St. 108.
V. Gorici, v četrtek dna 17. septembra 1908.
hnaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poB1 i drejemana ali v Gorioi na dom poSiljana:
vse leto      ........15 K
Toča| XXXVIII.
. 10
V,...........5   »
Posamične Številke stanejo 10 vin,
„SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob norem leta ..Kažipot po Geriftem in GradišCanskeuk''.iftr „Ralipot po IJubljani in kranjskih mestih", dalje dva krat v leta »Vozni reč ieleihlc,  parnikov in poltaft vet".
Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki uliot §tev..7 L nadstr. v »Goriški Tiskarni« %.. GabrSbek Na naročila brei doposlane naroinine &&jt6 oziramo
Oglasi in poslroice se racunijo po Pettt-vr8iah~c> tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Keklame in spisi v nredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost,
»Vae za narod, svobodo in napredek 1«   Dr. K. Lavrič.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja v GospoVi ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoS^ govoriti vsak dan *d 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici gt. 7 v I. nadstr. na levo v  tiskam
SaroBnlno ia oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere n« «padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le aprontStvv.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočet vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in tah-le tobakarnah: Schwarzv Šolske ni., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaiisk v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma.
— Talafoa It. 83.
»Gor. Tiakanm« A. GabrSček (odgov. J.
tiska in zal.
Db naj M se Mori* ljiskaMa?
m.
Vsakdo je sam svoje sreče k^ič — pravi pregovor, ki velja tudi za našega kmeta. Zmožnost; imaš dovolj, podlago za daljno izobrazbo ti daje sedanja ljudska šola, Hodi po poti, katero si nastopil in zasijalo ti bode lepše solnce.
Ni pa dovolj, da je naš kmet postal zaveden. To je le začetek; iz te zavednosti stopi na delo za boljšo bodočnost: okleni se svoje organizacije, nele politične, ampak ustvari si tudi gospodarsko na zadružnem polju. Zmožnosti imaš dovolj povsod tam, kjer imaš dobro urejeno ljudsko šolo. Da je temu res tako, nam kažejo po-četki: gospodarska in kmetijska društva, kmečke posojilnice itd.
Kmečkega stanu je v naši deželi toliko, da drugi stanovi ne pridejo sami v poštev, ampak le kot deli velike celote. Kmečke organizacije na Goriškem so šele v početku, one se šele porajajo. S početkom moramo biti zadovoljni. Na kmečkem ljudstvu samem pa stoji, kako bodo uspevale in kako se razširjale. Vspeh bode šele tedaj velik, ko se jih oklene vse kmečko ljudstvo.
Ljudska šola vrši svojo dolžnost, da usposablja našega kmeta nele k samozavesti, ampak tudi za gospodarsko in zadružno delo, brez katerega ni rešitve. Glede nekih reform, ki se mi zde potrebne, spregovorim proti koncu svojega spisa.
Oglejmo si še g. Koprivskega trditev: »Ljudske šole na deželi bi morale biti tako urejene, da bi se otrokom že v zgodnji mladosti vcepilo ljubezen do kmečkega stanu."
Poznam sedanje ljudske šole v več okrajih in smem trditi, da one tudi v sedanji uredbi vcepljajo ljubezen do kmečkega stanu. Tu jih gr eho v pa ni smeti zapisovati ljudski šoli, ker jih ni dolžna nositi. Uredba Človeške družbe, posebuo vojaški
stan in bližnje veliko mesto Trst, to so vzroki, da ni dovolj ljubezni do kmečkega stanu med odrastlo mladino. Vojaški stan, ta pobere kmetu sinove takrat, ko postajajo kmetje. Po treh letih se vrne kmečki sin na dom, a nima več v sebi one ljubezni do kmečkega stanu, katero mu je vcepila ljudska šola. Radi tega si išče mnogo njih služeb povsod, kjer jih je mogoče dobiti. Sicer ima to tudi svojo dobro stran, seveda ne za kmetijo. Žal pa, da se na ta način odteguje kmečkemu stanu najbolj zmožne moči, a doma na kmetiji ostajajo le bolj šibke. V zdravem telesu prebiva zdrava duša. Telesno najbolj razviti mladenči gredo v vojake. Duševno najbolj razviti med njimi avancirajo in kot podčastnikom so jim na razpolago vsakovrstne službe, največ državne, ki niso vse slabše nego navadna kmetija. Le naravno je, da jih te* vlečejo, ker so se odvadili v treh letih kmetiji in ker žele primernejšega stanu. Radi tega ostajajo na kmetijah večkrat telesno in duševno manj razviti kmečki sinovi. Temu ni kriva ljudska šola; a vendar se ji šteje v greh, če ne more napredovati kmetijstvo tako, kakor bi moralo. IV.
Resnica pa je tudi, da pomanjkuje mar-sika eremu kmečkemu sinu ljubezni do kmetovanja ter sili v večja mesta — pri nas v Trst. Vzrok temu pa ni ljudska šola, ampak vse kaj drugega. Največkrat je naš kmet sam kriv, da n.unajo njegovi otroci veselja in ljubezni do kmetije. Ž9 v nežni mladosti ubijajo mnogi kmetje sami ljubezen do kmetijes tem, da silijo že nežno svojo deco k trdemu delu pri kmetiji; k delu, ki ni za šibko in nežno mladino. Mnogi delajo to iz velike potrebe, vsled pomanjkanja delavcev; drugi iz nevednosti in nerazsodnosti. Kaj menite, da se goji ljubezen do kmetije, ako mora otrok mesto redno v šolo na polje in pašo? Tak otrok komaj čaka, kdaj mu bode mogoče rešiti se trdega jarma ter odriniti v svet, ki je po njegovi nerazsodnosti ugodnejši za življenje.
Oni kmetje pa, katerim je šola le neko potrebno   ali   nepotrebno  zlo   ter pošiljajo
otroke le neradi redno v šolo, ne morejo zahtevati, da bi jim ljudska šola vzgajala ljubi i>u do kmečkega stanu. Otroci niso gluhi ii; ulepi in vedo prav dobro, kakšno je razmerje med šolo in domom. Ako ne vlada med tema ljubezen, je nemogoče, da bi šola vzbujala v otrocih ljubezen do tistega stanu, ki jo, recimo, ne ljubi ali celo sovraži,
Ako oče doma robanti in kolne šolo in učitelja; ako sliši otrok v šoli nasprotno, da učitelj goji ljubezen do kmečkega stanu — ne bode mogel otrok verjeti ne očetu, ne učitelju, ampak obrne koj ko mogoče hrbet obema. Le ljubezen rodi ljubezen! Torej kmetje, ako hočete, da bodo yaši otroci ljubili kmečki stan, ljubite svojo šolo, svoje učiteljstvo in to vam bode zainoglo vzgajati otroke vaše v ljubezni do kmečkega stanu.
Ako kmetski stan sebi želi dobro, naj uvažuje te besede in mnogo bode na boljšem. Sedanja uredba ljudske šole je sicer v mar sičem pomanjkljiva, a vendar že blagodejno vpliva na rod, ki se je izšolal. Prave vspeke pa bodete videli še le potem, ko bode ves rod deležen dobrot ljudske šole, ko se bode razvila popolnoma.
V.
Dolgoletna izkušnja pa me uči, da bi se kljubu temu dalo v marsičem poboljšati.
Naše......ljudske šole po kmetih so večinoma s poldnevnim poukom in le s 6 letno hojo v vsakdanjo šolo. To je za našega kmeta, 1 ki se mora boriti za življenje, kaj premalo. Računajmo nekoliko. Šolskih dni v letu je okoli 200 po 2 do 3 ure pouka na dan. Ako uvažujemo bolezni, slabo vreme, nemarnost roditeljev itd. sedi otrok 500 ur na leto v Šoli; v 6 letih pride 3000 ur t. j. 125 dni, t. j. komaj V:t leta. Z nadaljevalnim tečajem vred hodi otrok v šolo komij eno polovici leta. — Drugi napredneji kraji imajo osemletno hojo v vsakdanjo šolo in sicer s celodnevnim poukom. Otroci se uče tam več ko dvakrat toliko časa kakor pri nas. Le naravno je, ako so drugod boljši vspehi.
Ako bi naši slovenski ctroci ne bili tako nadarjeni, bi skoro nemogoče bilo, ako bi imela sedanja šola kaj vspeha. Naši kmetje, ki žele, da bi jim  ljudska šola podajala   več
pouka in vzgajala Jjubezen do kmečkega stanu, morajo zahtevati, da se pouk razširi. Kjer je mogoče, naj se vpelje celodnevni pouk. Nadaljevalni tečaj naj se razširi nad 14. leto. Mladina, ko zapusti sedanjo šolo, zanemarja pouk zelo. Vpelje naj se nedeljsko šolo za mladino nad 14 let staro. To so leta, kv se da z vspehom poučevati o gospodarstvu, gospodinjstvu, o kmetijstvu in kmečki organizaciji. Potrebne so ljudske knjižnice. Na tak način se /zgoji mladina, ki bode sposobna za izobraževanje v raznih društvih, bralnih in gospodarskih. Brez teh ni mogoč tak napredek, kakoršnega zahtevajo sedanji časi. Od kmeta našega zahteva čas zelo mnogo in razmeram bode kos naš kmet le tedaj, ako se bode učil od nežne mladosti do pozne moške dobe. V znanju je moč in bogastvo. To so moje misli, katere sem v naglici vrgel na papir h ljubezni do kmet-skega stanu, kateremu želim boljše bodočnosti. Star učitelj na kmetih.
XXIII. glavna skupščina družbe j sv. Cirila in Metoda v Ptuju.
I         Skupščina se je vršila v nedeljo, ob 11.
• se je pričelo zborovanje. Otvoril ga je prvo-| mestnik vladni   svetnik S e n e k o v i č, ki je V iskrenih,   rodoljubja plamtečih besedah govoril med drugim približno takole: j         Slavna skupščina!   OtvarjajoČ  današnjo
¦ 23. glavno-skupščino naše Šolske drušbe vas vse srčno pozdravljam,  ki ste prišli iz dalj-njih krajev. Zborovanje se je naznanilo mestnemu magistratu ptujskemu, ki je je vzel na . znanje.   Naznanjam   to vsled tega,   ker smo . bili tako prijazno sprejeti.   (Ogorčeni   klici: ' Škandal!   Slovenec   ni tu varen življenja in j imetja!) Brzojavni pozdrav je poslal skupščini državni poslanec ljubljanski župan  Ivan Hribar 'viharno dolgotrajno odobravanje inživio-klici), ki je vsled bolezni zadržan se udeležiti zborovanja. Rayno tako je pozdravil skupšči-
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski Bpisal: =    ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.) II,
D'Artagnan najde načrt.
Athos je poznal d'Artagnana morda bolje nego je poznal ta samega sebe. Vedel je, da je treba v tako iznajdljivega duha, kakoršen je bil d'Artagnanov, samo zasejati misel, kakor je treba v bogato in gnojno zemljo samo vsejati zrno. čakal je torej mirno; naj le skomiga prijatelj z rameni, in med potjo je govoril z njim o Raoulu; in ravno tega pogovora se je ob neki drugi priliki popolnoma izognil, kakor se spominjamo.
Ko se je naredila trdna no6, so dospeli v Tirsk. Prijatelji so se delali popolnoma brezbrižne in tuje, ko so videli, kako se pripravljajo varnostne odredbe glede kraljeve osebe. Nastanili so se ločeni od drugih v neki hiši, in ker so se morali vsak hip bati tudi sami zase, so ostali vsi v eni sobi ter si pustili sa slučaj napada prost izhod. Strežaje so postavili na različna mesta: Grimand je ležal na snopu slame med vrati.
D' Artagnan je bil zamišljen, in zdelo se je, da je hipoma izgubil svojo navadno zgovornost. Molčal
je venomer, žvižgal neprenehoma ter se šetal med svojo posteljo in oknom. Porthos, ki je videl vedno samo zunanje stvari, je govoril, kakor navadno. D'Artagnan je odgovarjal samo s posameznimi kratkimi besedami. Athos in Aramis sta se spogledovala ter se smehljala.
Dan je bil utrudljiv, in vendar so spali prijatelji slabo, izvzemši Porthosa, čegar spanje je bilo tako stanovitno kakor njegov apetit.
Drugo jutro je bil d' Artagnan prvi pokoncu. Najprej je bil šel v hlev, pregledal je bil že konje in dal že vsa potrebna povelja, ko sta bila Athos in Aramis ie v postelji in je Porthos še glasno smrčal.
Ob osmih zjutraj je šla četa na pot v istem redu kakor prejšnjega dne. Samo da je pustil d'Artagnan svoje prijatelje, da so hodili sami zase, dočim se je sam pridružil Groslo\vu, da obnovi ž njim znanje, ki ga je bil začel prejšnji večer.
Groslo\v, ki mu je bila d'Artagnanova hvala zelo prijetna, je sprejel Gaskonca s prav ljubeznivim smehljajem.
—  Prav zares, gospod, vesel sem, da sem našel nekoga, s katerim lahko govorim svoj ubogi jezik, mu pravi d'Artagnan. Moj prijatelj, gospod Vallon, je mož zelo melanhoničnega značaja, tako da mu človek izvabi komaj štiri besede na dan iz ust; kar se pa tiče najinih jetnikov, lahko razumete, da nista posebno razpoložena za pogovarjanje.
—  Ljuta rovalista sta, pravi Groslo\v.
—  Temveč vzroka imata, da se držita naju, ker sva pomagala ujeti Stuarta, s katerim, kakor upam, gotovo naredite lep in dober proces.
—  Vraga! Zato ga vendar peljemo v London, pravi Groslow.
—  In gotovo zelo strogo pazite nanj, kaj ne?
—  No, to si lahko milite! Saj. vidite, da ima uprav kraljevsko eskorto, pravi Častnik smejč.
—  Da: po dnevu ni nikake nevarnosti, da bi vam ušel; toda po noči...
—  Po noči podvojimo pozornost in skrb.
—  In na kak način ga stražite ?
—  Osem mož je vedno v njegovi sobi.
—  Vraga! pravi d' Artagnan, dobro je zastražen ! Toda poleg teh osmih mož postavite gotovo tudi zunaj stražo? Proti takemu jetniku ne more biti človek nikdar dovolj previden.
—  O, ne! Pomislite vendar: kaj hočete, da naj storita dva moža brez orožja proti osmim oboroženim možem?
—  Kako to, dva moža?
—  No, kralj in njegov strežaj.
—  Torej se je dovolilo njegovemu strežaju, da ostane pri njem?
—  Da, Štuart je prosil, naj mu izkažejo to milost, in kolonel Harrison je privolil v to. Menda se ne more sam oblačiti in slačiti, ker je kralj.
—  Zares, kapitan, pravi d' Artagnan, ki je sklenil, nadaljevati pri tem angleškem častniku pot hvale, ki se mu je tako dobro obnesla, čimdalje vas poslu-šem, tem bolj se čudim, kako lahko in elegantno govorite francoski. Bili ste tri leta v Parizu, prav; toda če ostanem jaz celo svoje življenje v Londonu, ne bi prišel tako daleč, kot ste prišli vi, prepričan sem, da ne. Kaj.ste pa delali v Parizu?
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
narje nadučitelj  Anton Pesek kot predsednik zveze  narodnih ¦ društev  na  štajerskem in j Koroškem. (Viharno odobravanje).                    I
Zbrali smo se, da se posvetujemo, kako 1 reSiti slovenske otroke potujčevanja. Naša I družba je le obrambna družba. Nasprotne j družbe niso nikake obrambne družbe, ker I love le naše otroke, da jih potujčijo. Pri nas j je pa bilo preteklo leto 2000 otrok, ki so j bili vsi" Slovenci. Delovanje naše družbe je j bilo malo izdatno, ker je še mnogo krajev, j kjer so slovenski otroci prisiljeni pohajati j nemške oziroma italijanske šole. Ti otroci j postanejo renegati, ki so hujši od pravih I Nemcev oz. Italijanov. Današnji naši napa- I dalci so večinoma potomci potujčenih Sloven- j cev, večinoma ljudje, ki so se v nemških j šolah navzeli nemškega duha iu sovraštva do j svojega lastnega rodu.
Odbor polaga danes račun   o delovanju j v preteklem letu. Lansko leto so bile viharne i volitve, a pravilne. Posledica tega je bil boj v raznih časnikih. Nekateri so rekli, da mora družba propasti.   Danes polaga  odbor mirno j svoj račun, kar je storil. Storil je toliko, kolikor so mu pripuščala   omejena sredstva, ki so mu bila  na razpolago.   Trezno presojajte j naše delovanje! Če najdete, da je bilo odbo- f rovo delovanje kvarno narodu v kakem oziru, J jasno na dan s kritiko! Če pa ni bilo kvarno, I potem  pa mu  dajte   zadoščenje   s tem, da j odobrite  njegovo  delovanje in da daste pri« I hodnjemu  odboru  smer,  po  kateri   se naj I ravna.                                                             I
Iz  tajniškega poročila            j
dr.   Žerjava,   ki  je  navdušeno govoril, I priobčujemo to-le:                                           I
Slavna skupščina 1                          I
Stopili smo že v tretje desetletje, odkar deluje naša družba sv. Cirila in Metoda. I Narodnostna ideja, narodnostni boj sta jo I vzbudila pred 22 leti in ji dajeta še vedno poživljajoči ogenj, Naš že tako nevarni nasprotnik pa je postal v tem času še nevar- , nejši. Borili smo se v prvih letih le s tistimi, nam sovražnimi oblastmi, ki so nam odrekale in nam še odrekajo izobraževalnih sredstev. Nasprotnik se je v prvi vrsti zanašal na to izdatno pomoč javne oblasti, zadnja leta pa je začel tudi sam po svojih organizacijah delovati proti nam, ker ga je začelo vznemirjati nevzdržno napredovanje slovenstva v naši državi in še prav posebno demokratizacija javnih zastopov.
Sovražne napadalne organizacije sedaj skokoma rastejo in kmalu bo ves nemški svet organiziran v eno samo mogočno falango proti Slovanom. Že danes začujemo v vsakem kraju, kjer se znajde le par nemških drnžinic, žvenketanje nemške marke.
Toliko hujši mora biti naš odpor. Vkljub nasprotnikovi moči'njegovi uspehi niso toliki, kolikršne so njegove žrtve in lahko rečemo, da več kot polovica denarja, ki ga vržejo te organizacije v naše dežele, gre zanje brez uspeha v pogubo. Pa že druga polovica lahko zadošča, da nas uniči.
Zato je bilo treba, da je začela družb*. sv. Cirila in Metoda delovati z novimi in pomnoženimi močmi. Preteklo leto je bilo .leto, v katerem smo zbirali sile, družbo naj znotraj preustrojili in se pripravili za delo v večjem stilu. To poročilo lahko otvorim z mirno vestjo, da se še v nobenem družbenem letu na znotraj in na zunaj ni delovalo s tolikim uspehom, s tolikim napredkom, kakor v preteklem letu. Pa tudi požrtvovalnost ni bila še nikdar tako velika, kakršna je sedaj in to nam daje zavest, da mimo sprejmemo od narodnih nasprotnikov nam ponudeni boj in hočemo v njem zmagati.
Družbeni delokog se je v preteklem letu močno razširil. Ni bilo le ustanavljati vrtcev in šol ter obstoječe zavode dobro opremiti, treba je bilo podpreti vsakatero slovensko izobraževalno delovanje, kjer- je grozila od nasprotnikov nevarnost. Pogrešali pa smo skoro ob vsakem koraku, ki smo ga napravili v obrambo jezikovne meje, da se z nami ramo ob rami ne bori krepka gospodarska obrambena organizacija Slovencev., Uspeh pa ni in ne bo popoln, dokler prosvetnemu delu ne bo dala zaslombe in podlage gospodarska obramba. Zato pozdravljamo, da se že skoro oživotvori oziroma ponovi taka organizacija. Ž njo bomo mogli roko v roki braniti slovenski svet in slovensko mladino potujčevanja.
tajniškemu poročilu pripada  šolstvo in organizacija.   Družbeno šolstvo  obsega vrtce in ljudske šole.   Vrtcev je 15 s 17 oddelki, I šol pa 5 z 19 razredi.
Družbene vrtce je pohajalo koncem leta 1907./08. 914 otrok,   med temi 425 dečko? I
in 489 deklic. Vrtci imajo   povprečno po 53 I
otrok, kar priča, kako težavno je delovanje I družbenih vrtnaric.                                           I
Pri vzdrževanju družbenih šolskih vrtcev I vrlo pomagajo krajevni činitelji, predvsem I podružnice, županstva iu denarni zavodi. j Mnogo važnejše nego otroški vrtci so I naše ljudske šole. Družba jih vzdržuje 5 z 1 19 razredi, na katerih se vzgaja 1081 otrok^ I tako da je v družbenih šolah vštevši vrtci, I skupaj 2000 otrok.                                           I
Krepka je naša pozicija v Trstu. Število | otroko v tamošnjih naših šolah raste tako j naglo, da ga družbene gmotne razmere ne I morejo dohajati. V naših tržaških Šolah je j bilo letos 787 otrok, in sicer 390 dečkov in j 397 deklic.
Že 26 let se pečajo javne oblasti z I rešitvijo tržaškega šolskega vprašanja. Do I tega hipa še ni rešeno, a mi obetamo, naj si j se vnebovpijoča krivica vzdrži v polni meri, j ali pa naj se nam vrže par drobtinic, mi I bomo delovali z vso močjo na to, da vzra- I stejo na vseh delih tržaškega mesta sloven- I ske ljudske Šole, ki se morajo spopolniti s I srednjimi in strokovnimi učilišči.                     I
I           Ponos družbe  sv. Cirila   in Metoda je I
bila vedno šola v Št. Rupertu   pri Velikovcu
I na Koroškem, kamor je slovenska požrtvo- I valnost postavila imenitno šolsko poslopje s j telovadnico.   Število otrok   v naši šoli se je I
j več let gibalo okrog številke 200. — Med 190 letošnjimi učenci  je 63 dečkov   in 127
I deklic.
j           Na družbenih zavodih deluje 55 učnih I
I močij.
I          Glede podružnic jih spi na Kranjskem
10,  na  Štajerskem 6,  na  Goriškem 3: j
I Naklo, Še m p as in Bočinj! Zbudite se M Število   družbenih članov znaša  8000. Mnogo premalo!
Na predlog akademika Trampufia se je sprejela resolucija.:
1,  Družbi se naroča,  da do 1. januarja 1909. izdela nova  pravila, jih pošlje podruž-
I nicam v pregled in jih predloži prihodnji skupščini v potrdilo.
2.  Z ozirom na velik pomen, ki ga ima potovalni učitelj za vsako narodno obrambno
I društvo,   se  poživlja  vodstvo družbe, da   v I
najkrajšem času nastavi  stalnega potovalnega J učitelja. (Vsestransko pritrjevanje).                   j
I           Župnik Treiber iz Št. Buperta   pri Ve*-
I likoven imža svoje veliko zadovoljstvo, da j I šo vsi govorniki ubrali take strune, ki ugajajo vsem. Upa, da pridemo v tir, da se vsi Slovenci oklenemo naše ljube šolske družbe. J Odstraniti je treba vse, kar nas loči in pora-I biti, kar nas druži. Glejmo Čehe, ki v narod-| nem ozira vsi skupno nastopajo in moreta se- j
deti drug poleg dragega katoliški poslanec in I socialno demokratični. Govornik se zahvali glavnemu vodstvu družbe, ki je prišlo v na-I sprotju s prejšnjim vodstvom do edino pra- j j vega prepričanja, daje v družbenih šolah treba J predvsem vcepiti v otrocih narodno mišljenje J in zavednost, vse drugo se pa prikroji krajev-I nim razmeram primerno; I          Med drugimi se je zavzel dr. D e r e a n i
I iz Gorice za to, da je treba ustanoviti v Go-I rici slovenske otroške vrtce. j          Iz bilance: Blagajniškega ostanka iz
leta 1906. je bilo 9306  K  79 v.. Vsi  do-I bo d ki z ostankom znašajo v preteklem letu K 95.15103. Vžigalice so   dale 6000 K. Iz-I dat ki: K  76.16067; prebitka   torej  kron J 968357.
j          Čisto premoženje znaša K 192.842.02.
|          Proračun za prih. leto kaže troškov
K 137.000; dohodkov kaže K 100.580 ; torej I primanjkljaja K 36.480. I          Med podružnicami je delovala dobro tudi I
i podružnica v Ajdovščini, prvenstvo pa ima I tržaška moška podružnica. Nekaj iz blagajni-I kovega govora prihodnjič. |           Volitve so se vršile per acelamationem
I in soglasno so bili izvoljeni v odbor gg. I prost Gregor Einspieler v Tinjah, notar I Luka S vete c v Litiji, nadučitelj Črnagoj I v Ljubljani in dr. Ernest Dereani iz Go-Irice; v nadzorstvo gg. prof. dr. Ilešič, I odvetnik dr. Maj ar on, oba iz Ljubljane, I prof. S ch e i n i g g, odvetnik dr. M u 11 e r, I oba v Celovcu in odvetnik dr. Ravni bar I iz Ljubljane; v razsodništvo so izvoljeni gg. I Župnik Ražun v Št. Jakobu na Koroškem, I ces. svetnik Karel Šarili k v Kranju, odvet-I nik dr. Triller v Ljubljani, notar Jakob I Kogej v Ložu in odvetnik dr, Tekavčič I v Ljubljani.
S Pillfcll, dne 6. avgusta. — Izpraznjeno mesto  tukajšnjega vikarja  nadomešča  vikar I na Pečinah s tem, da pride vsako nedeljo en- I krat t nsšo   cerkev, kjer   .stisne" v pičli j urici mašo in litanije. Za ta mali in »prepo- I ! trebili* trud, ki  ga ima s Ponikovci, pa za- I i hteva, da bi mu oni dajali celo bero 1 Da še J več 1 Lastnemu nuncu so dajali kmetje drva I enkrat v letu, on pa hoče, da bi mu jih da- J jali dvakrat V spomladi  je  peljal  tri voze I suhih drv f polen) iz našega farovža, ki so jih I kmetje napravili  svojemu  nuncu  Frfolji   in t sedaj hoče, da bi mu jih še pripeljali.  Zakaj j bo „nucal* toliko drvi,   tu  na  Ponikvah jih j dobi dva „porcyooa", na  Pečinah, kjer je v službi, jih gotovo ne pusti. Mogoče bi vpeljal j srednjeveško inkvizicijo,  da  bi  sežigal  „te I brezverske liberalce" z njihovimi drvmi.  Naj j si bo, kakor hoče, vse obsodbe je vredno to, 1 da so naši občinski   odborniki  pustili nuncu I peljati iz farovža suha,  zdelana  drva!   Kje I dobe*   drva kar v momentu, ko bi se »prigli- I halo", da bi nam dala škofija gospod nunca ? Pa to niso še vse krivice, ki jih  trpijo Po-I nikovci, ampak so še druge.  Kakor sem že I omenil, nuncu dajejo Ponikovci vso bero, ako-I ravno je niti polovico ne zasluži, pri tem mu pa morajo  plačati za  vsako   pot, ki jo pri-mašira na Ponikve, 3 krone! Tista bisaga je pač taka, da bolj   ko kedo  maši in tlači v njo, bolj na široko zija. I           Dalo bi se Še marsikaj  pisati o naših
občinskih zadevah, na primer o slabih cestah J iu cestnih zvezah od občine do občine. Svoje- I časno sem poročal v »Soči" in „Primorcu", .kako je neki kmet padel pod voz in plačal zanikernost naših občinskih odbornikov s I svojim Življenjem. Marsikedo bi menil, da so se naši „ modri" občinski odborniki spametovali pri tej nesreči, vzeli denar iz obč. blagajne, kjer imajo 1000 kron obč. doklad, ter popravili vsaj za silo ceste, toda nič, ostalo je vse pri starem. Kadar se zopet kedo ubije, ga že pokoplje nune pa bo mir. Pametnega človeka izmodri ptuja nesreča, bedaka pa še lastna ne. Osel je osel, čeprav je Boga nosil.
Iz kobariškega okraja.
te Kobarida. — (Učitelji v Kobaridu in na Gregorčičevem grobu.) —\ Zelo nas je razveselilo, ko smo zvedeli, da pridejo ndeležniki zborovanja Zaveze učiteljskih društev na Vršno in v naš prijazni trg. Vse je bilo navdušeno; na Vršnem in v Kobaridu so plapolale zastave in ko smo do-I speli do rojstne hiše pesnikove, so zagrmeli topiči v pozdrav.
Od začetka je bilo določeno, da pojdejo izletniki v dveh skupinah:   eni   čez   Videm,J drugi na Sv. Lucijo.  Radi  pomanjkanja Časa se je pot čez Videm opustila. V torek zjutraj je prišlo z železnico k Sv. Luciji  do 30 go-spic  in   gospodov;   Lekateri   so   dospeli že prejšnji večer v Tolmin, drugi celo v Kobarid. Okoli 11. ure smo dospeli na Vršno. Po precej dolgem   odmoru  smo  odšli na grob, tje , doli k Sv. Lovrencu.  Na  Vršnem  so navdu-I seno govorili tovariši  Ferluga, Kutin in Ur-I bančič, na grobu pa nas je do solz ganil naš I Štipe. Slovo od groba je bilo ginljivo. I          Mesto ob 1 uri, dospeli smo šele ob 4.
I pop. v prijazni Kobarid, kjer so nas ljubez-njivo sprejeli tamošnji tovariši. V hotelu g. I Devetaka so nas izvrstno pogostili; nič se ni I poznalo, da nas je kosilo čakalo cele tri ure. j Žal, da je prišla prehitro ura ločitve, ker se t je nekaterim tovarišem mudilo k vlaku. Z j nami se je vdeležil izleta tudi povsod priljub-I Ijeni gospod nadzornik Finšger, kateremu je I učiteljstvo priredilo pri obedu prisrčno ova-I cijo. Bilo je res krasno, le škoda, da se je I tako malo kolegov vdeležilo izleta. Nad 500 j nas je bilo v Gorici, in niti desetina ni po-j letela z nami v pesnikov planinski raj. Po-I sebno tovariši iz Kranjske in Štajerske, ki I so še prost!, bi bili lahko prihiteli v večjem I številu !! — Zato se je sprožila ideja, prire-I diti skupen izlet vseh trek goriških učit. I društev na Vršno in združiti s tem znanstveno j I predavanje; spomladi naj bi se uresničila lepa 1 misel! Takrat pa, tovariši, na svidenje na J Vršnem in pri Sv! Lovrencu!                          j
(z ajdovskega okraja.
I          Brjt, 15. sept. — Dne 13. t. in. je bila
I na Gradišču lepa veselica,   katere se je ude-I ležilo tudi Bralno in pevsko društvo iz Brjij
z zastavo in z nad 30 člani. Bi ušivo je pti neslo s seboj tudi nabiralnik družbe sv. C,- in M., v katerega se je pri veselici nabralo 34 K 20 v. — Hvala vsem darovalcem in prirediteljem lepe veselice!
Brejski udeležnik.
Domače vesti.
Za družbo sv. Cirila In Mitoda. - G. dr. B.
Piki v Gorici je daroval 20 kron mesto brzojavke h glavni skupščini v Ptuju.
Za družbo sv. Cirila in Metoda poslal Anton Čotar iz Škrbine K 2*40, koji znesek je nabrala v nedeljo vesela družba na predlog gospice Olge Adamič pri kozarcu rajnega vinca. Hvala !
Za družbo sv. Cirila in Metoda poslala gospica Tilka Strel, učiteljica v Šmarjah na Vipavskem, K 1512. Znesek K 1412 je nabrala pri izborni kapljici gošp. Filipa Poljšaka.
—  Ker ni tovariš takoj spoznal tovariša pri »Zavezi", daroval je K 1'—. Skupno nabranega K 1512. Srčna hvala rodoljubni gospiei 1
V veseli družbi v gostilni pri Šavletu v Čepovanu se je nabralo za družbo sv. C. in M. 1 K 73 vin.
Na dan poroke g. Ivana Pregelj z g. Julijo Žbogar je nabral g. Andrej Winkler v Lomu  K 220.  Hvala!
Kdo bo naslednik Gertecnarjai ? — Po Ustih kroži vest, da utegne biti imenovan na mesto Gertscherjevo predsednik deželne sodnije v Trstu dvorni svetnik Defacis, od druge strani pa se čuje, da bo najbrže imenovan generalni prokurator na Dunaju pl. Schrott, ki je svoj čas služboval v Trstu.
Diset tlSOČ IJudlj je bilo v ponedeljek na Sveti gori. Desettisoč ljudij je pustilo dom in delo ter drlo na Sveto goro na ukaz v cerkvi. V čast goriškim Slovencem moramo reči, da je bito največ Furlanov. Pravijo, da je bilo Furlanov 7000, Slovencev 3000. Fur-lani so nosili s seboj križe s Kristusom, katere so odlagali   ter se okrepčevali z vodo.
—  Klerikalni listi so vsi zadovoljni radi te velike procesije, in nunci, katerih je bilo obilo, so smehljaje se dobro jedli in pili v kloštru na Sveti gori, dočim je »verno ljudstvo" šlo z gore lačno in žejno. Pa je neumno to ljudstvo,, si je mislil kateri prav po tihem sam pri sebi. — „Gšeft" na Sveti gori je bil seveda prav dober. Taka »botega", kakor jo ima cerkev na Sveti gori, nese Čudovito. — Koliko zabitega ljudstva je še na svetu, ki meče težko prisluženi denar od sebe sebi v škodo t
Nabiranje za papeža. —Naj si odtrgajo
od ust, da dajo papežu, tako je zahteval v ponedeljek na Sveti gori furlanski pridigar don Hren, dekan v Tržiču. Hudega hrena je dal vohati zvestim vernikom. Siromašno je življenje med ljudstvom na deželi, toliko v slovenskem, kolikor v furlanskem delu. Sedaj pa naj si v tem siromašnem življenju še od ust trgajo, da bodo redili papeža. Tako izsiljevati denar iz ljudij, to presega Že rse meje. — Naj da nadškof in knez pa bogati nunci. Še nikoli nismo slišali, da bi bil dal škof. kaj ža papeža, ali pa bogati fajmoštri. Naj dajo oni, ki imajo vsega v izobilju, če je njihov poglavar res tak revež. Ali da je papež revež, tega na verjame več noben človek, kdor je le še količkaj pri pameti. Fajmoštri imajo velike dohodke, dekani Še večje, kanoniki imajo še več; škofje dobivajo na leto celo vrsto tisočakov, kardinali živijo v izobilju — kdo bo torej verjel, da potemtakem najvišji trpi lakoto? Pravi tepec bi bil, kdor bi verjel taki laži, pa če jo izgovori še tako posvečen gospod.
—  Naj dajo torej črni gospodje, ki so polni denarja, za papeža. Iz V dstva izžemati denar za papeža, to je v . joo vpijoč greh, ker ubogo ljudstvo Že tako daje cerkvi toliko, da hira pod težo duhovskih davkov. — Naj da nadškof! Saj ima na leto dohodkov okoli 40.000 K. Kaj bo ukazaval iztisniti zopet iz ljudstva denar za papeža!
Slovenke, na razstavo v Ljubljano! — Slovenske dame v Ljubljani so priredile v „Na-; rodnem domu" razstavo —- »Otrok", ki I nam nazorno pokazuje vse, kar je zate lesno in duševno vzgojo naših otrok od prvega dne do tje, ko se bližajo svoji samostalnosti. Koliko boleznij, telesnih in duševnih, je le posledica nepravilne vzgoje i Razstava „ Otrok" pa nam kaže pot, ki naj jo napravi naša deca, da se telesno in duševno razvije v srečnega zemljana.
Slovenke! Pohitimo tje , v belo Ljub-I Ijano,   da  si tudi me okoristimo trudapolno
delo ljubljanskih tovariSic  v srečo naše mla-deži in celega naroda.
Uverjena sem, da bodo rodoljubne Ljubljančanke vesele našega prihoda, saj jim bo v malo priznanje in zahvalo za veliki trud, kateri so imele s to prezanimivo razstavo. — Odpotovale bi 26. t. m., čez noč v Ljubljani, drugi dan predpoldne bi bil namenjen razstavi, pod, poč pa bi odpotovale domov.          ;*          —-r—— -"*;¦««*-..k?js*
Gospe in gospodične, ki se hočejo udeležiti tega izleta, naj se oglase pri meni ( Ivanka Gabrščekova, Gorica, Gosposka ulica št. 7.
Pevsko In glasbeno društvo v' GoTrCtfrodriržtrtca Glasbene Matice » LJubljani) naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu" s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. letni račun in proračun: 3. določitev driištvenine; 4. volitev predsednika in 13 odbornikov; 5. volitev dveh računskih pregledovalcev.   — K obilni
udeležbi vabi
odbor.
PIlS In klerikalci. — Zdravnik dr. Brecelj je pripovedoval »čukom" v Mirnu, daje ples gnjezdifiče, kjer mnogoštevilni miki razburjajo in zapeljejo spolno Se nezgodno mladino... V Gregorčičevi tiskarni so tiskali to za „Pri-niorski list" prav tisti čas, ko,so tiskali tudi velike kričave lepake, na katerih je bil označen s posebnimi debelimi črkami — ples, in sicer ples na katoliški veselici katoliškega društva »Zvezda« v Rubijah. To govori dosti, kakšni so v resnici klerikalci nasproti plesu. Govorijo eno, delajo drugo. Šarlatani 1 — Pa plesali niso le v Rubijah na katoliški veselici, ampak v Mirnu na »čukovski slavnosti", po govoru dr. Breclja. V mladeniškem tečaju jim je razlagal, da je ples gnjezdišče, kjer se mladina zapeljuje, popoldne po telovadbi pa je nune Roječ v Mirnu, ki drugače toliko rohni proti plesu, dovolil ples, ki je gnjezdiSče, kjer mnogoštevilni miki razburjajo in zapeljejo mladino... In dr. Brecelj ni prav nič protestiral. Tu jih imate katoliške može v besedi in v dejanju 1
Strahovanja.— Sedaj so se spravili na kolesarsko društvo »Gorica", da bi je ustrahovali. Kot židovski agent sitni dr. Brecelj je prodajal svoje neslanosti na izrednem občnem zboru kolesarskega društva v soboto. Strašno mu je hudo pri srcu, da je društvo v „Zvezi narodnih društev", hoče, da izstopi ter se postavi na neutralna tla; to se pravi po Brecljevi nšprahitt : društvo naj lepo počasi zleze v »-krščansko socialno zvezo*. Da je velik del kolesarjev nezadovoljen, da je društvo v „ Zvezi", to ve" samo dr. Brecelj, drugi nobeden. Pristop k »Zvezi" je sklenilo društvo na izrednem občnem zboru; zakaj pa takrat ni bilo itiirgavega Breclja poleg, da bi' bil protestiral v imenu svojem in svojih »somišljenikov" ? I — Klerikalci hočejo delati le zgago v društvu, razpor bi radi zanetili med člani, ker ne morejo trpeti nikjer složnosti. Tako bi radi kolesarje zapeljali v klerikalno stranko. Ni slab ta apetit, ker je med njimi precej veljavnih mož. — Kolesarsko društvo je pristopilo k »Zvezi" zato, ker je nepolitična. »Zveza" ni privesek nikake stranke, marveč ima le v pravilih določene namene pred seboj. — Slabo pa bi pristojalo društvu, ako bi se dalo* strahovati od klerikalne stranke po dr. Brecelju. Tak zdražbar nima dobrih namenov z društvom, kakor klerikalci tudi na sploh nič ne storijo za društvo ? K j e so bili klerikalci, ko se je vršila velika kolesarska slavnost, kje so, kadar priredi društvo kak ples po zimi, kje je bil dr. Brecelj, ki je bil naprošen za zdravniško pomoč na Ve-lodromu ? — Kadar se treba pokazati, jih ni, samo s t r a h o v a 1 i bi radi kolesarje. Mislimo, da so kolesarji razsodni možje, ki bodo vedeli, kaj jim je storiti 1
Nota dOfOZaa cesta na goriški kolodvor bo kmalu, sodeč po napredovanju dela, dokončna. Res še niso obe hiši na Korenjskem ia na Kataiiuijevem trgu popolnoma podrti, toda to delo bo hitro napredovalo. Tudi most čez Korenj bo kmalu tako trden, da mu odvzamejo njegove lesene planke. Kaj bo pa s potokom, oziroma hudournikom samim? Ali ga ne pokrijejo? Tak smrad razširja daleč okrog, da skoraj ni prestati. Po eni strani se upelje moderne električne vozove, po drugi strani se pa prav nič ne skrbi za hi-gijeno. Sedaj se bo smrad razširjal še bolj, ker odpadejo hiše, ki so poprej zapirale smradu pot v mesto. Pa, saj živimo v Gorici 1
Bitka med cigani na Rojcah. - Na Rojcah tik Gorice proti št. Andrežu je vedno polno ciganov. Sedaj so se nahajali tam okoli tudi ogrski cigani, ki so prodajali različno svoje blago po Gorici. Med cigani je bilo prišlo do velikega pretep«,. Ne v.e se, kaj je pravzaprav dalo povod pretepu. Nekateri pravijo, da je bila vzrok ljubosumnost žensk, drugi da so se stepli radi denarja, tretji...pa. pravijo, da je Ittmtemm^ZSgteb »Mkaterega so peli | in plesali, in kb so ga zakopali, da so pili in jedli ter se pošteno opili, na kar so se začeli tepsti. Pretep je bil strašanski, kričanje neznosno. .Tanoš Kovacs je dobil z nožem globoko rano v prsi, Lajoš Rostos je ranjen v prsi na dveh krajih, njegov 72-letni oče ima težke poškodbe z nožem na glavi. Težko je ranjen tudi Rostas Lupy, istotako neka ciganka. — Nekateri cigani so šli v mesto po zdravnika in po redarje. Pretep je trajal naprej, in redarji so imeli dosti posla, predno so naredili mir; tudi sami so bili v veliki nevarnosti. V bolnišnico k usmiljenim bratom je šlo 11 ciganov; 7 so dali pomoč, ki so nevarno ranjeni, 4 so pridržali v bolnišnici. Po bolnišnici pride na vrsto pa kazenska razprava.
»Naš stan uživa mnogo premrli ugledi" — tako je tarnal na občnem zboru »krščansko mislečih" učiteljev slavni Rustja. — Če bosta skrbela on in njegov prijatelj Lomšek za ugled učiteljskega stanu, bo kmalu pod ničlo. — Saj se spominjata, kako sta skrbela za ugled učiteljskega stanu po »roditeljskem" sestanku v Kanalu, ko sta ležala čez cesto kot dve preklji, ki padeta z vozal
»Delavski tovariš" je preminul. Klerikalčki se po naši deželi strašno hrupijo, kako da so močni; njihova glasila so vsa polna hvale, kako da napreduje krščanski socializem. Bombastično so naznanili rojstvo »Delavskega tovariša". Paglavček je kričal nekaj časa, se za-diral in mahal okoli sebe, ali kmalu ne ga je lotila jetika. Zjecljal je Še svojo jezo na Sokole, potem je pa takoj izdihnil svojo pregrešno dušico.'— Nevarno je, zabavljati Sokolom.
Zveza narodnih društev.
Narodna delavska organizacija v Biljah si je ustanovila svoj pevski in tamburaški zbor, kateri priredi v nedeljo dne 20. septembra v parku g. Iv. Sauniga svojo prvo veseli c o s sledečim vsporedom: 1. Godba. 2. H. V o 1 ar i 6: Zvečer, poje pevski zbor podružnice N. D. O. v Biljah. 3. Janko Kersnik: Naša pesem, deklamacija. 4. pl. Far-k a š : Marsaljeza, udarja tamburaški zbor iz Dol. Vrtojbe. 5. Vil h ar: Slovenac i Hrvat, poje društvo »Ipava" iz Mirna. 6. H. Vola-rič: Slovenskim mladenkam, poje ženski zbor podr. N. D. O. v Biljah s spremljevanjem orkestra. 7. Brož: »Slava Slovencem", udarja tamburaški zbor iz Dol. Vrtojbe. 8. V o grič: Lahko noč, poje domaČi zbor.
Med veselico šaljiva pešta. Vspored je dobro izbran. Da si je preskrbela podružnica N. D. O, v Biljah svoj pevski in tamburaški zbor, je hvalevreden korak, kateri mora občinstvo navdušeno pozdraviti ter ga podpirati s tem, da se odzove odbor o ve mu vabila k veselici. Že dolgo, dolgo časa ni bilo nobene prireditve v Biljah in človek bi skoraj pozabil na nje, kar se tiče društvenega gibanja. Ker se je pa to povzdignilo ravno po zaslugi podružnice N. D. O,, upamo, da tudi Bilje ne zaostanejo za drugimi našimi okoli-čanskimi vasmi. Pridnost in vstrajnost premagata vse nasprotnike, zunanje in notranje, kar želimo novemu členu pevskih zborov v gor. okolici. Drugi pa naj pomagajo N. D. O. s svojo udeležbo in sodelovanjem, da se postavi pevski zbor koj v začetku na trdno podlago.
Bralno In pevsko društvo v Št. Andrežu priredi, kakor že omenjeno, prihodnjo nedeljo 20 t. m. v dvorani g. Petra Lutmana veselico z vsporedom: 1. Ipavec: Domovina, svira godba, 2. E. Komel: »Moj dom", poje mešan zbor domačega društva, 3. Fu-61 k: ^Triglav'4, godba, 4. E. Komel: »Opomin k pet;u", poje pevski zbor društva »Podgora" 5. M i 11 o c k e r: »Naprej", godba,
6.    Al.   Sachs:   »Lahko  noč% poje oktet Slov. bral. in podpornega   društva iz Gotice.
7.  P.arma: »Pozdrav z Gorenjskega", godba
8.  Engelbert Gangl:   „Sad greha"  drama v 4 dejanjih. Igrajo domaČi diletantje.   Šaljiva pošta, šaljiva loterija in ples. Začetek ob 3«/, pop. — To bo najbrže veselica,   ki bo zdru- I zevala prijetno in zabavno s koristnim, da se |
občinstvo privadi tudi na večja dramatična dela. Kakor se fiuje, je vsa igra v zelo spretnih rokah. Kdor no verjame, naj se pa pride sam prepričat v nedeljo' ob 3l/» v prijazni Št, Andrež.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Vpeljava zimskega voznega reda 1908/1909. na c. dr. državnih železnicah. .^....Zimski;vozni red c. kr. avetr. državnih železnic — veljaven od 1. oktobra 1908. — se uveljavi na vseh progah c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu ob 12 uri ponoči od 30. septembra na 1. oktober t. 1.
Napram poletnemu voznemu redu so le sledeče nebistvene spremembe-:
Proga Jesenice-Trst c. kr. drž. žel. — Vlak št. 25. preneha voziti na prflgi Jesenice-Bled.
Proga Trbiž-Ljubljana j. ž. — Osebni vlak št. 1722 se opusti in osebni vlak št, 1715 bo na progi Jesenice-Ljubljana j. %, za 15 minut kasneje vozil.
Lokalna železnica Kranj-Tržič. — Mešanec št. 2556 bo radi zveze na vlak Št. 1715 proge Trbiž-Ljubljana j. ž. 15 minut pozneje vozil.
Lokalna železnica Ljubljana drž. žel. Kamnik. — Nedeljska vlaka Št. 2158 in 2159 prenehata voziti z 31. oktobrom t. 1.
Lokalna železnica Tržič -Čer-vinjan. — Vlak št. 703 bo vozil radi zveze na južno-žel. vlaka št. 26/1009 za 30 min. kasneje.
Lokalna železnica Gorica-Ajdovščina. —Nedeljska vlaka številka 858./9. prenehata voziti v zimski perljodi.
Na vseh tu nenaštetih progah ostane poletni vozni rtu nespremenjen v veljavi.
Poljaki i bojkotu preti nemški trgovini. -Poljski veletržci z manufakturnim modnim blagom, kateri so se do sedaj posluževali le v Nemčiji, so sklenili vnaprej nič kupovati od nemških tovarnarjev.
Pretekli mesec je Šlo nad 60 poljskih trgovcev oziroma nakupovalcev, največjih veletrgovin iz Varšave, Lvova itd., na Angleško, da nakupijo tam blago za prihodnjo sezono. Manjši trgovci se poslužujejo izrecno le pri slovanskih tvrdkah. — Nemški strokovni listi se hudo jeze radi tega precej uspešnega bojkota, to tembolj, ker se opaža, posebno v Saškem kraljestvu, kako peša industrija in koliko velikih tovarn tekstilne stroke je zadnji čas bankerotnih ali je vsaj moralo reducirati produkcijo.
ter hotel čez tir, ga je od druge strani došel vlak prijel in usmrtil.
Originalen samoiribrHee. - v Grenoblu je
neki starec A. Guillerme kupil krsto,, sveče, vence, vse to lepo položil v svojo sobo kakor za mrliča, potem pa je pisal raznim društvom, pri katerih je bil član, in znancem, da bo čez dva dni pogreb. Ko je vse to opravil, se je vstrelil z revolverjem v glavo ter ostal mrtev.
Politični pregled.
. Deželni Zbori. — Otvorjeni so deželni zbori: koroški, štajerski, solnograški, gališki, moravski, Češki. — V gališkem deželnem zboru je utemeljeval Szepinski nujni predlog o uvedbi splošne, direktne in tajne volilne pravice. Nujnost je bila odklonjena. —- V moravskem dež. zboru so nadaljevali včeraj debato o spremembi disciplinarnega reda za ljudske in meščanske učitelje.
Razne vesti.
Iz petega nadstropje se je vrgla na tlak v Trstu 28 letna Mercedes Giacomelli. Groznim poškodbam je podlegla kmalu na to v bolnišnici. Vzrok temu koraku : nesrečna ljubezen.
Pred tržaško poroto je bil obsojen 39-letni Karol MiliČ na 18 mesecev ječe, ker je ukradel opitemu Čevljarju Val. Cotiču v Trstu 1140 K.
Velik pntSStStt SilOd se priredi v Ljubljani proti tolovajstvom v Ptaju. Shod se bo vršil v kratkem.
Občinski zaštop ljubljanski je že energično protestiral   proti tolovajstvom v Ptuju.
Velike vojaške vaje na Ogrskem so pričele.
Vršijo se med Blatnim jezerom 'in Stolnim Belgradom. Navzoč je tudi cesar.
3-leten otroH pred sodnljo. — v Bruslju je
stal pred sodniki 9-leten otrok, obtožen tatvine. Predsednik: Zakaj si kradel? Molk. Preds.: Ali si hotel morda priti v' zapor ? Molk. Preds.: Ali mi obljubiš, da ne boš več kradel? Otrok pokima pritrjevnlno z glavo. Branitelj je spustil ginljiv zagovor in otrok je bil oproščen!
Na železnlrl ni Jesenicah je ponesrečil višji davkar iz Brčke v Bosni Slovenec Al. Trček. Ni vedel, da mora prestopiti. Ko je prestopal
Zakaj sem izstopil iz reda Jezuitov?
(V »Corriere della Sera" italijansko objavil bivSi pater
Jurij Bartoli.)
(Dalje).
Jaz pa vprašam: Ali je tak duhovnik res krivoverec? Ali v resnici nadleguje cerkev? Pa čemu tak strah, kadar se nadlegujejo Kristusovi otroci, ko se sami nikdar m bojite nadlegovati starejših?
Tudi izobraženi kristjani, dobro vzgojeno ljudstvo, učeni duhovniki, duhovi, ki mislijo Sn imajo osebno vero, pripadajo cerkvi; tudi oni so cerkev, ne pa samo štiri-ženice, pobožne, ampak neučene, petdeset praznovernih tercialov in dvanajst duhovnikov z dežele. Tudi ml smo cerkev. Torej imamo pravico, da zabranimo mi duhovniki, da se na prižni-cah ne pridigajo bajke liki tiste iz .Tisoč in ene noči" ;• da se nam ne prodajajo neumnosti za resnico, odkrito od Jezusa Kristusa, pa pozabi na deset božjih zapovedi, ki tvorijo bistvo Kristusove vere; naj ne tovorijo na pleča vernikov velikih in koristouosnih svot denarja, in sicer takih, o katerih se ni Kristusu niti ponoči sanjalo, da bi* jih nato-vorii svojim pristašem.
Pisal je nekdo, ki me ni poznal niti od daleč, da je moj slučaj samo slučaj discipline, pa ne nlučaj ideje. Nič ni bolj laž-njivega. Pri meni ni našla poslušnost, pa če bi bila najbolj stroga, nikoli težav. Ampak pokorščina ima meje. Če mi pravijo: Poslužujte okužene bolnike — bom sklonil glavo in pojdem s smehljajem na obrazu. Če mi pravijo: Verujte, da je tisti odtržek belega platna, ki ga dajete vernikom na poljubovanje kakor relikvijo, pajčolan Gospe in sicer prav tisti, ki ga je nosila Denca Marija na glavi, kadar je šla v sinagogo, bom to odklonil s prezirom in ne bom slušal. Duhovnik je božji poslanik z resnico, ne pa kakoršenkoli smrkavec, ki hodi okrjg, da dobi kak vinar. Če bi bil trgovec, ne bi imel srca, da bi prodajal popačeno blago: ali bom hote* kalil bistro in prozorno vodo resnice?
Vstal sem, ponavljam, ne proti ljudem, temveč proti metodam, ki vladajo zdaj bolj kakor kdajkoli v cerkvi z namenom, da posiljujejo vest, da preganjajo n« vse načine vse učene ljudi in silijo, d < l\ t .ko vsi mislili eno, vsi verjeli eno, govorili enako tudi v rečeh, ki niso prav v najbližji zvezi z označeno vero in tudi v rečeh, za katerih se ve za gotovo, da so legendarne.
Konec prih.
Tjpa z Verižico
samo K %•—
Radi nakupa ar v posebno veliki množini, razpošilja Sleska razpošiljalna tvrdka 1 lepo pozlaCeno, 36 ur idočo „Pxazisions-Ankertt uro,, z lepo verižico za samo K 2'— ter jamči za isto pismeno 3 leta. 3 komadi K 5*50. Razpošilja proti povzetju
„Preuss. - sctilesiscfies - Exportliaus" A.Gelb,Krakaul6W.
§f&* Op. Za neugajajofie se povrne denar. *^|BJ
Knjigarna A. Gabršček
v G«i (Trnovski Dom) podružnica: Gosposka ulica št.7.
Priporoča suojo bogato zalogo šolskih knjig za gimnazijo, realko, učiteljišče, dekliško in deško uadnico itd. kakor tudi use druge šolske potrebščine, torbice, zuezke, peresa, ročnike, suinč-r nike, radirke, črtake, tusehe, baroe : itd. use po najnižji ceni.
Anton Kustrin
trgovec  z jedilnim blagom
v EoFid, EosposRa ulica ši. 25.
priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Vse blago je prve vrste, cene nizke, postrežba točna in solidna. Blago se pošilja po pošti in železnici, v mestu pa na dom ako žele" gg. odjemalci.
Slovenci!
Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju
Petru Krizetiču
u Raštelu št. 30.
Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni.
Anton Potatzkv v Gorici.
N» sredi RaStelJa 7. TRGOVINA' NA DROBNO IN DEBELO.
V najem se odda
stanovanje
z 2 sobami in kuhinjo.
Voda * biši. Ulica Ranit štev. 35.
Dobri, trpežni sodi so na prodaj
pri  gostilničarju   PetfU  Bitetiliku
ulica preti novemu mostu št. S.
Najceaoje fcaptvaliče ¦Iraherikega !¦ drsbuega blift ter (kaala, preje la altlj.
POTREBŠČINE
ia pisarnicB, kadilce in popotnike.
NajboljSe Sivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
zakrojaU in šeot/aife.
8f etinjlee. — Kožni venci. — MaSne knjlliee.
tišna obuvala za yss letne čase. Semena za zelenjave, trava ii letelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
ter n» deželi.    •    ** -«____
Odlikovana pekarija ia sladčifiarna
Rarol Draščik
v Gorici na Kornu v (la.tni hiši)      j
zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najt!  I
nejega peciva, torte, kolače za birmance
in poroke, odlikovane velikonočne
pince itd.
Prodaja različna fina vina In likerja
na drobno ali v originalnih  butelkan
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnoge-
brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
po Jako zmernih eeneh. ^NB
Andrej Fajt
1 S
pekovski mojster •
v Birici Cirsi Franc Glas. št. 2.      '8
~-^—  Filijalka ? Dornberp.  --^^  8
Sprejema naročila vsakovrstnega  S
peciva, tudi najfinejega,  za nove  8
maše in godove, kolače  za  bir-  9
mance, poroke  itd.  Vsa naročila  8
izvršuje točno in natančno po želji  g
naročnikov.                                     J
Ima tudi na prodaj različne moke,  »
fino pecivo, fina  vina in  likerje  S
po zmernih cenah.                          S
! Za veliko   noč   priporoča   gortSSte  8
>               pince, potice Itd.                8
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudnc znanjam, da sem prevzel
= ttvmo apna =
s rrajajočirn c§i)\ v1 ^ipna.
Obenem uljudno naznai j da sem otvoril zalogo n i vrstnih vin.
Priporočam se slav. o stvu za mnogobrojua nai in zagotavljam točno in po postrežbo,
Pauel ?agane
Tr^oVjko-obrtrja zadruga V Gorici
registrov ana zadruga s neomejenim Jamstvom,
Načelstvo In nadzorstvo »TrgovBko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni eejl dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6L obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izpoBojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */¦% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4*/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v ča»opiBlh »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«,
Načelstvo in nadzorstvo.
Vinogradniki pozor!
Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake, naj se obrne na
Al. Pipana »Preserjih p. Komen.
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje.
Hotel „Pri Zlatem Jelenu"
V središču mesta. Ob glavn' ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K i-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače.,— Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puniigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod. novo upravo. skrbna točna.
Proda se
ali v najem se o
za več let, jako znana in < idoea gostilna „Perše", z zemljiščem in vsemi pri nami vred. Ista se nahaj razpotju Volče, Tomin, J< rid, z pravico prodaje  to
in žganja. Pogoji  se lahko  zvedo dan   pri   lastniku   Fr01
Berili k, Volče.
Prua goriška fouarn
umetnih ognji
s strojnim obratom izdeluje: ral bengalične   ognje, rimske  si kolesa itd. itd.
posebnost: papirnati top
Nadalje priporoča: jubilejne traD rente v velikosti cm 120 x 2 podobo cesarjevo is v velikost = 100 x 100 z monogramom.
ferd. ulakuc
pooblaščen in priznan pyrote
Gorica, tekallšfie Frana Jos. 34.
Iz prijaznosti se  sprejemajo čila   tudi   v  kavarni   pogana" sodnijske palače.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste-
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te bomo SloVenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Slovenske gospije! Poskušajte milo iz te iomače ton! Izdelek je im Gene oiajiie!
Poskusite in sodite! Svoji k svojim!
Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s sohicem.