Lisí 13.
Tečaj XVI
F
gospodarske, obertniške
narođn
Izhajajo vsako sredo po
v •)!
posilj
poli. Velj
tiskarnici jemane za celo leto 3
40 kr., za pol
leta 1 fl. 50 kr
po pošti pa za celo ieto 4
40, za pol
2 fl. 20 kr
za
za
kr
1 fl. 10 kr
V Ljubljani v sredo 31. marca 1858
Kteri cepiči so najbolji
Ondi

?
kjer se ravno ta svet, na kterem sadno drevje
99
Daj mi cepičev od te jablane ali hruške"
A V
rece
raste, za polje rabi in s plugom orje, je plug sadnemu
sosed sosedu. „Rad ti jih dam, pa ne vém, kako bi ti jih
odřezal, da bo prav
u
mu odgovori sosed
drevju sila nevařen; zakaj ceravno drevesa večidel v versti stojé
9
Tako slišimo včasih govoriti, in res ni vse eno

kako
• V«
se odrezeio cepici
Tako-le svetuje o tem vertnarski časnik ,,Frauendorfer
Blatter
Za cepiče (Pfropfreiser) naj se jemljejo enoletne nj
_ _ _	« 4	ft	m	-m m -m	ft	I	-ft	ft	fl • ^ • 1
vendar le plug dostikrat preblizo do njih sega in jim več ali manj korenin podřeže in poterga.
Ce se pa vert obdeluje v gré dah, kjer drevesa v sredi stojé, in kjer je naj manj po 6 čevljev širjave zemlje za poljsko obdelovanje med njimi, in se zemlja po navadi z lopato prekopuje, tam se omenjenega poškodovanja
mladike. ktere imajo veliko intesno skupaj stojećih
očés
9
cepiči taki morajo biti zréli (godni)
9
to je
9
ne
smejo
biti
več
sèmtertjè zeleni, ampak na vseh stranéh lepo rujavi; steržen mora biti lepo bel. Sicer mora biti drevó zdravo in rodovitno (plodno), najbolji so cepiči od verha ali krone, ktera je proti poldné obernjena
•	• V	1	1	• • i	i ■ •	111	•	V
Najboljše je za sadne drevesa, če se med njimi mno-goverstna zelenjad prideiuje, zato ker se zemlja na takih prostorih večkrat prekoplje in prerahlja, pa tudi škod-
9
Ko si cepice odřezal, jih vtakni na hladném in
senč
natem kraji v perst kake 3 ali 4 perste globoko ali pa v
kleti (keldru) v vlažen pešek.
Kadar jih pošljes kam dalje, je najbolje jih zaviti v moker mah in potem v polimano platno.
Ker je lani sila suša zlo zaterla rast dre-vés. da so posebno mladike jablan kilave
'	«	-m	-m m m	i •	«V
ljivi merces pokonca. Da se, kakor nekteri gospodarji mislijo, škodljive gosence v taki zemlji, ki se večkrat prekopuje, mocno zaredé, se dá le od tacih krajev misliti, na kterih vseskozi taka zelenjava raste, na ktero radi metulji ferfrajo in mnogo gosenc zaležejo; zavoljo tega se nikoli ne smejo med sadne drevesa take zeliša saditi, na ktere gosence rade gredó. Ker imamo pa za
naše
9
bo
letos treba, vsako mladiko, ki se za cepic od reže, dobro ogledati: ali je sočna in zdrava, če ni, se ne bo přijela in vse delo je zastonj.
verte zele-
njadi na izbero, bo umen sadjorejec na svoj vert lahko take zeliša sadil, od kterih vé, da se jih gosence ne lotijo. H takim štejemo: peso, kumare, fežol v sak eg a plemena, turšico, krompir. vsako salato leno, grah i. t. d.
V v
9
luk
9
A
z e
bilo
9
Kako
starimi sadními drevesi ravnati?
(Konec.)
Ce pa je postarano sadno drevje kakorkoli poškodovano se morajo rane, da ne sežeje naprej v drevó, zamazati z drevnim mazilom, ki se iz ilovice, kravjeka in
ječmenovih plev naredi; za večje rane se pa mazilo napravi iz
d r e v n e g a
kita
9
a pna
9
ilovice in oso
Će kako staro drevó še dolge poletne mladike po- Ijene vode.
ganja
9
in s tem kaze
9
da ie še nri moči
9
kar se dostikrat
Sadjorejci se tudi pogostoma pritožujejo, da jim
9
po
tù in tam na dobrih vertih (v zelnikih) nahaja, takrat se sebno stare drevesa, v eno mer mah in lešaji napadajo
mora drevesu skorja na deblu in vejah razširiti, to je, pre
ce jih
y
se
9
tako skerbno trebijo. Ta nadloga se naj večkrat tam
rezati (pušati) od zgorej doli; tudi se mu nektere kore- nahaja, kjer so verti bolj med poslopji, blizo gojzdov, nine odseč ej o, in okrog debla se več perští nasuje, ali da pr egos to stojé ali pa v vlažném kraji.
Po
takém ravnanji bo jelo drevó
gotovo roditi.
Naj-
Nekteri boljša in gotova pomoč je, takim drevesom mah in lešaje
sadjorejci take drevesa tudi precepljujejo, in pravijo, da odpraviti
9
ce
se debla in debeleje veje z apnéno
so ž njimi prav zadovoljni.
Pri starem drevji se pa največkrat to vidi, da drevó
vodo konec jeseni pobelijo.	*•<
Tudi sadno pleme (sorta) utegne krivo biti
, da
posamne čverste mladike požene, gornji del njego- drevó ne rodi kakor bi imelo. Naše stare drevesa so večidel vega verha ali krone je pa bolan. Bolezen to pa le sajene bile h koncu pretéčenega in v začetku tekočega sto-
malokdo spozná. Natura sama tukaj kaže, kako se dá pomagati. Tako drevó se bo gotovo jako pomladilo, če se mu po uemških in močne veje porežejo do tistega mesta, kjer začenja naših krajih tako ne ponaša kakor stare drevésa dom
letja; takrat se je žlahno sadno drevje iz Francozkega
dežeiah zaplodilo, ktero se pa v
drugih
čverste mladike poganjati. To pomaga takému starému drevju
ga plemena. Za domaće se ni maralo, le po ptujem se
tako, da vsako, naj je še tako staro, se močno pomladi,	je segalo. To je pa velika napaka. Ni vsako drevó za
Ravno tam, kjer so se drevesu veje požagale, požene obilo	vsak kraj in za vsako zemljo. Kdor v svojem starem vertu
zdravih mladik, iz kterih se v malo letih drevó prav berhko	tako sadje imeti hoče, da mu bo leto za letom rodilo, ta
obraste, posebno če se tako obřeže in na kratko požaga,	naj se najpoprej po doma
Vf»
ozre
m
9
da prihodnič lepo podobo dobi.
Kar se sploh obdelovanja starih sadnih vertov tiče mora pred vsem drugim na to paziti drevja ima gospodar še vert.
?
se
9
za
č mu
9
zraven
ce tukaj ne najde
česar išče, potem še le naj seže po tistih sadnih plemenili* ktere novi sadjorejci priporočujejo, ako se kaže, da bi Utegti i 1 e	^^■■■HHBH
ljenji
biti za naše kraje in da rade rodé. Po precep si škušeni sadjorejci v svojih vertih najrodovitniš
Če ima vert le za to, da kosi travo, je starim dre- drevesa zaplodijo, ktere jim vsako leto obilo sadja donasajo
y
vesom težko pomagati, in nobene druge pomoci ni, kakor M ravnati tako. kakor smo v tem poduku povedali.
9
pa
zemljo pripravnih dobrih d
i
je perva rec.
Mlad
drevesa
diti, je lahkeje kakor
98
stare bolj sati; kakor pa je hvale vredno ime, ravno plačilo mu je mogel biti goldinar. Zraven se je pa povsod
dobro najedel in vina napil. Tako si je bil, kakor sem slišal, v malo dnéh nabral
tako se tudi dobro splača to, in več dobička ima, staro pomladi, kakor kdor caka starosti mladine.
Pomoni" K.
kdor
še
Po
55
Kako
nekdo živino ozđravljal

V zgodovinskih bukvah beremo, da so v starih časih stare babice na germadah žgali, ceš, da so copernice. Tacih neumnost ni sicer dandanašnji več slišati; vendar vraža,
da so copernice še, je med priprostim ljudstvom vecidel
tako ukoreninjena, da bi si najmodrejsi clovek zastonj pri-zadeval, jo marsikomu iz glave izbiti. Poznam moža, ki ima že več let bolno nogo; ali kaj mislite, od kod. on misli
da je dobil to bolezen
Imel je
9
ki
e umerla
9
po njeni smerti se je imel zopet oženiti. Soseda njegova je imela več hčer, in hotla je, da bi bil on eno vzel. Ker je pa ni
hotel
misli, mu je starka „naredila", da je na
nogi bolan, in da je več sozdraviti ne more. Ali ni to neumna misel? Pa še več tacih izgledov bi lahko povedal.
Ravno tako neumno, kakor vera na copernice, je pa če kdo misli, da nekteri clovek z malo besedami ali
?
tudi
g kako drugo sleparijo se namreč sèmteitjè ljudj
kako
reč
storiti more. Najdejo
9
ki se v»ake
baže reci
domiš
ijujej
i
da bi si le na kako
vižo
kaj pridobili. Posebno
radi se taki tudi pečajo z zdravilstvom. Le žalibog
da je dosti tacih plaćaj o.
9
ki jim
rjamejo in jim se celo dobro
►Sledeča resnična
dogodba
nam
pove
i
kako se taki
sleparji obnašajo, kako modro govorijo, in kakošne so njih zdravila; pokaže nam pa tudi, kako neumno in slepo je priprosto ljudstvo, da jim kaj tacega verjame.
Ni še minulo leto in
dan
kar je nekod na D
lenskem hodil mož, ki je živino
55
cajtal
«
Pripovedovali
so
9
da je nekdo, ki je imel bolne konje, vec kot sest ur
delec po-nj šel. Oglasil se je bil pri
hišah
vendar ne
vein, kako se je pri vsaki obnašal; zadosti bo, ce le nekoliko povém.	, ,	. j, ,
Da bi se bil bolj mogočnega pokazal, je ze berz, ko je h kaki hiši přišel, povedal, da imajo živino ali svinje bolne. Ali kaj bi tega ne bil vedil, ker je povsod poprej popraševal, kje je kaj bolne živine. Kader je do kake hise přišel, je hitro hlev povohal in začel z glavo majati, in če mu je kdo rekel, da svinje niso bolne, je djal: „Nikar
poznam; bolezen je
tranj
a
S takimi in enakimi besedami je
mi tega ne pravite, jez ki je vi ne poznate nektere opeharil, da so mu verjéli, če so tudi svinje zdrave bile.
K neki hiši pridši reče: „Dobro srećo!" ??Bog daj lu
mu odgovorijo. vVendar, preveč srečni, ker imate bolne svinje ga vprašajo, da imamo bolne svinje
HÉ	VHHlHHkfiiMÉÉ
pravi dalje, kakor vidim

niste
a

„Kako pa veste, Tega mi ni treba
praviti, odgovori on, berž sem vedil, ko sem blizo vas
# V 1 /#	«■ •	•	1 1	«	r -mm	*	« A m V • •	• .
prise! ljudi
Dalje je povedal, da zna dobro zdraviti živino in in da za majhne denarje on svinjam vsako bolezen odpravi. Radi so zaslišali taki glas in še lepo prosili so
?
S»
j
da
hotel to dobroto jim storiti. Ali poslusajte
kako
je sedaj svinje zdravil. Rekel si je prinesti kozarec vode; to je trikrat z roko prekrižal, in potem je pihnil v njo. Zatem je ukazal, da naj se voda zlije v svinjak.
vprasal: „Ali hoćete
i
Zadnjič
da martram tistegž
'5
je slepar se
ki je bolezen svinjam naredil?(!!) Ko ga je gospodar vprašal, koliko mu mora dati, je odgovoril: „En gol-dinar je dosti; — če pa hoćete, da se bolezen od o vi nj na živino ne spravi, morate dati dva."
V tem pride v to hišo sosed, ki je imel kravo bolno. Ko vrač to zve, se mu berz ponudi, jo ozdraviti. Ukaze
mu nekoliko perští prinesti iz kravjega hleva, da bi
spoznal
9
kak
bolezen ima krava. Ko mu sosed perští
čez
20 gold., zraven je dobro jedel in pil, in potem sel
na svoj dom. Ni se čuditi, da je dosti tacih sleparjev jim tako dobro gré;
ker
čuditi pa se je, da more kdo
9
tako slep in neumen biti, da takim kaj verjame! Pravi zdravniki se morajo veliko let učiti, preden si s težkim trudom naberó vednost za zdravilstvo, in s to vednostjo
le začeti svoje skušnje. Po tem pa tudi ne mo-
morejo
v
se
rejo zdraviti brez zdravil. Kako pa bo tak potepúh
pregnal bolezen samo z besedami
9
ali pa
9
V
ce
kozarec
vode, v ktero je pihnil svojo smerdljivo sapo, v svinjak verže! Kako bo bolezen spoznal iz perští! Kdor le en-
malo več more misliti, kakor je od nosa do brade, lahko vidi, kako neumna in smešna je taka sleparija! Potlej pa oljuf še vpraša: Ali hoćete, da ga martram? Kako bi
o* &
pač bilo na sveta, ko bi taki postopaći za 2 goldinarja
čudeže delali!
Pa kaj bi se vec trobil, ker vém
9
da
vseh ljudi ne morem prevériti. Dasiravno se je pozneje več
kmetov spametovalo, da je bil uni zdravnik velik slepar,
ki jih je opeharil za goldinar in še za
več
9
jih je vendar
še nekoliko, ki se s pametjó kregajo in ga čislajo in
občuduj ej o
9
i n
or o
řs a
V	V i « •
se ze lijo.
Vse
9
kar bi kdo takim
o tem povedati hotel, bi bilo le bob v stěno. Zato druzega
ne recem, kakor: Bog daj norcom pamet!
A. Umk.
Napáke slovenskoga pisanja«
Spisal Fr. Levstik.
(Dalje.)
Vidimo, da v te sostave se posebno rada jemljeta gla
gola:
99
nositi" in
na samoglasnico
9
„dati";
da
dalje
9
ako se koncava korenika
se deva med-njo in med prilepek
casi :
55
v
((
(vodopivec), časi: ,,ttt (pravdodaten)
9
casi
99)

(blagodejen).
Ime zglagolovo koreniko v prilog, menije samo znano: „rit o paš", pa tudi: „ritopašen" (člověk)
ein schwelger (Lašč.)
Prilog
z glagolovo koreniko v prilo
» 9
in
sicer
Brezi prilepka, na pr.: „ster m ogled (Lašč.), ger
dogled, g u k" zdaj uže ime
s 1 a b o v i d
schlecht sehend
ubles
(Lasc.), zlo
redend (srb.); pa le-ta beseda je
9
ter znači
unglucksprofet
Pri nekterih te verste tudi ni pervotnih so-
stav, na pr. „tih o tap ec
se vci
schleicher, go sto
die plejaden, živo pisec
u
málar < rus.)
0) s
prilepkom : ,, essend (Lašč.),
n
u
9
kakor: „malojeden
we» i g
malopriden,*)
radodaven **)
freigebig (Lašč.), sladkosnéden=r naschhaft,
blagoglasen." Namesti priloga se jemlje tudi zaime: „sam" z glagolovo koreniko v prilog, pa tudi v ime; časi ima prilepek, časi ga ni ma, na pr. „samohran z= sich selbst
nahrend (srb.), samopas, tudi: samopasen
los (Lašč.), s a moraše (na Dolenskem), pa tudi: samo-r a s t o v = urwiichsig (Lašč.), Samotež = allein ziehend
samorašč
(iz: sam in teg-nem), s a m o g o 11 e n = gefràssig (Lasć.) samouk, samostan, S amor od (staročesko osebino ime).
Samobor, samokres, samostrel, Samokov, menda eisenhammer? (mestno ime v Bulgarii), Samojed" (na rodovo ime
9
M
9
kaj
znači
prav za prav?)
Pri nekterih te verste tudi ni pervotnih sostav.
ampak še le
• v
1 Z
njih narejene besede imamo, na pr
99
samosevec — kar se samo zaseje (posebno krompir),

„Prid diti«
en
u
je korenika, vzeta glagola: „prid i ti; pri pri
erwerben (Lašć.)
prinese, jo nekoliko povoha in nekaj besedi zagodernja. Za **) Ne: „radodaten", na lik besedi: „pravdodatea?*
Pis.
Pis.
99
s amoderžec
monarch
5
m o s t v o r i t e 1 j
;u
on, ki se skorej nikdar dežja. Tla namakati so razpeljane po vseh
je sam netvářil (strsl.); toda le-ta gotovo ni jeziku po vertih nalas napravljene in dobro uglajene ilove grapice;
godi
5
ker je silo dolga
vodo iz vodnjaka pa vzdiguje veliko, umetno napravljeno
D
kolo
?
ki ga mezeg ali kakosno drugo živinče goni
Pa
vse te krásnosti, ki je ni v celi Sirii enake, razun okrog V to versto spada:	Damaska, vseh teh lepih bogatih vertov bi ne bil vidil
a) Ime, tudi prilog z glagolom v nedoločiv- ako bi se s tremi tovarši —z gosp. Frider. Kunstmanom
niku v glagol, čigar pomen je potlej povik s an
5
bodi
profesorjem na vseučelišču monakovskem, z Janezom Ger
?
5
SI
v dobro ali v slabo, na pr. „blagosloviti, slavo- sterjem, verlim Virtenberščanom, in Jož. Kerndl-jem s loviti = hochpreisen (rus.), gostožiliti zz: zwitschern ; mjadim pobožnim Moravcom — ne bil iz Jeruzalema plappern wie kinder (Lašč.), blagovoliti, bogospri- v Jafo vernil. Zakaj ko smo 4. dan aprila ob desetih
jeti cz: ivu m u runu jpuuau jm oiuvccu, «u n«uw pv prea poianem v jaio aospen, ni duo pride iz daljnih krajev domu (Lašč.); *) dragoceniti." mar? k0 ie naprej v Jeruzalem hiteti.
komu roko podati pri slovesu
?
*
ali pa
kader se
pred poldnem v Jafo dospěli, ni bilo nikomur druzega
Slisal sem celo: „st r ah op ezd eti verb o I)
:u **
(Lase.
sit venia
V Jafi, ki so jo pa takrat se Jope imenovali
7
Delamo tudi iz tih imena in priloge, kakor:
55
bia
goslov, dragocen
u
i. t. d.
Kaze
5
da
nekdaj bilo
je
stanoval nekaj časa tudi sveti Peter. V mestu Jope je bila namreč neka kristjanka z imenom Ta bi ta — po
gerěko Dor kas, po slovensko pa serna
tudi v navadi: „blagodariti, (blagoroditi?), volko- del in milošinj, ki jih je delila. (Act. Apost. IX. 36.)
_ _ J _	---^ 4-.* Ai . » A »nirUi'K Iznv en ivnirAvâ m«î_	. 1» -__.«i J_ t j _ 1 w • ________• _ • .	. '
polna dobrih
snedati44, morda tudi: „rogovitiu, ker se govore pri
55
Prigodi se pa tište dni, da zbolí in umerje, in ko jo umijejo,
iogi in imena: „blagodaren = dankbar (srb.), volko-	položé v zgornjo izbo. — Ker je pa Lida blizo Jope
, da je Peter tam, ter pošljejo dva moža k njemu
s n e d e ž z= habgieriger (Lašč.), blagodar, rogovila" ali morda so pa le-te besede narejene brezi pervotne so stave, kakor je tudi serbska: „dragokup
slišijo,
in prosijo : Naj se ti ne toži do nas priti. Peter pa vstane in „gré z njima. In ko pride,
der theuer
gekaufte.
O p o m b a. Bere se celo ime z deležjem pretek lega časa terpivnega naklona v ime, na pr. „ku
55 55
ga peljejo v zgornjo izbo.
in
77
55
roglašenje, kuropěn je44 (hahnensangj, oboje staroslo
vse vdově ga obstopijo in mu kažejo jokaje suknje in oblačila, ki jim jih je Dorka dělala. Peter pa izžene vse
poklekne in moli, in obernivši se proti umerli pravit
sede
„ven, „Tabita,
ustani! Ona pa odpre očí, in ko Petra vidi
i u ^ i uu v UJ	" »* " r	J w V--------------OJ 7 ----J- ------------------,, JL WWIIWJ , UOIM111 . V/UM | IW UUJJI U VJ V/1 , 111 IVU X VII« V 1VI1 , ouuv
venski; zadnja se nahaja tudi v posvetnih pismih, „pokonci. On pa ji podá rokó in jo vzdigne. In ko svete kamor je najberže prišla iz cerkve, in sodil bi, da in vdove poklice,..........""
to ni po domače zloženo, ker je někam dolgo
5
in
55^ la
jim jo živo zročí. Razglasi se pa to
po
šenie" in „penje
u
navadno
zunaj
sostav.
Res
5
da
R us i imajo in staroslověnské cerkvene knjige „Simonu, nekem usnjarji
„vsem Jope, in mnogo jih je verovalo v Gospoda. Zgodilo „pa se je, da Peter se je mudil mnogo, dní v Jopi pri
u
vse polno tacih in še mnogo mnogo daljih; toda pri njih in pri starih Slovencih mora člověk varovati se
K j e je pa strojbarjeva hiša
stala
mi ni vedil nihče prav povedati. Tudi frančiškani
da
5
ker te je mnogokrat gerščina zapeljala
niso prepričani, da je stala kjer sedaj njih samostan stoji.
Dasiravno pa je sv. Peter v Jafi ali Jopi
resnično
ga ne prevari,
iz pravega pota, Ruse pa stara slovenščina in nem- velik čudež storil, se mi vendar še zanimiviše zdí, da je ščina; primeri barbarsko besedo: „n o č 1 e g" = nachtlager, še le tù po posebni prikazni spoznal, da Bog je oče vseh
^ ~ ---7 I-------- ----------------"	C	^ ' ^^ *V	^V^VMltt	""ft JV	T ^ VJI
herberge (rus.)! Lepáe pak je in gotovo jeziku po volji, narodov, da zveličanje je vsem namenjeno in da je tedaj ako se ime sostavi z deležjem preteklega časa de- treba evangelje vsem oznanovati. Nobenemu judu
tudi
lavnega naklona v
ime;
kaj da tacih je le malo
u je ic iiimu, na laKim mozem ne, KaKorsen je sv. Feier du, ni sio strsl.), to je : mla- da bi mogel člověk, ki ni A b r a h a m o v e g a rodů
pr
„let or a si" (namesti: „leto rastl",
takim možem ne, kakoršen je sv. Peter bil
ni slo v glavo*
Bogu
pi •	v v v * ** ^ *	-	w v v » ^^ v. y ~ —	~ O — ------------uu ui inu^ i/i vii/v^a ^ i\i ni -tjl m i uuuiuu v u ^ u îuuu , ui;^
dika na veji ali terti, kolikor je zřaste v enem letu. dopasti. Zapopadki, ki se jih člověk v pervi mladosti nav Ravno tako je tudi zložen slovenski priimek: „Mesosnèl.44 zame, so pač jaki, in le s težavo se člověk nad-nje pov
(Dalje sledí.)
5
zdigne !
Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah
Prikazen pa je bila ta-le (Act. Apost. X.): Okoli šeste ure gré Peter verh hiše molit. Ko je pa
55
„lačen,
hoće jesti. In ko mu napravljajo, se zamakne
letu 1857

55 55
in vidi nebo
odperto, in neko
posodo dol priti kakor velik
pert, ki je bil na cveterih voglih od neba na zemljo spu
Spisal Mihael Verne.
v v
„seen,
in v kterem so
bile vse cveteronogate in lazijoče
Opomnil sem že zgorej, da vsa lepota in krásnost Jafe je le zunaj města. Krásnost ta pa so prelepi drevesni verti v lepi ravnini. Tù je vse polno sadúnosnega drevja in mnogoverstnih sadezev, naj vec pa je pomaranenega, le-
„zemeljske zivali in ptice spod neba. In glas pride do
,,Nikar
Gospod
5
17 55
5
55
5?
,njega: Vstáni Peter, zakoli in jej. Peter pa pravi: „
zakaj nikdar še nisem nič nagnjusnega in neči-stega jedel." In glas pride v drugič do njega : „Kar je Bog očistil, ne imenuj ti nagnjusno.44 To pa se je trikrat
5
zgo
dilo: in zdajci je bila posoda spet v nebo vzeta. In ko je
moninega, granatnega in palmovega drevja. Ponosno se „Peter sam pri sebi premišljeval
kaže tu še dandanašnji nekdanja visoko čislana rodovitnost
55
obljubljene" ali „svete" dežele,
in člověk se čudi
5
kako
■ ■ ■ „vidil, pomenila: glej možje,
V •	/Mt	• -a • V •
5
kaj
prikazen, ki jo je
ki jih je Korneli poslal
5
pra
„šajo po Simonovi hiši, in stojé pred vratmi. In klicavsi
more na taki zemlji vse tako cversto rasti. Je namrec tako „prašajo, če ne stanuje tù Simon s perimkom Peter. Ko pa pešena, da člověk le těžko okrog hodi. Ograjeni so verti
s kaktom, ki mu „Faraonova4" ali „indiška smokva"
pra
vijo, njak
je,
------7	---- 7)----*--- ---n------------------ 1------JJVV '»"Vju.
in vsaki vert ima svoje pohištvo in velik globok vod- , jaz sem jih poslal.44
„Peter na prikazen misli, mu Duh pravi: Glej trije mozje te iščejo: vstáni tedaj. stopi doli in pojdi ž njimi,
zakaj
Na to še le gré Peter h Korné
dobre hladne vode, ki je nikdar ne zmanjka
5
verte dan za dnevom
namakaje, veliko
dasiravno porabijo, in da-
siravno ni v teh krajih od zgodnje spomladi do pozne jeseni
*) Tudi ▼ Kor i tko vi zbirki ima ena pesmica naslov:
v>
boco
sprij emanj e." Starec iz Loskega potoka mi je pravil je to nekdanje Dolenkam
7
da

navadno pozdravljanje, ktero Valvazor.
Ali pa morda: „straha". to je: od straha?
popisuje Pis, Pis.
liju, ki je bil res da molikovavec, pa pošten, pravičen in bogaboječ mož, veri vojašk stotnik v Cezareji.
V Jafi sem vidil tudi nekega Santona ali Svetaka edinega na vsi poti. Ime to izhaja od laške besede „santo44; kako pa se je med Turki in Arabčani na iz-hodnem zaplodilo, mi ni znano. So pa taki S an to ni ver-toglavi prenapetneži, ki vsi umazani in razeapani, veliko-krat pa tudi popolnoma nagi brez delà okrog hodijo, na

stroške in v škodo pametnih in poštenih ljudi živé, ter me-nijo, da s tem Bogu ugajajo in da večni raj jim ne bo odšel. — V Damasku je nek več takih vertoglavih lenúhov.
—	Santon, ki sem ga v Jafi dva dní zaporedoma vidil, je bii pervi dan popolnoma nag, drugi dan pa je imel saj iiekak závitek okrog ledij. Nekdaj je imelo ljudstvo take nesramne norce v veliki časti. V vsako hišo so smeli iti in 00 se obnašali v vsem — v vsem, pravim, kot gospodarji; dan današnji pa so tudi Turki oči saj toliko že odperli, da za take vertoglavce več toliko ne marajo; in že marsikak pameten gospodar zaderví Santona, ki mu v hišo pride, pred vrata.
XXI.
V Jafi ni bilo, kakor Ti pravim, nikomur druzega mar, ko le naprej v Jeruzalem hiteti, in že o poltreh po poldne odrinemo v veliki vročini na konj ih iz mesta. Precej dolgo jahamo po lepi, pa jako pešeni poti med zgorej ome-iijenimi jafiškimi verti ; na enkrat pa nam stopi pred oči cela velika planjava s ar on s ka, ki se razširja od morja do hribov j u d o v s k i h in e f r a j m s k i h. Planjava s a r o n-ska je v resnici lepa in plodna, in je bila nekdaj krasni delež Danovega rodů, ki ga pa ni nikdar v miru vžival, ker je bil starodavna domovina F il is tej co v, ki niso hotli lastine svoje novodošlim ptujcom nikakor odstopiti. — Dan današnji je krasna ravnina, nekdaj polna radostnili delavnih stanovavcov in lepili prijaznih sel in mest, pa le malo nalju-dena. Od Jafe do Rame, cele štiri ure, ni viditi ne po-hištva ne koče. Zato je pa tudi rodovitna planjava zlo zanemarjena. Res da se vidijo tam pa tam še nekteri lepi gaji oljknega drevja in tudi precej obširni kosi obdelanega polja, pa kaj je to proti temu, kar je nekdaj in kar bi še lahko bilo.
Nekteri romarji in popotniki pripovedujejo veliko o ja-fštrobih in šakalih, kakor da bi jih bila še dandanašnji vsa planjava polna kakor v starodavnih Samson ovih časih. Ne rečem, da šakalov ni več v ti veliki ravnini, ker je gotovo, da se sèm ter tjè še nahajajo, toda jaz nisem kar enega vidil, dasiravno sem se skerbno okrog oziral. — Filistejcom polja in zrele žetve popaliti, jih je Samson nekdaj 300 živih nalovil, sedaj pa jih ni najberže v celi Palestini toliko. Pa dan današnji bi jih bilo tudi 10 — 20 zadosti, vse žito med Jafo in Ramo požgati.
Ta lepa planjava pa mi je bila vendar zlo težavna. Čez tri ure sem že srečno jahal; na enkrat mi začne krí v glavo vreti, da se nisem mogel dalje po koncu deržati. Preveč sem bil oblečen, in vročina dneva me je bila vsega prevzela. Ko me pa vročina prevzame, nisem več za nič
—	in ko bi bilo do Rame le še eno samo uro dalje hodá, bi menda ne bil mogel več tje priti. O mraku dospem vendar, dasiravno s težavo, do omenjenega mestica, pred frančiškanski samostan, in menihi sprejmejo celo družtvo prav prijazno. — V obljubljeni deželi so frančiškanski samostani v resnici prava previdnost Božja. V ti nekdaj dobro obděláni in obilo naljudeni deželi ni nikjer ne gostivnic ne -prenočilišč. — Kaj bi počel tedaj romar in ptuj popotnik
—	kam bi se revež obernil, ko bi samostanov ne bilo? — Prijazni menihi mi strežejo kolikor najbolj morejo, in očitno se jim zahvaljujem tù za njih prijazno postrežbo. Zahvaljujem se pa tudi verlim tovaršem, ki so za-me res iskreno okerbeli, zlasti pa gosp. Leopoldu Múllner-u, posest-Miku na Dunaji, ki mi je na vsi poti posebno prijaznost {skazoval. On in gosp. dr. Karol K es s 1er, zdravitelj v Kirchbergu na Vorarlberškem, sta me pregovarjala, kar sta najbolj vedila in znala, da naj dalje nikar ne jaham, ampak da naj v Rami počivam, dokler mi iz Jeruzalema nosilnico naproti ne pošljeta. Dr. Kessler govori celó o mertudu. Lahko sta me pregovorila, ker sem sam dobro čutil in vedil, da nisem v stanu že naslednje jutro deset ur po težavni, gerdi, sèm ter tjè tudi nevami poti
čez hřibe in doline jahati. : Tudi naš verli rojak Jožef Nose je bil v veliki skerbi za-me, in mi je tu in tudi pozneje v marsikakošni reci prijazno stregel.
Til sem imel tudi priložnost, poterpežljivost verliit frančiškanov občudovati. Ko smo se bili namreč změnili, da bom v Rami ostal in da bodo tovarši iz Jeruzalema nosilnico po-me poslali, so romarji nekoliko potihnili in se k počitku podali. Pa kaj pomaga? Naslednje jutro, cvetno nedeljo 5. aprila, začnejo že ob dvéh po polnoči spet ro-goviliti in se dalje odpravljati, dasiravno še le po šestih naprej odrinejo. — Drugi dan přejme nadzornik še le v mraku list, ki mu naznanja, da bo Paša jeruzalemski došel in v samostanu prenočil. Revež se ni vedil kam djati. — Kaj bo za večerjo? poprašuje sam sebe — Bog vé. koliko ljudi bo seboj pripeljal? Zna jih biti 8—10, pa tudi 20—30. — Paša pride še le ob eni po polnoči, in revni menihi niso imeli spet celo noč miru in pokoja. — Paša pa je veri moz — noben jeruzalemsk poglavar pred njim ni še s kristjani tako prijazno ravnal. Zanimivo je tudi, da ni oženjen. Drugi imsjo po šegi turški po več žen, on pa še ene nima. Rad bi ga bil vidil verlega moža. pa ga nisem, ker sem že sladko počival, ko je došel, in ko jaz dalje odrinem, je on še spaval.
(Dalje sledi.)
Poménki zgodovinskega družtva
4. februarja 1858.
Počastili so ta mesečni zbor prečastiti gospod deželni poglavar Nj. eksc. grof Gustav Chorinsky.
Družbeni tajnik je bral spisek gosp. inženirskega pri-družnika Leinmiiller-a na Kerškem, v kterem popisuje ta razvaline pod Kerškem in izreče, da so rimske. Zanimivi sostavek se bo pozneje v „Mittheilungen" natisnil. — Potem je bral družtveni tajnik 2 sostavka, ktera je neu-trudljivi gosp. Hitzinger poslal.
V enem je zastran krajnskega nadškofa Andrej a ustanovljeno, da je bil neki „Andreas Archiepiscopus Cra-niensisa poslanec pri cesarju Frideriku IV., pa gospod Hitzinger dokaže, operaje se na omene v arkivu za ju-goslovansko povestnico, da izvira priímek „Craynensis" od mesta Antivari v tako imenovani Krajini v zgornji Albánii, ker je ondi že iz starodavnih časov nadškofija.
Drugi sostavek Hitzinger-jev zabrača na nadgrobni kamen vojvodinje z imenom Viri dis, hčere vojvoda Barnaba Visconti v Milanu in sopruge Leopolda III. Verlega, ktera je 1425 v Zatičini umerla in v ondašnji cerkvi pokopaua bila.— G. prof. Metelko je bral sostavek o slovenski liturgii na Primorskem. — Nazadnje je pokazal družtveni tajnik več starín in pisem, ktere je gospod S. J. Heimann na Dunaji družtvu podařil, in ktere zadevajo ali gospoda podaritelja samega ali pa Izraeljce sploh, in Nj. Ekscelencia, gospod deželni poglavar sami so brali za zgodovino dežele zanimivo pisanje, s kterim je gosp. Heimann svoje daří poslal. To pisanje se je shranilo v družtveni pismohram.
4. rnarea.
Tudi ta mesečni zbor so počastili g. deželni poglavar.
Gosp. V. Ur bas je sklenil branje svojih spisov o do-sedanjih delih v zemljopisni literaturi krajnske dežele. Ob-širno je razlagal karte in občerte, in gosp. Urbas si je s tem svojim delom enake zasluge pridobil, kakor gospod dr. Klun s svojim delom: „Ueber Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain." — Gospod kustos Jelovšek je bral zanimive povesti o ljubljanski pred-mestni cerkvi sv. Petra. Ze leta 1248 je bil ondi neki magister Ludovicus fajmošter; fara je pa gotovo že več stara. Prejšna cerkev je bila zidana leta 1385, pozneje pa 1472 po Turkih razdjana. kar kamen v zidu
loi
koj pri vratah seđanje cerkve dokazuje. Sedanjo cerkev so
V evropski Turciji je blizo 13 rnilij
duš
med temi
sozidali med 1726 in 1730.
Mnogo
lepih slik ima v al- je južnih Slavenov 6 milij
i 100,000, i to Serbov 2
tarjih
y
zlasti od Valentina Mencinger-ja. Do leta milijona i 600,000, Bolgorov 3 milij
i 500,000 dus
1779 je bilo tukaj tudi pokopališče. Kakor skorej da naj pravih Turkov, Osmanov je v celi evropski Turčij
m *	m	ê	«	à	m	t V	V	4	i t	t	V •	#	ami /\ /\ /\ /\ /v	• • m	#*	• i # t «	• i • t	_	^ ___
?
samo
najstareja je bila ta cerkev prejsne case tudi najvecja in preden je prišla škofija v Ljubljano, tudi najbogateja.
i
700,000
jih nije niti jeden milij
Do
JV	.	—i -------j—©—— vini živé sami Serbi; večji del pravoslavni kristj«»i,
leta 1702 je bilo v Šem-Peterski fari 69 vasi, 1663 hiš in verni (katolički) kristjani imaju za duhovnike frančiškane
V Bosni i Hercego
pravo
10 tavžent 873 duš, ter 25 poddružnic. Zdaj obsega 2 kteri su tu na tri pokraj predmestji in 12 vasi s 5900 duš. Med njenimi poddruž- deljeni:
kakor bi rekel diecese
na
fojničku, sotisk
i kreševsk
po
Pravo
nicami je ona pri Božjem grobu v Stepáni vasi najzani- slavni i pravoverni kristj
su v jednako okruti sužnosti
mivsa.
Gosp. prof. Konšek je bral sostavek, kterega Serbov poturčenih je v Bosni največ
i
jih je
i
kako
y
je uze
je poslal družtveni ud, g. fajmoster Orozen o Mihaelu rečeno blizo 550,000; pravih Turkov je pa v Bosni i Her
Tiiffernus-u, v kterem je, občnemu mnenju nasproti
y
da
cegovini tako malo, da skoro ni vredno, da bi to
je ta mnogokrat imenovani protestant Krajnec bil, jeno, ^^■^■HHHHBH
doter- menjal
spo
da je bil M. T. na Stajerskem v laskem tergu izrejen
Vse rečeno o B
velja tudi o Herceg
in je. ker je morebiti kot ptuj otrok neznanega imena v ona je uprav samo jeden del B
i
Laško (Tiïffer) přišel, si ime po tem tergu prilastil; rednik
leži poleg Dalma
i
čije
y
kde sta nekada bile staroserbske županiji Zaholmska
njegov je bil E raz em S tich iz Laskega, pa ne iz Tibna. i Travunska
Dobro bi bilo, da bi se to na vse strani natanko preis
Po nesrecnoj bitki
Kosovom polju i po vpadku der
za
kalo in do konca dognalo. — Gosp. družtveni arhivar Ger- zave serbske su se. jesce dolgo i mnogo let Serblji monik je govoril o dosedanjih delih za vredbo družtvenega svoju svobodu junačku branili i ostali samostalni, osobito v
v prostranom
Iz pogorju dinarskih planin — i ješče današnji den su predeli
arhiva, kar je vse nazoce razveselilo enako, kakor to, gornatih predelih B
i Herceg
y
kar je povedal tajnik zastran vredbe bukva mice.
tega
se
Je
dala viditi djavnost
in
notranja delavnost gornati, posebno bližji junač

s
aine Cernogore
družtva. Tako zacenjajo mnogi v druztvu shranjeni zakladi kteri se samo po neki navadi računaju i pripisuju Turčij
sad in korist prinasati. Vsi udje bodo
kakor so Njih v istini i v samom delu su pa svobodni; taki su: V
V
ekscelencija rekli —g. Germonik-u in c. k. dnarstvenemu j koncipistu gosp. Avgustu Dimicu hvalo vedili za nese-
• V
Graho vlj
K
V •

R
Brat
bično vredbo arhiva in bukviša.
Ker je cas ze precej
žici, Zubci, Sume.
Kako zverinsko divj
i nečloveško okrutni su Turki, to
prehitel, je bilo mogoce izmed poslanih s pis ko v samo dva je tudi Slovenija kervavo skusila. V Sloveniju je prigro-ee brati, namreč enega po družtvenem udu g. dr. Fic ker-u, mela turska vojska pervokrat 9. oktobra leta 1408 v okolicu
kteri govori o delu na- Metlike i skoro dve sto let su bili toti poživinjeni divjaki
kervava šiba Slo vencom. Strah i groza člověka obleta, ka-
ministerialnemu
tajniku na Dunaji
y
sega rojaka g. dr. J. C i z m a n a z naslovom : „Die Unions
verhandlung zwischen der griechischen u. rômischen Kirche dar čita, kako su Turki v naših krajih vgonavljali
seit dem Anfange des 15. Jahrhunderts bis zum Koncil von bezboznosti Ferrara", druzega pa Hitzinger-jevega o doslej naj- koliko jih seboj vlekli kakor
počinjali, hise pozigali
živinu
, kake
koliko ljudi pomandrali
v strašnu sužnost
y
denih glagolitskih rokopisih.
Dr. E. H. Costa.
i
Ozir po svetu
Kako su nedolžna detca sekali, klali i pa sablje nizali, kaj su z ženami i s deklicami uganjali, se še povedati ne

spodobi
Ljuba duša kristjanska, da se prepričaš
y
kaj i
Bosna In Hercegovina.
(Dalje.)
Po tursko ima vse pravice samo Mohamedan; on je
kak je Turek, beri v „Drobtincah" leta 1852 od strani
rDrob-« T u r ki
149 do 159 sostavek
yy
n
Turki na Koroškem
i v
tincah" leta 1854 od strani 139 do 155 sostavek
na Krajnskem
u
--- * --- —	'	v	nu i\i ujuonviu , nuv UHO
gospodar vsakoga kristjana, kteri nima ne jedne pravice, kanonik Labudske cerkve
kde naš učeni i rodoljubivi
i Turek more i sme ravnati ž njim brez odgovora i sudbe, kakor hoče. Kristjani su zaverženi, kakor najmalovrednejša
y
živo popisuje
y
gosp. Rozman koliko su Slo-
Izmet
, i se imenuju raja,
kakor bi rekel vlas tni na m o
hamedanska, i moraju največ davkov plaćati. Zemlja je vsa sultanova; obdeluju zemlju samo kristjani kakor najem-
niki ; mohamedanci su večji del samo v mestih i po gradih, kakor gospoda, i žive od znoja i kervavih žulov národa.
venci morali preterpeti od divjih Turkov. Zadnjokrat su bili v Sloveniji leta 1600; od toga je uže minulo 258 let, dolgo je to vreme, pa naš národ ješče sada strahom spo-menja vojsku tursku.
V takom nasilju turskom žive kristjani pravoslavni i
y •
zi
Dežela je strašno zanemarjena, polje se slabo obdeluje, vina slabo redi, tergovine je malo, obertnije i nauka pa
skoro nič.
Turek se ne peca s poljodelstvom i z zivinorejo, kristjan pa naravno ne more imeti mnogo veselja do skerb-noga gospodarstva, ker čisto nič ni prav njegove vlastnine vse kar přiděla i ima, mu sme uzeti na silu vsaki moha medansk zlikovec
pravoverni (katolički) jesce današnji den v Bosni i Hercegovini.
Turk je bil kervnik kervavi i je ravno tišti še sada kakoršen je bil nekada.
Iz mesta Novoga Pazara v Turskoj pise jeden do-
y
pisnik
»
Dnevniku serbskomu" 12/25. januarija letos:
y
i
potép.
Turki i poturcenci zive v obce tako zdivjani i poživinjeni, da člověk to težko verjame, kdor sam ne vidi. Okrutni su tako , da se mogu Turki po pravici imenovati kervavim narodom. Pa to ne more inače biti, dokler ostane mohamedanec pri veri Mohamedovi. Naj-
zakon i najvišja postava vladina i verozakonska je v njih deržavi njih prorokova sveta knjiga, imenovana ko ran, ki je toliko kakor pri kristjanih sveto pismo, i zajedno za-
Typiji nicy KaKO apyri aty^i, #a ce cnowbHjajy Ha "bora I na #ymy, KaKO KpicijaHi , Hero cy HacU-híkí, pa;ióojnÍKÍ. yóijaBiji, .lliiiiitiii. i Hfeix #epBi
u
W	v
I 1
caMi Kanty TypKOM, na b Kopauy cToji, je OHaj
lia TaKO ce
v1sj1
CBeT, Kóji yóije m>aBpa, Kpicxjaua nca. cKopo no tom aaKOHiKy bcí TypKi Baa^ajy — to je: Turci nisu kakor drugi ljudi, da se spomenjaju na Boga i na dušu, kakor kristjani, nego su nasilniki, razbojniki, ubi-
i sami kažu Tur-
r?
javci
y
lenivci
y
1
njih derviši (duhovniki)
konik deržavni. V tem koranu je najvišje pravilo, najvišja postava verozakonska, da imaju Turki kristjane i v obče vse nemohamedane neprestano preganjati, v boju i v vojski jih gubiti i izkorenovati, v miru jih pa imeti za
svoje robe (sužne).
kom. da v koranu stoji, da je onaj svet, koji ubije djavra, kristjana psa. Pa tako se skoro po tom zakoniku vsi Turci
vladaju.^	^	•	1
Bog pomagaj kristjanom v Turciji !
- : —	(Dalje sledi.)
102
Pesmi P. Emanuela Podvinskega
pridiii in marljivi jezikoslovec g. Janežič se ima v svojem

slovniku verkeljca, die Pflugreute
grém na sprehaj
P. Emanuel Podvinski je bil menih frančiškan- v bližnjo ves studeniško, in tam najdem tri fantiče, kteri so skega reda, in je bil pred tridesetmi leti učenik na N
w «	»	* *	- " A	•	• V 1 •	*	V «
ovo- slamnatega dedleka (Strohpopanz) v Dravo vergli. Vprašam meški gimnazii, potem je přišel na Karlovško gimna- jih: kaj delajo; odgovorijo mi enoglasno: Tater m ana
tudi v slovensk
e m pesnistvu > zlasti se je oziral
umerl je pred kakimi štirmi leti. On se je poskušal smo v vodo vergli, da bode led raztolkel.
pre
stavljanje Šilerjevih pesem. Nektere tistih pesem so mi ne ga duha, in slovenski narodni običaj poterjuje
Že učeni dr. Hanuš 3) je Tatermana imel za vod-
prišle pred
več
leti v roke
?
podam jih „Novicam",
da se Taterman bil povodni duh.
oe pozabijo, in da morebiti kdo se kaj vec oznani od tega
pesnika
Hicinger
Zgimba.
Prijatel! vse prenaglo mine

Kar vidiš kolj po zemlji krog;
Kak hitro čas življenja zgine,
Trohljiv je naš'ga trupla zlog! Iz rok natvore komaj zide
prejet'ga bitja svest
Mladenc
i
?
Ze
>
ah! v mladosti cvetu pride V nemile smerti zgrabno pest.
Ni zdrav se včeraj kos dozdeval.
Prijazno vam roko dajal? Pred malo dni veselo speval,
Zdaj
9
m	w
joj
t
za
selej nam zaspal
Nektere Minke rožno lice
Ne včaka sivoglavih dni Zastonj se štejejo petice,
9
Nemili smerť zdravila ni
9
Nic vecno tukaj ne ostane
Razpade svoje vse ima; podob» se podobi ugane
9
?
Novini starost prostor dá.
Naj slavne kipe vitez delà
Opombe večne zlatih dob Ce jih ne bo zavidnost snela
Jih bode strošil vekov zob
9
9
Tam se kraljestvo mocno vzdigne

Obhaja vso Evropo strah
?
Alj komaj kraljev kralj pomigne
9
Se vdere veličastvo v prah.
Tako se znani s temne dalje
Popolnem tristoletni hrast Pa zdaj ci ga zdrobi čez skale
Spušen'ga severja oblast.
Iz morja skrita sila stira
Nov otok, drugi gré v pogrez; Sprostrane mesta v prepad vdira
9
Zemljé neznana moč
potres.
Bral sem, vendar več ne vem, v kterih bukvah
9
1
da
ni še sto let, kar so tudi Gradčanje na sredpostno sredo Tatermana metali z mosta v Muro.
Na Koroškem se veli cev živega studenca tudi Taterman, in to spet pričuje, da je Taterman po veri starih Slovanov bil povodni dah.
Tudi nemške narodne povesti kobolta in tatermana. tatermennelin-a.
ga
poznajo govoreče od
Učeni J. Grimm je hotel ime taterman iz angležke besede tatter, Lumpen, Fetzen, Zotten, razložiti; al ker
bi se to ime moglo v visokonemscini glasiti Za ter m an, je tedaj spet to svojo misel zavergel. Mislil je tedaj na kat er m an od kater, cattus, maček, tudi na ogersko
, ali
so Tatermana Slovani od Nemcov, ali Němci od Slovanov přejeli. 2)
Po mojem mnenji je i?*»e Taterman ravno tako dobro
tatoš Gaukler i. t. d., vendar ni popolnoma prepričan
nerusko, kakor slovensko. V stari nemšcini pomenjuje T a 11 i, Tater očeta; pa tudi v slovenščini poznamo tat ej
ker r prelazi pogostoma v / na primer: faj-
t a t e r, 3
mošte i za farmošter, točaj, rataj, vozotaj to čar, ratar, vozatar; primeri: italij. lib raj o za libra r i o.
Tudi suíFiks man je slovensk, primeri: racman, purman, Z orma n, in značuje to, kar nemški mann,
Morgenrothe-
Entenmann . Z o r m a n
toraj racman
mann, tedaj Ta term an = Vatermann ; ko bi se dalo reci po analogii racman, das Mânnchen von den Enten—Entericbi bi taterman přestavil v Vaterih,
Sadaj gré mi dokazati, da so stari indo-germanski ná-
9
rodi vodne duhove imenovali tate in tat ej e tere in o čete.
m a
V staro-indiških spisih najdem, da se voda in
mati poznamenujete z ednako besedo am bu,4)
ambl
Tudi v gerškem basnoslovji najdemo, da vodni duh
Nere us ima hčer Thetis. Homer o njej pripoveduje, da v morski špelji sedí v družbi svojih sester.5) Učeni Welcker piše o imenu: „Die Bedeutung von Oétig, der Tochter des Nereus ist vermuthlih dieselbe, wie von Orjtvg, der mit Okeanos verbundenen Mutter aller Dinge. Dass
Mutter Thetys deu Namen vom Ernâhren habe
9
wie
von

9
Amme. Alumnia ist nicht zu bezweifeln.
9
Trjxh]
Sla-
wisch ist tete Mutter, teti a Muhme, wie Ttj&cç, Tr^&ia Vaters- oder Mutterschwester i. t. d." 6)
Prijatel! vse prenaglo mine
9
Kar vidiš končnega okrog
9
Le duh cloveški
, on ne zgme,
Ostane vecno kakor Bog
E. Podvinski
Welcker dalje dokazuj
9
da je
v Thetidi osebljena
voda Thet
9
m
ako se žensko vodno bozansko bitje imenuje
tat
9
mati
9
tedaj sinemo po vsi prav
misliti
9
da se je možko vodno božansko bitje velelo tat ej, tat
m
9
oce
9
ocak
9
in Grki so Nerea zmiraj obrazovali kot
starega serolasatega tat ej a*)
ka. **)
Na
k
Narodne stvari.
Taterman-u«
Spisal Davorín Terstenjak.
tako se veli sj
celjski okolici
dpostna sreda
ložil
9
9
rekši
9
da
m ktero besedo sem že v „Novicah" raz pomenjuje plužnico, ker so stari Slo
věnci v ti dôbi praznovali praznik solnčnega boga, kot boga oranja in poljodelstva, zato se še pri prebivavcih slovanskih
na otoku kerškem ( Veglia) plug velí
k
9
l
Dr. H
Slaw. Mythol." str. 299
3
Mythol." 2. Auflage, stran 469, 470
3
Grimm „Deutsche
Zato ime gor slovasko
T
4
5
Glej N
Ilias.
ocak gor, IVI
mati gor
Tam
tuđi
B a b a g
IX
9
0 ambâ — mati, in Nigh. I., 13. ambu
24, 78. 6, 136. 1, 538
d
6
voda.
Welcker „Griechische
Gôtterlehre" str. 617, 618
Drug razlog, vodne božanstva imenovati oce m mater, so stan
narodi našli
d
in
divni lastnosti vode, saj
po
w ^ 011
d
moči
potoki velijo kakor, na priliko
tudi pri
Gerkih Alfa
pri Slovencih Z
t. d
Pis
in naš **) Primeri Horat. Ode I, 15, 5. Gerhard „alte Vasengem. t. b
;
103
Da Tatermana na sredpostno sredo v vodo mečejo, trije glagolski, en cesk in štirje kirilski odlomki; razun ima svoj naravni razlog.
ti dobi se znebijo potoki teh je pa v knjigi še govor od 27 različnih slovanskih ro in reke večidel svojih ledenih verig, zato slovenske po- kopisov, od kterih so 3 serbski, 7 ruskih, 1 glagolsk vesti mu pripisujejo moč
Taterman raztaja.
čez
m erzi i, terdi led, kterega ostali pa staroslovenski.
f
v
Gotovo se
V
se
Zlo zanimivega delà „Piesnici Horvatski 16. bode med Slovenci dosti povest o Ta- stoletja" od slavnoznanega in neutrudnega Ivana Kuku-terman-u našlo, posebno na Koroškem, kjer sem besedo ljevica Sakcinski-ga přišel je ravno v narodni tiskarnici Taterman" v pomenu: „cev živega studenca" čul. dr. Lj. Gaja drugi zvezek na svitlo. Obsega 15 pesnikov
r>
Poslusajte domoljubi, in poberajte kosce, da konca ne vza- iz te zlo znamenite dobe horvaškega pesništva, imenite
pesmi peterih neumerlih pesnikov Cubranovića, Zora
m ej o
r
Koliko lepih národnih povest smo ze pozabljivosti oteli! niča, Koboga, Baffa ter Nalješkoviča in 10 drugih Gosp. prof. Va 1 j a vče ve povesti o v o 1 č j em p as t ir u manj znanih.
A. Lukaševič, kterega pesmi
opominjajo na slične pri Rusih znane, na nemške U'er
V
Poljski pisatelj E.
wôlfe=rMannwôlfe; in celo He rod o t opominja takšnih so pred nekoliko leti v Petrogradu prišle na svitlo, izdal je
povest pri severnih Ne uri h, ktere Safařik za Slovane ima. v Odesi novo zbirko svojih poezij pod naslovom: „C h wile
Naš visoko učeni rojak, profesor dr. Kl un, namerava na od prac s wo bodne."
svetio izdajati slovenske narodne povesti v nemskem
vV
jeziku. Da je on ves
mož
zato, in da ume s slovenskimi
rowski-ga,
Nova igra „Dzcewice Erynu" od T. A. Oliza-
, kjer
kteri sedaj biva v Tirlemont-u v Belgii
pověstmi »recno in oštroumno primerjati povesti inorodnih razlaga književnost poljsko, je nedavno tiskana in trije ljudstev, nam je porok njegov važni pretres o Roj enicah. drugi umotvori od tega plodnega pisatelja so pripravljeni
v
Novice"
liste
i
tudi
in
naš
r>
Glasnik" bodejo
rade
odpirale svoje za tisk.
slavni rojak dr. Fr. Mik loši č bode rad

Od pervega svečana izhaja v Petrogradu novi
prejemal slovenske narodne povesti v bukve svoje „Slaw. „humoristični časopis" v ruskem jeziku pod vredništvom
Bibliolhek."
znanega pisatelja Grigorjev-a.
v
Serbs. Dn."

Kratkočasoo berilo
Od davkov.


Pod nadpisom „Das oekonomische Inventar Europa s
pr e-
bivavcev, znesek dohodkov in kupčije vseh ime-nitniših deržav Evrope, zraven pa tudi, koliko davka
v
je te dni časnik „Presse" prinesel pregled števila
v •
Neutrudljivi g. Ivan Kuk ulje vic Sakcinski je izdal v Zagrebu pervi zvezek svojega „Slovni ka umi etnik ah jugo slovenskih." Začne se z imenom Agapié in končá z imenom Henricus pictor de Gurk, obsega 112 straní v veliki osmirki in je lepšan z dvěma podobama slikarjev Friderika Benkoviča in Dimitra Avramoviča.

V novem Sadu je prisla na svitlo: L. S tura,
knjiga o narodnim pi es mam a i p rip o vied kama pride pocez na enega člověka v teh deželah. Ker bi mar- slavenskim, ktero je iz českega prevél Iv. Boškovič.
Jed i med" je naslov zanimive knjige, ktero je
sikak naših bravcov morebiti rad zvedil, kako stoji z davki

--------- -------- ------— ----------------------7 ------- ---J	----------r	v/ vi i ni ví	j \j uaoiu v /ittuuii i> u aiifi^i/ ^ mvii; j
po svetu, povzamemo iz omenjenega časnika ta pregled. v Novem Sadu izdal neutrudljivi pisatelj jugosíovanski Juri
Raj k o vi č, učitelj začetnih šol v Novem Sadu. Sosebno
ki so polni zrelih in zdra-
Postavili smo ga pod nadpis „kratkočasno berílo", da ne bo kdo nadpis „od davkov" bravši mislil, da se hočemo v pretres takih tankih reci spušati.
važni
so v Ilji
„školski odlomci",
»
Presse" pravi, da je v ti sostavi vse
resnično
pove
dano, in po najnovejših pozvedbah. Davki so zrajtani po je novo národno spevoigro
vih misel za solo in življenje.
* Plodni poljski pisatelj Stanislav Moniusko zložil
ktero so
francozkem dnarji; namreč po frankihincentimih; 1 frank je v našem dnarji 23 kr., 1 centi m je vinar.
Na enega člověka pride davka:
frank, cent.
Na Angležkem Na Francozkem V Belgii
Na Nizozemskem Na Rusovskem Na Švédském Na Dánskem Na Nemškem Na Avstrijanskem . Ce tedaj po v
frank, cent.
„H a 1 k a" imenovano, v Varšavi z neizmerno pohvalo sprejeli. I	J. Š a f a ř i k je nedavno izdal
zirodovino slovensko prevažno delo v nemškem jeziku:
'i*
Gosp.
v
Pragi
novo
za
»
59	44	V Švajci 6	89
48	20	Na Sardinském 31	38
28	. 72	Na Sicilijanskom 15	66
44	73	V Toskani 17	44
18	54	V papeževih dežel. 23	45
8	71	Na Španjskem 24	• 84
15	12	V Portugalu 20	49
21	38	Na Gerškem 19	37
17	40	Na Turškem 10	89
v
Ueber den Ursprung und die Heimath des Gla
g o I i t i s m u s", v kterem s temeljito ucenostjo dokazuje, ďa je glagolico izmislil sv. Kir il ali tako zvani ňlozof Konštantin; kir i li co pa sv. Kliment, škof velički, učenec sv. Kirila, in da je domovina glagolice nekdanja deržava kneza Kozela na jezeru blatném (Balatonu).
»
Glas, dalm."
Novičar iz avstrijanskih krajev

likosti davk
postavimo dežele v
Iz Zagreba 24. marca. A. K.
Pred kakor smo se
versto, gré ta versta tako-le: 1. Angležka^ 2. Francozka. nadjali, se nam je razpeljalo kazalistno druztvo. Igrale so
3. Nizozemska. 4. Sardinska. 5. Belgija. 6. Španjska. 7. Pa peževe dežele.
se še v tem mescu sledeče horvatske igre : „Crna kraljica",
8
Nemške dežele colne zaveze. 9. Portu
„Zla žena" ili „
Grofica i čižmarica", šaljiva igra v treh
ar
aljska
10. Gerška. 11. Rusovska. 12. Toskana. 13. Avstri- razdelih od Popoviéa
i
in 23. marca za slovo „Graničari."
14
jansko ali naše cesarstvo. Turška. 17. Švedska. 18. Švaj
Sicilija
15
Danska
16
Največ davkov plačujejo tedaj
An gl
V •
Sinočna predstava bila je 40. z lanjskimi vred. Po končani igri je govoril gospod J. Freudenreich lepo zložen (Englendarji), epilog, ter se je zahvalil vsem podpornikom in prijatlom
naj manj Švaj car ji; naše cesarstvo spada v dežel, ki so z rnanjšimi davki obložene.
sto tistih
Slovanski popotnik
t
>v
V Parizu izšlo je važno
delo „Les Manuscrits slaves
národnega kazališča za skerb in obilo podporo, s ktero so zderževali do zdaj družtvo. Vidilo se je, kako těžko se loči domoljubno občinstvo od igravcov, ki so vse žile na-penjali, ter neprestano skerbeli za napredek in izobraženost naših dušnih močí. Potem, ko je govornik přestal govoriti, ni bilo ploskanja ne konca ne kraja; celo družtvo bilo je
de la bibliotheque imperiále de Paris" (Slovanski roko- zaporedoma trikrat izazvano. Ali se bodo narodne pred-
. . w	w	__	« V «	«	« «	•	V	f	A	1 • f ♦
pisi vcesarski knjižnici pariški) od učenega Rusa stave zopet pričele in kdaj, se se ne vé gotovo; sodivši
Martinov-a. Knjigi je dodana tablica, na kteri so posneti pa kazalištnih okoljnostih moram
reci
»
da se bomo precej

104

dolgo postili, preden se nam bo zelja spomnila, sopet ka- ljudje v Parizu razne reci. Eni pravijo, da je že davno
• V	•	■	V	•	1« v <•	rx	1 »t	i	ft m	«	•	^	______- -
košno igro v domaćem jeziku slisati.
Gospod Košta prosil za to, ker se je
z grofom
Stojšič je kupil kakor „Graničare" tudi „Crno kraljico
u
zadeve o političnih begúnih razperl; drugi pripovedujejo, da
Wale ski-em zavoljo
od Freudenreich-a in jo hoce v krátkém na svitlo spraviti, se mu je z Lord Derby-em enaka
Cena bode knjigi 40 kr. ; kterim so se prikupili „Graničari", je francozka vlada svojega poslanca nazaj poklicala.
angležki minister Lord Malmesbury ni hotel Angleža
godila ; se drugi
pa
?
si bodo gotovo tudi
priskerbeli „Crno kraljico.
da
ker
u
Iz Tersta. Znanému tergovcu, Gopčeviču

kteri
Hodge izročiti, kterega so kot napada na Napoleona kri
je imel več velicih bark, o kterem je bilo poslednje leta vega v Genovi přijeli. Da bo maršal Pelissier njegov toliko govorjenja, in je bil poslednji čas zapert, so se
naslednik, tega
se ni nihce nadjal. Pelissier, pervi vojak
mozgani zmesali. Domisljuje si namrec, da je cesar ja panežki. Peljali so ga na Dunaj v bolnišnico za nore.
Novičar iz raznih krajev

Iz Dunaja. V letu 1857 je bilo v celem cesarstvu narejenih 927 milijonov 788 tavžent in 622 cigar. V tem
stevilu pa ni tistih, ktere so prišle narejene iz unanjih dežel!
»
24. marca.
Pretečene dni se je vzdignil led na
Donavi in je splaval, hvala Bogu, brez posebne nesreče proti černemu morju. Zlo nam se je bilo povodnji bati. Druge škode ni naredil, kakor cesarski most čez veliki rokav
Donave je precej poškodoval. Zavoljo tega ne smejo čez-nj
pa
popravili ga
bodo brez
odloga, kadar
vès led od
voziti ;
plava, I |	B|| I H
Iz Českega. Blizo Starega Bolseslava je umerla
pred nekimi dnevi kakih 50 let stara kmetica, ktera si
je terdo domišlovala, da jo Bog zavoljo grehov njene mla-
«
dosti že v tem življenju tepe in da jo je zavoljo tega pre-
menil
v
go s
Da bi bila pa res kot gos živela
?
si je
sgnetila testo iz zadnje moke in drobnega peska, ktero je v drobne podolgaste koščke zvaljala, posušila in v prazni škrinji blizo peči sedé zobala. Uboga babica je umerla peti
dan po vzivanju te zmesi za kercem zelodca.
Iz Ogerskega. V Belogradu (Stuhlweisscnburg) so 19. marca 9 tolovajev obesli.
— Ogerska družba za zavarovanje zoper ogenj
Mora-Koroško
in u ime je izročila veliko opravilstvo za Avstrijo
?
?
Silezijo
5
Solnograško, Tirolsko, Štajersko,
vijo
in Krajnsko velikemu tergovcu Stametz et Com p. na Dunaji.
Iz Erdeljske^a. V Hermanstadt-u je bila viditi nova
mašina za koš njo, ktera zamore nek v dnevu 371
2
oralov žita ali trave pokositi in ne potřebuje vec kakor enega člověka in enega konja. Tako prosto je sostavljena,
da jo more vsak kovač za 50
narediti.
Ce je to res

se bodo jokali naši kosci in naše žejnice!
Iz rus. Poljskoga. V Varšavi je
bila
ženska

ktera je več ko 50 let kot možk oblečena v mnozih krajih
služila

kot ženska spoznana
po bolezni prisiljena, v bolnišnico iti, kjer je
bila
Iz Rusije. Stevilo sužnjekov v Rusii, kterih osodo
kteri
ravno zdaj razsojajo, je 11 milijonov in 80 tavžent, živé po 109 tavžent grajšinah raztréscni. Nekteri grajšaki imajo silno veliko tacih kmetov, tako na pr. jih ima grof Cermetov sam 160 tavžent.
Iz Italije. Maz zini-ta so zavoljo lanske prekucijske
in vrednika
?
poskusnje v Genovi in comtumaciam v smert časnika „Italia e popola" za 10 let v jcčo obsodili.
Iz Francozkega. Postavodajnemu zboru je bil načert
postave zastran plemskih naslovov predložen, in to je marsikterega v serce zadelo, ker si je od leta 1832 mnogo oseb višjih stanov take naslove prilastilo, ki niso plemenitniki, in so pristavile k svojemu priimku tudi se ime
v kterem so bile rojene, in grajšine, ktero so pri-Tako se je imenovat marsikdo barona, grofa itd.,

kraja dobile.
pa ni bil ne senca tega stanu.
ondi
slanca izvoljen.
Persigny, francozki poslanec v Londonu je od
njega maršal Pelissier za po-
Persigny odstopil, govore
poklican, in namesti
Zakaj
da
francozkega cesarstva, vojvoda Malakovski, je skozi
m
skozi
vojak, in
govoril in posvetoval se bo v Londonu, pa
tezko drugac, kakor
z roko za mec deržeč. S prihodom njegovim v London se začne nova doba francozko-angležke zveze. Govoril bo malo pa krepko, in kako mu bodo na Angležkem odgovarjali, ne more dolgo na skrivnem ostati.
Strune se cedalje bolj napenjajo
5
Bog
daj, da
kale Ï Najnovejši časniki
bi ne popo
mislijo, da
se zavoljo tega ni bati
za mir, ker je
cesar tega moza za poslanca izvolil.
Minister vojastva je ukazat, vse vojake mor-narskega vojaštva med 20. in 40. letom starosti, kteri niso že 4 leta služili, poklicati. Urlavba ne dobi noben
vojak ali oficir več, če mu ga minister sam ne privoli.
Iz Španije. Misliti
je bilo, da se bo ta dežela
po
Pa
dolgih prepirih in kervavih vojskah ter puntih umirila, mir ji še ni naklonjen. Spet je namreč brati, da ondi med mertvim pepelom iskra tli, ktera zna danes ali jutro kot goreč plamen deželo popaliti. V Madridu in po deželi
t
trosijo puntarske pisma, ministerstvo je na slabih nogah deržavni zbor omaguje.
Od turske meje. Iz Kotara se piše 16. marca: 13. t. m. zvečer je prišlo kerdelo Cernogorcov v Kruševice da bi se z ondi zbranimi kristjanskimi vstajniki zedinili.
?
Knez Danilo je dal med tište plačil razdeliti, kteri so se v poslednjih bojih najbolj obnašali. Zavoljo velicega snega so boji ponehali.
Ko so v Bosni in Hercegovini zvedili
z njo
da
vládni komisar K e m a I
?
pride turška armada, in
Effendi, so se nekoliko potolažili. Hercegovinci se na
djajo, da bodo njih temeljite pritozbe uslisane, in so neki rekli«, da se Turkom ne bodo zoperstavljali. Upati je tedaj da se bodo ti kraji pomirili, utiče, jih
Kar pa Cernogorce
bodo skorajda diplomati v svoje varstvo vzeli.
Darovi za Vodnikov spoininek.
Od I.—XVI. naznanila
716 fl. 52 kr
Gospod Davorin Terstenjak, e. k. profesor
2 fl.
kr
55
r>
55
55
55
19
r> v v
dr. Jakob Traun. c. k. dvorní in sodni
advokat............
v
A. Serer, c. k. kamer, komisar v miru Božidar Raić, c. k. profesor . . . . Franc Krajne, kurmešter mestne fare . Janez Majciger, c. k. profesor . . .
Juri Matjasic, c. k. profesor . . . . J. Simonić, kaplan predmestne slov. fare
s
h£
\ a
Fr. Lorencic, kaplan mestne nemske fare Andrej Šoher« katehet glavne in realne sole.............
«3
1 1 2 1 1 1 1 1
55
rt
n
55
n v v
55
55 55
n
y>
y> »
n
»
>
v
55
r>
r>
J. Kostanjovec, predmestni farmešter . Fr. Cvetko, naddekan Ijutomerski v miru M. Modrinjak, kaplan predmestne fare . Tomaž Cibašek, učitelj vere in dušni pa-
1 1 1 1
n
n
55
55
»
55
55 »
*>
r>
55
1
55 55
stir v c. k. višjem vojaškein odgojiscu . Juri Caf, kaplan v Frauenheimu blizo Marburga Vinko Novak, farmešter v doljni Pulskavi blizo
Marburga...............2
Božidar Burcar, kaplan v Remšniku . . . Franc Verlič, kaplan velike fare sv. Jurja v Hoćah..............
T)
55
55
r>
1
55 55
T) V
1
V
55
Skupaj
738 fl. 52 kr.
Odgovorni vrednik: Dl. Janei Bleiwei»
Natiskar in založnik : Jožef Bláznit