Stev. 60. V Ljubljani, v sredo, dne 14. marca 1906. Leto xxm Velja po pošti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13'— ~ 650 220 za ?etrt leta „ za en mesec „ V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— „ 10'-„ 5-„ 170 za pol leta P za četrt leta za en mesec Za poSHj. na dom 20 H na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): . . 13 h . • 11» za enkrat za dvakrat . . . za trikrat . , . za ve? ko trikrat 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvoriSife nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list zo slovenski narod Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Novi Hurz pri »Domovini". S Štajerskega, 13. marca Odkar je konzorcij «Domovine« sprejel v službo dijaka Vek. Spindlerja, nima več toliko vpliva na smer lista, da bi ostal polovičarski, kakor v prejšnjih letih. Novi urednik si sme privoščiti napad za napadom na katoliške stvari. Mogoče da so še udje konzorcija zase katoliški možje, ki se ne sramujejo svojega katoliškega krstnega imena, toda »Domovino« moramo presojati tako, kakor se kaže v javnosti. In kot tako jo moramo obsojati iz slovcn-sko-štajerskega političnega stališča, ki je bilo in mora ostati na krščanski podlagi. Ce nastane na Štajerskem »kranjski« razdor, naj nihče.ne očita štajerski duhovščini, da je kršila štajersko »slogo«. To krši in razdira »Domovina« s svojimi napadi na vero in krščanske politike drugih dežel. »Slovenec« je že prinesel nekaj vzgledov. Za zdaj le še par slučajev. Kar store kranjski »svobodomiselci«, to prinaša debelo tiskano, kakor n. pr. Hribarjev predlog za občno volilno pravico, dočim prinaša enak predlog katoliške stranke malo tiskano, dasi je znano, kako klavern je bil nastop kranjskega liberalizma v tem oziru. V poročilu o volilnem redu za Tirolsko pa dostavlja: »Prav žalostna slika splošne in enake volilne pravice v deželi, kjer vlada »duh krščanstva«. Zakaj ni raje prinesla z »Domovino« žalostne slike kranjskih liberalcev? V svoji prilogi »Slovenske* Pravice« pa »Domovina« kar naravnost uči liberalizem ali svobodomiselnost, kakor se izraža. V čem je svobodomiselnost, se vidi iz stavka v drugi številki »Slovenskih Pravic«: »Neumen kmet misli, da je vse čisto zlato, kar čuje človek v gostilni ali na prižnici«. Temu »neumnemu« kmetu hvali svobodomiselne Ricmanjce, ki so bili tako »umni«, da so šli »proč od Rima« ter ne dajejo svojih otrok krstit, svojih odraslih cerkveno poročat ter mrličev cerkveno pokopat. V čem je svobodomiselnost »Domovine«, se vidi dalje zlasti iz tega, da imenuje krst, ki ga je dal podeliti škof dr. Sta- dler Turku, ki se je celo prostovoljno za to odločil, »nasilni krst«. In svobodomiselna »Domovina« imenuje svojo prilogo »Slovenske Pravice«; zakaj je ne imenuje »Turške« ali »Odpadniške« Pravice?! — Še več. »Domovina« imenuje upor katoliškega francoskega ljudstva proti znanemu inventariziranju, t. j. ropanju cerkvenega premoženja »duhovniški punt«. Kar po-hrustala bi »Domovina« te francoske duhovnike, ki »so uprizorili pravi punt«. Vse to se čita tudi iz sledečih vrstic »Domovine«: »Padec tega ministrstva (Rou-vier) ni nikogar presenetil. Rouvier je padci, ker je proti duhovskemu puntu nastopal preveč obzirno«. Dovolj teli liberalnih paberkov iz »Domovine«. Kdor jo čita, ve, da je liberalna. Čudimo se tedaj, da še celo neka-kateri duhovniki sodelujejo pri »Domovini«. Zakaj je n. pr. v 25. številki »Domovine« priobčil neki duhovnik članek o katoliškem zakonu v obliki odprtega pisma? Saj je stališče »Domovine« bilo že znano iz njenega klobasarjenja o zakonu, celibatu ter dr. Scheicherju. »Domovina« je za razporoko in za »svobodno šolo«, proti katerim stvarem zdaj katoličani zborujejo. Saj »Domovina« ne sme biti za katoliški zakon, če stari liberalec Ferjančic na Dunaju pravi, da mu je razporoka simpatična. Ali morejo mladi liberalci drugače čvekati ? »Domovina« ie «Slovenski Narod« in rajni »Rodoljub« na Štajerskem. Katoličan ne sme takih listov podpirati. Mlademu uredniku »Domovine« pa smemo biti hvaležni,da nam je tako odkritosrčno izdal »Domovinin« liberalizem ali radikali-zem, kakor bi ga menda po najnovejšem kroju sarn imenoval, dočim pravi »neumnemu kmetu«, da je to svobodomiselnost. DeSntnTvolivni reformi v državnem zboru. Četrti dan. Prva povodenj razprave o voliv. reformi je upadla, vode so se zopet stekle v struge, občinstvo na galeriji se dolgočasi in poslanci raznih strank delajo načrte za kulisami ali polagajo mine, ki naj vržejo v zrak vlado ž njeno volivno reformo. V žepih mnogi stiska- jo pesti, ker ne upajo v zbornici odkrito z besedo na dan. Le zastopniki veleposestva dr. pl. Grabmayr, grof Dzieduszycki in grof Sylva-Tarouca so z odprto čelado stopili na bojišče za svoje »stare pravice«. Tudi danes, četrti dan razprave o volilni reformi, niso navajali govorniki pravihj stvarnih, utemeljenih razlogov proti splošni in enaki volivni pravici. Edini poljski poslanec dr. Olabinski je ' vzbujal več pozornosti, ker je kot demokrat j skušal omiliti govor svojega načelnika grofa Dzieduszyckega. Več življenja bode v zbornici jutri, ko pridejo mej drugimi na vrsto poljski soc. ■ D a s z y n s k i, češki narodni socialist K I o-fač, dr. Stranski in, kakor se govori tudi baron Gautseh. Prvi današnji govornik je bil: Dr. Lemisch. Sedanji zastopnik pete knrije na Koroškem, dr. Lernisch, je odkrito izpovedal svoj politični program. V prvi vrsti je luid protiv-nik nemškim in slovenskim »klerikalcem« na Koroškem. Nemški »klcrikalci« so enkrat izdali svoj rod, ker niso glasovali za nemškega liberalnega kandidata. A dr. Leuiisch jc dober kristijan in kot tak rad odpusti nemškim konservativcem, ako v bodoče volijo njega ali enega njegovih somišljenikov. Vladni načrt volivne reforme mu že zato ne ugaja, ker Nemci v Avstriji ne dobe vsaj dve tretjin mandatov. Tudi kot naprednjak ni zadovoljen z načrtom. Straši ga mogoče slovansko-klerikalna večina v zbornici. Na-zadnjaki so pa po njegovem mnenju Mlado-čehi, nazadnjaki so socijalni demokrati. Kamor obrne oko tam se mu mrači nebo. Res je hudo, če človek ne razloči barv. Dr Lemisch obžaluje, da Judje ne dobe posebne kurije ter se pomešajo med Nemce, Celic in Poljake. Tudi dober A v s t r i j e c je dr. Lemisch. Zatajil, oziroma obsodil je svoje politične prednike, ki so se desetleja vprezali v mažarski voz. Ta voz se jezvrnil. Da ga spravijo na tir, je baron Gautseh predložil volivno reformo. Z enim udarcem hoče, kakor tudi dr. Lemisch, baron Gautseh pobiti dve muhi — pardon — dva nasprotnika: Mažarsko koalicijo in nemški srednji stan v Avstriji. I3aron Gautscli je torej novodobni Herkul. Samo prenagel je baron Gautseh. Kar čez noč je napravil fotografijo Avstrije, zato je slaba. Tudi dr. Lemisch prizna, da je slab sedanji parlament, in da je nemška ustavoverna stranka ustrelila velikega kozla, ko je v drž. zakon leta 1867 vtihotapila slaboznani § 14. Torej tudi dr. Lemisch je mnenja: Der Kčinig absolut, wen er meinen Willen tut! Sicer pa bi se tudi dr. Lemisch sprijaznil z volivno reformo, ko bi povsem ugajala Nemcem. Toda vlada je izročila Nemce Slovanom in soc. demokratom. Zato bode bodoči parlament še slabši , še klavernejši od sedanjega. Naravnost posmehljiva, zaničljiva, da ne rečem smešna pa je trditev dr. Lemischa, da Slovani Nemcem vse vzemo. Za božjo voljo, dr. Lemisch je rojen in živi na Koroškem! Dobra tretjina prebivalstva jc še vedno slo- venska, in dobi od 10 mandatov morda enega. In še to je dr. Leniischu preveč. Priznal pa je sani da je vlada skoraj vso volivno geometrijo na Koroškem napravila po načrtu njegove stranke. In če dr. Lemisch trdi javno, da koroški Slovenci raje volijo nemškega poslanca, zakaj pa razkosajo koroške Slovence kar v osem volivnih okrajev? Dr. Lemisch tudi odločno zanikuje, da hočejo on in tovariši ponemčiti slovenski narod na Koroškem. Le iz usmiljenja in milosti ti mogočni nemški gospodje vsiljujejo kroškim Slovencem nemške ljudske šole, nemško kulturo. Mi pa pravimo: Bog nas varuj takih prijateljev! Da ta nemška usmiljenost le milo rečeno hinavska, potrdi dr. Lemisch sam, ko v isti sapi zatrjuje, da gine leto za letom slovenski rod na Koroškem. Cez slovenske grobove naj se razlije nemško morje in na slovenskih gorah naj sloni n e m š k i m o s t od Severnega morja do A d r i j e. Ipsissima verba dr. Lemischa. A tu vgleda pred seboj dva ital. poslanca iz Trsta. Za trenotek je v zadregi, kajti Italijane še vedno štejejo Nemci med »kulturne« narode, in dalje jim morda Italijani še vedno v zbornici priskočijo na pomoč proti Slovanom. Zato jih dr. Lemisch lepo pouči: Lasajte se s Slovenci in Hrvati, toda gorje vam če silite na nemško posest. In nemška posest jc vsa Avstrija, le južni košček Tirolske bi Nemci za sedaj še pustili Italijanom. Na Cialicijo in Dalmacijo je dr. Lemisch pozabil v »ognju boja«. Pripomnim še, da se dr. Lemisch strinja s splošno, ne pa z enako volivno pravico. Tudi je dal razumeti, da bi ga hudo ujezilo, ko bi član nemške ljudske stranke sedel poleg barona (iau-tsclia na min. sedežu. Vprašanje je le, ali bi v resnem in ugodnem trenotku dr. pl. Der-schatta prosil dovoljenja dr. Lemischa. Sicer pa se nočemo vtikati v tuje prepire. Dr. Pergelt. Mož je vzrastel v nemški liberalni stranki in v političnih bojih na Češkem. Naravno je torej da s tega tesnosrčnega stališča presoja razmere v Avstriji in volivno reformo. Splošne in direktne naj bi še bile volitve za državni zbor, toda enake ne. Za to svojo trditev, navaja že stokrat obrabljene fraze o nemški kulturi, nemški zgodovini Avstrije, nemški davčni moči itd. Nemška kultura! Zakaj pa se ustavljate češki in slovenski univerzi, češkim, poljskim in slovenskim gimnazijam? Zakaj nam usiljujete celo nemške ljudske šole? In davki! Kdo pa more sploh ločiti indirektne davke po narodnosti? In če Nemci v istini plačujejo polovico osebne dohodnine, to ni šc pravo merilo za razdelitev davkov. In k r i u i voda. Kdo pa plačuje največ krvnega davka, kdo daje državi največ vojakov? In naravnost neslana jc že tolikokrat prcmleta fraza, da so Neinci ustanovili državo, in jo tudi vzdržujejo, kar je danes zopet trdil dr. Pergelt. Ako je taka trditev najmanj smela in pretirana o nekdanji habsburški državi, je naravnost smešna o sedanji Avstriji, po bitki pri Kraljevem Gradcu in Sadovi. Tudi dr. Pergelt je privlekel na dan dolge vrste številk, s katerimi LISTEK. Nova srbska himna. Srbski ministerski svet je odobril za srbsko himno sledeči tekst Alekse Santiča: Bog, na polja, na dobrave Iij nam solnca nebeški sijaj! Zmage, vencev, nove slave kralju in rodu srbskemu daj! Z vero očetov, ki so prostosti kri žrtvovali, vžgi nam srce; Da nam pred svetom v dedov svetlosti slavno ostane srbsko ime! Kakor prežene po dobi viharni mavrica svetla z neba mrak, v srbski kroni kamen žarni srbske svobode bodi znak! Naj beli orel zbudi, oživi se in nove slave da nam plod; z Avale sinje v višavo spusti se — slogo naj sveto varuje rod! Po smrti. Spisal P. I. Vencelj Plahuta, mladi grajski vdovec, je sedel v široki dvorani prvega nadstropja svojega samotnega gradu. Gledal je proti oknu tja na konec vrta, misli so bile nejasne, vlačile so se po duši kakor megle, kadar pride jesen in se zniža nebo tako zelo, da bi ga človek dosegel z roko. Niso prijetne tiste megle, ki se vlačijo pod nizkim jesenskim nebom, kakor tudi ne misli, ki so se plazile po izpraznjeni duši. Čudno je bilo v srcu, pusto je bilo, kakor v izbi, kjer je ležala bolna mati, zdaj pa je umrla nagloma, odnesli so jo in pokopali. Še stoji postelja v izbi, še ni na novo pregrnjena, še stoji mrtvaški oder, ugasnjena sveča še stoji v motno bliščečem svečniku. Jesen je bila zunaj — tisti čas, ko je nebo nizko, da bi človek stegnil roko in ga prijel. Mrak je prihajal in tako jc bilo, kakor bi prihajala žalost v deželo. Tako je bilo, kakor bi se bližal v tistem hipu grenkega slovesa žalostni čas, treba bi bilo poseči v roke, posloviti se od veselja, od sreče, od zale ne-vestice, zadnjič ji poseči v roko, poljubiti rosne oči, vse uboge in drhteče ustnice... Vencelj Plahuta je gledal pri oknu stoječ — tja proti koncu vrta in jc mislil na svoje življenje, na tisti kratki čas od zune do jeseni. Ni bilo prej življenja, bilo je le samotarenje, in ne bo poslej življenja, samotarenje bo, žalostno umiranje. Tako je bilo vse kratko, komaj je minil tisti dan, ko jc peljal nevesto na grajščino, komaj ji jc dobro pogledal v oči, že so se zaprle in na mrtvaškem odru je ležala lepa in mlada grajska gospa. Vencelj Plahuta je stal pri oknu in jc gledal proti koncu vrta. Jesen jc bila v deželi, nizka megla se jc plazila po tleli, zapihalo je od severa in jc zašumclo po drevju. Listje se je vsulo, polsuho in preperelo, zaplesalo je Sieui megle, zbežalo je do! proti dolini. Tam na koncu vrta jc stal kostanj, samoten in ža- losten je stal, pol gole veje je stezal v mrak, pod njim je stala klop in na klopi je ležal bel pes. Mirno je ležal, nič se ni ganil, ampak če je prišel človek mimo, je videl široko odprte velike oči, vse solzne, zroec v daljavo. Iu to je bil pes pokojne grajske gospe in to je bil kostanj pod katerim jc presedela toliko ur. Plahuta je gledal in žalost v njegovem srcu se je množila. Gostejši je bil zunaj mrak, zganilo se jc pod kostanjem, sedelo je tam gledalo v dolino. »Ona je ... Ze se je bil storil temen večer in Plahuta je šel in je pogledal pod kostanjem. Na klopi je ležal beli pes popolnoma mirno, samo velike črne oči so bile široko odprte in vse solzne so strmele v daljavo. Plahota jc prijel psa za ovratnik, s sabo ga jc peljal in ga jc priklenil v veži. Potem je odšel v veliko dvorano, sedel je za zofo in jc strmel pred-se. Zdaj je bilo otopelo žc od žalosti potrto srce, na obrazu ni bilo ne veselja ne tožbe, bledo lice jc strmelo v črno noč. In se je oglasilo zunaj, pes jc cvilil v veži, kakor bi jokal, se jc čulo. Ni bilo pasje cvilenjc, pravi jok je bil in Plahuta jc pomislil, je hotel dokazati, da se Nemcem krivica godi. Nemci v Pragi ne dobe poslanca; v Budeje-vicah živi poleg 15.000 Nemcev tudi 23.000 Cehov; Ti dobe poslanca, Nemci ne. (Češki posl. Skala kliče: Zakaj pa dunajski Cehi ne?) Dr. Pergelt konečno Italijane vabi v svate, Cehom ponuja roko v spravo, ako priznajo Nemcem prvenstvo v državi. Dr. Bennati. Italijanski poslanec dr. Bennati je danes polomil nekaj sulic za svoje brate v Istri. Tudi ta govornik je razkladal svojim poslušalcem italijansko kulturo, zgodovino in druge lepe stvari, ki jih po njegovi trditvi nimajo Slovani. A mi sodimo, da mnogo več avstrijskih Italijanov pozna Garibaldija, nego Danteja. Sicer pa upa dr. Bennati, da jim Nemci v odseku pomagajo predrugaČiti vladni načrt. Dr. Menger je preveč kozmopolit, da bi na svoja stara leta točil solze zaradi »izgubljene nemške hegemonije«. Poleg tega je še njegov bližnji sorodnik v Gautschevem kabinetu. Njegova politična pesem je: Lepa iu potrebna bi bila narodna sprava v Avstriji. Samo tega ne ve, kako bi bila mogoča. V mlajših letih je dr. Mcuger drugače govoril. A danes vidi, da se zemlja še vedno suče okoli solnca, četudi so Nemci že 1. 1879 izgubili absolutno večino v Avstriji. Dr. Glabitiski jc poljski demokrat, in kot tak zagovornik splošne in enake volilne pravice. Videlo se mu je, da ni povsem zadovoljen z govorom grofa Dzieduszyckega, ki je minoli teden zagovarjal privilegije veleposestva. Sicer pa meni dr. Gabinski, da se bodo Poljaki sprijaznili s časom tudi s splošno iu enako volilno pravico, ako Galicija dobi več poslancev. Dr. Straucher je bil danes zadnji govornik. Cital je dolgo razpravo o Židih. Kot žid zahteva za Žide posebno kurijo. Zidjc v Avstriji, katerih je nekaj nad 1,200.000, naj volijo sami svoje poslance. Iu zahteva jih vsaj 6. No, saj je danes v zbornici najmanj 20 Židov, ki se menda ne sramujejo svojega pokoljenja. Čudno, da ga ni poslušal nobeden žid, pač pa znani češki antisemit Brezno v sky, ki je vedno delal dovtipe in Straucherju dajal priliko, da je v »potu svojega obraza« končal svoje predavanje. Grozno nesreča v rudniku Courričres, Včeraj dopoldne ob 11. je b i pogreb 38 ponesrečenih rudarjev. Izprevodu na čelu je korakal ararški šk. f z duhovščino. Dre godbi sta igrali žal >st'nke Za vsako krsto so korakale rodbine ponesrečencev. Pogled na izprevf d je bil srce pretrtsuioč Plmove svetilke sa bile ovite v črno eukno Minister Dubief je tolažil svojce ponesrečenih ru darjev. Soc. dem. poslanci so dolžili družbo in oblasti, da so oni p<9vzročili nesrečo. L'ud stv« je razburjeno kričalo: „Proč z morilci in z izkoriščevalci"! V j*kov je bilo 4000. L? s težavo so izpraznili pokopališke Neki nadzornik je izjavil, da je gotov« v jami še veliko živih rudarjev skritih po kotih, ki b^do umrli od lakote in zaradi pumanj kanja zraka Ponesrečeni rudarji so zapustili 6000 otrok! Veliko ogorčenje povzroča izjava nadzornika cournerskih rovov, di je pred tremi tedai že obširno poroča! prefektu, kako težak je zrak v courrierskih rudnikih. Na poročilo pa prtfekt niti odgovoril ni. Tudi inženirji so zahtevali, naj prenehajo z deli v rovu št III taliko časa, da omeje požar ! v jami. A ravnatelj je odklonil zahtevo in-J ženirjev. Prefeki in ravnatelj se brsta za-j govarj Ia pred sodiščem Moštvo nemškega j rešilnega oddelka izjavlja, da so bila pro i metna sredstva zastarela in nadzorstvo ne zadostno. Natančnega števila ponesrečencev ne morejo določiti. Poleg 1090 ponesrečen h ru dariev je ponesrečilo tudi 120 konjskih i hlapcev. V rovu št. III je včeraj še trajal požar. R«v nameravajo zasuti in tako zadušiti po-j žar. V rovu je 44t delavcev, ki so gotovo i že mrtvi. Odpuščen iz službe je glavni in- : ženir cr>urrriers'lony! predlagati več šaljivih predlogov, da bi razpustil kraljev komisar odbor. — Med drug'mi namerava pred'agati, naj se imenuje za bu-dimpeštanskega častnega meščana tudi kra Ijev komisar Ru'nay, češ, da je bil tudi Haynau budimpeštanski čas*ni meščan. V Miros Vrtsarbe!y je došsl včeraj kraljev komisar Vozary. Pričakovala ga je na kolodvoru častna stotnija, ulice so bile zastražene po vojakih, orožnikih in policiji. Mesto je bilo mirno. Zaprli so neko žensko, ker je metala jajca na komisarja. Vojno ministrstvo je sklenilo, da se po okrajih ogrske krone pozovejo na vojaške vaje rezervisti od 23 aprila do 5 maja, a nadomestni rezervisti od 7. do 18 maja. Nove volitve na Ogrskem? Budimpešta, 13. marca. Vsi organi koalicije naznanjajo, da bo vlada razpisala nove volitve dne 12 aprila in da bo od 12 aprila do dneva volitev le 10 dni. Vladni organi pravijo, da se vlada glede volitev še ni odločila. F e j e r v a r y pojde te dni zopet na Dunaj, da poroča cesarju. da je to mogoče ona. V veži jc,strah je revice, ko je tema tako gosta in veža tako dolga in brezdanja. .. Vstal jc mahoma, prižgal je svečo in jc šel po stopnjicah dol. Tam v kotu je cvilil privezani beli pes, gledal je s prosečimi solznimi očmi in Plahuta je pristopil in ga odvezal. Pes je odšel čez vrata, Plahuta je pogledal za njim in jc videl, kako je odšel tja pod kostanj, kako ic legel na klop in je gledal v dolino. Pusta je bila tista noč, močna sapa jc tulila zunaj, šumelo jc drevje in ko je bila ura polnoči, je zajokalo zunaj zelo pretresljivo. In neprenehoma jc potem jokalo do jutra in Plahuta je bedel vso noč in ni imel miru. »Pes je, po njej joče ...« Vstal je, hodil jc od okna do vrat, zunaj jc cvililo, jokalo zelo žalostno. »Nc da miru, spominja neprenehoma in mori srce ...« In proti jutru jc sklenil iu storil. Sklenil je in vbil belega psa. »Nc bo toliko spominov in ne bo jokalo več, noči bodo mirne ...« II. Drugo noč pa je bilo tiho. Več ni jokalo zunaj, sapa jc bila mirnejša. Samo redko ke-daj je zašumelo po kostanjih, zganile so se dolge in žalostne veje, padli so na tla zadnji orumeneli listi. In proti polnoči so sc razšli oblaki, pokazalo se je nebo in zvezde in po- sijala je luna. Posvetila jc v sobo in Plahuta jc vstal in je stopil k oknu. Zdelo se mu je, da je tista noč zelo čudovita, po vrtu hodi ona in ob njej stopa beli pes. Stal je pri oknu in jc gledal, lu tam na koncu jc stal samoten kostanj, žalostno jc ste-zal veje, sence pod njim so bile nemirne in plašne. In sta prišla po rebri gor — ona in pes. In pes je bil po glavi ves krvav od udarca, kadila sc jc vroča kri, tekla je po ušesih dol, po očeh, da so bile vse zakrite velike črne oči. In nična roka je bila krvava od te krvi in njena obleka. In sta sedla tam pod kostanj in ona jc vzela psa v naročje, z belim robcem je brisala z glave kri. ki je tekla curkoma in hujše in hujše . . . »Nc morem gledati, oprosti, greh sem storil . . .« Plahuta se jc obrnil stran od okna, sedel jc na zofo in jc zakril z rokami obraz. »Vse uničim, kostanj, klop, zakaj strašno jc . . .« Roke je tiščal na obraz, vse obupano jc bilo srce, vsa divja je bila duša. In ko sc ic storil dan, so podrli hlapci klop, posekali so kostanj in so ga odpeljali v dolino. Samo šc štor jc ostal tam, širok je bil in močen in tudi tistega so izkopali in odpeljali. lil. In tretjo noč ni bilo ničesar več. Daleč tja se jc videlo po dolini, ni zadrževal kostanj pogledov, ni cvilil na klopi ranjeni pes. Plahuta pa je čakal, da pride pozna ura in zelo mirno je bilo njegovo srce. Čakalo jc nestrpno, zakaj vedel je, da zraste kostanj še tisto noč tam na koncu vrta, da bo stala pod njim klop in bo prišla ona vsa krvava od težkoranjenega psa. In čakal je pri oknu in jc pričakal. Ko je bila ura enajst, jc pričel rasti kostanj in jc zrastel mahoma. Mlad je bil, svež, kakor na spomlad, ptiči so letali po njem, peli so, kakor kadar pride v deželo mc-sec maj. Klop se je dvignila iz tal, prišla je ona v čisti, beli obleki in je sedla in veselo je priskakal za njo lepooki beli pes. Skakal je, mahal jc s košatim repom, lajal je od veselja, valjal sc 'jc po tleh in se je vspenjal v njeno naročje. Plahuta jc gledal s široko odprtimi očmi, bled je bil obraz, čudno čustvo jc preplavljalo srce. »Greni«, sc je predramil naenkrat in sc je domislil. »Grem . . . križem svet . . .« Vstal jc, hodil po sobi napravil !se jc in odšel. Videli so ga ljudje , in zdel se jim jc čuden. Izginil je bil nagloma, niso ga videli nikoli več in govorili so čudno o njem. Nekateri, da si jc vzel življenje sam, drugi, da jc umrl od žalosti, tretji, da je zblaznel . . . Zadnje pa jc bila menda resnica . . . Glagolica. Zagreb, 13. marci. Neki hrvaški listi poročajo, da sv. oče izda o Veliki noči odlok glede glagolice. Srbija. Novo srbsko m nistrstvo se predstavi danes skupščini in namerava takoj pričeti nova pogajanja z A'stro Ogrsko Danes zasliši min. predsednik dr. V u j i <5 a , da mu sporoči instrukcije za nova pogajanja z A/stro Oursko Vu i<5 namerava jutri zopet odpotovati na Dunaj. Srbija naroči nove topove pri francoski tvrdki Creuzot, dasi je izjavila svoj čas srbska komisija, da so najboljši topovi avstrijske Skadove t«rdke. Vojaštvo na Kitajskem v zadnjem času silno napreduje. Biti se je da se bo mogla Kitajska v doglednem času Evropi tako zoperstavit1, kakor je to storila Japonska. Na Kitajskem je vojaška služba urejena po evropskem načinu in vsak zato zmožen Kitajec mora služiti tri leta kot vojak. Voiaštvo je razdeljeno v divizije in od leta 1905 do 1922 mora biti teh skupno število 36 To je najnovejša naredba in je v provinciji Čtli že vpeljana Tako vreiene čete mislij* postaviti najprej po obi-lah Za vzgojevanje častnikov obstoja okoli 25 šol nižje vrste, podobnih našim kadet-nim šolam, po katerih se uči do 3300 mladih Kitajcev. Razuuliivo je, da je nižjih častnikov preveč in da oride samo del gojencev vsak« leto do službe. Tudi za vzgojevanje višjih častnikov imajo več vojaških akadem j in eno šolo za taktiko in strategijo. Vojaška reorganizacija Kitaiske je prvi korak k državni in gospodarski avtonomiji. Moderniziranje Japonske samo vzpodbuja Kitajce, da napredujejo v teku časa in da dosežejo s požrtvovalnostjo tisto, kar so bili zamudili. Maroška konferenca. Francoski odposlanci dvomijo, da se doseže sporazumljenji msd Nemčijo in Francosko o bančnem vprašanju. Nemčija je voljna spreieti avstrijski policijski načrt, Španca in Francoska pa ugovariatJ, da iz-roče organizaciio in nadzorstvo policije generalu tretje velevlasti. V Stryko u je bil boj med Mirianisti in katoličani. Marianisti so ubili pet katoličanov. Torpedi za Italijo. Reka, 13 marca. O i tu je bilo odposlanih 100 torpedov v Italijo. Rusija. (Jani plemstva se sklenili sklicati v Moskvo kongres ruskega plemstva. 11 Helsingsforsa poročajo: Nameravane splošne stavke skoro gotovo ne bo, ker se delavstvo izjavlja proti njej. Japonske čete v par dneh popolnoma zapuste Mandžurijo in bo dežela tako zopet trgo/ini odprta „Times" poroča, da je izšla brošura, ki poživlja, naj pomore vsejude v Rusiji. Brošuro je založila baje policija, je cenzurirana in trdi, da vodi Witte revolucionarne jude. V Peterburgu so oboroženi roparji ukradli iz monopolne žganjarne blagajno in pobegnili. Dnevne sanice. Rokovnjaški papež redivivus. »Slovenski Narod« z največjo surovostjo kaže, da je naj-zagrizenejši nasprotnik cerkvenega zakona. Svoje surovosti to pot stresa tudi na ženske, ne da bi g. dr. Triller količkaj »zarudel sramu in ogorčenosti«. Včeraj »Narod« upije, da glede zakona cerkve ne bo n o-b e n č I o v c k vprašal. Na tem stališču stoji morda gospod Malovrh, ki z ločeno žensko živi, nasprotnega mnenja pa bo morda celo precej članic liberalnega »Splošnega ženskega društva«. Malovrh upije, »da cerkev nima nič govoriti« — govoriti ima namreč samo g. Miroslav Malovrh. On postane liberalni jiapcž in bo tiste dame, ki se z »Narodom« strinjajo, kot novi rokovnjaški papež poročal v »Narodovem« uredništvu po starem rokovnjaškem načinu: »In nomine patre, vzemi jo na kvatre, če boljšo dobiš, pa to zapustiš«. Zanimiva »Znanstvena prav da" razbuija sedaj v času najhujše proze tržaško časopisje. Iredentovski „Indipen-dente" se pritožuje, da je tržaški mest. arhiv ves zaprašen in da ni nikogar, ki bi spisal zgodovino tržaškega mesta, kar bi zelo povzdignilo kulturni niv6 kramarskih in prozajičnih Tržačanov. Stvar je pa tale. Arhivar tržaškega mesta je drž. poslanec Attilij Hortis, pesnik, ki rajši kuje hude patrijotične ode, kot da bi brskal po starih folijantih. Mesto mu je v „znanstvene namene podelilo 40000 K., s katerimi Hortis maže svojega Pegaza in pogoščuje svoje veleiredentovske prijatelje Posledica tega je, da Tržačani o zgodovini svojega mesta vedč meni, kot o zgodbah slavnih Benetk in lepe Florencije in da judovska klika slepi ljudstvo. Literarno in znanstveno življenje tržaško je tako borno, da ga v tem prekaša skoro vsako italijansko gnjezdo. Sedaj ob času volitev so pa judje uvideli, da je nevednost njihovih volilcev tako ve lika, da temu treba kar najhitreje odpomoči Odtod znanstvene debate ob času volilne agit?cije. Sedaj bi torej bilo dobro, da mesto zopet podeli pesniku arhivarju Hirtisu 40000 kron s pog jem, da jih ne porabi za volitve, ampak za — zgodovino tržaškega mesta. Tak6 bo menda kmalo konec „črkarske pravde". Knezo-nadškof gospod dr. Frančišek Sedej je bil te dni v Ljubi ani ter danes obiskal ljubljanskega kn -škofi Jegliča in druge svoje znance. Na praznik Marijnega oznanenja ga bode v Gorici v škofa posvetil kot konsekrator njegov osebni prijatelj ekscelenca dr. Lovrenc Majer, škof in c kr. pridvorni župnik dunajski, v pričo ljubljanskega in tržaškega škofa, kot kn,-konsekratorjev. Tržaške volitve. Pri včerajšnjih volitvah v IV. kuriji so bili izvoljeni vsi kandidati iredentovske narodne lib. stranke. Največ glasov je dobil odvetnik Daurant, najmanj voditelj stranke dr Venezian. Izvoljena sta bila tudi dosedanji župan Sandrinelli in dosedanji podpredsednik dr. Venezian. Izmed 2511 volivcev jih je volilo 1791 in so d ibili izvoljeni kandidati 1479 do 1752 glasov. Nameščena sta č. g. Luka Ar b, profesorski kandidat, za kaplana v Višnji gori, in č g. Janez Sever, deficient, za kaplana v B»štanju. — Organista našli mrtvega. Dne 13. t. m. naSli so v gozdu med Siaogo in Jančem mrtvega Jožefa Lavtižar, organista na Jančem. Vzrok smrti je še neznan. — Za kamen dva meseca. Kamen v sobo vigel je hiaptc Janez Tnler v Skofjiloki iz jeze, da ga je gostilničarka iz gostilne odpodila; škode je povzročil 6 K. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. — Zdravje cesarjeve vnukinje Elizabete se vsak dan normalno boljša. — Umrl je v Gorici msgr. Jožef K o š a t K a , dekan praške nadškofe, star 70 let. — Samoumor. 29letna Ana An-doljšek, stanujoča v Trstu, je včeraj popoldne ob 3. uri pila karbolno kislino in umrla. Nesrečnica je zapustila moža in tri otroke. — Zborovanje predsednikov trg. zbornic. Poslanci trgovskih zbornic so danes sklenili v zadevi vladne volivne reforme sklicati k posvetovanju predsednike vseh avstrijskih trg zbornic — Bleško jezero brez ledu-Včeraj dopoldae, sv. Giegorja dan je vsled juga v par urah naglema potonil ves led na bleškem jezeru — Strela po zimi. Dne 12. t. m. ob pol 10 uri zvečer je treščilo v hlev Jožef Klemenčiča. vulgo Matijovc v Topolah nad Selcami. Ubilo mu je pet glav goveje živine. — Zvišana pokojnina je udo-vam drž. uradnikov, ki so pred aktiviranjem mirovninskrga regulativa z 1. 1896 umrli, za 25 odstotkov. — Oddelek ameriškega vojnega brodovja obišče letošnje poletje puljsko tiž-ško m reško luko. — Izložba goveje živine bo dne 22. aprila v Pulju. — Vojaška posadka v Pa-zinu. Kakor čujemo, dobi Pazin v Istri v najkrajšem času stalno vojaško posadko. — Pivovarno v Mengšu bodo razširili. Deta bedo stala čez pol milijona kron. Gotovo mora biti vse do maja. Delo so prevzeli večinoma domači podjetniki. 0 zgodovinskih uzrokih Krščanske demokracije je predaval sinoči v „Slov. kršč. soc. zvezi dr. E. Lampe. Zasledoval jih je v glavnih panogah kulturnega razvoja XIX stoletja: O razvoju vere in znanosti, v državno-pravnih izpremembah in v socialnem razvoju. 1. Začenši z Montalembertom, ki je po revoluciji 1. 1848 z veseljem pozdravljal zmago cerkve nad revolucijo, je predavatelj slikal najprej položaj ob začetku XIX sto letja Cerkveno življenje je bilo razrušeno, vera zasmehorana, enciklopedisti so ometa vali krščanstvo z zasmehom. Restavracija držav se je morala nasloniti zopet na cer- j kev. Od 1. 1848 pa je liberalizem ^ačel po j šolstvu in po literaturi počasi izpodjedati krščanstvo. To je zbuiilo katoliške pisatelje, in danes stoji pred nami velika katoliška znanstvena literatura, ki uči, da si vera in veda nis'a nasprotni, ampak se med seboj podpirata. 2. V državah se je vršil boj revolucije proti absolutizmu. Na Francoskem je ta boj bruhnil na dan z vso silo v veliki revolu : ciji, v drugih državah pa je bil razvoj po-časneji, in vladarji so prišli demokraciji nasproti s tem, da so priznali konstitucionelno vladno obliko. Te prve ustave so bile vse v liberalnem duhu in so sprejele predpra-vice imovitih stanov in so prezirale ljudstvo. A ti višji stanovi naravno izgubljajo svojo moč in važnost, med tem, ko se širi izo brazba in zavest v širokih slojih ljudskih mas. Ti ljudski sloji zahtevajo soudeležbe pri državnem življenju Od tod zahteve vo lilnih reform ki ne morejo prej utihniti, dokler ne pridejo do svoje zadnje točke — do splošne in enake volilne pravice. 3. Socialni razvoj XIX stoletja nam kaže največjo izpremembo v stanovskih ozirih, kar jih pozna zgodovina. Po napredku tehnike in prometa se je razvil kapitalizem, ki je zašel v čisto protikrščansko strujo. Odpor proti njemu je secialna demokracija, ki je istotako vzrasia iz ateizma. V dolgih bojih sta se pa obe nasprotni stranki že precej unesli, in spoznava se, da je treba srečati se obema v neki pravični sredi, da se dobiček dela primerno razdeli med one, ki ustvarjajo nove vrednosti. 4. V narodnem oziru je pomenil absolutizem centraliziranje, ki se kaže' v svoji zahtevi po enotnem državnem jeziku. Jezik ljudstva se je preziral in hoteli so pri nas dekretirati nemščino kot jezik vseh državljanov. Demokratični razvoj družbe je pa povzdignil tudi prej prezirane narode, in konec, ki se mu trajno država ne more ustavljati, je končna ravnopravnost vseh narodov in jezikov. To so zgodovinske korenine krščanske demokracije, ki se pripravlja in je polagoma dozorevala skozi celo XIX. stoletje. Ona združuje v sebi vse, kar so dobrega ustanovile stoletne borbe, in te pridobitve posvečuje s tem, da stavi nad vse načelo krščanske pravičnosti in ljubezni. Ona ;e krščanska, ker opazuje vse javno in zasebno življenje s stališča krščanske vere ter ga hoče spraviti j v sklad z božjo postavo. Ona je pa : tudi vseskozi demokratična, kar se vidi zlasti v našem društvenem življenju in na naših shodih. Načelo krščanske demokracije je, da vsakdo spoznaj, kaj je prav in kaj ne, in se potem sam odloči t e r s svojim glasom in delom p r i p o m o re, da se urede socialne razmere v smislu pravice in občnega blagra. Tako demokratična je krščanska demokracija, da ne izključuje od sodelovanja pri najvažnejših vprašanjih niti ženske, kakor dokazuje krasni in velikanski shod ljubljanskega ženstva proti raz-poroki prošlo nedeljo. Pri teh besedah prekine govornika policijski komisar dr. Z a r n i k , češ, da „Zveza" nepolitično društvo. Dr. Lampe: „Z*eza" ni politično društvo. A „Ztreza" se sme baviti z vprašanji, ki se tičejo zakona in šole. Burne odobravanje občinstva sledi tem basedam. Dr. Lampe sklene s pozivom, naj si prisvojimo pridobitve prošlega veka, ki jih zbira in združuje krščanska demokracija. Predavanje je bilo od mnogoštevilnega občinstva sprejeto z velikim zanimanjem in odobravanjem Uabllonske novice. lj Umrl je danes ob 4 uri zjutraj bivši posestnik »Hafnerjeve pivovarne" na Sv. Petra cesti, g. Ivan Hafner. Pogreb bo jutri ob 1/i5. uri popoldne iz dež. bolnice. N. v m p. 1 lj Leonova družba. Danes zvečer ob pol 8. bo predaval v mali dvorani „Uniona" prof dr. M. Opeka o poezijah p o e t o v - f r a n č i š k a n o v pred Dantejem. lj Samoumor Ljubljančana. V Pulju se jo utopil v bližini kolodvora v provizorični železniški uslužbenec Andrej Gratzhofer, rodom Liubljančan. Ij Po šestih letih zopet prijet. V Roviniu so prijeli prisiljenca Ivana Kurela, kateri je bil leta 1899 pobegnil od zgradbe kanala na Rimski cesti in ga oddali nazaj v hišo pokore. lj Konj splašil. Danes dopoldne se je na rampi pri skladišču na južnem kolodvoru splašil v poštni voz vprežen konj. Na glavi se je poškodoval poštni hlapec Anton Stare. lj Pobegnil je danes zjutraj zopet sanitetni vojak Franc G e m o v š e k. Pred pobegom je ukradel črevlje. Štajerske š Bela vrana v kolarju. Zmaga nemških nacijonalcev v Sušunju bi ne bila popolna, ko bi ji ne bil izrekel priznanja sam gospod G o v e d i č. Pri zmagoslavju se ni sramoval imeti sledečega nagovora: „Sam sebi se zdim kakor bela vrana v kolarju To je redek slučz N w Y.nka ali iz kanadiisk h pristf»niSč k Tihemu Oceanu preko jezera E'ie, reke Mississ'pi, meksikanski zaliv in panamski k»nal. Dolgovi nadvojvodkinje Klo- tilde zn. Šajo, kakor se poroči iz Budimpešte ne deset, ampak dvajset milijonov kron Igralec abiturient. Na lichtcn-feldcrsm gimnaziji je maturnai med 30 maturanti tudi neki gledal ški igialec, kije kot trk obšel vsa nemška gled>šči. Mož je ože-njen ia ima že srna v gimnaziji. Izpred sodišča. Mesto iz Amerika iz ječe prišel. — Valent n Vičič, delavec iz Hotiča je ravno sv»jo 15 m sečno jelo zaradi tatvine v G''adišni prestal Ko je dne 8 decembra ltta 1905 okol nol 12 uri prišel želtznični delav: c France Š rukeli domov, je našel v hiši Vičiča. imel je steklenico ?gmja in kos črnega kiuha pravil mu je, da je prišel iz Amerike in prinesel seboj nekaj tisočakov. Kmalu na to je prišel v hiši Niče Lukančič, ter t koj spoznal s^o steklenico, ki mu je bila iz zaklenjene kleti ukradena Luk»nči-čeva žeaa je pa spoznala kruh. ki ga je isto dob^o tat vzel: Vičiča so v sobo zaklenili, a jim je ušel skazi okno, pa so ga kmalu vjeli in oddali orožnikom. Vičič je pa že poorej hotel izvršiti s ri zakonskima Ažman y Srntianžu Ta dva imsta gostil«o; Vičič je le tu plačeval za vino pod pretvezo, da to le zaradi trga stori, ker sta poštena in ne prekPnjata, ter da bo tu prenočil, ker ima „ta*žt;nte" pri sebi. In res je nočil v eo-st lničarski sobi, medtem ko so domači spali v nasprotni sobi. Po neč je pa zbudilo zven ketmje steklenic na omari gostimiča'ko. Prižgala je žvepljenko in in videla tu Vičiča stati pri odprtem p edalu, v katerem je bilo 500 K gotovine. Vič»č je skočil iz sobe ter zbežal skozi vežna vrata, katera je že preje odprl. To dejanja obdolienre odločno taji. Sodišče ga je obsodil« na 2 in pol leta težke ječe, paše pre-iskreno ljubljene matere, gospe Ane /1\arfini kakor tudi za mnogobrojno in častno spremstvo drage rajnee k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo. 565 Blzeljsko pri Brežicah, dne 10. marca 1906. Aleksander, Anton, Frano Ivan, sinovi - Alojzija, Marija, Helena omož. Breltonstetner, Terezija omož. G&Jskl, hčere. Vsem onim, ki so nam v dolgotrajni bolezni in vse prerani smrti naše preljube matere, oziroma stare matere in tašče, gospe Barbare Ahačič posestnice in tovarnarice v Tržiču lajšali prebridke ure s tako ginljivimi izrazi globokega sočutja in ki so prihiteli od blizu in daleč izkazat zadrjo čast blagi pokojnici v tako obilnem številu, izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se še zahvaljujemo za ves trud in vsa to- || lažljiva dejanja prečastiti duhovščini, gospodu zdravniku dr. Jagodju, sestri usmiljenkl, kakor vsem, ki so nas kolikorkoli tolažili ob veliki, nenadomestljivi izgubi blage pokojnice. V Tržiču, 13. marca 1906. Žalujoči ostali. Zahvala. Podpisano občinsko predstojništvo se tem potom najtopleje zahvaljuje gospodu Fd. Hlalobotich-u v Trstu, ki je da. roval povodom kupčije z zeljem s posredovanjem tvrdke lv. A. Hartmann-ov nasl. v Ljubljani znesek K 123'27 za razdelitev med uboge rodbine naše občine. Županstvo občine Moste pri Ljubljani dne 8. marca 1906. 550 2—1 Mihael Marenčič župan. enoletno dete zzz se odda na rejo. = Kraj: Ljubljana ali bližnja okolica. Ponudbe na upravništvo. 559 2—1 Izgubi! jc —-- \ > ogr. cen. dež. hr. 100 — 100 30 41/,*/, „ „ „ hip. banke. 100 — 100-50 4l/,7. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 9950 10060 4'/,•/. obl. češke ind. banke . . 100-50 101-50 4'/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 47, prior. dol. žel...... 99-50 ioo-~ 37. , juž. žel. kup. '/1'/, 31590 317-90 4V.7, avstr. pos. za žel. p. 0. 100-30 101-20 SraSke. Srečke od 1.1860'/,..... 195 25 197 25 . ji , 1864 ...... 287-25 289-25 „ tizske....... 158-35 160 35 zem. kreditne I. emisije . 290 - 301- II- . 292 25 302 25 , ogr. hip. banke .... 269 — 276 — „ srbske i frs. 100 — . . 100-- 107-50 , turško ....... 150 65 161 65 Basilika srečke . . . 23 80 25 80 Kreditne , ... 472 — 482-— Inomoške , ... 78-- 84- Krakovsko , ... 91- 99-- ljubljanske „ ... 59 — 65.- Avstr. rud. križa , ... 50-75 52 75 Ogr. , , , ... 31 5o 33-50 Rudolfove , ... 56 — 60 25 Salcburžke , ... 71-— 77-- Dunajske kom. , ... 527-- 537-- Delalo. Južne železnice....... 125 — 126 — 674 50 675 50 Avstr. ogrske bančne delnice 1635 — 1644 — Avstr. kreditne banke .... 669 50 670 50 Ogrske , , .... 792-50 793 50 Zivnostenske ..... 24^-50 246 50 Premogokop v Mostu (Brili) . 657-— 660 — Alpinske montan...... 542-~ 543-— Praške žel. indr. družbe . . . 2650— 2660-— Rima-Mur4nyi....... 539-— 640"— Trbovljske premog, družbo . . 272 — 275-— Avstr. orožne tovr. družbe . . 562 50 566 - Češke sladkorne družbe . . . 155"— 156*— Valut«. C. kr. cekin........ 11-34 11-36 1914 19'16 23-49 23-5UJ SevereignB........ 23-96 24-04 Marke.......... 117-50 11750 Laški bankovci...... 96-65 95-85 Rubljl.......... 250-50 251 "50 Dolarji.......... 4'84 8.- Učenka /a manufakturno trgovino se sprejme brezplačno za podružnico tvrdke R. Miklauo, Ljubljana, Špitalske ulice št. 5. 544 3—2 2 spletna brojnSKn pomočnika sprejme 545 3_2 A. Pretnar, Jesenice - Fužine, Gorenjsko. Izurjena kuharica išče službe v kakem župnišču. Naslov pove upravništvo. 546 2-2 srednje starosti, izurjena v gospodinjstvu in poljedelstvu sprejme službo najraje v kakem župnišču. Kdor želi kupiti izvrstno, naravno vino t« refoško za buteljke, naj „se izvoli obrniti na posestnika in trgovca Sime Defar v Tinjanu pri Pazinu, Istra. 417 6-6 Zahtevajte zastonj in franka moj veliki, bogato lluatrovan glavni cenik z nad 100 illkami vneta vrst nlkHnaitlli, »rebrnih In Klatili ur z znamko Boskopf, Haho, Ornega, —--------- -ufintf..... " SchaBbauaea, dlaahiltt« kakor tudi vseh vrat solidnih rlatnlu in ar«brnlD po liTlrolb tovarniških eenab. Nikel. remont, ura......K 3 — 4'— 4'— 5*— 7 50 7 60 I '50 ilit. Kotkopf patent ura . eri črna |ekl. rem. ura ivlc Izvir. Roskopf pal. ura . Ooldln rein. ura .Luna" koles|e srebr. . . .Oloria" , , . . dvojni plašC . oklep, verižica z riniico na pero in karab., 15 gr. težka , 1 kol ' ruska 1'ula nikel. rem. ura a sidro z .Luna" kolesjem . 9-50 ura > kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 2'—. Za rsako uro Sletno pismeno Jamstvo 1 Nlkak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar naraj 1 Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) Št. 843, Češko. 100-71 2371 III 2 12. januarja 1905. Gospodu le kar ju Piccoli Ljubljana. Prosim, pošljite mi 12 škatljic Yaših i zbornih salmijakovih pastil. Velespoštovanjem Julija Milischka, Dunaj X1V.\1, Goldschlagstr. 1. Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škatljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. Najsfovitejše medic, avtoritete uporabljajo pri C. 46b6 4—3 Rogaški Styria-Yrelec.___ kron. katarih v grlu in bronhijih J Naravni brlnjevec in sllvovec kakor _tudi drugo naravno domače žganje se dobi prt 318 8—8 F. Pustotniku v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31. ©©©© ©© ©©©© Otročje VOZlčICG različnih cen ima vedno --v zalogi 502 10-4 Dragotin Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18. Naprodaj je hiša zelo prostorna in velika, 8 minut oddaljena od železniške postaje blizu mesta na Spodnjem Štajerskem ob okrajni cesti, v prijaznem trgu, kjer je več tovarn in kamor zelo radi prihajajo letoviščniki. Poleg hiše je v posebnem poslopju novozgrajena peč za pekarijo. Hiša je posebno pripravna za gostilniško obrt. S hišo vre d se tudi proda nekaj njiv, travnik in gozd. Več pove ^upravništvo „Slovenca". 533 6 x Naznanilo in priporočilo. Naznanjam vljudno slavnemu občinstvu, da sem otvoril nožat*sko delavnico JSa X QJ BU iti tpgoVino z vsakovrstnimi noži, škarjami in drugimi v nožarsko obrt spadajočimimi potrebščinami. Poprave in vsakovrstna brusaška dela se izvršijo točno. Na zahtevo se tudi poniklja. Za dobrohotno podporo se najtopleje priporoča 36 20 ANTON LEBEN, nožar, Stari trg 15. 400 104-5 Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči ■popravim, poslatim itd. Velika zaloga elektr. svetil in kiparskih del. Naprodaj je p. d. Mihevovo posestvo y Kotljah blizu trga Guštajn na Koroškem obstoječe iz hlevov, novozidanega pohištva z 12 sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski letovičarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, vgozda in travnikov je skupaj 44 ha 86 a. Živine se lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure. 503 8_2 Anton Pre sker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 dnliovnlžkc obleke Iz trpežnega In solidnega blaga p« nizkih oenah. °T<^nr8eoliko izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dob&rlteo uniform avstrijskega društva ieleiolsklb uradnikov. fffffffif?ffff?fif???fifm Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. 1 1 Podružnica iz Berolina. —— Od nedelje 11. marca do vitete sobote 17. marca 1906: 529 2-2 Zanimivo potovanje po Vzhodni Aziji od Bajkalskega jezera na Japonsko. 1291 87 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 — Podružnioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijorltet, komunalnih obligacij i srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava In ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje. Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone. izgubi. Vlnkulujo In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. .JKT Bakompt ln Inka..o mento. Tfcft Bonna naroSUa. -*Ji» Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. i Podružnice: Praga z menjalnicami: Graben 25, Mala stran, Most. ulica 17, Žiikow, llusovn ulica 37. Brno. Veliki trg 10. Iladon, Glavni trg 4. CeRka Lipa, ČeSka Kamnlca. Horarski Zmuborg, Schillerjeva cesta 3. Modling, Fran Josipa trg <1 NotI Jlfln, Črna cesta 8. IMzen In Svltava. Menjalnice na Dunaju: I. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4 lil Ungargasse 69 (vogal Rennwega), IV. Wie-dner Hauptitrasse 12, V. SchiSnbrunnerstrasse 88 a, VII Marlahlferitrasse 76, VIII. Lerchenlelderstrasse 132, IX. Alserslrasse 32, X. lavoritenstrasse 59 XVIII Wfthringerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22. Menjalnična delniška družba w 150 2« „MERCUR" Dunaj, I., Wollzeile 10. Akc. kapital K 12,000.000. Reser zaklad K 5,000.000. Najkulantnejši msr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja. Zamenjava in eskomptiranje izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.