tosti v okv iru posam eznega procesa. Za n as je najpom em bnejše peto poglav- je, v k a te rem av to r podaja splošna spoznanja o ra z ta p lja n ju karb o n a to v in kem iz m u raztop in , izsledke o s ta ro sti in h itro s ti od lagan ja sige (p re sen e t­ ljiv je zelo k ritičen av to rjev odnos do u g o ta v lja n ja s ta rosti sige s pom očjo 14 C m etode), o m ožnem vplivu p leistocenske k lim e n a izločanje aragon itne sige, o pom enu tu jih ionov v raz top inah , ipd. A v to rjev i izsledki se opirajo na gradivo, zbrano v 102 jam ah , za k a r je bilo po trebno 2000 u r dela v pod ­ zem lju. Za obdelavo tako obsežnega g rad iva je b ilo po treb n o zelo veliko la ­ bo ra to rijsk eg a dela, saj je poleg kem ičn ih in m in era lo šk ih analiz, rezu lta te podrobno p rik azu je 16 tabel, av to r obilno u p o rab lja l tu d i e lek tro n sk i m ik ro ­ skop in m ikrosondo. P o leg že om en jen ih ta b e l dopo ln ju je besedilo bogato slikovno gradivo: 13 zem ljev idov in n ačrtov , 16 grafikonov, 117 risb in 104 fo tografije (p re težno so slikan i zb rusk i sig in m ak ro fo to g rafije ). M ed prilogam i, dodanim i n a k oncu dela, sta posebej zan im iv i k ra te k »repetito rij« o k a rb o n a tih in k em iji k a rb o n a to v te r poskus p rik aza m edna­ rodne b ib liografije o k a rb o n a tn i sigi in kapn ik ih . Ta b ib liografija obsega 914 enot, m ed n jim i je tu d i 19 d e l jugoslovansk ih av to rjev . Za slovensko krasoslov je je C abrolov p rispevek še toliko bolj zanim iv, k e r je tu d i p r i n a s več raziskovalcev ( G a m s , G o s p o d a r i c , K o g o v ­ š e k ) , k i se s teg a ali onega v id ika poglobljeno u k v a rja jo s p reu čev an jem sigovih tvo rb , .in je tu d i p r i nas že dovolj rezu lta tov , čep rav n iso zbrani v enem delu , ki bi jih bilo mogoče p r im e rja ti s C abrolovim i izsledki. A ndre j K ran jc Burton Ian, Kates Robert W., White Gilbert F., The Environm ent as Hazard. O xford U n iversity P ress, N ew Y ork 1978, str. 240. K atastro fe , in to zlasti p ro u čev an je n a ra v n ih k a tastro f, so že desetle tja p red m et raz iskovan ja m nog ih geografov. N a un iv erzah v ZDA sko ra j n i več­ jeg a oddelka za geografijo , k je r b i n a ra v n e k a tastro fe ne b ile poseben p redm et, n am en jen š tu d en to m geografije. Ta k n jig a podaja neke v rste za­ k ljučen teo re tičn i in m etodološki okvir p ro u čev an ja n a ra v n ih katastro f. Od av to rjev je znan z lasti G E bert W hite sen ior p ro u čev an ja n a ra v n ih k a ­ ta s tro f v ZDA, k i sodi m ed n a jv id n ejše raziskovalce v te j veji geografije. P roučevan je n a ra v n ih k a ta s tro f zah teva kom pleksno geografsko raziskavo. P o tre su ko t n a ra v n em u pojavu , k i na j bo podrobno osvetljen , s led i tem eljito p roučevan je družbeno geografsk ih procesov, ki jih je po tres povzročil in im ajo večidel specifični značaj. P ra v ta š irš i pogled in koncep t kom pleksno zasnovanega p ro u čev an ja n a ra v n ih k a tastro f daje tem raz iskavam še p o ­ sebno vrednost. P r i nas im a p roučevan je n a ra v n ih k a tas tro f sicer p rece jš­ n jo trad ic ijo še iz M elikovih časov te r kasne jš ih p roučevan j n ek a te rih d ru ­ g ih n aš ih geografov, k i so svoje delo v g lav n em op rav lja li v okv iru G eograf­ skega in š titu ta A ntona M elika SAZU. T ovrstna p roučevan ja slovenskih geografov im ajo v p rv i v rs ti fizičn«geografsk i značaj, čep rav so se n e ­ k a te ri bolj a li m anj poglobljeno lo tili tu d i d ružbeno-geog ra fsk ih problem ov; v ZDA pa je težišče raz isk av p ra v n a d ružbeno geografsk i p rob lem atik i. A v to rji k n jig e trd ijo , da v večini dežel n a sv e tu škode zarad i n a rav n ih k a ta s tro f iz le ta v leto narašča jo . Š tevilo ž rtev za rad i n a rav n ih k a tas tro f se povečuje in to zlasti m ed n a jre v n e jš im i narod i sveta. Posebno zanim ivo poglav je kn jige govori o n u jn o sti izbo ljšan ja ko lek tivne organ iziranosti n a nac ionalnem in m ed n aro d n em n ivo ju , da bi se k a r se da dobro zavaro ­ vali p red n a ra v n im i k a tastro fam i te r uspešno o dstran jeva li n jihove posle­ dice. P r i nas so n ek a te re oblike n a ra v n ih k a ta s tro f (potresi, poplave, žled, itd .), razm erom a pogoste in im ajo v ečk ra t k a tastro fa ln e posledice. Zato bi kazalo, da bi geografi ob boljši o rgan iz iranosti v bodoče posvečali več po­ zornosti tem problem om tu d i v m etodološkem sm islu, te r bili v tesnejšem sodelovanju z d ru g im i strokam i, ki se u k v a rja jo s p roučevan jem n arav n ih katastrof. M ilan O rožen A dam ič Robinson Artur, Sale Randall, Morrison Joel, Elem ents of Cartography. Č etrta izdaja, W iley & Sons, Inc., N ew Y ork 1978, s tr . 448. A v to rji kn jige so geografi z oddelka za geografijo U n iversity of W is­ consin (ZD A ). P rv ič je k n jig a izšla že le ta 1953, v le tih 1960, 1969 in 1978 pa so ji sledile znatno dopolnjene in m odern iz irane izdaje. K n jig a je eno tem eljn ih del o k a rto g ra fiji in v p rv i v rs ti p isana ko t učbenik , n am en jen geografom n a univerzi. Na un iverzah v ZDA je k a rto g ra fija eden od osnov­ n ih p redm etov v izobraževanju geografov. P ri nas se k a rto g ra f ija za geo­ grafe n a u n iv e rz i ne pouču je, ozirom a so n ek a te ri osnovni pojm i o n je j le om enjen i v okv iru n ek a te rih d ru g ih splošnih predm etov . N ikako r ne bi sm e­ lo bi>ti dvom a, da m ora geografska tem atsk a k arto g ra fija slediti in se p r ila ­ g a ja ti po trebam znanstvenoraziskovalnega dela, u v a ja ti nove tehnologije in kot nenadom estljiv vizualno kom unikacijsk i m edij pom em bno p rispevati k p rodo rnosti geografsk ih štud ij. R obinsonovi karto g rafsk i e lem en ti so d e ­ lo. ki ga lahko postavim o ob bok z znano Im hof-ovo kn jigo K artograph ische G eländedarste llung (E., 1965, W alte r d e G ru y te r & Co., B erlin ). K n jiga je razdeljena na sedem najst poglavij. Začne z uvodn im poglav­ jem o k a rto g ra fiji in ‘k a rtira n ju , ki m u sledi poglavje o k a r to g ra f iji v p re ­ tek losti in n je n i vlogi danes, za n jim a pa se v rstijo n as led n ja poglavja: zem lja sferoid; koo rd in a tn i sistem i in m erila kart; k arto g ra fsk e pro jekcije ; o rganizacija , kom pilacija in p restav itev podatkov; osnove »rem ote sensing-a« in raba zračn ih posnetkov; p rilag a jan je ozirom a delo s k a rto g ra fsk im i po­ datk i; karto g rafsk a generalizacija; k v a lita tiv n a sim bolizacija; k v an tita tiv n i podatk i p rik azan i s .točkovnim i sim boli; p rikazovan je lin e a rn ih in p ov ršin ­ sk ih k v a n tita tiv n ih podatkov; raču n a ln ik i v k arto g rafiji; grafično obliko­ van je in karto g rafija ; barva in vzorec; tip o g ra fija in nap isi; rep rodukcija k a r t in e lem en ti k onstrukcije kart. Že iz preg leda g lavn ih naslovov posa­ m eznih poglavij je razv idna zasnovanost kn jige , ki n a sistem atičen, p reg le­ den, m oderen, doibro p re te h tan in zelo poglobljen n ač in ob ravnava vse p o ­ g lav itne problem e v k a rto g ra fiji od zgodovine k arto g ra fije do uporabe ra ­ čunaln ikov v k a rto g ra fiji te r m odern ih m etod re p ro d u c iran ja k artog rafsk ih izdelkov. Na koncu kn jige je na 54 s tran e h razm erom a obsežen dodatek , ki ji daje tra jn e jšo uporaibno p rak tično vrednost kartog rafskega p riročnika. Popolnom a jasno je, da naloga geografije ni izdelovanje osnovnih to ­ pografsk ih .načrtov ali splošnih geografsk ih k a rt, k a r so po sili razm er v p retek losti m nogi geografi delali a li to še vedno delajo v okv iru nalog geo ­ dezije. Mislim, da si danes geografi ne m orem o p red sta v lja ti geografije brez tem atske k artog rafije , ki naj im a nalogo p rikazovati vp rašan ja , p rob lem e in procese v k o n k re tn e m geografskem okolju. V endar je na žalost tako, da vedno znova geografi, k i se in tenzivneje u k v arjam o s k artog rafijo , ugo tav ­ ljam o, da del n aš ih kolegov zelo površno pozna, obv lada a li celo podcen ju ­ je in zan em arja k a rto g ra fsk e m etode te r m nogokrat n im a n iti dovolj vpo­ gleda v k arto g ra fijo , da ibi lah k o p lodno in u stv a rja ln o sodelovali p r i k o n ­ s tru ira n ju te r ob likovan ju tem atsk ih k a r t. M islim , da to n i p rav , zato bo­ mo m orali geografi, če želim o dvigniti n ivo geografije, uvesti k a rtog rafijo z vajam i k o t poseben p red m et za štu d en te geografije n a un iverzi. M ilan O rožen A dam ič