Poitnina plačana v gotovini. Sped. i» abb. pot. S. Or. i 0Ur^,D,N,ŠTVO ln UPRAVA v Gorici v ulici OiŽSSL ev: ~ Cena oglasom po dogovoru. . v*ak delavnik od 10.- 12. ure ___________delavnik od 10, Leto HI. Štev. 8 KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poitni čekovni račun it. ll/509t GORICA DNE 20. FEBRUARJA 1947. Cena L. 5. §L®TiETNICl TRAGIČNE SMRTI ŽRTVE SLOVENSKE PESMI t Lojzeta Bratuža Vsakdo naj pometa najprej pred svojim pragom m na svetu bo kmalu pravičnost, ljubezen, red in mir! , Uedeljo 16. II. je bilo deset let, ^ &r je izdihnil pri Rdeči hiši v ^riei po vsej deželi tako priljub-^-ai Pevovodja in skladatelj Lojze ^ffvtuž, brat enako priljubljenega 'Nepozabnega pevea in vzgojitelja -"kota Bratuža. Ali se š« spominjate tistih straš-dni, ko so narodni nestrpneži a zločinci napadli v Podgori več veuih pevcev ter jim dali piti za stroje? Lojzeta je to olj« ttrupUo in po poldrugi mesec aJajoči bolezni je lesnično v Go-f-0^ zaiPal ta mladi mož, zapu-iVsi v naj večji žalosti svojo Ijub--No ženko pesnico Ljubko Šorlije-0 in dva nežna otročiča — iu mor-J*a najbolj potrtega brata Jožko-,a' ~~ Profesor Jožko se je takrat 0 kude bolezni in skoro do smrti 'Neil ■/, mislijo, da je morda pre-pa o svaril brata, naj ne hodi v °dgor.) o božičnih praznikih, ker 0 mu črni nasilneži grozili. Ali se še spominjate, kako je za basa bolezni vsa dežela trepetala za jdegovb življenje in kako težko je 0 Pri srcu tudi njegovim pev-N0 mu je ugašalo življenje, mu prišli skrivaj, kakor da bi zapet poslovilno podoknico, kitajoči jim je bil hvaležen. Z J°fttdumi: »Pridni, moji fantje, bridni!« se jim je zahvaljeval. •Ali se še spominjate, kako je ta Jfh nmž v duhu krščanske Ijubez-ll> ki objema tudi sovražnike, od Srj-■/.( ta, ki je s svojim pevskim zborom vabil Slovence v cerkev. Padel je torej kot mučenec slovenske cerkvene pesmi. Od takrat je minulo deset let. Tisti čas smo mislili, da Se takih zločinov zmožni le italijanski fašisti iu zgražanja ter obsodb ni bilo ne konca ne kraja. Od takrat je minilo deset let svetovno zgodovine in pet let bratomornega klanja med Slovenci. Koliki Lojzetov, ki so kot Bratuž ljubili narod in Cerkev, je v teh lotih še bolj tragično leglo v prerani grob zaradi svojega narodnega in verskega prepričanja... po krivici ni nasilju svojih lastnih bratov!! Radi tega nasilja, ki nas je tako globoko ponižalo, da moramo ob njem povesiti glavo, ker so naši ljudje največje fašistične okrutnosti še prekosili, je trpel že rajui Lojzetov brat Jožko. Saj jo dobil iz Kronberga, kamor je tako rad hodil h g. Vinkotu ob nedeljah pomagat, opomin, naj ne hodi tja, ker je njegovo življenje v nevarnosti. Dovolj je krivic in nasilja ! . Prišla je ura, da nehamo z medsebojnimi očitki in obračunavanji. Zadnja desetletja so dokazala, da se vsi uarodi, ako so zares krščan-sKi, zmožni velikih junaških dejanj, velike plemenitosti in požrtvovalnosti za svojo domovino in za druge narode. Pokazala so pa tudi, da so prav vsi narodi, ako zapustijo vrelce krščanske morale, zmožni mi j večjih zločinov', ki njo same in druge ugouabljajo. Ob desetletnim smrti, ki je takrat v iskrenem sočutju in žalosti združila vse poštene Slovence m Furla .-c, bi morali eni in drugi, ki nas je bežja Previdnost postavila na ta košček zemlje iu nas povezala s skupno usodo, skleniti, da odložimo vso sovraštvo in da najdemo pravo pot iskrenega sodelovanja v medsebojni pravičnosti in ljubezni. Nehajo naj se grožnje, medsebojni krivični očitki in nasilna obračunavanja. Slovenci in Italijani! Začnimo končno vendar enkrat vsak pred svojim pragom pometati, vsak svo-,e grehe in zmote popravljati, kar je gnilega sami vsak iz svoje hiše odstranjevati in tako se bomo kaj lshko sporazumeli in v medsebojnem spoštovanju in ljubezni sodelo vali za skupni blagor vse dežele. Lojze Bratuž! Slava tvojemu spo minu in mir uarodoma, ki si ju v »voji plemenitosti oba ljubil, čeprav si se žrtvoval kot otrok slovenskih staršev predvsem za Slovence! Nove katoliške univerze Katoliško univerzo so ustanovili V San Paolu v Braziliji. Univerza je svobodna in enakopravna. Ima fakultete ter celo vrsto institutov, ki so bogato opremljeni. Tudi na Ogrskem so odprli novo katoliško univerzo, in sicer v mestu Eger. Tam je bila že prej skoro dve stoletji katoliška pravna akademija, ki so jo sedaj povečali, ji dodali še bogoslovno, filozofsko in gospodarsko fakulteto ter jo spremenili v pravo univerzo. Rektor univerze bo tamkajšnji nadškof. Stroške za univerzo bodo krili s prostovoljnimi prispevki vseh vernikov. Te bodo pobirali vsako leto na praznik Brezmadežne. Sedanji položaj srbske pravoslavne cerkve II kratkim novicam o srbski pra-vosl. cerkvi, ki srno jih Iu pa tam cbjavili, dodamo lahko danes širši pregled. Zadržanje srbske pravosl. cerkvt* do raznih beograjskih režimov v prejšnji Jugoslaviji jo znano. Podpirala je vse velesrbske režime in se aktivno udeležila upora, ki je vrgel vlado regenta princa Pavla št- marca 1941. Srbska pravoslavna terkev je tudi kriva, da se ni sprejel konkordat z Vatikanom, Ki ga je jugosl. vlada že sklenila in podpisala. Med nemško okupacijo je sprva pravosl. cerkev zelo trpela Patriarha Gavrila so kmalu aretirali in odpeljali v Dachau. Tako tudi mnogo duhovnikov in še nekaj drugih škofov. Medtem sta nastala v Srbiji komunistična revolucija in čet-i.iški pokret Draže Mihailoviča. Srbska cerkev je bila kmalu razcepljena: eni so držali z Mihailovičem, drugi s partizani. Mnogi pravosl. duhovniki so se aktivno udeležili borb na eni ali na drugi strani. Posebno Mihajlovič je imel med svojimi častniki tudi nekaj pravosl. popov. Nemci so že pred koncem vojne spustili patriarha Gavrila, ki se je pridružil četnikom ob umiku iz Srbije in z njimi pribežal v Italijo preko Gorice. Titov režim je sklenil ravnati z vsemi verskimi skupnostmi enako. Proglasil je ločitev cerkve od države in razlastitev cerkvenih pose stev. Srbska cerkev je bila s tem še bolj prizadeta kakor katoliška v Sloveniji in na Hrvatskem, ker je bila kot narodna cerkev vedno najtesneje povezana z državo. Z razlastitvijo pa ,vo ji bili vzeti njeni skoro edini dohodki. Poleg tega je šla težnja novih oblasti v državi za tem, da razbije pravosl. cerkev in ustanovi toliko samostojnih cerkva, kolikor je federalnih tdinic. Temu se je sv. sinod uprl. Prav ta-ko se je sv. sinod uprl, ko so od njega zahtevali, da se udeleži gonje zoper katoliško Cerkev. Lani o Veliki noči je sv. sinod izdal okrožno pismo, v katerem nastopa zoper nove državne postave o zakonu, šili itd. Istočasno je v pismu obsodil cerkveno polit'Ko Titove vlade. Nenadoma pa se je nekaj spremenilo. 14. novembra lanskega lota se je patriarh vrnil v Beograd. Nekaj dni pozneje so listi prinesli izjavo nekaterih srbskih popov, poslancev v parlamentu, ki so obiskali patriarha in jim je ta izrazil mnenje da morajo odnosi med cerkvijo in državo stopiti na pot zbli-žanja m večjega razumevanja. Nato je bil Gavrilo sam sprejet pri maršalu Titu in končno je govoril na vseslovanskem kongresu v Boo gradu. Kaj to pomeni! Ne vemo. Morda se je srbska pravoslavna cerkev po zgledu ruske začela bližati vladajočemu režimu, katerega je prej obsojala, da zasede zopet mesto »na rodne in vladajoč.* cerkve«.' Kako sodi Anglež o ameriških katoličanih Angleški pisatelj John Eppstoin jo napisal v angleškem listu »Tablet« nekaj svojih vtisov o ameriških katoličanih. lTvo, kar člove|-ka zadene v Ameriki, jo vtis o njih moči. Skoro v vsakem mestu opaziš vabila na sestanke v župniji ali jc drugje, kjer se zbere tisoč, dva tisoč vernikov. V vsakem večjem mestu imajo enega ali več zavodov za mladine, zlasti žensko. Katoliške univerze štejejo od 500 do deset ti ,;.-e dijakov.. Vodijo jih jezuiti ali drugi' redovniki. Skoro povsod Cerkev raste. Njena moč se razodeva v 150 škofijah, ki so združene v 21 cerkvenih provincah. Vernikov je 2i milijonov, duhovnikov 58 tisoč. Čeprav je šola v Ameriki svobodna, imajo v 8 tisoč župnijah 'astne ljudske Šole, ki jih sami vzdržujejo.. Na njih poučujejo po večini nune. Poleg teh imajo še 1500 do 1600 srednjih šol, 131 univerz iu kolegijev za fante, 638 za dekleta. Dijakov je 153 tisoč. Najet čje število slušateljev šteje univerza v Chicagu, namreč 11.500. Katoličani tvorijo eno petino a-meriškega prebivalstva, vendar so najbolj številna in najbolje organizirana verska skupina. Občudovanja vredna je požrtvovalnost ameriških katoličanov V pretekli vojni so nudili sv. očetu največjo pomoč za njegove kari-lativne akcije. Med drugim so da-iovali stradajočim Evropejcem 53 milijonov konserv Ob času zagrebškega procesa proti mons. Stepincu so ameriški katoličani zahtevali, naj predsednik Tiuman protestira zoper njegovo ibsodbo in zahteva njegovo oprostitev. Preds-dnik jim iz razumlji vih ozirov ni odgovoril. Izjava pod-miuistra Achesona ob tisti priliki jih tudi ni zadovoljila. Vsled tega so se čutili užaljene in so pri zadnjih volitvah glasovali proti Trumanu za republikance. Prej so katoličani bili za Roosevelta zaradi njegovega socialnega programa, ki je bil bolj pravičen. Sedaj pa »o spoznali, da demokrati preveč popuščajo komunistom, in zato so se po večini od njih odvrnili ter glasujejo za republikance. Beneš za moralni prerod mladine V svoji božični poslanici je pred-oednik češke republike Edvard Beneš govoril po radiu o moralni po kvarjenosti sodobne mladine. Dejal je med drugim, da se med dorašča-jočo mladino republike pojavljajo posamezniki, ki so nravstveno pokvarjeni in svoj okoliš okužujejo. Njihov vpliv se pogubno kaže v razbrzdanosti, pomanjkanju discipline, lenobi, alkoholi/mu in prevračanju pravilnih in zdravih odnosov med spoloma. Ti slabi elementi — je dejal dr. Beneš — se vrivajo v vse sloje naroda in silijo na vsa mesta. Na te zle pojave moramo biti pozorni in ves narod mora pomagati pri čiščenju zasebnega iu javnega življenja. Ves narod je vzajemno odgovoren za mladino. Zato ji morajo odrasli dajati dober zgled, hkrati pa je treba Menino težnje mladine ravzumeti, pospeševati in prav usmerjati. V vsako katoliško družino spada katoliški časnik! Prve so stanovske dolžnosti »Ljudska pravica« z dne 22. I. 47 prinaša člauek pod naslovom: »i’oi-vršno delo mladinskih organizacij s' srednjih šolah«, kjer ugotavlja, da mladina po vseh srednjih šolah Jugoslavije zelo slabo napreduje v učenju zaradi prezaposlenosti po mladinskih organizacijah. Frmaša tudi kot zgled dejstvo, da je neka mladiuka-dijakmja od 24. decembra do 9. januarja prisostovala 23 sestankom. Seveda se pri tem sistemu :ii čuditi, če po gimnazijah 72 V», 66'Vo, 48'Vo dijakov dobiva slabe rede. Člaukar kliče po ozdravljenju teh nezdravih razmer. V Jugoslaviji je bila od osvobo-jenja sem nakaka bolezen vodnih iu nepretrganih sestankov. Pri dijakih se je posledica hitreje posa-zola, ker oni dobivajo spričevala. Pa pokazala se bo tudi pri vseh ostalih slojih, ki zurudi sestanitov zanemarjajo svoja poklicna opravi la. Ako je enega dela preveč, mora nujno zmanjkati časa in volje za di uga dela. Neprestani sestanki pač niso imeli drugega nameua kot zdrosirati prebivalstvo v eno smer, vzeti mu čas, da ln mislilo s svojo glavo, ga napraviti za gramofon, ki zna le to ponavljati, kar um dan za dnem dopovedujejo. Neitaj časa to gre, a na rioigo raztegnjeno se maščuje. Pri dijakih ugotavljajo to že danes, pri drugih poklicih bodo isto ugotovili pozneje Cim pozneje, tem več bc škode. Sovjeti In bodočnost V enem svojih govorov je Sta lin priznal, da je Sovjetska zveza v razvoju industrializacije zaostani 50 do 160 let za deželami zapadne Evrope iu zapadne poloble. Navedel je sledeče Ljeninove besede iz času oktobrske revolucije: »Ali smrt, ali pa dohiteti iu prehiteti razvite kapitalistične dežele.« Te:n besedam je Stalin dostavil, da se to ■nora zgoditi najkasneje v desetih letih; če se pa to ne bo zgodilo, •■mo premagani Za dosego tega cilja morajo v prvi vrsti skrbeti komunistična stranka in njeni voditelji. Vsak funkcionar stranke mora biti tudi dober gospodarstvenik, ki ima pravico iu dolžnost, se vmešavati povsod m v vsako zadevo. Boljševik1 morajo obvladati tehniko in izpopolnjevati svoje znanje, katero je sedaj pomanjkljivo. »Teh obvez boljševiki niimajo samo do ruskega proletariata, ampak jih imajo do proletariata vsogu sveta, ker pričakuje od nas svoje rešitve«, je končno izjavil Stalin. Zanimiva izjava za današnji čas. Kaj se pa bo uresničilo, nam bo pokazala bodočnost. Istrski begunci in komunisti Begunce iz Istre m posebno one 'z Pulja razmeščajo po vsej Italiji. Zanje skrbe državne oblasti iu papeška podporna komisija . Ko s.) prispeli v Severno Italijo v okolico Bielle, kjer je mnogo županov komunistov, jih ti niso hoteli sprejeti v svoje občine iu jim odkazuti stanovanja. Pomagati so jim morali župniki in dobre osebe. Znova se j j pokazalo, da je povsod kakor pri nas: komunist rojaku ne pomaga, če ta ni komunist. V vsaki kulturni državi bi morale biti pod najstrožjimi kaznimi prepovedane stranke, ki se poslužujejo kot sredstva, da pridejo do oblasti, duševnega in telesnega nasilja. Pod duševnim nasiljem je treba razumeti zlasti lažnivo propagando iu lažne obete, pod telesnim nasiljem pa vsako obliko telesnega strahovanja, ki nujno vodi do enako nasilne samoobrambe, do državljanskih bratomornih obračunavanj in slednjič do diktature, ki je grobokop človeka vrednega družabnega življenja. Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Slev 8 Povsod pričujoči, g nikjer s pravim imenom Komunisti so mojstri v skrivanju svojih načrtov in v nadevanju krink svojim organizacijam. — Za maj 1947 napovedujejo v Pragi festival svoje mladine, ki ima trajati več tednov. Da bi pa več kalinov ujeli, vabijo na to slavnost pod naslovom: Festival svotovne zveze »demokratične mladine«. Pravo ime »komunistične mladine« so skrbno skrili. V avgustu 1946 so ustanovili v Pragi »Mednarodno zvezo dijakov«. Vodstvo šteje 17 članov, med njimi je 12 komunistov in ti odlo čaju; drugiu 5 spada med »korisue budale«. Ta zveza dijakov se je vrinila v mednarodno ustanovo UNESCO — pod imenom dijakov, — v resnici pa so se vrinili tja komunisti. Imamo še druge take vabljive krinke, n. pr. Svetovno zvezo demokratičnih žena in Svetovno sindikalno zvezo, ki se jih komunizem poslužuje, da lovi žene in delavce v svetu. Zelo znana krinka je beseda: antifašističen, antinacističen in zlasti beseda: fronta. S to besedo so uspavali in lovili v svoje komunistične mreže nič hudega sluteče ljudi v Španiji, Franciji (ljudska fronta), Jugoslaviji (osvobodilna fronta), Bolgariji (dirnovinska fronta). In bogve aake »fronte« so iznašli v Indoneziji, Iridokini, Mandžuriji, Koreji itd. Povsod, kjer kaj vre, kjer se da v kalnem ribariti, — pov-scd so komunisti zraven, a nikjer s pravim svojim imenom. V blagor skupnosti in svetovnega miru je, da krinke enkrat padejo, da nekomunisti pogledajo komunistom jasno v oči. Vsa pravljica o teh novih »odrešiteljih sveta» se bc- kaj hitro razblinila v prazen nič. Le zakrinkan komunizem se more napraviti na kak način privlačne ga, razgaljen je vedno oduren in odbija. Na Primorskem se je najprej pojavil s trobojnico na čepici in rožnim vencem v rokah, pozneje je zraven trobojnice prisil rdečo zvezdo, še pozneje je odstranil trobojnico — in nazadnje je razobesil rdečo zastavo s srpom in kladivom. To priporočamo v premislek zlasti onim našim Amerikancem, ki še danes gledajo v komunizmu o-drešenika in osvoboditelja Slovencev. Ko pride k vam, vprašajte ga za njegov nauk, njegova sredstva m njegov cilj — in prvi dan ga boste zapodili nazaj v Evropo. OKNO V SVET MIROVNE POGODBE so zbudile splošno nezadovoljstvo. Zmagovalci in premaganci hitijo protestirati Najbolj nezadovoljni sla morebiti Italija in Jugoslavija: ta. ker ni dosegla vsoh svojih ciljev (zlasvi Gorice in Trsta), ona pa radi ležkih mirovnih pogojev. Jugoslovanski zunanji minister je takoj po podpisu izjavil, da je Jugoslavija podpi sala samo radi ljubega miru, s tem pa da se »ni odrekla svojim zahtevam po ozemljih, ki tvorijo etnični del domovine. Jugoslavija bo nadaljevala z zahtevami, da spoštujejo njene pravice nad temi ozemlji, pa naj bi se v bodoče dogodile tudi kakšne spremembe glede narodnostne slike na teh ozemljili, kajti te bodo le posledica tujega gospo siva«. NOVA POLJSKA VLADA. Na podlagi zadnjih volitev se je v Poljski sestavila nova vlada, ki ji načeluje socialist Jože Zirankiewijz. Glavna ministrstva imajo seveda komunisti: zunanje zadeve, indu r.tnijo, javno varnost, pouk in nova ozemlja. Za predsednika republike je bil ponovno izvoljen stari komunist Boleslav Bierut. Mikolajczyk s svojo kmečko stranko ni zastopan novi vladi in je stopil v opozicijo. V inozemstvu so poljske volitve še vedno predmet ostrih kritik. Sam predsednik Truman je 4. t. m. ob sprejemu poverilnic novega poljskega veleposlanika izjavil, da se čutita on m ves ameriški narod »globoko prizadela ob dejstvu, da poljska začasna vlada ni izpolnila svojih dolžnosti«. Jasno, da poljske komuniste prav malo gane prizadetost ameriškega predsednika in ame riškega naroda. Oni gredo svojo pot dalje. CHUBCHILL PKOTI ADAMIČU. Znani slovensko-ameriški komunist Louis Adamič je pred leti napisal knjigo »Obed v beli hiši«, v kateri se zelo žaljivo izraža o Churchillu. Užaljeni Anglež je Adamiča in za-ležniika knjige tožil radi razžaljenja časti in pravdo — dobil. Pisatelj in založnik sta bila obsojena na 201HM) dc 1 ar je v globe in na poravnavo sodnih stroškov. LISTINA ČLOVEŠKIH PRAVIC. Odbor ZN se bavi s sestavo listine človeških pravic. Sovjetski zastopnik zahteva, naj bi iz listine črtali celo vrsto človeških pravic, ki so po mnenju njegove vlade nepotrebne, tako n. pr.: pravica do življenja, do svobode, da pritožbo na ZN, do zasebne lastnine, do zavetišča, do svobodnega gibanja, do obrambe pred preganjanjem. Radi bi vedeli, kakšne pravice ima sploh še sovjetski državljan, ako so vse gori omenjene nepotrebne. Morda se bo kmalu sprožila debata o tem, ali ima človek kaj več pravic kot klavna živina. POPIS TUJCEV V ITALIJI. Nehanje ministrstvo je odredilo, da se morajo do 11. marca prijaviti vsi tujci, ki se nahajajo na italijanskem czemlju, tudi tisti, ki so v zavezniški Oskrbi JUGOSLAVIJA vabi domov svoje begunce, ki jih je samo v Itiiij: okrog 20 tisoč. Begunci imajo dva meseca časa, da se vrnejo. Kdor se v tem času ne vrne, izgubi jugoslovansko državljanstvo. Beguncem &e obljublja zelo široka amnestija. Težava je le v tem, da komunističnim amnestijam nihče več ne verjame. Prebridke so izkušnje! ANGLIJI grozi težka gospodarska kriza radi pomanjkanja delovnih moči. Ogrožena je industrija in deloma tudi poljedelstvo. H krizi so najbrž pripomogle tudi socialne reforme laburistične vlade, ki je tako postavljena pred težko preizkušnjo, čuden svet! V Angliji primanjkuje delovnih moči, po Evropi pa strada radi brezdelja cela množica beguncev, ki si z zaskrbljenostjo iščejo novo domovine. Socializacija, ki marsikje siili čez bregove zdrave pameti, bo morala le nazaj v pravo strugo, ki jo določa splošna blaginja. Zaposlitev poljskih rudarjev Izvršni odbor britanske strokovne organizacije rudarskih delavcev je po predhodnih razgovorih pristal na zaposlitev poljskih rudarjev v angleških rudnikih. Domače novice VRTOJBA V naši vasi se je zadnje tedne l>okazala neka nova prašičja bolezen. Prašiči se stožrjo in kmalu poginejo. Bolezen napade odrasle in mlade pujske. Zdi se, da je bolezen nalezljiva, kajti v hlevu, kjer se je pokazala, pobere navadno vse, kar e živega. Pravijo, du je ta bolezen že znana na Štajerskem in tudi drugod. Na vsak način je. prav, če naši ljudje in oblasti pazijo, da bi se ne razširila še bolj. DORNBERG Še nekaj o novih zvonovih Pusto je bilo v vasi, ko je zvonil samo en zvon, kakor je pusto tudi drugod, kjer imajo samo en zvon v zvoniku. Zato smo sklenili, da si nabavimo štiri nove zvonove, tri za domačo farno cerkev, enega pa za podružnico na Tabru. Ljudje so darovali vino, katero smo potom predali in plačali stroške za zvonove. Stali so poldrugi milijon. Zvonove je vlila zvonar na Broili v Vidmu. Drugo predpustno nedelj,, smo jih pripeljali iz Vidma in obesili v zvou:k. Blagoslovili so jih kar v Vidmu in za botre so bili vsi faram, kar je najbolj prav, ker so vsi farani tudi zanje darovali. Tako ni bilo nobene zavisti. Zahvala za zvonove gre seveda tudi gospodoma dekanu in kaplanu, ki sta tudi prispevala svou ael truda ir- dela za zvonove. Sedaj si želimo le, da bi nas naši zvo novi vedno klicali v cerkev in dvigali slovesnost cerkvenih praznikov in da bi se ne zgodilo to, kar pravijo, da se je zgodilo v Ljubljani, kjer so tamkajšnje oblasti rabo zvonov zelo omejile. SLOVENSKI GORIČANI! Vsak petek v postu ob 8. uri zvečer bo za vas pri Sv. Ignaciju postna pridiga. Prva dolžnost vsakega človeka je skrb za zveličanje svoje neumrljive duše. Tej skrbi naj bo posvečen zlasti postni čas. Pojdimo vase, preglejmo in uredimo svoje račune z Bogom! Zato vsi k postnim pridigam!! Podržavljenje zasebne lastnine — povojni mit + Dr. ANTON SLAMIC Koncem decembra je umrl po neuspeli operaciji na črevesju zagrebški kanonik dr. Anton Slamič, doma s Katinare pri Trstu. Naj počiva v miru! Promocije V Padovi sta 17. t. m. doktorirala iz medicine Sentočnik Leopold iu Luskar Franček, doktor političnih ved pa je postal Arko Vojko. Promovirancem iz srca čestitamo in nas veseli, da so znali čas begunstva pravilno izkoristiti. Vsi trije so bili vodilni člani Kluba slovenskih katoliških visokošoleev v tujini. Svojo slavnost so začeli s sv. mašo v cerkvi sv. Justine. Samo zločini.. . Naša dežela je postala kot kakšno kitajsko razbojniško ozemlje. Poročila ne govorijo o drugem kot o napadih, ropih, bombah, najdbah orožja, zahrbtnih umorih i. p. V zadnjih dneh so so zgodili trije taki zločini, ki so vsega obsojanja vredni: Umor angleškega generala Dne 10 .t. m. je neka Italijanka zahrbtno ustrelila angleškega generala De \Vintona, ravno ko je v Pulju pregledoval stražo. General jo b,l takoj mrtev. Zapušča ženo in mladega otroka. Morilka je bila zaposlena kot uradnica pri odboru za izseljevanje iz Pulja. Napad na policijo V nedeljo 9. l. m. ponoči so neznanci v Komnu streljali s strojno puško in odvrgli dve ročni bombi na poslopje, v katerem so uradi ZVU in sedež civilne policije. Kaplar civilne policije Filip Lariz-za je bil smrtno zadet, neki drug policist pa ranjen. Napad na slovensko gimnazijo Dne 12. t. m. zvečer je šest italijansko govorečih ljudi vdrlo v po siopje slovenske gimnazije v Trstu. Razbili so steklena vrata neke učilnice, planili v ravnateljevo sobo in s strelom iz samokresa ranili v ramo nadzornika za slovenske šole v Trstu prof. Edvarda Mizerita. Nato so odvrgli še eno bombo, ki je napravila precej škode, in naglo odšli. NADA LJE VANJE Posledice socializacije Da kolektivizem ogroža in jemlje osebno svobodo, ni težko razumeti. Ali se je uslužbencem v državnih podjetjih pod fašizmom godilo bolje kot clrugimf V materialnem oziru so bili morda kdaj na boljšem, toda žalostno je bilo z njihovo osebno svobodo. Kot služabniki države so postali sužnji fašističnega režima, ko se je ta postavil ua mesto države kol enotna stranka s tajuo policijo. Kdor ni maral režimu »lužiti, je bil največji revež. 'Vendar resnici na ljubo moramo povedati, da tedanje suženjstvo ni bilo naj-hušje, čeprav se nam je takr*at zdelo najstrašnejše. Taka in še hujša usoda čaka vse, ki so v službi pri podjetjih rdečega totalitarnega režima, kadar se ta prikrade na oblast in zruši demo kracijo. Zgled sta nam lahko sovjetska Rusija in sedanja Jugoslavija. Rus ko dekle — komsomolka — je pripovedovala, da ima v Rusiji vsak človek posebno izkaznico, pravijo ji »karakteristika«. V njej so zaznamovani vsi politični »grehi«, pa tudi zasluge. Ugodna »karakteristika« je najboljše spričevalo za delo in za napredovanje. Neugodna pa pomeni prezir in zapostavljanje povsod, včasih tudi deportacijo v Sibirijo. »Karakteristiko« mora človek povsod nositi s sabo, ker brez nje ne dobi dela. Ker je »karakteristika« tako važna, se mnogi ženejo, da bi dobili čim boljšo. Zato si vroče prizadevajo, da si pridobe čim več političnih zaslug. V Juge sla vi ji imajo tudi nekaj podobne ga. Kazali so mi »udarniki« potrdilo o izvršenem udarniškem delu. Vsak visokošolec n. pr: je dobil na izkaznico izjavo, koliko dni udarni škega dela je opravil. To potrdilo mu potem služi, da dobi stanovanje, hrano v dijaški menzi in diu-ge ugodnosti. Ce pa nima potrdila, da je »udarnik«, je revež. Še z univerze ga lahko vržejo. Ker se idejno z režimom ne uje nia, dobi neugodno »karakteristiko«. Takemu se godi, kat se je godilo pri nas njega dni idejnim nasprotnikom fašizma: kazenska prestavljanja, šikaniranje v službi, zastoj v napredovanju, prisilna upokojitev. Včasih še kaj hujšega. To so stvari, ki se godijo ob »čistkah« v komunističnih državah. Ko te zadene taka epuracija, komu se hočeš pritožiti? Tvoj predstojnik na delu jo partijec, višji predstojnik je še višji partijec, najvdšji pa najvišji partijec. Vrana pa vrani i-či ne izkljuje. Po vrhu vsega se za političnega osumljenca vsak boji zavzeti. Ni prijetna stvar služiti gospodarju — kapitalistu, a desetkrat manj prijetno je služiti državi, če je ta diktatorska, pa čeprav vlada tam »diktatura proletariata«. V komunistični diktatorski državi se uresniči napoved: fašistična država i-.&s je bila s palicami, komunistična pa nas bo s kladivom. (Nadaljevanje sledi) Čušin industrija pod soeialisli Program Češke, da podržavi vso industrijo, se je po enem letu P°' skušnje zelo slabo obnesel in pahiul industrijo v izgubo. Po poročilih vodstva železnic, rudnikov, bank, zavarovalnic in tovarn — delajo VS® z ogromno izgubo. Železnice, rudniki in livarne so pokazale v prvem ielu pod državno upravo dva bili)0' na kron izgube. Manjša podjetja, kot so: tekstilne tovarne, steklarne ki kemične tovarne, so pa obratovala z dobičkom V celoti se torej program podr-žf.vljenja ni obnesel. Vendar so ekonomisti prepričani, da ga bodo končno le izpeljali, kajti gotovo je, da na Češkem ne bodo šli več nazaj, da bi podjetja izročali zopet > privatne roke. — Verjetno bodo šli le naprej z dežja pod kap, zgub"1 bodo plačevali kmetje in polagoma tudi delavci sami. GORIŠKO ŽUPANSTVO RAZGLAŠA i. Na podlagi zakonov z dne 28. novembra 1938 štv. 2138 in 24. septembra 1924 štv. 1949 ter nadaljnjih določil za izenačenje agrarnih prispevki v se obvešča, da so na razpolago in vpogled v občinski pisarni sledeči izpiski za izenačenje agrarnih prispevkov: 1) Izpisek (glavni) za loto 1947 2) Naknadni izpiski za leta 19J4, 1945 dn 1946. n. Mestno županstvo ponovno vabi lastnike trgovskih, industrijskih in obrtnih dovolilnic, ki jih niso še dali vidimirati. za vsakoletno obnovo, naj to store čimprej. Izroče jih lahko na županstvo naravnost (pri protokolnem uradu), ali pa P°' to m pristojne Trgovske, Industrijske ali Obrtne Zveze. III. Ker je bil ugotovljen primer živinske kužne bolezni »afta« v nekem hlevu u ulici Giustiniani, je tisti kraj po predpisih živinozdrav- mško-policijskega pravilnika proglašen za okuženega. Okuženi kraj bo označen s tablami s tem-le napisom »Prepovedan prehod zaradi živinske kužne bolezni »afta«. Parkljasta živina (govedo, ovce, koze in prašiči)- ne bo smela čez omenjeni kraj. Ukinjeni so do nove odredbe vsi živinski sejmi. LISTNICA UPRAVE Našo naročnike begunce, ki imajo poravnano naročnino, prosim0« naj nam po dopisnici javijo svoj novi naslov in kraj, kamor smo jim lo sedaj pošiljali list, da bomo vete) i, kam naj ga pošiljamo v bodoče. — Iz srca jim želimo, da bi bilo njih begunstvo le kratko in da bi se kmalu mogli povrniti v svojo pomirjeno domovino k domačemu ognjišču. UpravnišlVo Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. lucchi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S. Hlapec Ferjan Med dnevom so prišli na Poljano sorodniki ubitega Mariborčana. Ko jim je podal Ferjan natančno poro čilo o nesreči, so ga vprašali precej mrzlo, ali je že prejel svoje plačilo za vodstvo. Ferjan je povedal, da ne, in je izjavil, da sta se bila dogovorila za dve sto dvajset goldinarjev. Tedaj so začeli tujci zabavljati in so se trdovratno ustavljali, du bi plačali več, kot je običajna pristojbina. Ko je še neki drug vodnik, ki je bil Ferjanu za plačilo nevoščljiv, tujcem povedal, da je bilo pri dogovoru izrecno omenjeno, da mora Ferjan pripeljati gospoda na vrh planine in zdravega zopet nazaj, niso hoteli tuji ljudje sploh nič več plačati; in šele ko je krepko posegel vmes krčmar, so se vdali, da izplačajo Ferjanu navadno pristojbino petdesetih goldinarjev. Ferjan je hotel v prvem trenutku zagnati krvavi denar tujcem v cbraz, je pa vendar zopet povesil roko in spravil bomo plačilo v žep iu odšel tresoč se od jeze skozi vra- ta. Zunaj je zavpil: »Sedaj sem vsega tujskega izkoriščanja in sleparstva do grla sit iu vodnik sem enkrat za vselej bil in ne bom nikdar več! Kot kmečki hlapec sem imel v primeri s tem pravo gospo-spo življenje!« Za petdeset goldinarjev si je kupil Ferjan novo obleko in naslednjo nedeljo je šel navsezgodaj v cerkev. Prejel je lam z veliko resnobo svete zakramente in ko je po službi božji zopet zapustil cerkev, je čutil v srcu mir iu pokoj kot že davno ne več. Sedaj je pa moral tudi z Rozko obračunati. Naslednji teden je pisal dekletu pismo, v katerem je zahteval, da naj mu gotovo povrne v četrt leta sto goldinarjev z obrestmi vred, ki jih je bil posodil ua njeno imovino pri stricu. Čez dva dni je že prišel pismen odgovor od Rozke, ki je jezikavo omenila, da naj ji pač dokaže, kdaj in kje ji je bil denar posodil. Jezen se je podal Ferjan na sodnijo in vložil tožbo proti nesramnemu dekletu. Bilo je več obravnav in slednjič so pozvali Ferjana, da priseže. S prisego J® tedaj potrdil upravičenost svoje zahteve in sodišče je razsodila, da mora dekle plačati dolg. Tedaj s® jo pa izkazalo, da je Rozka svoj pičli denar popolnoma zapravila in da je uboga kot cerkvena miš. io je strašno jezilo Ferjana, ker s® bili zdaj še zadnji njegovi prihranki neizbežno izgubljeni. Zato 3® vložil novo tožbo proti dekletu, zaradi sleparstva. Tokrat je šlo zelo liitro. Kmalu se je izkazalo, da ni med Osojuikarjem iz Zagorja in Rozko niti najmanjšega sorodstva, da ni nikdar naložila pri ujem kakega denarja in je bilo pisimm® potrdilo, ki ga sploh ni bilo več mogoče dobiti, potvorjeno. Rozka je bila zaradi sleparskega izsiljevanja denarja obsojena na pol leta ječe. Ko je bila obsodba razglašena, je Rozka glasno zajokala od jeze; hipoma se je pa obrnila k Ferjan® in strastno zavpila: »Le čakaj, ti lopov, to ti ne ostane zastonj; to ti kdaj še dobro plačam, m sicer tako, da me buš večno P< mnil!« (Nadaljevanje)