Inserati se sprejemajo in velja triBtopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, „ ,, ,, ,. 2 „ „ „ ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji se sena primerno zmanjša. R o k o p I s i so ne vračajo, nefranbovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ek3pedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovj hiši, II. nadstropji. Političen lisi za slovonsli oerofl. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — ,, Za četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 . Za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom pobijaj!'" velja 60 kr. več na leto. ^ £ Vredništvo na Dunajski štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in" sicer v torek, četrtek ia soboto. Okrajno šolsko nadzorništvo na Kranjskem. Moto : .,Ko so ljudje spali", . . . Celi ravno kar minoli mesec se je že govorilo po slovenskih listih o bodočih okr. šolskih nadzornikih, in jeden teh liBtov je bil zavoljo tega že dvakrat zaplenjen. Nam so se te vesti zdele nevrjetne ali pa narekovane po nepotrebni bojazni, zato smo dozdaj o ti zadevi molčali. Kajti mi smo taki optimisti, da imamo v sedanjo Taiffejevo vlado toliko zaupanja, da se nam popolno nemogi če dozdeva, da bi nam ona poslala na ta prevažoa mesta iBte razupite može, o katerih, za našo narodnost pogubonosnem delovanji, smo morali že toliko dopisov v koš dejati, trdno se nadejaje, da bode temu početju tako kmalu konec. V reBn;ci, nam se o kaj tacem o sedanji dobi še sanjalo ni. Ali, glej prevare! Iz Ljubljane Be nahaja dne 29. avg. v „PresBi" dopis, kateri odkriva take tajnosti iz deželnega šolskega sveta, da izvira brezdvomno iz pereBa kacega nemškega uda rečene korporacije. Tu notri se pripove duje na vsa širokobahata nemška usta, da so ua nusvetovani vsi dozdanji goreči germani-zatorji, samo na mesta premlačnih so priporočili bolj vnete. Nadalje se pravi, da bo predlagani po volji vsem zmernim udom (tedaj Pirker, Dežman, Schrey bo tudi zmerni?!) deželnega šolskega sveta, razuu jednega fana-' čnega prof. theologije in jednega temu jed-nacega mestnega učitelja. Vsa peifidnost tega dopisnika se pa razvidi iz nesramne lež;, da še celo „Slovenec" s svojim molčanjem cdo-bruje to nasvetovsnje I Tedaj žanjemo v zahvalo še zasmehl Po takem temeljitem pcuku bi bilo molčanje res greh. Od zdaj naprej, ko vemo ka-košna nesreča preti našemu ljudskemu šolBtvu, bi bilo nespametno glavo v pesek skrivati. Vigilantibus jura! V resnici pomilovanja vredna je Kranjska deželo, kar se tiča njenega šoLkega nadzorstva. Poprej ko so stali naši poslanci v deželnem ia državnem zboru prejšnji vladi v opoziciji, Bmo mislili, da Be nam pošiljajo naši narodnosti sovražni nadzorniki zaradi tega, ker se ministerstvo nad naBprotovalci s tem maščuje. To je bilo vsaj jasno Btališče. Ali kako naj si to kljubovanje iu nsga-janje razjasnimo zdaj, ko naši poslanci v podpiranji tega miuisterstva tekmujejo z vsemi drugimi deželami? Vrhu tega so naši vrli Gorenjci poslali na veliko jezo ustavakov v državni zbor grofa IIohecwarta, ki je priznani , generalBtabs chtf1 vsi vladni Btranki, pa Be vendar" tako pometa z nami! Ali uiso to ugaujke bolj zamotane kakor ktera koli zamotana štrena? Te zastavice so nam pa še boij nerazložljive vBled tega, ker dan za dnevom beremo v fakcijoznih organih z MoravBkega tarnanja, da vsi po vladi imenovani udje ondotnega šolskega sveta gledajo na migljeje novega, Slovanom pravičnega cesarjevega npmestnika, in da ti avtoucmne ude vselej preglasujejo, če še tako trdno 8to;e. Take reči čitajočim se nam nehofd vsiljujejo taks-ie vprašanja: Zakaj pa ca Kranjskem ni take"1 Ali nimamo tudi mi Sloveocem prijaznega cesarjevega namestnika? Ali Kranjska ue spada k Avstriji? Ali niso bili njeBi sinovi presvetli cesarjevi hiši vedno zvesti? Zakaj se pa pri nas po vladi imenovanih udih ue preglasuje avtonomni trifolij: Dežman, Mahr, Schrey? to tembolj, ker so ti „auch gemiis-sigte Mitglieder", kakor si v „PresBi" v pest sme,e se sami kadč — prišli po — no I saj znano, kakih — volitvah v šolBki svet? Za Boga, ako Be to nasvetovanje izvrši, potem naj Be pa neha besedičenje o demora-lizaciji učiteljev; kajti tudi tu velja: „Kakoršni so pastirji, take ovčice"! Tudi naši deželni in državni poBlanci naj Bi potlej za dolzih šest let prihranijo vse interpelacije in ostre govore o ti sicer eminentno važni zadevi, ako niso hoteli ali znali zapro-čiti za časa neizogibno gotovega propada našega ljudskega šolstva I Ali bo merodajni krogi res toliko naivni, da pričakujejo prospeha pri narodnem šolstvu, ako so se mu pošiljali in se hočejo spet poslati za nadzornike „hausirarji" nemško-pru-skega „Schulverein-a"? če bode pa šlo tako naprej, se bode treba kar v vrsto staviti z indiškimi parijami; kajti poleg narodne škode nas še zasmehuje, in nas v plačilo za nikdar skaljene lojalnosti neprestano v 1 ce bijejo! Politični pregled. V Ljubljani 1. septembra. Avstrijske dežele. cesar bo šli danes 2. sept. v tabor pri Bruku in bodo tam 3 dni. V taboru pri Bruku bode združenih o tem času 14 bataljonov bram-bovcev v eno divisijo. Prvikrat se bodo bram-bovci v takem številu skupaj urili, zato bode pri manevru več generalo v in štabnih oficirjev. Poveljn k bode gospod minister deželne brambe grof Weiserfiheimb. frcsvitlt cesar v Trstu. Kakor Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) (Dalje.) Popis posamnih krajev Rima, mostovi čezTibero in vrata pri obzidju; razdelitev Rima. Obzidje in meBtna vrata (porte.) Obzidje je bilo mnogokrat predrugačeno po naraBlosti ali propalosti mesta. Sedajno obzidje je bolj utesneno, memo nekdajnega ter čini skoraj nepretrgano črto, ktere obaeg meri IG laških milj ali naših 4'/^ ur. 1.) Por t a del po pol o, t. j. od topol (iz latinskega populi) zarad topol, ki se nahajajo na onem prostoru. Po načrtu Mibelan-gela jo je postavil mojster Vignola. 2.) Por ta Sala r a*), skoz ktero so nosili nekdanji Sabini boI tiin. Leta 1870, bo korakale laške krdela, kakor tudi skoz naslednjo, v mesto, da ga osvoje za Bvojcga (ranjcega) Ker tudi ncmci ne prevajajo besedo , porta", lehko tudi mi Slovenci pri besedi ostanemo. nenasitljivega kralja. Med oblego 1849, ko so Francozi pod Oudmotom mesto, ktero je branil Garibaldi z samo 600 mož, naskakovali, so podrli nalašč mnogo bližnjih hiš, da bi Be ložje branili. 3.) Porta P i 8. Tako se imenuje po Piju IV., kteri jo je dal okinčati po Michelangelu od znotrajne strani, V starodavnosti se je zvala Nomentana, kjer je vodila v No-mento, aabinsko meBto; tu je „hudobno polje", kjer so Be zakopavale žive Blužabnice Veste, (boginje) ktere bo prelomile obljubo devištva in čistosti. (Slišite kršanBki mladenči in deklice!) Ta je od 1870 postala glasovita zarad uloma in uhoda italijanske armade po 5urnem živahnem strelanju. Tudi jaz Bem si jo šel ogledat s svojimi tovarši 3. julija 1. 1. Z otožnim srcem sem vidil znamnje uioma s topovi, ki je zdaj popravljeno. Nad ulomom ali prestro-lenim zidom viee še zdaj venci (trofeje laškega junaštva!) z uzidano marmornato ploščo, na kteri so udolbeni imeni in priimki (nad 200 padlih laških vojakov) z zlatimi črkami. A blizo tiste je na višku druga plošča, ktera daje Rimljanom vbežno spričevalo njih zvestobe od r. Pija IX., ker je v njej vdolben laški napis: 20. septembra 1870 so se spolnile dolgoletne želje Rimljanov za neodvisnost Italije idr. Ta napis nas je močno vžalil; kako je nek mogoče, da je večina prebivalstva (kakor gre misliti,) rimskega mesta z ,,revolucionarno vlado" potegnila, ko se ima Rim očitno edino le katoličaastvu in papežem VBih stoletij za Bvojo slavo in lepoto zahvaliti. — Tudi ulica, ki vodi h tej „porti", in je zlo dolga pa z redkimi hišami obBejana, me je vžalila, videvši na njej sramoten napis: Vladi 20. settembre, „gia Pia" (bivša Pijeva). Po dovolj o tej ne-veselej dogodbi, saj so nas še vojaki na straži le pisano gledali, ko Bmo se polagoma memo peljali. Vbogi najemniki papeževih trinogov 1 4.) Porta s. Lorenzo, nekdaj Tibur-tina, ker pelje v Tivoli, (7000 ljudi,) kjer so imeli stari Rimljani svoje vile in jim je služilo to mesto v zabavo, se dandanašnji imenuje san Lorenzo, in to zato ker vodi h baziliki istega svetnika. Postavljena je bila pod Ho-norijem v 403. 1. bo Bedaj razglaša, pojdejo cesar 8. septembra v Celovec, od tod v treh dneh čez Trb ž in Predil v Bovec, kjer bodo čez noč. Drugi dan gredo cesar čez Kobarid v Gorico. 13. bodo v Gorici in 14. gredo čez Nabrezino, Divačo v Pazen po kratkem prestauku v Polo. V Poli bodo 15. in 16. in v nedeljo 17. fcodo prišli na barki ob 7. zjutraj v Miramar. Cesarica in sesarjevič s soprogo bodo prišli bržkone 16. v Miramar. C«sar in cesarica, ca-revič in soproga bodo 17., 18. in 19 v Trstu in Miram&ru. Deželni zbori so sklicani v dan 26. septembra za : Č e b k o, G o r e n j o in D o-lenjo Avstrijo, Solnograd, Koroško. Marsko, Sleško in Predarlsko. Solnograd se pripravlja, da obhaja letos od 24. septembra do 1. oktobra trinajsto Btoletnico svojega obstoja, kot škofija. Kakor Be sploh trdi, je prišel škof Rupert iz Vorma-cije 1. 582 v razpadlo Juvavio, je tam postavil škofovo stolico, osnažil kraj razvalin, da postavi blizo votline bv. Maksima benediktinski samostan, ki ga je posvetil bv. Petru, in od meniškega samostana je dobila gora ime „Monchsberg. Ker je bv. Rupert tudi jel ob-delavati solni rudnik na Durnbergu, imenoval je reko Salcah, mesto pa Salzburg. Cerkveua svečanost bode menda prav velikanska. 21. septembra bodo imeli slovesno mašo nadškof in kardinal knez Švarcenberg in tako vseh 8 dni kak drug cerkveni knez. S to slovesnostjo bode tudi združen misijon oo. Lazaristov. Mesto bode obesilo zastave po mestnih hišah in vabilo meščane, naj store to pri svojih hišah, razsvitljena bode tudi statua B. D. M. — ObČinBki svetovalec dr. Spangler je priznal velikovažen zgodovinski pomen, ki se veže na to BvečanoBt, vzla^ti je povdarjal vstanove za uboge, ki so od časa škofove vlade, od katerih mesto dobiva 76.381 gld. obresti. Kakor se vidi, tudi liberalni gospodje priznajo zaBluge katoliške Cerkve za omiko narodov. — Nek drug je pa rekel, da sedaj ni čaB veseliti se, ker se Nemci zatirajo itd. Za stolno cerkev in cerkev sv. Petra je popolnoma odpustek in upati je, da bode tudi za vbo škofijo. Ves Solnograd bode javno skazal svojo hvaležnost do apostola tega kraja. 5.) Porta maggiore, narejena iz nekega lepega Blavoloka, kterega je napravil cesar Klaudij. 6.) Por t a s. Giovanni. Je iz 16. stoletja, ter stoji blizo cerkve sv. Janeza v Laterani. Postavljena je po načrtu s. Giovanni della Porta. 7.) Porta s. Sebastiano, imenovana tudi „porta Appia". Ima dva stolpa ter je malo oddaljena od Drusovega slavoloka. 8.) Porta san Paolo. Sezidana od cesarja Aureliana, se je zvala Ostiense, ker je peljala v mesto Oatia (t. j. na ustje Tibere) ter je bila zopet prenovljena po slavnem Be-lizarju; je bila pa potem imenovana s. Paolo, ker pelje h veličastni baziliki posvečeni temu apoBteljnu narodov. 9.) Porta Portese aliPortuense, tako imenovana, ker je peljala h rimski ladije-Btaji ali porto Romano. — 10.) Porta s. Pancrazio, imenovana tako, ker pelje h cerkvi posvečeni temu svetniku. Bila je Bezidana od Urbana III. Od te strani bo Francozi obsedali Rim 1849; porušena od francoskih baterij, je bila 1854 zopet sezidana. 11.) Porta Cavallegeri. Je bila ustanovljena aii sezidana od Leona IV., kedar je — Tudi nam Slovencem je Solnograd zibel krščanstva, iz slavne nadškofove stolica so nrihajaii oznanovaici sv. vere na Koroško, Štajersko in Kranjsko. Portifikaino mašo bodo imeli 27. septembra, Krški knezoškof Peter Funder, 28. septembra seko?š«i knezoškof, Janez Cvergfr in 29. septembra Lavantinski knezoškof Jakob Stepiechuegg in tako kazali na zvezo, katero imajo tri škifije s častitljivo prestolnico Soluograško. — Iz Sarajeva se naznanja : Bojni maršal baron Dttblen se je poslovil v soboto. B m. baron Apel je prišel v soboto ob 4. po-poludne. V Brodugaje pozdravil baron Nikolič, v Kiseijaču metropoiit (grški) Sava, v Ilici župan. V konaku so pričakovali generala nadškof Stadler, vojaški častniki in uradniki. V nedeljo je bila baklada na čast baronu Dahlen, ki je v ponedeljek odpotoval. Vnanje države. Iz liondona zve „N. fr. Presse" v dan 26. t. m.: Bojišče poslednjih dveh bitev je na zahod od Ismaile devet angleških milj od Kasasina. Do postaje Tel-el-Kebir je še deset angleških milj. Angleži so imeli baje 6 mrtvih in 30 ranjenih. Več konj je tudi pohabljenih. Sovražnik je baje izgubil 400 mož, a to se samo sluti. K prvi bitvi dostavlja „Staudard" te-le podrobnosti. Egiptovski topničarji so merili iz vrstno, prva granata je žvižgala Volseleyu nad glavo in je komaj deset komolcev od tod konju nogo odtrgala. Zasedbe sovražnikove so bile od kanala daleč v puščavo. Njih konjiča je bila vedno okoli nas, a nismo je rno&li prijet1, ker njih pohota ni prišla do streljaja blizo. Naša pehota je mogla ležati ves dan za rovi, toliko da žeje ni omedlela. Topništvo sovražnikovo je bilo premočno, naša konjiča ga ni smela napasti, še le pozno popoldne smo se pripravljali na napad, med tem je nastopila noč. A po noči nam je prišla pomoč, deset milj daleč so Btopali po globokem pesku, tudi konjiča pri gardi je prišla, in preden je dan napočil, je bilo vse pripravljeno na pot, vendar bali smo se, da bi Se sovražnik ne bil umaknil — a res ga ni bilo nikjer. Iz liondona se poroča 29. avgusta. General Volseley naznanja iz Kasassina , da da bi z zidovjem Vatikan. To ime je pa dobila tedaj, ked8r je Pij IV. poBtavil tam blizo vojašn co za lehko konjico. 12.) Porta angelica. Oaa vodi h griču Mario. Razdelitev Rima. Rim je razdeljen v J 4 okrajev ali tako imenovauih Rioni ali Quartieri: 12 jih je na vzhodnem kraju in 2 na zahodnem Tibere. O tih ne bom govoril, ker bi biio preobširno za ta Bpis. Le o zahodnjih 2 par besed, 13. okraj se imenuje Transtevere, (to je: prek Tibere.) Stoji na zahodnej strani mesta, ter pokriva in obsega velik del desnega brega Tibere od holmcev Janikula do „porta s. Spirito" poglavitno delo d' Antonia di S. Gallo, kije ostalo nedovršeno. V prektiberskem okraju bo hiše ljudi nizkega stanu; je pa tudi nekaj lepih vil in palač vmes in krasnih cerkva, kakor je n. pr. San Pietro in Montorio, kjer je bil križan sv. Peter itd. 14.) Borgo ali predmestje ali Leonovo mesto. Ta posledaji okraj obsega Vatikan, in nad vse vzvišeno baziliko sv. Petra, št. angelski grad, bolnišnico bv. Duha in palačo Gi-rand (Žirod.) (Dalje prih.) so Arapi napadli Angleže z 8 bataljoni in 12 topovi. Angležev je bilo 3'/» bataljonov, 1 oddelek konjiče in bo imeli 5 topov. Ko pride še 1 bataljon, zgrabi pehota sovražnika od spredaj, konjiča ob boku, ki je ubila mnogo sovražnikov. Arabi paša je bil navzočeo. Konjiča ni mogla topov vzeti, ker so jih sovražniki zvečer umaknili, a pustili so sovražniki vse strelivo. Angležev je mrtvih 1 zdravnik, 6 top-uičarjev, 1 narednik; 5 častnikov, 56 mož je ranjenih. Angleške barke so razglasile 25. t. m. da je egiptovsko obrežje obleženo (blokirano). Štirje višji častniki iz Kafr-el-Dauar so se predali. Port-Said 29. avgusta. Arabi so včeraj napadli angleške zasedbe pri KasaBsinu, b li so odpojeni in zgubili so veliko ljudi in 11 topov. Angleži so izgubili 120 mož. Sultan paša ie šel v Ismajlijo, da tam nabere vojakov iz ljudBtva, ki se je podalo. Iz Aten 28. avgusta. Ob meji se je zbralo 800 Turkov, ki hočejo po sili vzeli Ka-ralideroen, kar so Grki posedli. Grki so Be sili zoperstavili, in prišlo je do boja, 7 je mrtvih, 12 ranjenih. Grška je odpaslala 2 bateriji in 2 kompaniji vojakov v Volo. Izpred Aleksaudrije se noče umakniti Arabijeva vojna. 28. p. m. so Egipčani prebredli jezero Mareotis in prišli prav blizo „MekB-u" Angleži so jih s silo odpodili. Blizo tega kraja so napravili močne zakope in na nje postavili 8 težkih topov. Popoldne bo se pred Ramleh hudo streljali. Egipčani bo prav dobro streljali. — Arabi hoče, kakor vjetniki pripovedujejo, zasedba pri Kafr-el-Dauar in Abukiru prav močno vtrdlti, da bode mogel več vojakov Volseleyu nasproti postaviti. Iz Aleksandri je se poroča: Iz egiptovske poaicije pri KingOiman je šel oborožen vlak kakih 300 metrov dalječ. Angleži 30 iz 2 težkih topov vstrelili petkrat na vlak, in, jedenkrat prav pred vlak. — Egipčani ni so streljali. Vojaška pogodba med Angleške in Turško je baje sklenjena, posvetovali so se o tem v soboto in nedelio, tudi Arabi-pašo hoče Turčija oklicati kot vstajnikom. Turčija je tedaj res sprejela vojaško pogodbo, sedaj se pa bodo menda Aogleži ku-jali, kakor so se poprej Turki; kajti očividno je, da Angleži svojih zaveznikov ne žele v Egiptu, ker jim ne morejo zaupati, zato bi radi vojsko prej končali prej, preden bi Turki prišli v Egipt. Turki se sicer drugej ne bodo imeli izkrcati, kakor pri Abukuir, Rossette in Dammiette, ali Angleži bi tudi tukaj mogli pazitj na nje, ter jih opazovati t. j. svojo vojno bi mogli deliti, da bi Turki ne potegnili z Egipčani. — Lord Duffarin angleški poslanik v Carigradu je tedaj prašal v Londonu, kaj mu je Bedaj storiti, ko Turčija sprejme pogodbo. — Na, to bi bil uže lahko prej premislil, preden je nagovarjal Turčijo za pogodbo (souveneijo), ali sedaj bodo Angleži Turke posnemali (za nos vodili) , sicer pa vse moči napenjali, vojno hitro končati. Naj novejša poročila se glase : Lord Duf-ferin je dobil poslednje navode (instrukcije) zastran vojaške pogodbe, šel k Po rti, bii tam 2 uri a opravil ničesa. — Lahko verjamemo, o pogodbe, ni temu ne unemu resnica. JflaliiMudieli-kanal teče le vsak tretji dan po 2 uri, vendar z vodo še shajajo. Dva imenitna tuneška kupca sta se oglasila na prednjih stražah; imata prodajalnice v Aleksandri in v Manhur. Rekla sta, da je dežela sploh nezadovoljna z Arabijem in želi miru; mislita vendar, Kahiri preti največa nevarnost od Arabijevih vojakov, ker mesto sploh Arabiju ni prijazno. Arabi nareja močna vtrjenja, da varuje levo krilo proti Meksu. Izvirni dopisi. Z Vrhnike 31. avg. Te dni so bile v čitalnični dvorani na razgled izpostavljene 3 prav lepe podobe, ktere je naslikal naš domač umetnik g Simon Oghn. Prva podoba nam pred oči postavlja krst Jezusov v reki Jordani. Z milim, nedolžnim obrazom stoji Odrešenik v reki, med tem ko je sv. Janez Krstnik, ob-livaje Odrešenika , bolj temne zagorele barve in se mu pozna, da prebiva v vroči pušavi. Nad glavo Odrešenikovo se vidijo sv. Duh v podobi goloba, in v svitlih oblakih podoba Boga očeta z razprostrtimi rokami. Na bregu reke se vidi več ljudi možkih, ženskih in otrok, ki z ginjenim srcem gledajo sveto opravilo. Podobo je naročil g. Janez Hladnik, duhovnik v Lozicah v Ipavski dolini. — Na drugi sliki se vidi Vrhnika z njeno lepo okolico. Ker je slikar pri izdelovanji stal na južno-zahodni strani nad „Močilnikom" se vidi posebno dobro farna cerkev, farovž in kaplanija in nekoliko oddaljena cerkev presv. Trojice na prijaznem zelenem holmcu. To podobo je dal g. slikar tudi fotografirati. Ako bi kdo, ki se za Vrh niko in njeno okolico zanima, hotel kupiti kako fotografijo, naj se oglasi pri g. S. Ogrinu. Slika namenjena je nekdajnemu župniku v Vre-mab mnogocenjenemu g. Fettich-Frankheimu. Na tretji podobi zagledamo posestvo mnogo-spoštovanega g. Jakoba Petriča v Verdu pri Vrhniki. Poslopje z žago in mlinom, hlevom stoji tik Ljubljanice nekoliko pod njenim izvirom. Pred poslopjem razširja se L ubljanica v mogočno okrogljasto krnico, za poslopjem vidijo se visoke na pot viseče pečine Bivega kamnja iu visoko gori v gozdu se vidi hlapon, kteremu se iz obilnega dima pozna, da breme težko vleče za seboj po jako napeti železni progi. To poslopje stoji reB v jako lepem ro mantičuem kraji. Sliko dal si je izdelati gospod posestnik sam. Vsi, kteri so podobe ogledovali, so delo jako hvalili in občudovali spretnost in natanjčnoBt umetnika. Naj bo toraj g. Š. Ogrin, ki zdaj dela pri sv. Križu v Vipavski dolini, vsem posebno pa farnim predstojnikom toplo priporočen! Iz Škofje Uoke 28 avg. Po obilnih dopisih iz Škofje Loke v Vašem cenjenem listu, bi skoraj kdo mislil, Bog ve, koliko novega Be tu na dan zgodi. Pa ni take Bile, le včaBih pride kaj posebnega, da Ločane spravi na noge. Tako je včerajšna veBelica v tukajšnji čitalnici zdramila Ločane iz dnevnega spanja, kakor Be je nekdo ponorčeval (pa ne da bi kateri za to kaj hudega mislil!) da so se zbrali v obilnem številu v čitalničnih prostorih. Program je Vaš list prinesel v soboto; pa bil je malo kratek. Ločani so pa v marsikaterem obziru zelo darežljivi in zato so tudi pri tej veselici na zadnje pridjali še par toček. Brez petja tako ni prave zabave so si mislili in za to koj v začetku domači pevci zapeli pesen: „Že je dan itd." kdor jo je katerikrat že pel, vd, da ima nekatere prav težke in sitne izpeljave, zato sem tudi sam prav radovedno pričakoval, kako bodo kos Bvoji nalogi. Moram pa prav objektivno povedati, da so z lehkoto vse težave premagali. Slava jim 1 Pohvalo zaslužijo tudi za to, ker gg. pevci imajo veliko posla pri svojih vsakdanjih opravilih; in če Se tiste proste ure porabijo za vaje v petji ter se spravijo na tako težke peBmi in jih vendar tako dobro zakrožijo, gotovo jim bode vsak privoščil tako burno pohvalo, ki jim je donela od poslušalcev. Predstavljala se je potem vesela igra ,Mutec". Tudi tu je šlo vse gladko, igralke kakor igralci skazali so se dobre izurjene, še-petalec ni imel skoraj nič posla. Posebno pa se je odlikoval sluga ,,Luka" b Bvojim šaljivim obnašanjem. Precej po igri zapeli so Heidri-hovo: „Jadransko morje." Če je že una pesen dovala občinstvu, se ni čuditi, da pri tej ploska skoraj ni bilo konca, saj skladatelj je čutil z ljudstvom vred; v vseh njegovih skladbah veje duh slovenskega naroda in Heidrihove pesmi so Bedaj naj bolj priljubljene. Burka: „Eno uro doktor" bila je pa krona vsej zabavi. Mora Be reči, da vsi igralci so bili na svojem mestu, izpeljali so jo natančno. Zato je bil pa tudi včasi tak smeh , da je moral igralec počakati, da Be je šunder polegel. Sluga „Škrjanec" razveseljeval je sem ter tje poslušalce s svojim loškim narečjem, kar se mu je prav dobro aponeslo. Imenoval in pohvalil bi kakega igralca posebej, pa bojim se, da bi s tem drugim škode ne delal, za to le zakličem: Le kmalo zopet kaj tako izvrstnega napravite, občinstvo Vam bo zelo hvaležno 1 Na zadnje bil je ples ; saj brez njega se pri nekaterih ljudeh nobena veselica ne sme končati. Vsakemu svoje I Dasiravno bi se tudi brez tega lahko prebilo, zlasti po taki veselici. Včasih so bile veselice tukaj ob Bohotnih večerih. Ljudje so takrat preplesali celo noč, v nedeljo za bv. mašo se ve ni bilo časa, zato se jih nekateri katoliški meščani niBO vdele-ževaii. Zdaj že precej časa le ob nedeljah na-pravljajo zabave in tudi bolj bo obiskovane. Pa ne mislite, da samo čitalnica napravlja burke in veseloigre, teh imamo vsaki dan tukaj vse polno. V dveh obzinh bo te celo boljše od unih in sicer pervič zato, ker je pri teh vstopnina prosta, v čitalnici plačajo udje na vadno po 20 in neudje po 30 kr. in drugič ker se tukaj predstavljajo tudi žaloigre, s katerimi se pa loški čitalnični oder še ne more ponašati. In te igre napravljajo trope psov, ki se kar v celih trumah drvijo po velikem trgu sem in tje. Da kričijo in se med seboj premetavajo in koljejo, tako VBak ve. No kaj se hoče, drugače ne znajo, kakor po pasje; vendar jim pa vsa čast, ker človeka se ne lotijo, ker ga preveč spoštujejo. Znabiti bi bilo prav, ko bi jih v tem spoštovanji vsaki — star in mlad posnemal. Ko bi si. mestni zbor pasji davek malo povišal, dobil bi lepo Bvoto denarja, ki bi kolikor toliko pripomogla k napravi novega vodnjaka, ki gg. mestnim očetom toliko preglavice dela. Tako vidite, da tukaj smo vedno pri dobri volji, zabav se nam nikoli ne maujka. Včasih plačamo, da jo imamo, drugi pot se nam zastonj ponuja. Ni čuda tedaj, da imamo toliko tujcev, da se loški gostilničarji pritožujejo, ker jim primanjkuje prostora , da bi vse spravili pod streho. Pa sedaj je tudi tem VBtreženo, ker je veliko družin, ki navadno prihajajo vsako leto iz Trsta, Gorice in drugih južnih krajev sem na počitnice, zavoljo vednega dežja že Loko zapustilo. Pa drugipot več ča drago y. Prosimo Vredn. (Deželni predsednik) se je 31. avg. podal na Notranjsko, da ae prepriča o pogozdovanji Kraaa in pogleda, kako tam ravnajo z gozdi, spremlja ga deželni gozdni nadzornik. (Metelkova darila) se razpisujejo (6) po 42 gld. učiteljem ljudskih šol, ki se odlikujejo po nravnoBti, pridnosti, v slovenščini in v sad-jereji. Prošnje do 4. oktobra t. 1. po potu šolskih oblastij. (Senklavško cerkev v Ljubljani) 80 od zunaj lepo prebelili, sedaj bo pa začeli tudi po notranjem prenovljati ter znažiti pozlačene olepšave iz gipsa. Mesca septembra bode menda dodelano. (F včerajšnji seji mestnega odbora) je bil sprejet predlog šolskega odseka (poročevalec dr. Drč), da ima učni jezik v mestnih ljudskih šolah biti slovenski jezik, a nemščina učni predmet začenši s 3. razredom ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom. Prihodnjič kaj več o tem zelo važnem predmetu. (Pozor!) Kakor beremo je slavno vodBtvo južne železnice dovolilo iz Ljubljane do Trata poaebni vlak za 10. septembra z napol znižano ceno ter da imajo karte veljavo osem dni. — To je vbe lepo in hvalno. Vendar jako neprevidno se nam zdi, da se bode ta vlak v tem nemirnem času vozil v temni noči. Kdo vam je porok, da irredenta, kateri je zastava „slo-venskega delavskega društva" tern v peti — ne priredi na samotnem kraškem svetu častilcem kacega atentata ? Ali bi ne bilo bolj pametno in bolj varno odriniti v soboto podnevi, ko vendar vozniki in stražniki lože zapazijo kaj sumljivega na tiru? Nespametno je Be v nevarnoat podajati, ako 8e ji je lahko ogniti. (Vabilo) k občnim zborom ,,Narodne šole", društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in airotam na Kranjskem in slovenskega učiteljskega društva, ki bodo 4. in 5. septembra t. 1. v Ljubljani v čitalničini dvorani, in sicer v tem-le redu: 4. septembra zvečer ob 6. uri zborovala bode „Narodna šola". Po zboru bode v čitalničini goatilmci mala zabava.) 5. septembra ob 8. uri bode maša 8 petjem v meBtni farni cerkvi pri bv. Jakobu. Ob 9. uri bode v čitalničini dvorani zborovalo vdovsko učiteljsko društvo" in potem Blovensko učite-Ijsko društvo po tem-la programu: 1) Ogovcr predaednikov. 2) Tajnikovo poročilo. 3) Bla-gajnikovo poročilo. 4) Razprava: o izpre-membi šolske postave z ozirom na razmere slovenskega šolstva. 5) Posamezni nasveti. 6) Volitev 9 udov v odbor, izmej katerih jih mora vsaj 5 v Ljubljani ali okolici stanovati. 7) Volitev treh pregledovalcev letnih računov. Iz odborov imenovanih društev. V Ljubljani, v dan 15. avgusta 1882. Domače novice. V Ljubljani, 2. septembra. (Konfiskacija.) „Slovenec" je bil v četrtek konfiscirau zarad uvodnega članka v razpravi „Cerkev in država." Razne reči. — V Zagrebu je dosedanji, mladini in učiteljem priljubljen upravitelj, g. Mirko Div-kovič potrjen za pravega ravnatelja velike gimnazije. — T r e š č i 1 o je 25. t. m. v frančiškanski samostan na Kostanjevici pri Gorici. Dež je curkoma lil, in dvoje požarnih ttraž je gasilo ogenj. — Učiteljske službe se razpisujejo v šoi. okraji Rudolfovem I. nadučiteljeva služba na 2 razrednici v Šent-Petru p. Rudolfovem 500 gld. in stauovanje, eventuelno 2 služba 400 gl. 2) Na lrazrednici v Brusnici 450 gld. in stanovauje. 3) Na lrazrednici v Mejhovem 450 gld. in stanovanje. 4. Učiteljska alužba na novi šoli v Smuku (Langenthon) 400 gld. in atunovanje do 18. septembra. V Sol. okraji Krškem. 1) Na 2razred-nici v šeut-Jurji pod Kumom 2. učit. Blužba 450 gld. in stanovanje. 2) 11 in 111 učit. služba na 3razrednici v Mokronogu 500 oziroma 400 gld. 3) II učit. služba na 2razrednici v Škocijanu 450 gld. 4) III. učit. ulužba na 3razrednici v Šentjernej! 400 gld. —Izvzemši pri a v. Jurji se drugo razpisano službo oddajojo tudi učiteljicam; do 10 septembra 1882. — Iz Trsta so piše, da je bila v nedeljo 27. t. m. razstava kljubu Blabemu vremenu dobro nbiskovaua, ta dan je bilo prvikrat po 20 kr. vstopnine in bilo jo nad 5000 oseb plačujočih. Veliko obiskovalcev je bilo delavcev in okoličanov, ki so razstavo prav na drobno ogledali. Pretočeni teden je rastlo število obiskovalcev, posebno je bilo dan na dan več tujcev. — Vabilo. V nedeljo, 3. Bept., ob 7. uri zvečer, priredi Blovensko bralno društvo v Gorici v svojih proBtorih na Travniku domačo zabavo s petjem, govorom in srečkanjem. Odbor. — Družbinska prekucija se napoveduje. 4. juliju je bil oropan na Dunaji čevljur Merstullinger. Že dalje časa so vnanji listi delavce hujskali zoper vlado. To hujskanje je rodilo svoj sluh sad na Dunaji, med delavci se jo porodila stranka, ki ju sprejela preku-cijska načela znanega Mostu. Policija se je prepričala, da so Merstallinger-ja oropali iz tega namena, da so denar dobili za prokucijske numene. Nekuj naropanegu blaga so najdli v stanovanji tukajšnega ianatiškega vodja vstaje, ki pa je pobegnil; sled pelje od tod notri do vreduištvu tukujšnego social-demokratiškega lista. ,Zukunft". Ker So preiBkava traja, ue razglaša na daljo tega policija. — V okolici rudnika ob lloduni osnuje Be črna truma, ki jiodira ulturje, zapira župnike in župane in po okolici rogovili, — Na Ruskem rovarji zuvdajo konjem. — Stvar je toliko nevarnejša, ker se Btranka kar šali in norčuje. Smejč uganjajo zločiuBtva. — Merstallinger-ja bo poprej omotili, preden so ga oropali, to je kaj pripravno, da brez morije pridejo do svojega cilja. Z izreki in nauki iz katekizma so ne grade železnice, tako govore veliki kapitalisti, od njih so se naučili socijalilisti in sploh delavci, katerim so vero in zaslužek odvzeli, nauke iz teorijo v dejanje izpeljevati. — Ruski cesur je svojemu naslovu pridejal tudi priimek „gonudar TurkoBtanBky'. Turkestan obsega tri miljione ( | vrst, ima 5 milijonov ljudi, in obsega okraje „Sedmirečen-ski1' (sedem rek), Sir Daria in I