243 Huldrych Zwingli ARTIKULI ALI ZAKLJU^KI 67 tez za prvi Züriški disput Jaz, Huldrych Zwingli, priznavam, da sem te potlej navedene arti kule in mnenja pridigal v hvalevrednem mestu Zürich, na osnovi svetega pisma, ki se imenuje theopneustos – to je, navdihnjeno od Boga –, in ponujam se, da te artikule branim v skladu s svetim pismom, in se pustim, kolikor bi svetega pisma ne razumel prav, poučiti drugače, vendar samo iz svetega pisma. 1. Vsi, ki pravijo, da evangelij ne velja brez potrditve Cerkve, se motijo in se posmehujejo Bogu. 2. Summa evangelija je, da je naš Gospod Jezus Kristus, resnični Sin božji, nam oznanil voljo svojega nebeškega Očeta in nas s svojo nedolžnostjo odrešil smrti in spravil z Bogom. 3. Zato je Kristus edina pot k blaženosti za vse, ki so bili, so in bodo. 4. Kdor išče ali kaže druga vrata, ta je morilec duš in tat. 5. Zato oznanjajo krive nauke vsi tisti, ki postavljajo druge nauke na isto raven ali više kot evangelij; oni ne vedo, kaj evangelij je. 6. Zakaj Kristus Jezus je vodnik in zapovednik, od Boga ljudem obljubljen in tudi poslan, 7. da bi bil večno odrešenje in glava vseh vernih, ki so njegovo telo, a to telo je brez njega mrtvo in ne zamore nič. 8. Iz tega sledi: Prvič: da so vsi, ki žive v glavi, udje in otroci Božji. In da je Cerkev ali občestvo svetih, soproga Kristusova: Ecclesia catholica, obča Cerkev. 9. Drugič: da tako kot telesni udje ne zamorejo nič brez vodstva glave, tako tudi v telesu Kristusovem nobeden ne more nič biti brez svoje glave, Kristusa. PREVODI PREVODI 244 10. Kakor ravna neumno človek, če udje delajo kaj brez glave, tako da sami sebe ranijo in si škodijo, tako tudi udje Kristusovi ravnajo neumno, če poskušajo kaj storiti brez svoje glave, Kristusa; udarjajo in obtežujejo sami sebe z nespametnimi zakoni. 11. Zato vidimo, da so naredbe tako imenovanih duhovnikov o svojem razkošju, bogastvu, stanu, titulah, zakonih neki vzrok vse neumnosti; zakaj ne ujemajo se z glavo. 12. Ravnajo torej neumno, ne zavoljo glave – saj se na vse pretege trudijo, da bi le­to po milosti Božji spet spravili na svetlo –, temveč ker se jih noče več pustiti uganjati neumnost, temveč se hoče le slušati glavo. 13. Če slušaš glavo, se jasno in razločno naučiš Božje volje, in človeka njegov duh pritegne k Njemu in spremeni v Njega. 14. Zato naj vsi krščanski ljudje vlože največji trud v to, da se bo vsepovsod pridigal edino Kristusov evangelij; 15. zakaj v veri vanj sestoji naše odrešenje in v neveri naše pogub­ ljenje; zakaj vsa resnica je jasna v njem. 16. V evangeliju se naučiš, da človeški nauki in naredbe nimajo nobenega haska za blaženost. O papežu 17. Da je Kristus edini, večni, najvišji svečenik. Iz tega razvidimo, da se tisti, ki so se izdajali za vrhovne svečenike, upirajo časti in oblasti Kristusovi, jo celo zametavajo. O maši 18. Da je Kristus, ki je sam sebe nekoč daroval, neka na veke delujoča in plačujoča daritev za grehe vseh vernih. Iz tega se spozna, da maša ni daritev, temveč je ponovno spominjanje daritve in zago tav ljanje odrešenja, ki nam ga je dosegel Kristus. O priprošnji svetnikov 19. Da je edino Kristus srednik med Bogom in nami. 20. Da nam Bog hoče vse reči dati v njegovem imenu. Iz tega izhaja, da za onstranstvo ne potrebujemo drugega srednika kot njega. 245 21. Da kadar mi na zemlji prosimo druga za drugega, to delamo tako, da zaupamo v to, da nam bodo edino skozi Kristusa dane vse reči. O dobrih delih 22. Da je Kristus naše opravičenje. Iz tega spoznamo, da so naša dela, kolikor so iz Kristusa, dobra, kolikor pa so iz nas, niso dobra. O imetku duhovnikov 23. Da Kristus zametuje imetek in blišč tega sveta. Iz tega spo­ znamo, da mu tisti, ki v njegovem imenu vlečejo k sebi bogastva, delajo veliko škodo, saj ga delajo za plašč svojega pohlepa in objesti. O prepovedani hrani 24. Da ni noben kristjan obvezan za tista dela, ki jih ni zapovedal Bog. Lahko torej ob vsakem času je katerokoli jed. Iz tega se poučimo, da so pisma o siru in mleku papeška prevara. O praznikih in romanjih 25. Da sta čas in kraj podvržena krščanskim ljudem in ne človek njima. Iz tega se poučimo, da tisti, ki omejujejo čas in kraj, kristjane oropajo svobode. O kutah, oblačilih, oznakah 26. Da Bogu ni nič bolj zoprnega od hinavščine. Iz tega se nauči­ mo, da je vse, kar se pred ljudmi hinavsko izdaja za boljše kot je, huda hinavščina in grdobija. Sem štejejo kute, oznake, tonzure itn. O redih in sektah 27. Da so vsi krščanski ljudje Kristusovi bratje in bratje drug dru­ gemu in da se nihče ne sme dvigniti do očeta nad drugimi. Sem spadajo redi, sekte, druščine. HULDRYCH ZWINGLI PREVODI 246 O poroki duhovnikov 28. Da je prav vse tisto, kar Bog dovoljuje ali česar ne prepoveduje. Iz tega se naučimo, da se zakon spodobi vsem ljudem. 29. Da vsi tisti, ki jih imenujejo duhovniki, grešijo, če se potem, ko jim je postalo jasno, da jim je Bog odrekel vzdržnost, ne potrdijo z zakonom. O zaobljubi čistosti 30. Da tisti, ki se zaobljubijo k čistosti, otročje ali norčevsko obljubljajo preveč. Iz tega se je naučiti, da tisti, pred katerimi se take zaobljube izrekajo, pregrešno ravnajo do pobožnih ljudi. O izobčenju 31. Da izobčenja ne more naložiti noben posameznik, temveč le Cerkev, to se pravi: občestvo vseh, med katerimi biva ta, ki naj bi bil izobčen, skupaj s čuvarjem, to se pravi: župnikom. 32. Da se z izobčenjem sme kaznovati le tistega, ki izziva javno pohujšanje. O neupravičenem imetku 33. Da naj neupravičeni imetek ne bo dan templjem, samostanom, menihom, farjem, nunam, temveč tistim v potrebi, če ga ni mogoče spet vrniti upravičenemu posestniku. O gosposki 34. Tako imenovana duhovska gosposka nima za svoj blišč nobe­ nega temelja v Kristusovem nauku; 35. a posvetna gosposka ima moč in utemeljitev v nauku in dejanju Kristusovem. 36. Vsa sodna oblast, ki si jo lasti tako imenovana duhovska gos­ poska, pritiče posvetni gosposki, kolikor le­ta hoče biti krščanska. 37. Posvetni gosposki so tudi dolžni pokorščino vsi kristjani, nihče ni izvzet. 247 38. kolikor gosposka ne zaukazuje nič, kar bi bilo zoper Boga. 39. Zato naj bodo vse njene postave enakolične Božji volji, tako da ščitijo tlačenega, tudi če ne bi tožil. 40. Edino ona ima pravico, da – ne da bi si nakopala Božjo jezo – izreka smrtno kazen, in sicer edino zoper tiste, ki očitno zbujajo pohujšanje, razen če Bog zapoveduje kaj drugega. 41. Če [gosposke] v skladu s pravičnostjo dajejo nasvet in pomoč tistim, za katere morajo polagati račun pred Bogom, potem so le­ti tudi dolžni skrbeti za telesno vzdrževanje [svojih gospodov]. 42. Če pa [gospodje] ravnajo brezvestno in zunaj Kristusovega vodila, jih je po Božji volji mogoče odstaviti. 43. Summa: Najboljše in najtrdnejše je kraljestvo tistega, ki vlada edino z Bogom, in najhujše in najšibkejše je kraljestvo tistega, ki vlada po lastni samovolji. O molitvi 44. Resnični molivci kličejo Boga v duhu in v resnici, brez vsega kričanja pred ljudmi. 45. Hinavci delajo svoja dela, da bi bili videni od ljudi; oni tudi sprejemajo svoje plačilo v tem času. 46. Tako mora slediti iz tega, da tempeljski spev ali kričanje brez pobožnosti in le zavoljo denarja išče bodisi slavo pred ljudmi, bodisi dobiček. O zbujanju pohujšanja 47. Naj človek rajši prestane telesno smrt, kot da bi kristjana pohujšal ali spravil v sramoto. 48. Kdor se pohujšuje iz šibkosti ali nevednosti, brez vzroka, tega se ne sme pustiti, da bi ostal šibake ali neveden, temveč ga okrepiti, da ne bo imel za greh tega, kar ni greh. 49. Večjega pohujšanja ne poznam, kot da se duhovnikom ne do­ voli, da bi se poročili, dopušča pa za plačilo neke vsote denarja, da si vzdržujejo priležnice. HULDRYCH ZWINGLI PREVODI 248 O odpuščanju greha 50. Bog edini odpušča grehe prek Jezusa Kristusa, našega Gospoda. 51. Kdor kaj takega dovoljuje kreaturi, ta odteguje Bogu čast in jo daje tistemu, ki ni Bog. To pa je pravo malikovalstvo. 52. Zategadelj spovedi, ki jo izrečeš spovedniku ali bližnjemu, ne smemo imeti za odpuščanje greha, temveč za spraševanje za nasvet. 53. Naložena dela pokore prihajajo iz človeške presoje – izvzemši izobčenje –; ne odjemljejo greha, temveč se nalagajo le, da bi se drugi ob njih prestrašili. 54. Kristus je nosil vse naše bolečine in trpljenje. Kdor zdaj delom pokore pripisuje, kar pritiče edino Kristusu, ta se moti in žali Boga. 55. Kdor pravi, da se skesanemu človeku kakršen že bodi greh ne more odpustiti, ta ni ne Božji ne Petrov namestnik, temveč je hudičev namestnik. 56. Kdor določene grehe odpušča le zavoljo denarja, je pajdaš Si- mona in Bileama in pravi apostol hudiča. O vicah 57. Resnično sveto pismo ne ve ničesar o kakih vicah po tem življenju. 58. Razsodba o pokojnikih je znana le Bogu. 59. Čim manj nam je Bog o tem dal kaj vedeti, tem manj smemo poskušati o tem kaj vedeti. 60. Če zaskrbljen človek kliče Boga za milost za umrle, tega ne zam­ etavam. A da bi to vezali na določeno dobo in lagali zavoljo dobička, ni človeško, temveč je hudičevsko. O duhovništvu 61. O karakterju, ki so si ga zadnje čase prideli duhovniki, sveto pismo nič ne ve. 62. Sveto pismo ne pozna tudi nobenih drugih duhovnikov kot te, ki oznanjajo Božjo besedo. 63. Tem se pravi izkazovati čast, to je: oskrbovati s telesno hrano. 249 O odpravi zlorab 64. Od vseh teh, ki spoznajo svojo zmoto, naj se ne terja vračilo, temveč naj se jih pusti umreti v miru in se naj po tem z njihovimi dohodki ukrene po krščanski ljubezni. 65. Tiste, ki svoje zmote ne spoznajo, bo sodil Bog po svoji pra­ vičnosti. Zato naj se na njih ne izvajajo nobene telesne kazni, razen če se tako nedostojno obnašajo, da bi se jih drugače ne moglo obrav­ navati. 66. Vsi duhovski predpostavljeni naj se takoj ponižajo in povzdig­ nejo le Kristusov križ, ne pa skrinje z denarjem, ali pa bodo propadli; zakaj sekira je že postavljena na korenino drevesa. 67. Če bi kdo bil željan disputirati z menoj zastran činža, desetine, nekrščenih otrok, birme, se rad ponujam za odgovore. Tu naj nihče ne poskuša polemizirati s sofistiko ali človeškim česnanjem, temveč naj pride, tako da priznava sveto pismo kot razsod­ nika, da bi bodisi našel resnico, bodisi jo obdržal, če jo je, kot jaz upam zase, že našel. Naj bo v Božjih rokah! * HULDRYCH ZWINGLI je bil rojen 1. januarja 1484, se šolal v Baslu, Bernu, na dunajski univerzi, naposled v Baslu (1502–06). Kot magister je nato prevzel župnijo v Glarusu (1506–16), nato v Einsie­ delnu (1516–18), od 1. januarja 1519 do smrti 1531 v Zürichu. Na Zwinglijevo prošnjo je sklenil mali in veliki svet Züricha, naj se 29. januarja 1523 v mestu opravi disput o veri; zgodovina ga je zabeležila kot »Prvi züriški disput«. Udeležilo se ga je okoli 600 oseb. Za disput je Zwingli kot povzetek svojega dotedanjega oznanjanja napisal 67 artikulov, imenovanih tudi »Zaključki [Schlussreden]«, in se ponudil, da jih bo v disputu zagovarjal. Po koncu disputa je svet razglasil sodbo, ki je nastala že na podlagi dopoldanskega dela disputa: HULDRYCH ZWINGLI PREVODI 250 »… da naj mojster Huldrych Zwingli nadaljuje in odslej tako kot poprej oznanja sveti evangelij in resnično sveto pismo, tako dolgo in toliko, dokler ne bo kako bolje poučen.« S tem je bila zmaga refor­ macije v Zürichu odločena. Zwinglijev glavni nasprotnik je bil Johannes Faber, škofovski vi­ kar v Konstanci. Ker je ta razglasil, ne da bi navedel argumente, da so artikuli v nasprotju z biblijo, je Zwingli isto leto napisal obsežen teološki komentar k artikulom. V letih 1524–29 se zaostrijo konflikti s katoliškimi kantoni; obe­ nem se Zwingli znajde v polemiki s prekrščevalci in na drugi strani z Luthrom. Disput v Marburgu v začetku oktobra 1529 naj bi dosegel spravo med Zwinglijem in Luthrom; sklical ga je deželni grof Filip Hessenski; 1530 je na podlagi svoje marburške pridige Zwingli napisal latinsko razpravo O Božji Previdnosti. Soroden ji je zadnji Zwingli­ jev latinski spis Razlaga krščanske vere, poslan francoskemu kralju Francu I. Zwingli je 11. oktobra 1531 padel v vojni med Züri chom in katoliškimi kantoni in teološka razprava med Luthrom in Zwinglijem je bila presekana. Prevdel in pojasnil Božidar Debenjak