V e s t n i k. Osobne vcsti. G. Matija Perc, zač. učitelj v Poljanah in Frančiška Žebre, zač. učiteljica v Črnetn Vrhu sta stalno nastavljena in sicer prvi na dosedanjein tnestu, druga pa v Koprivniku. — Akadernični kipar g. Alojzij Gangl ,je irnenovan stiokovniia učiteljeia na strokovni lesni šoli v Ljubljanni za cerkv-eno rezbarstvo. Premembe v naučnem ministerstvu. Na mesto umrlega sekcijskega načelnika v ministerskem svetu je imenovan grof Baillet de Latour. Revizijo Ijudsko šolskih zadev, o katerih poroča dvorni svetnik Gennan, je prevzel tkularni sekcijski načelnik dr. Wolf. Razpisane službe. Na tukajšnjih c. kr. učiteljiščih je izpraznjeno mesto ravnatelja vnovič razpisano. Zahteva se posebno dokaz znanja obeh deželnih jezikov. — JNa ženskera učiteljišči v Ljubljani je razpisano za bodoče šolsko leto mesto glavnega učitelja za netnščino, slovenščino in pedagogiko. Prošnje za obe službi je poslati do dne 31. t. m. dež. šolskemu svetu v Ljubljani. K izpitoni učne usposobljenosti, ki so se vršili od 30. m. m. do 5. t. ni. v Ljubljani, so se oglasili za Ijndske šole ti-le gg. Jaklič Viktor iz Št. Vida nad Ljubljano, Jazbec Miroslan iz Št. Petra pi*i Rudnlfovern, Juvanec Ferdo iz Cerkniee, Malnerič lcan iz Crešnjevce pri Črnomlji, Pecauer Matija, Verbič Frančišek iz Slavine; potem gospodičine: Bučar Josipina iz Kostanjevice, Budešinshj Karolina s Podčetrtka, pl. Mehlem Gabrijela iz Zadia, Lunder Frančiška z Rake, Peterlin Marija iz Št. Ruperta, šolska sesti-a Pipan Antonija, Schott Josipina iz Litije, Terčelj Berta z Blok, Vičič Amalija iz Ljubljane. — Za meščanske šole so se oglasili gg.:- Bežek Viktor, glavni učitelj na učiteljišei v Gorici, Pograjec Hinko z Dunaja; potein gospodičini: Wessner Marija iz Ljubljane in Zemme Franeiška iz Ljubljane. — Dopolnilni izpit iz nernščine kot učni jezik sta delala g. Goinean Emil iz Trsta in gdč. Ziindel Marija iz Trsta. Dopolnilni izpit iz slovenščine kot učni jezik je delala gdč. Furlan Ivana iz Senožeč. — Iz francoščine je bilo izprašanib osein gospodičen. — Izmed teh so naredili kandidatje za meščanske šole izpit z dobritn, g. prof. Bežek iz Gorice in gdč. M. Wessner iz Ljubljane pa z odličnim vspehoin; izmed onib za ljudske šole pa le 3 kandidatje in 8 kandidatinj. Ponavljalne izpite in izpit iz franooščine so naredili vsi kandidatje in vse kandidatinje s povoljnim vspehom. Občni zbor Matice Slovenske bode dne 17. t. m. ob 5. uri popoludne v rnestni dvorani. Na rnesto umrlega Ivana Tomšiča se splošno piiporoča v izvolitev g. nadučitelj in okr. šolski nadzornik Andrej Žumer. Priznanica. Visoki c. kr. deželni šolski svet je glasom razpisa z dne 20. sušca t. 1. št. 111, odboru, ki je z mestnimi deškimi šolami obeh narodnosti v preteklem šolskem letu v Ljubljani priredil lepo in dobro vspelo patnjotično slavnost v tiistoletni spomin zniage pri Sisku, in še posebej g. učitelju Ivanu Beletu, ki je to slavnost izprožil, izrekel svoje priznanje. Na prodaj so vsi letniki ,,Učit. Tovariša" in prvih jednajst letnikov ,,Ljubljanskega Zvona". Več se izve pri uredništvu našega lista. Naučno ministerstvo je sklenilo, že prihodnjo jesen otvoriti prva dva razreda Kranjske gimnazije. Tretji izlet Slovenskega učiteljskeg-a društra bode dne 7. rožnika popoludne črez Vranšico v Irzin. V proslavo 501etnice vladanja Nj. Vel. cesarja namerava prirediti avstrijsko učiteljstvo veliko razstavo učil, ki bi podajala verno sliko razvoja avstrijskega šolstva za čas vladanja presvetlega cesarja. V kratkem izide poziv na vse učitelje avstrijske, da se udeleže tega patrijotičnega podjetja. Družba sv. Cirila in Metoda bode cesarjevo petdesetletnico proslavila z izdanjem primerne knjižnice za mladino, obsegajoče životopis Njegovega Veličanstva. Da se mrčes in hrošči pokončajo, izdaln je kranjska deželna vlada dober ukaz na vsa županstva, s katerim se ona opozore, da vse svoje dolžnosti, izvirajoče iz zakona z dne 17. marca 1870, št. 21 dež. zak., pravočasno in natančno izpolnijo. Tedaj se ima brez odloga pri vseli cerkvah razglasiti: 1. da inorajo vsi posestniki, ozirorna najetnniki zemljišč pokončati do konca sušca t. 1. vse zapredke ali jajca gosenic po svojein drevji, grmovji, plotovib iu stenah, obrati in sežgati. Sežgati se imajo tudi veje od posekanih dreves, ako se na njih najde zalega te golazni; 2. meseca vel. travna, ko leta rujavi brošč, imajo posestniki in najemniki zemljišč dolžnost hrošča, dokler se ga kaj nahaja, vsak dan, zlasti zjutraj za rana z drevja olresavati in pokončati. Ogerci tega hrošča, ki. se najdejo pri kopanji ali oranji v zeralji, imajo se sproti pokončati. 3. Ako bi se po leti pokazalo na drevji ali na polji vender še mnogo gosenic in mrčesov, ki kmetijske pridelke uničujejo, irnajo jih posestniki zemlji.šč v obroku, katerega ima županstvo določiti, obrati in pokončati. 4. Poljskirn čuvajem se ima od županstva naročiti, da nadzorujejo pri vsaki pripravni priliki v sedanjein letnem času zatiranje gosenične zalege, pozneje zatiranje hroščev in predenice. Poljski f-uvaji iinajo dolžnost županstvu poročati, kako se ti predpisi izvršujejo ter iinajo vse nepokorne ondot svariti. Županstvo naj prevdari, če število sedaj službujočih poljskili čuvajev za ta namen zadostuje, ter naj, ako treba, nastavi novih čuvajev, ki se imajo zaradi zapriseženja naznaniti. Nepokorni posestniki oziroraa najemniki imajo se po pretečenem obroku brez vsakih ozirov v zmislu § 5. post, z dne 17. sušca 1870, št. 21 dež. zak. o<] strani županstva kaznovati. Zaostalo delo pa se ima poleg tega po delavcih, katere naj županstvo najme, na stroške kaznovanih nepokornežev izvršiti. Gospod župan odgovoren jo osebno pod globo od 10 - 20 gld. za to, da bode strogo in točno stoiil vse svoje v navedenih postavah naštete dolžnosti. Varstvo živalij pri Slovencih. Letos se bode vršil jednajsti mejnarodni kongres za varstvo živalij v Bernu pod pokroviteljstvoin švicarske vlade. Kot tretja točka pi*ograrna je postavljena: Razpravr^ o varstvu živalij pri južnih Slovanih. To razpravo bode predložil kongresu tajnik društva za varstvo živalij v Zagrebu gosp. konzul dr. Dragotin čech. Vsled tega prosi duhovščino, učitelje, prijatelje živalij in pisatelje, da mu priobčijo v slovenskem ali nemškein jeziku vse, kar jim je znanega v tem pogledu n. pr kako pazi slovenski narod na svoje domače živali, kako postopa ž njinii, katere so mu bolj priljubljene, katere menj, posebno pa kako ravna s pticaini pevkaini, da bode imenovani gospod zamogel v svoji razpravi onieniti tudi delavnosti slovenskega naroda v tern oziru. Pisma naj se pošiljajo z naslovom: Konzul dr. Dragotin Čeh, Meduličeva ulica ŠL 22. v Zagrebu. Vsi oni Šlovenci, ki bodo tako prijazni ter s kakšnim koli literarnim prispevkom pripomogli, da se čiin bolj seznanijo širni krogi s kulturnim življenjein Slovencev, se bodo v razpravi imenoma navedli. Odmor med poukom. Srednje šole v Bavarskej so prejele ukaz od ministerstva, da bi se po vsaki uri pouka inladež oddehnila za 10 minut. Čudno je, da se pri tem ukazu niinisterstvo ni spominjalo ljudskih šol. Z ozirom na to izrazilo je društvo telovadnih učiteljev željo, da bi 1.) v šoli dovoljeno bilo po 1. uri 5 minut oddiha, po 2. in naslednjih urab pa po 15 minut. 2.) Pri teh odmorib je potrebno, da gre mladež iz učilnic. 3. Pri tem naj se otroci bavijo s prostimi vajami, ali pa z igrami. 4. Pri odmorih naj se učilnice prezračijo. Tudi za avstrijske šole bi taka uredba ne škodovala! I. P. Tečaj ssa, poučevanje šolskih iger v Budapešti je bil od dne 9. do 16. vinotoka 1. 1., kojega se je udeležilo do 54 profesorjev in učiteljev. Razun praktičnega izpeljevanja otroških iger prednašalo se je v tečaju tudi o nalogi iger, o izreji, o upravi iger v različnih državah, o literaturi, o igrah s fizijologičnega stališča, o lastnostih in pomočkih kakor tudi o duhu iger. I. P. 0 zobeh šolskih otrok priobčil je scegedinski zobni zdravnik, P. Unghvari, svoje izkušenosti v BČasopisu za zobne zdravnike". Pregledal je 1000 šolskih otrok in prišel k temu rezultatu: 1.) V veliki večini so bili inlečni zobje razjedeni. Vzrok temu leži deloma v nedostatnem čiščenji ust in zob, deloma pa tudi v tein, da se skaženi mlečni zobje niso o pravem času izpulili. S tetn trpe ne samo mlečni zobje ampak tudi že pod njimi se prikazujoči stalni zobje. 2.) Spol nima upliva na dobre in slabe zobe. Na vsacega otroka pripada 3.5 razjedenih mlečnih kočnjakov. 3.) V sprednjih zobeh je odstotek razjedenih z6b tudi zelo velik, tako da pripadata na jednega otroka povprečno dva slaba zoba. Da taki zobje na prebavljanje zelo slabo uplivajo, je znano. Najbolje je skažene zobe kar najhitreje odstraniti. Preiskovanje tolikih otrok me je prepričalo, — tako konča — da stariši premalo skrbe za snaženje z6b in ust svojih otrčk. I. P. Telesne kazni y angleških šolah. Angleški učitelji so prepričani, da brez telesnih kazni ni mogoče vzdržati discipline ter so vsled tega uložili šolskemu svetu londonskemu prošnjo, katero je podpisalo nekoliko tisoč učiteljev, da bi v prihodnje ne saino šolski ravnatelj, kateri je dosedaj izjeinno iniel pravico šolske otroke kaznovati, ampak vsak učitelj imel to pravico. Šolski svet se je bavil s to rečjo in pritrdil končno soglasno želji učiteljev ter dovolil, da učitelji, kateri imajo sposobnostno skušnjo šolske otroke sami kaznujejo. I, P.