti ne morem predstavljati, da bi na primer , naša delovna enota ali pa vaša enota glinice lahko povsem samostojno obstajala brez drugih delovnih enot, to je s svojim obračunom.
® GLEDE REKREACIJE V LETOŠNJEM LETU JE ZADNJE ČASE SUŠ AT* VEDNO VEC KRITIČNIH PRIPOMB. KAJ MENIŠ O TEM PROBLEMU, KI LE NI TAKO MAJHEN?
Da, rekreacije naj bi se posluževal naš delovni človek. Vsekakor bi se vsak moral
ukvarjati iv prostem času s čemerkoli, da 'bi se tako vsaj za nekaj časa odtujil vsakodnevnim skrbem. Toda je že tako, da je pač še vedno večina takih, ki takoj po prihodu z dela domov nadaljujejo z opravljanjem domačih stvari ali pa rp zasebni liniji, da bi še tako nekaj zaslužili.
To pa je tudi eden izmed razlogov, da ne uporabljamo niti tistih minimalnih naprav za rekreacijo, ki jih seveda sploh še imamo in ;ki se nam nudijo v prostem času. Pred nedavnim smo imeli priložnost videti mad-obratno sindikalno tekmovanje na starem stadionu, ki se ga skoraj nihče ni udeležil (mislim od . gledalcev), pa tudi take, ki bi .naj sodelovali,: je bilo treba večkrat iskati in prèsiti.
Ali mar ni to že precej lepa rekreacija? V zadnjem času je sicer slišati precej jpriporab na to, da sindikat premalo skrbi za rekreacijo. Mislim pa, da to ni tako, le mi ibi radi vse preveč. Dokler ne bo znano, koliko bodo organi delavskega samoupravljanja dodelili tovarniškemu odboru sindikata sredstev, tudi sindikat ne more storiti čudežev. Mislim pa, da .komisija pri TOS dela in da je zato .krivično obsojati tovarniški odbor sindikata, da ne skrbi dovolj za rekreacijo!
® ČLAN SI DELAVSKEGA SVETA. ZATO VEŠ, DA SKORAJ NA VSAKI SEJI RAZPRAVLJATE O POČITNIŠKEM DOMU. PROBLEM NI MAJHEN, ZATO PROSIM ZA TVOJE MNENJE.
O tem problemu je bilo že ' toliko 'povedanega,' da je rriojc mnenje .skoraj povsem odveč, Jasno mi ni le to, .ker se vedno pojavlja neka izguba, ki jo naj krije naš kolektiv. Menim, da tukaj le ni nekaj v redu s poslovanjem in bi bilo treba temu poslovanju posvetiti več pozornosti. Sedaj je že minilo pol leta pa se še vedno natolcujemo, .kaj storiti z domom, čeprav sicer, našli člani gredo na počitnice. Prepričan' sem, da bomo tudi za letos krili izgubo, če ne bo boljše evidence o poslovanju. O nadaljnji usodi doma pa bi naj svoje mnenje povedal celoten kolektiv in ne samo nekateri (Nad. na 8. strani)
Dodajanje anodne mase
(Nad, s prejšnje strani)
Tu ne bomo govorili o »blokiranju« . misli, ki se pojavlja tudi zaradi duševnih konfliktov, ki povzročajo najhujše zapreke koncentraciji.
Vrnitev na glavno misel, po zastoju, je možna na razne načine. Nekateri puste svoje misli, da nekaj časa blodijo; drugi, razumnejši, se vrnejo v mislih nazaj in nadaljujejo z delom od tam, kjer je prišlo do blokiranja.
Ko se pojavi zastoj, blokiranje, pomeni, da je potreben kratek počitek. Položite roke na svoje deló ali prst na vrstico v knjigi, da ne izgubite mesto, nekajkrat globoko vdihnite, z Živim gibom dvignite ramena in glavo ipa se vrnite k delu.
Po eni uri napetega miselnega dela nastopi po navadi težji zastoj in je potrebno več kot kratek počitek. Napačno je, če se hočete prebiti tudi skozi to blokado, toda predolg počitek privede do ohlajenja in izgube časa za gretje. Pri večini zastojev je dovolj le kratek prehodni čas in hitri način dela omogoči tudi preskoke. Najlažje še koncentrirate pri vašem konjičku. To je zaradi tega, ker gre koncentracija za zanimivostjo. Pri delu, ki vas zanima, se ni težko koncentriran. Mogoče, da nimate radi svojega dela, toda vseeno lahko delate z dobro voljo, zaslad-kajte ga, da se boste laže koncentrirali. Poskusite poiskati na njem nekaj zanimivega, preden se koncentrirate. Verujte v sebe in laže se boste kon-
centrirali. ' Napačno je tožiti, da se npr. ne morete zbrati pri matematiki, ker s takim mišljenjem in govorjenjem že vnaprej ohladite koncentracijo. Verujte, da se lahko koncentrirate, saj ste tudi v resnici tega sposobni mnogo bolje, kot ste delali do sedaj.
Koncentracijo motijo različni sovražniki. Ropot je zunanji sovražnik zbranosti. Enoličen ropot povzroča živčnost, ne odvrača pa pozornosti od deta. Prekinjen, neenakomeren ropot je hujši in z nenavadnim ropotom se najbolj razbije zbranost. Po uradih bo koncentracija veliko lažja, če bodo nekateri delali manj hrupa. Ne ropotajte s predali, ne mečite knjig, ne žvižgajte, ne zehajte glasno in ne pogovarjajte se o nepotrebnih rečeh!
Vrata morajo biti v uradih podložena, da se tiho zapirajo. Vse kar škripa,. stoli^,.yrat(L.Jn^, "okna, naj bo namazano; pisalni stroji naj bodo dobro podloženi s klobučevino, telefonski zvonci pa tihi. V prehodnih uradih ni mogoče dobro delati, zato je treba promet preusmeriti.
Igračke, stvarce, spominčki, vsi mogoči in nemogoči svinčniki, radirke in podobno na pisalni mizi so povod za raztresenost.
Popolna prekinitev zbranosti pomeni izgubo ogrevanja in se mora le-to ponovno pričeti. Prekinitev je lahko le delna, če ji odstopite le del svojih misli Če nekaj izpolnjujete, citate ali prepisujete, denite prst na mesto, kjer ste bili prekinjeni. To vam bo pomagalo pri nadaljevanju, ker ne boste iskali, kje ste bili prekinjeni, obenem pa opozorite tistega, ki vas je prekinil, naj bo kratek; če vas kličejo, napravite tam, kjer ste se ustavili, mali znak, pa boste ob vrnitvi takoj našli mesto prekinitve. Ne prepuščajte vse spominu, mislite bolj na delo in manj na tisto, kar vas prekinja.
Nenehno prekinjanje je hujše od kuge. Nepotrebna prekinitev ali prekinitev ob neprimernem času je zločin nad osebno učinkovitostjo. Počakajte s svojimi zadevami do za-četka ali konca dela, pred ali po odmoru.
Izogibajte se prekinjanja samega sebe, dokler delo ni končano, ali dokler niste toliko utrujenida ne gre več in da vam je potrebna sprememba. Ne prekinjajte svojega dela, da bi telefonirali, napišite si pripombo in nadaljujte z delom. Ne prekinjajte se, da bi nekaj prinesli ali da bi naredili nekaj drugega, česar ste se Slučajno spomnili. Naredite pripombo, in ko prekinete delo, opravite vse te malenkosti. Ne prekinjajte dela s kajenjem!
(Nad. prihodnjič)
ČLANOM BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
Na redni letni skupščini tovarniškega odbora sindikata ni bilo blagajniškega poročila BVP zaradi bolezni blagajnika. Tovarniški odbor sindikata je obljubil, da bo poročilo objavil v tovarniškem časopisu takoj, ko bo komisija oziroma nadzorni organ BYP pregledal blagajno.	,
Komisija v sestavi Staneta Lampiča, Konrada Ferka in Vilija Detička je blagajniško poslovanje BVP pregledala in ugoto vila, da. je blagajniško poslovanje v smislu finančnih predpisov in da se stanje blagajne ujema z dejanskim stanjem.
Na osnovi tega pregleda daje nadzorni organ naslednje
POROČILO
O POSLOVANJU BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI V ČASU OD 1'. MAJA 1965 DO
31. MAJA 1967
		(N din)	
I. STANJE BVP NA DAN 31. MAJA 1967		Aktiva	Pasiva
1. Denarna sredstva		3.952,47	
2. Tekoča posojila pri članih BVP		46.978,09	
3. Vplačani deleži članov BVP			47.555,40
4. Sklad osnovnih deležev			412,—
5. Lastni sklad BVP			2.963,16
		50.930,56	50.930,56
II. BLAGAJNIŠKI PROMET			
1. Stanje blagajne na dan 1. maja 1965			11.943,77
2. Vplačila v obračunski dobi		:-K	425.832,10
3. Izplačila v obračunski dobi		•	433.823,40
4. Stanje blagajne na dan 31. maja 1967			3.952,47
III. PROMET POSOJIL, IZDANIH ČLANOM BVP			
1. Stanje posojil na dan 1. maja 1965			32.860,09
2. Izdana posojila v obračunski dobi (1010 posojil)		.. +	269.800,—
3. Vrnjena posojila v obračunski dobi		—	255.682,—
4. Stanje posojil na dan 31. maja 1967			46.970,09
IV. PROMET DELEŽEV (VLOGE)			
1. Stanje vlog na dan 1. maja 1965		+	41.020,30
2. Vplačani deleži v obračunski dobi			164.133,00
3. Izplačani deleži v obračunski dobi			 ..	157.598,40
4. Stanje deležev na dan 31. maja 1967			47.555,40
V. PROMET SKLADA BVP			
1. Stanje sklada na dan 1. maja. 1965		rnjmà	3.413,56
2. Vplačila stroškov za izdana posojila v obračunski dobi			5.399,60
3. Izplačani honorarji za blagajniško in knjigovodsko			5.850,—
delo za 25 mesecev			
4. Stanje sklada na dan 31. maja 1967			2.963,16
VI. GIBANJE ČLANOV BVP			
1. Stanje članov BVP na dan 1. maja 1965			688
2. Vpis novih članov BVP v obračunski dobi			+ 42
3. Izpis članov BVP v obračunski dobi			—97
4. Stanje članov na dan 31. maja 1967			633
vil. stanje Članov bvp po obratih	Število Število delavcev člamov BVP		Odstotkov
1. Razvoj	99	31	ca. 31
2. Osrednje službe	225	92	41
3. Samski dom	8	3	38
4. Glinica — rdeči del	219	63	29
5. Glinica beli del	118	30	25
6. Pralci plinov (pridobivanje kriolita)	54	19	35
7. Energetika	120	52	43
8. Avtomacija	32	12	38
9. Elektro vzdrževanje	92	29	32
10. Strojno vzdrževanje	250	77	31
11. Elektroliza »A«	176	52	30
12. Elektroliza »B«	172	41	24
13. Livarna	122	47	39
14. Tovarna anodne mase	23	11	48
15. Gradbeni oddelek	65	30	46
16. Prometni oddelek	170	44	26
	1775	633	36
Blagajnik BVP: Karl Antonič, 1. r.
Kidričevo, dne 31. maja 1967
Nadzorni organ BVP bo v kratkem predložil v razpravo nova pravila BVP, zato prosi članstvo, da pri sprejemanju sodeluje in pove svoja mnenja in predloge prek SP pri DE.
Izplačilo deležev in posojil je vsak četrtek od 14. ure dalje v pisarni tovarniškega odbora sindikata. Posojila dajejo običajno vsak prvi četrtek po 15. v mesecu. Prošnje za odobritev posojila je treba vložiti v sindikalni pisarni do 10. v mesecu,
Nadzorni organ obvešča članstvo, da dajejo razna pojasnila in izplačila samo v navedenem času v pisarni TOS. Zaradi raznih telefonskih sporočil in osebnih ohiskov blagajnik ne bo posloval, ker bi s tem samo motili redno delo drugih delavcev.
Nadzorni odbor BVP
Viktor Klep pri merjenju gostote elektrolita v polnilnici akumulatorjev
Franc Šegula, livar
Vinko Kokol, posluževalec mešalnega bobna
Pri električnem varjenju
Pomoč pri reševanju osebnih in družinskih vprašanj
MLADINSKA ORGANIZACIJA SE JE POMNOŽILA ZA 80 ČLANOV
PRVE DNI JUNIJA TEGA LETA JE 80 PIONIRJEV OSNOVNE
Sole »boriš kidriC« iz Kidričevega zamenjalo pionirske RUTICE ZA MLADINSKE IZKAZNICE, POSTALI SO NAJMLAJSl člani zms.
(IZ DELA SOCIALNE SLUŽBE)
Tedaj, ko pridejo na delo v tovarno, delavci nikakor ne morejo pozabiti svojih osebnih in družinskih problemov. Če taki „problemi obstajajo, vplivajo vsekakor v veliki meri na razpoloženje delavcev, na njihov odnos do dela in do sodelavcev. Vse to je na koncu videti tudi pri produktivnosti dela in osebnih dohodkih zaposlenih.
Pogosta posledica nerešenih osebnih problemov delavcev je njihovo vdajanje asocialnim pojavom, kar se kaže v alkoholizmu, nedisciplini, nemarnem ravnanju z družbeno imovino itn.
Alkoholizem postaja v naši državi vse bolj pereč problem. Vse večja poraba alkohola med delavci povzroča vedno večjo škodo družbi na zdravstvenem, ekonomskem, socialnem in kulturnem področju.
„Za delfovno organizacijo predstavljajo alkoholiki, tudi če jih ni mnogo, zelo hud problem (nedisciplina, izostanki, poškodbe, poslabšani medsebojni odnosi in podobno). Morda bi kdo mislil, da je samo družba dolžna pomagati takim ljudem, pa ni tako.
To je najprej naloga strokovnih služb v podjetju. V prvi vrsti sta to zdravnik in socialni delavec, kajti podjetje ima največjo neposredno škodo od alkoholikov. Pomagati alkoholiku, da opusti pijačo, je zelo dolgotrajen in naporen posel, za katerega je potrebno dosti potrpljenja, razgovorov, obiskov pri alkoholikovi družini in sodelavci ter na koncu še medicinsko zdravljenje. V tem postopku je poglavitno odpraviti vzroke, ki so alkoholika pripeljali do tega, da se je vdal pijači. Če tega ne dosežemo, zdravljenje ni uspešno.
Neprilagojenost delovnemu ritmu, novi sredini, spremembe, ki nastanejo v družini, če je tudi žena zaposlena — vse to lahko privede do sporov med zakoncema. Taki spori pa ne ostanejo v družini, marveč potegnejo za ' seboj kup neprijetnosti, zaradi katerih ima škodo družba, otroci takih zakoncev in ne nazadnje delovna organizacija, v kateri so starši zaposleni.
V	takih primerih lahko socialna služba s pomočjo drugih služb v podjetju veliko naredi. To opažamo tudi pri nas. Ljudje se vedno pogosteje obračajo na socialno službo z raznimi prošnjami za nasvet o tej ali oni zadevi. Tako mora socialna služba svetovati, odgovarjati in pomagati pri najrazličnejših vprašanjih, ki tarejo naše delavce, od intimnih družinskih stvari do urejanja materialnih interesov članov delovne skupnosti. Če delavci vedo, da imajo koga, ki ga lahko vedno vprašajo za nasvet, lahko to dejstvo zelo koristno vpliva na ustvarjanje prijateljskih odnosov v kolektivu, na razvijanje medsebojne pozornosti in solidarnosti delavcev, kar krepi pripadnost kolektivu in zboljšuje odnose med delavci.
V	razgovorih, ki jih imajo
socialni delavci z zaposlenimi, pridejo na dan razne drobne nepravilnosti v podjetju. če odgovorni, potem ko jih socialni delavec opozori na te nepravilnosti, pozitivno ukrepajo, predstavlja to velik moralni stimulans za prizadete delavce. Z razgovori, ki pomagajo posameznikom, da se laže prilagode novi sredini, da so premeščeni na kako delovno mesto, ki si ga želijo, ali kaj podobnega, odpadejo razni spori pa tudi nepotrebna fluktuacija. Vse to pa je zelo koristno in pravzaprav tudi nujno za nemoteno poslovanje podjetja.	Dof
Že lani je vodstvo mladinske organizacije v Kidričevem Pričelo opažati, da pri mladih ni več pravega zanimanja za vstop v ZMS. Člani vodstva so na svojem sestanku, ko so razpravljali o tem problemu, pravilno ugotovili, da je vsaka organizacija, ki ne pomlajuje svojih vrst, obsojena na propad. Zato so takoj pričeli ukrepati. Izbrali so zelo posrečeno metodo, ki je že mnogim organizacijam pomagala, da so okrepile svoje vrste. Najprej so s pomočjo učiteljev dodobra
seznanili kandidate za vstop v ZMS s statutom in delom organizacije mladih, potem pa so jim priredili zelo svečan spre-
jem.	Za prizorišče tega svečanega trenutka so izbrali znano turistično postojanko grad Štatenberg.
Ker je lani ta sprejem zelo dobro uspel, so se mladinci iz Kidričevega odločili, da bodo tudi letos sprejeli pionirje v ZMS na Štatenbergu.
V nedeljo, 11. junija 1967, sta dva polna avtobusa odpeljala pionirje, mladince in učitelje na Štatenberg. Žal vreme ni bilo najbolj naklonjeno mladim iz Kidričevega, zato je bil sprejem v eni izmed dvoran, ki so jo
pripravili posebej za to priložnost. No, kljub temu je bil spre-jèm kar se da svečan. Od pionirjev, ki so čez nekaj trenutkov postali mladinci, so se poslovili njihovi tovariši z govorom in recitacijami, v imenu učiteljev pa je spregovoril tovariš Zafošnik. Nato je prišel najsvečanejši del prireditve. V imenu vodstva mladinske organizacije je spregovoril predsednik tovarniškega aktiva ZMS Milan Nežmah. Na kratko je orisal razvoj in naloge mladin-
ske organizacije, nato pa so si pionirji odvezali rutice — simbol pionirske organizacije. Temu je sledila svečana zaobljuba in razdelitev mladinskih izkaznic.
Po končanem svečanem delu so novopečeni mladinci sedli k mizam in segli po jedeh, ki so jim jih pripravili gostoljubni gostinci na Štatenbergu. Medtem je tudi veter razpodil z dežjem namočene oblake, tako da so se mladi lahko še nekoliko poveselili v lepo urejeni okolici gradu.
V popoldanskih urah sta oba avtobusa spet odpeljala proti Kidričevemu. Mlade je v Kidričevem čakalo še eno nadvse prijetno presenečenje. Tokrat se
je izkazalo vodstvo NK Aluminij, ki je vsakemu novospreje-temu mladincu poklonilo brezplačno vstopnico za ogled prvenstvene nogometne tekme Aluminij : Famos. Potrudili so se tudi domači nogometaši, kot da bi z zmago, ki so jo izvojevali, hoteli pripraviti mladim posebno veselje.
Taborniki v Kidričevem dobro delajo
Zadnji dve leti je taborniška organizacija v Kidričevem zaživela in se spet odlikuje s svojo dejavnostjo. Organizacija, na katero smo pred leti že pozabili, spet stoji na trdnih temeljih in z delom demantira mnenje nekaterih nevernih Tomažev, ki imajo vedno na jeziku frazo, da v Kidričevem ni moč delati v kaki organizaciji, ker pač ljudje nimajo zanimanja za nobeno stvar.
Taborniki delajo preudarno, po načelu, da si ni pametno zastaviti preveč nalog naenkrat. Saj se v takem primeru po navadi zgodi, da organizacija sicer nekaj časa dela, potem pa, ko preneha začetna zavzetost, delo zamre. Zato so kidričevski taborniki svoje delo omejili le na osnovne taborniške dejavnosti. Prirejajo izlete, za katere se posebno navdušujejo mladi. Za svoje člane pripravljajo tudi poceni letovanje v Bohinju.
Skrbijo pa tudi, da se lahko člani udeležijo tudi taborjenj, ki jih prirejajo druge taborniške organizacije. Vodstvo organizacije pa zelo skrbi tudi za vzgojo mladih kadrov. Zavedajo se namreč, da bo organizacija lahko delala le, če bo v njenih vrstah vedno dovolj delovnih mladih ljudi.
Pa še eno prijetno novost so letos pripravili taborniki. Šotore, ki jih imajo, tudi izposojajo nečlanom. Izposojevalnina za šotor,’ v” katerem je' prostora za štiri osebe, je 500 starih dinarjev na dan. Kdor si hoče izposoditi šotor, mora postati tudi član taborniške organizacije in seveda plačati članarino, ki pa ni visoka. Tako si organizacija vsekakor zelo izvirno pridobiva nove člane. Ustvarja pa si tudi materialno podlago za svoje nadaljnje delo.	Dof
Tovarna glinice in aluminija v Si. Nicolasu v Grčiji
Grčija je znana po svojih bogatih nahajališčih boksita v Itči. Možnost, da bi na tej bogati surovinski osnovi zgradili močno aluminijsko industrijo, je bila doslej neizkoriščena. Vso letno proizvodnjo boksitnih rudnikov so izključno izvažalL
Z izgradnjo velike tovarne aluminija in glinice na severni obali Korintskega zaliva, 150 kilometrov od Aten, se je položaj spremenil, saj lahko sedaj Grčija letno proizvodnjo boksitnih rudnikov vsaj delno izkoristi doma. Od skupne proizvodnje 1,3 milijona ton boksita letno ga izvozijo še vedno 0,9 milijona ton. Največji odjemalec je Sovjetska zveza, ki prevzame približno polovico te količine. Ostanek, 400.000 ton boksita, predelajo v tej novi Tovarni, ki proizvaja letno 200.000 ton glinice in 70.000 ton aluminija.
Po naročilu grške firme Aluminium de Grèce je načrte za tovarno opravila francoska firma Pechiney. Merilne in regulacijske naprave, večino motorjev, turboagregat in telekomunikacijske naprave je dobavila in montirala firma Siemens
A.	G.
Boksit, ki ga dovažajo po morju z ladjo za razsute tovore- s 1200 tonami koristne nosilnosti, predelujejo po kontinuiranem Bayer postopku. Pravilno dozirana mešanica boksita in luga se pretaka skozi 17 na prostem stoječih avtoklavov v samò en zniževalec tlaka. Pritisk v prvem avtoklavu znaša 80 kp/cm2. Suspenzija doseže najvišjo temperaturo 250° C (v zadnjem avtoklavu).
Rdeče blato črpajo po približno 1 km dolgem cevovodu v morje.
Iz procesa vračajoči se redki lug koncentrirajo v vparilnici.
Preden gre gosti lug v proces, mu dodajo nekaj svežega luga. Koncentracije luga stalno merijo.
VPARILNICA
Vparilna naprava je s štiri-stopenjskim istosmernim načinom vparevanja, z dodatno predvparilno stopnjo pri najnižjem, to je pri pritisku kondenzatorja.
Iz rezervoarja dovajajo redki lug najprej v predvparilno stopnjo, nato pa ga črpajo skozi pet zaporednih predgrelcev, od katerih so prvi štirje ogrevani s
soparo, peti pa s svežo nizkotlačno paro. Iz petega predgrel-ca teče lug v prvi vparilnik, ki ga ogreva sveža nizkotlačna para, nato pa skozi preostale tri vparilnike, od katerih ima vsak naslednji nižji pritisk od prejšnjega in ga ogreva sopara iz prejšnjega vparilnika.
PRESKRBA Z ENERGIJO
Tovarna ima lastno kotlarno s tremi kotli na tekoče gorivo. Vsak kotel ima zmogljivost 45 t pregrete pare na uro, s pritiskom 60' kp/cm2 pri 400° C. Pogon kotlov poteka ločeno, tako da prvi kotel napaja vparilnico in druge potrošnike nizkotlačne pare, drugi kotel proizvaja paro za segrevanje avtoklavov (visokotlačna para), tretji pa je rezerva.
Para iz prvega kotla odda del svoje energije v 4-MW protitlač-ni turbini. Generator običajno pošilja energijo v mrežo, pri izpadu električne energije pa priključijo vse važne naprave na lastni generator.
Za preskrbo elektrolize z električno energijo je zgrajenih šest 150-kV daljnovodov.
REGULACIJA PROCESA
Za regulacijo so uporabili te-leprem sistem s transistorskimi pretvorniki signalov in elektro-hidravličnim pogonom regulir-nih organov. Tak. sistem omogoča zaradi enotnosti instrumentov razmeroma malo količine rezervnih delov.	M.
»Avtoportret« — Foto Stojan Kerbler
Upoštevaj prometne predpise!
Dne 23. junija 1967. leta so bili V dopoldanskem času prehodi med halo livarne in elektrolize delno zatrpani z odlitki.
Skladi odlitkov so bili naloženi ob cestišču in delno na cestišču, kljub temu da je bilo od cestnega robnika zunaj cestišča še precej prostora. Ti so bili visoki do dva metra. Nekateri pa so bili naloženi pod kotom, tako da bi se lahko že ob manjšem
sunku mimovozečega vozila zrušili in s tem ogrozili delavce in prometna sredstva. Zraven tega pa je večkrat že sam prevoz odlitkov z viličarji nepravilen (glej 4. številko našega časopisa tega leta).
S takšnim odlaganjem nastopajo težave pri prometu na prehodih ob livarni, ki je že tako zelo gost. Razen tega so skoraj vsak dan na teh prehodih še
tuja vozila — prevzemniki odlitkov.
Pri odlaganju gre Celo tako daleč, da predmeti blokirajo prehod in zakrijejo prometni znak. Dodajam, da ne bi bilo slabo, če bi odgovorne osebe v prihodnje posvetile temu »odlaganju in prevozu« več pozornosti — š prizvokom, da upoštevajo predpise o varstvu pri delu. I	-K

Prehod?
Nameščanje praznega vakuumskega lonca za črpanje aluminija
na voziček
PROIZVODNJA GLINICE —PO BAYER POSTOPKU
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Opis kontinuiranega postopka v Gardannu
Bofcsit raztapljajo v štirih enakih ' avtoklavnih serijah. Praviloma so v poganu tri serije, 'ena ,pa je na pregledu in čiščenju (serijo zaustavijo po treh in pol mesecih . obratovanja).
(
Priprava boksitne suspenzije
Da bi dobili -boksitno suspenzijo, primerno za prečrpavanje pod pritiskom, morajo 'boksit, temeljito zmleti. Predhodno zdrobljeni boksit granulacije od 0—20'mm jemljejo iz silosa in ga z dodatkom razklopn-aga luga meljejo v trikomornem Fives— Lille mokrem mlinu pri 22 (vrtljajih na minuto. Povprečna kapaciteta .mlina je 40 ton boksita na uro in le 5 ®/o materiala ostane bolj grobega od 0i,2 mim. Po mletju suspenzijo presejejo na vibracijskem sitiu- in uskladiščijo v 'rezervoarju z 260 m? prostornine. Sito zadrži komade večje od 1 mm. (les, železgjr ne-/-zdrobljen boksit). Suspenzija vsebuje približno 260 g (boksita na liter.
Ra-zm-erje med količino boksita in razklopnega luga držijo
konstantno s pomočjo posebnega instrumenta |||Sproporciometra, ki -ureja s svojim delovanjem na avtomatski ventil dotok -raz-klopnega luga.
Opis opreme za razklop
1.	Predgrèlec pros,tornine 45 kubičnih. metrov.
2.	Devet avtoklavov, vsak ima 50 m3'prostornine. Šest avtoklavov zagrevajo s povratno paro iz zniževalcev tlaka, zadnje tri pa s svežo paro. V vseh-avtoklavih pa tudi v pregrelcu šo montirani mešalci t in grelna telesa, (grelna površina 200 m2)-.
3.	Membranska črpalka tlači suspenzijo -skozi serijo pod pritiskom. Obrati pogonskega motorja -črpalke se lahko spreminjajo, s tem pa lahko spreminjajo' kapaciteto črpalke od 80 do -li50im3/h. Ta črpalka je zgrajena na enaki osnovi kot èkspe-rknentalina črpalka, ki smo jo opisali že v prejšnji -številki.
4.	Sedem zniževalcev tlaka, v katerih znižujejo tlak in temperaturo brozge. Sproščeno povratno paro uporabljajo za predgrevanje suspenzije v avto-,Mavih -od 1 do .6, Vsak zndževa-IČČ' je -tako oblikovan, da se lužina ne more pomešati s paro.
5.	Sedemnajst kondenčnih loncev. Deset jih je namenjenih za čisti kondenzat, ki nastane
iz sveže pare. Sedem jih je. namenjenih za alkalni kondenzat iz povratne pare.
Obratovanje
vpliva na izkoristek ih predajo toplote.) Krogotoka čistega i-n alkalnega kondenzata sta med seboj ločena. S tem preprečijo črpanje alkalnega kondenzata v kotlarno.
Uvedba kontinuiranega procesa- je omogočila avtomatično regulacijo celotnega postopka. Polnjenje -pred-grelca - regulira plavač P.rak ■ avtomatskega - ventila. Predigrelpc je- nameščen nad membransko -črpalko in jo napaja s pomočjo gravitacije. Membranska -črpalka je volu-metričnega tipa i-n določa kapaciteto serije. Da v seriji ne ibi prišlo do nevarnih nadpritiskov, skrbi patentirana naprava, ki odpira izpusta! (ventil iz zadnjega avtoklava in ureja pretoke tako, da avitoklavno -s-erijo zapušča -enaka količina suspenzije, kot se va-nj-o tlači#pr.advidenih je še nekaj varnostnih naprav, ki ustavijo membransko -črpalko, če postane ' pritisk v seriji previsok;
-Suspenzija gre po ceveh iz avtoklava v avtoklav, nato ji v sedmih stopnjah znižajo tlak in iz zadnjega zniževalca tlaka gre 'suspenzija v ’ ražredčevalec. Kondenzat, ki se nabira -na dnu vsakega grelnega telesa,- gre v konden-čni lon-ec, poseben plavač prek avtomaitskèga' ventila pa ureja -odvajanje kondenzata iz kondenčnega lonca. (Kondenčni lonec ne sme biti prazen, 'niti preveč poln, ker oboje slàlbo
Rezultati kontinuiranega razklopa v Gardannu
...,V letih od do .1868 so postavili štiri identične avtokla-vn-e serije, vsaka serija- ima svojo membransko, črpalko. Montirali so bili tudi rezervno membransko črpalko. Avtoklavne. serije so avtomatizirane; proizvodnjo' pa vodijo iz kontrolne dvorane. V-saka serija-obratuje 100 do 120 -dni -brez -zaustavljanja. Nato jo zaustavijo iža 1-0 do 20 -dni zaradi čiščenja grelnih površin in kontrole ter popravila gibljivih delov, ma-šilk ter kontrolnih in -regulacijskih instrumentov. - Rezultati proizvodnje so zadovoljivi in celo -boljši, kot so- pričakovali, -saj znaša dejanska proizvodnja -tovarne več ko-t 1000 ton glinice na dan.
Uvedba kontinuiranega razklopa monohi-dratnih boksitov je omogočila tudi velike prihranke na -porabi pare. Za proizvodnjo 1 tone glinice porabijo- namesto prejšnjih 14 ton le še 2,4 tone pare s 620 kai/ikg. Tak rezultat so dosegli, ko so Obratovali s štirimi serijami 40 '“/o- vsega ča-sa,
6-0'%> pa -s tremi serijami. Tu-di m-embransk-e črpalke ne zaihte-
Pospravljanje ostankov katodnega dna elektrolitske peči
vajo pretiranega vzdrževanja. Membrane zamenjujejo -preventivno vsakih 20001 obratovalnih ur, ventile pa vsakih 1600 ur. Nekaj podatkov o delovanj-u
avtoklavne serije:	19-58	1061
Kapaciteta serije m3/h	HO	140-
Razklopni iug , g NasO/1	210	260
M. -r. raizklopnaga luga	4,12	2,75
M. .r. po raz-klopu	1,64	1,37
Vsaka serija proizvaja		nà uro
14 ton 'glinice. '
Bodočnost
kontinuiranega postopka
Doseženi dobri rezultati spodbujajo h konstrukciji novih avtoklavnih serij, ki ibi omogočale višje ' temperature ra-zklopa in s tem zvišano- proizvodnjo od 14 do 15 .ton -glinice na uro na 17 do 18 ton glinic-e na uro.
Petnajst let tesnega sodelovanja med strokovnjaki "za raziskave,. proizvodnjo glinice in avtomatsko regulacijo jé omogočilo konstrukcijo avtomatiziranih -kontinuiranih avtoklavnih serij za razklop. Njihova dognanja -so bila revolucionarna, n-e samo pri reševanju problematike prečrpavanja ibok-sitne -suspenzije, ampak trudi na področju tehnike gretja avtoklavov in avtomatične regulacije. 1
Povečana poraba električne energije za, drobljenje, prečrpavanje, in mešanje je kompenzirana z visoko produktivnostjo avtoklavne serije (320 ton glinice na dan na serijo), -kar je omogočilo v Gardannu proizvodnjo več kot 1000 ton glinicp na dan -in,... znižano potrošnjo pare 2,4 tone na tono glinice,
Kljub ugodnim rezultatom na ■z raziskavo in izboljšavami, še nadaljujejo. Zvišujejo razklop-. no temperaturo, kar omogoča skrajšanje ča-sa, potrebnega za razklop boksita, Kapaciteto serije zvišujejo s povečanjem grelnih površin. -Povečane grelne površine omogočajo, da se skozi serijo prečrpa večja -količina foofcsitne suspenzije. Skupen .učinek vseh teh sprememb ta* izboljšav -bo -omoigfdčil proiz-vddnjer 3W toh gl'iihicè na dan' na serijo ab nadaljnjem, čeprav majhnem, znižanju potrošnje pare.
(Nadaljevanje sledi)
TVD Partizan-Kidričevo v sezoni 1966/67
Tretje leto obstoja TVD Partizana iz Kidričevega je prineslo obilo uspeha, kakor za tekmovalce, tako za športne entuzijaste iz UO društva. Društvo goji pet športnih panog, medtem ko odibojka pri društvu eksistira kot občasna rekreacija. Omenimo naj te športne panoge in ■uspehe, ki so jih dosegle, in vestne športne delavce, ki so ves prosti čas posvetili tako zaželje-namu družbenemu delu.
Panoge ne bomo razporedili po doseženih uspehih, temveč po masovnosti. Najbolj masovna je vsekakor telovadba; č^z 60 pionirjev in pionirk, 20 mladin-
cev in mladink ter nekaj članov in članic izpolni vsak dan telovadnico osnovne šole in se pod vodstvom trenerja Andreja Gor-šeta, »alfe in omege« 'kidričev-ske telovadbe, uči telovadno abecedo.
Kako daleč so prišli v svojem učenju, naj povedo rezultati njihovih nastopov na področnem, republiškem in državnem prvenstvu. Najbolj množični na teh nastopih so bili pionirji. Na področnem prvenstvu v Mariboru so se plasirale za republiško prvenstvo vse vrste, ki so nastopile, t. j. 8 vrst. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so v
Ljubljano, na republiško prvenstvo, odpotovale samo štiri vrste. Uspeh je bil več kot zadovoljiv: eno drugo in dve četrti mesti za vrste, ter prvo mesto Radovana Ačimoviča med posa= mezniki.
V tekmovanju članic II. razreda je bila tret j euvrščena v republiški konkurenci Vera Berlin, medtem ko je drugo mesto v konkurenci članic I. razreda zasedla Anica Virtič, obe pa sta članici Partizana Kidričevo. Z uvrstitvijo na drugo mesto je Vrtičeva izpolnila pogoje za nastop na državnem prvenstvu, kjer je zasedla odlično tretje mesto in premagala prvouvršče-no s prvenstva Slovenije.
Atletska sekcija Partizana ima več kot 20 članov, od teh je nekaj tekmovalcev, ki so dosegli že velike uspehe. Najboljši med' njimi je vsekakor Janez Meznarič. Lista njegovih uspehov je zelo dolga in bi porabil preveč prostora, da bi opisal vsa prva mesta, ki jih je to leto dosegel. Zato bom omenil samo , nekaj bolj pomembnih rezultatov.
Nastop v državni reprezentanci na balkanskem' krosu v Atenah — odlično četrto mesto.
—	Mednarodni atletski miting Alpe—Adrija ■— prvo mesto na 1500 m.
—	Področno prvenstvo za ju-niorje — prvo mesto na 16O0m 3000 m.
—	Republiško prvenstvo v Novi Gorici — prvo mesto na 1500 m.
Citiram še zveznega trenerja za srednje in dolge proge Lea Longa: »Največji talent, ki veliko obeta, je izvrstni Janez Meznarič iz malega kolektiva Partizan Kidričevo.«
Od ostalih tekmovalcev, ki jih vodi trenèr Bogo Hmelina, naj omenimo še Marušo Pungert, ki je ina dveh tablicah desetih najboljših v republiki (400 min met krogle), ter Lidijo Klajnšek, katere »pet minut« bo še prišlo.
Zelo aktivni so tudi kegljači Partizana, ki so v občinskem prvenstvu zasedli tretje mesto, njihov plasma pa bi bil še boljši, če bi imeli svojo stezo vsaj za trening. Njihov vodja, bolj točno povedano »deklica za vse«, je vneti športni entuzijast Aleksander Fajt, ki tekmuje aktivno in dela v odboru društva.
Tenis in košarka nista prišla tako daleč, kot druge panoge, predvsem zaradi slabega interesa in odziva prebivalcev Kidričevega. Tenisači so sicer e lastnimi močmi renovirali skoraj neuporabno igrišče, si v začetku zelo prizadevali, da bi tenis našel svoje »mesto pod soncem« v Kidričevem, toda interes je bil premajhen, tako da eksistira tenis zdaj samo kot rekreacija.
Še manj interesa je med mlajšimi zbudila košarka, tako da je veliko vprašanje zanjo nadaljnji obstoj. Ko so se začeli lepši dnevi.Jso vsi zapustili zaprte prostore in košarka je skoraj pozabljena.
Moram povedati še besedo dve o odbojki, ki je' zelo popularna med našimi delavci in skozi vse leto odbojkarska igrišča me mirujejo.	V. V.
____________________________________ Ah ne, na tako lestev pa ne
grem!
PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI - PRENOSI
PREPREČUJMO
NESREČE
(Prenos s L strani) sanih osebnih zaščitnih sredstev. To je tretje pravilo.
Velika, in tudi nepričakovana, nevarnost preti od politja z lugom, ki je ponajvečkrat še vroč. Netesnost cevovoda, prirobnic, črpalk lahko v trenutku povzroči obrizg z lugom. Zato morajo imeti tisti, ki delajo v objektih, kjer preti nevarnost politja ali obrizga z lugom, predpisana osebna zaščitna sredstva in jih tudi uporabljati. Pri vseh obhodih, pregledih in popravilih naprav in strojev, po katerih se pretaka lug, moramo brezpogojno uporabljati predpisana osebna zaščitna sredstva. To velja tudi pri delih s paro, plinom in kislinami.
Zaradi nepazljivosti lahko nastanejo nesreče pri delih z raz-taljeno kovino, žlindro in talilom. Posebno nevarno je uporabljati vlažno orodje in material. Voda povzroča v dotiku z razžarjenim materialom eksplozijo in s tem možnost obrizga, lahko pa tudi povzroči veliko škodo. Zato moramo pred vsako uporabo orodje in material vest-
no pregledati, če ni vlažno oziroma mokro. Pri vsakem delu na elektrolitskih pečeh, livni-ških pečeh moramo uporabljati predpisana osebna zaščitna sredstva.
Dobro postavimo in pritrdimo predmete za obdelavo
Če nismo dobro postavili in pravilno upeli predmet, ga tudi ne moremo varno obdelovati. Ali se ni že večkrat pripetilo, da so se delavci težko poškodovali prav zaradi tega, ker v naglici niso dobro postavili in upeli predmeta v stroj, pa je predmet med obdelavo spremenil svojo normalno smer vrtenja. Na oko malenkost. Malenkost je tudi, da z delovne mize odstranjujemo kovinske ostruž-ke z golo roko, čeprav se je pri takem delu že veliko delavcev resno poškodovalo.
Pogonski jermeni vseh vrst, sklopke, vrteči se predmeti so večkrat vzrok nesreč
Nepravilni postopki z jermeni so lahko vzrok težkih nesreč.
Okrog njih se ne sme motoviliti, dokler ni stroj zaustavljen in se ni popolnoma umiril.
Vsa pogonska sredstva, Jermeni,- sklopke, zamašnja kolesa, z eno besedo, vse, kar se vrti, mora biti tako zavarovano, da jih ni moč doseči med pogonom in da v primeru demoliranja ne morejo poškodovati delavcev.
Strojev, ki nimajo varovalnih naprav, ne smemo spustiti v pogon.
NAŠ INTERVJU
. (Prenos, s 4. strani) posamezniki. Vsekakor moramo najti pametno ih ustrezno rešitev!
• KAJ MENIŠ GLEDE PREDVIDENEGA SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV OZIROMA KAJ JE BILO PO TVOJEM DO SEDAJ NAJBOLJ POMANJKLJIVO IN ČEMU BI MORALI SPDE POSVETITI NAJVEČ POZORNOSTI? .
Vprašanje delitve osebnih dohodkov je èno izmed najbolj kritičnih točk ne samo y naši ■delovni skupnosti, ampak skoraj po vsej Jugoslaviji, saj še vedno ni uspelo najti tiste prave formule, s katero bi naše neposredne .proizvajalce zainte-
resirali za to, da 'bi dosegli čim večjo proizvodnjo, saj je edino to .osnova za izboljšanje delitve osebnih dohodkov in dviga življenjskega standarda vsakega člana kolektiva. Trdim, da sedanji pravilnik, ki je v veljavi, ni pdkaizal skoraj nobenega zanimanja našega proizvajalca tako za kvalitetno 'kot tudi kvan-titetno proizvodnjo, saij se skoraj prav nič ne razlikuje od prejšnjih pravilnikov, ko je bila ura dinar, sedaj pa je ura — točka — dinar. Ob razpravah za sedanji veljavni pravilnik je bilo poudarjeno, da too točka imela vrednost po realizirani proizvodnji, toda sedaj .vidimo, da ni tako, kajti vrednost točke je vedno enaka, ne glede na izvršeno proizvodnjo, za kar sodim, da ni niti malo izpodbud-no za našega proizvajalca, saj| se namreč teorija v času priprav za novi pravilnik ni po-; zneje sploh spremenila v prakso.
Prepričan sem, da imajo vsi naši člani kolektiva trdno voljo do dela, .vendar pa moramo to vsekakor pozneje izraziti v njihovih osebnih dohodkih, tako da bi res prišlo enkrat do izraza pravilo, da bi naj bil zaslužek vsakega posameznika po njegovem vloženem delu, kar je tudi najbolj pravično.
Menim, da bodo morali, vsi člani SPDE oziroma prek njih vsi člani .kolektiva aktivno sodelovati v sedanjih pripravah za novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, kajiti brez aktivnega dela vsakega našega proizvajalca ne ib orno dosegli prav nobenega uspeha!
• ODNOSI MED PROIZVAJALCI V DELOVNI SKUPNOSTI SO ZELO VAŽEN DEJAVNIK ZA USPEŠNO PROIZVODNJO. ALI SI PREPRIČAN, DA JE V NAŠEM KOLEKTIVU VSE V REDU?
Popolnoma soglašam, da so medsebojni odinosi v vsakem kolektivu (zato tudi v našem) eden izmed važnih elementov za napredek vsake delovne organizacije, kar je seveda tudi praktič-
no dokazano, čeprav seveda ne bi mogel reči, da so pri nas ti odnosi na najboljši poti, vendar ni tako kritično, da ibi imeli bi-
-siven-Affiliv-na proizvođnjo. Vse-■kakor pa bi morali- . predvsem medsebojni odnosi med inadre-^" j enimi in podrejenimi biti na taki ravni, kot bi to naj bilo v današnjih pogojih gospodarjenja.
To namreč .pomeni, da je potrebna tesna povezanost med vodstvom delovne enote in proizvajalci vsake delovne enote. Sicer pa je o tem bilo že precej povedanega. v naši delovni skupnosti in zaradi tega nimam bistvenejših pripomb oziroma predlogov.
• S KAKŠNIMI TEŽAVAMI SE NAJVEČKRAT SREČUJETE V VAŠI DELOVNI ENOTI, BODISI PRI PROIZVODNJI ALI PRI SAMOUPRAVLJANJU?
Mislim, da .težav ne manjka v nobeni delovni enoti, zato tudi ne v naši. Vendar pa bi omenil nekaj, kar je zame zelo pomembno in seveda važno za vse nas oziroma za našo proizvodnjo. Mislim na ,maše .Strojne naprave, .predvsem parne kotle in turbine. Mi vsi vemo, da obratujejo te naprave že dolgo let in. da prav zaradi tega niso več zmožne dati od sebe tistih kapacitet, ki jih zahteva naša proizvodnja. Posebne težave imamo seveda takrat, ko je čiščenje parnega kotla, ker se v. tem času zmanjša proizvodnja pare za 50 “/o, s tem pa seveda nastopijo delno problemi v delovni enoti 'glinice. Sicer ne vem, kakšne bodo nove naprave v glinici (vparilniki), vendar me vseeno zanima, če bodo v prihodnje naše naprave v kotlarni še zmožne prenesti take obremenitve, če smo dejansko brez rezerv. Morda gledam na to preveč črno, vendar je to pač trenutno tako. Glede težav v samoupravljanju pa menim, da so nedvomno popolnoma enake težavam v .vseh drugih delovnih enotah!	M. F.
ZA VARNO DELO SO POTREBNE, NE SAMO DOLOČENE MERE PAZLJIVOSTI, TEMVEČ JE
POTREBNO VZETI V OBZIR TUDI:
vpliv nevarnosti na določene delavce