Ameriška Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT FOR616N IN LAN0UA06 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 25, 1963 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI - VOL. LX1 feiiko divizij ima Moskva: 60 ali 150! Vojaški strokovnjaki NATO se prepirajo o moči sovjetskih kopnih sil. Ameri-kanci jih cenijo na okoli dva milijona mož. PARIZ, Fr. — To je vpraša-nJe> ki se z njim pečajo vsako ^esen vojaški krogi v NATO, ko šolajo obrambne načrte za pri-l0dnje leto. NATO bi namreč . 0rala imeti po prvotnem na-ertu vsaj 30 divizij v polni o-^rerni, teh pa ni od nikoder. Amerika in Nemčija prilivata, kot se spodobi, vse o-s i članice NATO se izmikajo SVojim obvezam. vsako leto, trdi tudi letos naša vojaška delegacija, da 'majo Rusi samo kakih 60 divi-'" v polni pripravljenosti, An-§llia m še nekaj članic NATO mislijo, da je ameriška oce-aa prenizka. Naši strokovnjaki ;sPj°, da ima Rusija okoli dva ^‘Ojona vojakov pod orožjem. njih pa lahko naredimo, ko-1 °r divizij hočemo. ahko jih je samo 40-60, ako v Oojnem stanju in imajo vse ^Orno|žne čete za prevoz in do-j 7' rezerv, hrane in municije. Voa.k° jih je pa tudi 150, ako je , ')na divizij razformirana in koSt°ia samo iz štabov, častni-, > Podčastnikov in nekaj ma- ^ Aa moštva. Vsekakor drži, da v^>arneriške divizije za 50% 'Je od ruskih; naše imajo pav- J Novi grobovi Frances Baltus Sinoči je umrla 48 let stara Frances Baltus, roj. Planinšek, s 13904 Glenside Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri. po ^r,e^n° P« 15,000 mož brez (j ra°žnih čet, ruske pa le 10,000 tuy P000. Dalje je treba sedaj ^chesoEf svari Evropo pr@d gen. De Gaullom WASHINGTON, D.C.; — Bivši državni tajnik Dean Acheson je posebni svetovalec predsednika Kennedyja, ki pove od časa do časa svoje ali pa tudi vladino mnenje o kakem važnem vprašanju mednarodne politike. Tako je lansko jesen povedal Angležem, da je njihova nekdanja moč padla in da je čas, da se sprijaznijo z mislijo, da niso več sila prvega reda v svetu. Letošnjo spomlad je označil DeGaullovo politiko za omejitev ameriškega vpliva v zahodni Evropi za “tragično zmotno politiko”, te dni pa je na zborovanju Kongresa za evropsko gibanje v Haagu na Nizozemskem svaril pred DeGaullovo “patriarhalno n a c ionalistično” politiko, iki da “je napad na gibanje za združitev Evrope in podkopavanje zavezništva med Evropo in Ameriko”. Svojim poslušalcem je p o v e d a 1, da Združene države ne marajo združene in okrepljene Evrope pod nadzorom in vodstvom kake evropske sile, ki stremi k ozkim lastnim narodnim ciljem. iyj , vpoštevati, da je morala Zij°!fVa Premestiti nekaj divi- ^ kitajsko mejo. Ni verjet-cei' ?a k* radi tega povečala v p 1 svoje obrambne sile. je ° n.°3t *majo Rusi v tem, da 2a ^r' njih vsak vojaški obve-Vs ,c v stalni pripravljenosti, Se . dan lahko dobi poziv, da te ',avi v svojo četo. Rusi radi ko 3 Ze^° Valiko prikrijejo vsa-o^^hiJizacijo tudi v večjem v imajo vojaški krogi b0m še posebno sporno jati v ° ^ se ie treba vojskova-Orož ZaČetku bojev z atomskim si ^ern ali brez njega? O tem batjr ° na jasnem, akoravno de-leta al° ° tem problemu že cela ^ Gaulle umirjenejši? SediTb^’ ^'r' — Okolica pred-bačin 3 Oaulla skuša na vse Vofjp6 Zanikati in ustaviti go-rtjgv G’ da bo Francija priznala ^tajsko, da delajo Frankov S komunistom Ho-Či-Min-tev V ^ev' Vietnamu za uredila Z^ruzitev Vietnama ter libj 6 Ke Gaulle misli ob pri-stav^V°ie8a obiska v Mehiki u-tudi na Kubi. ia§toanCOSki Poslanik v Wash-dobi!1111 ■^'Iphand je med tem deiev navodilo, naj se zopet u ^dtiih6 .iraz§ov°rov štirih za- bieel . ^rano ^er njenimi sateliti. l0iCh i Poslanik se od začet-,Jeta teh tu o ureditvi sporov Svobod. Zahodom in Sov- doieži •eval. razgovorov ni več u lia Vremenski prerok pravi: IaieČv°ma sonbno in toplo. JVlsja temperatura 74. Kardinal Wyszynski pride v Ameriko Križanje koristi vzrok spora Moskva-Peiping! Predsednik indijske vlade ŠTIRI PETINE SENATA SO GLASOVALE ZA DOGOVOR Nuiu'je pyriAn. Včeraj dopoldne je Senat po dolgi debati glasoval Angleži čuvajo svoje poslaništvo v Djakarli DJAKARTA, Indonez. — Indonezijske množice so pod vodstvom vladnih organizacij de- glavni vzrok spora med «lanistvom in ga končno pretek Rusijo in Kitajsko različ- 11 teden tudi zazgale. Angleška. nosti narodnih koristi, ne!vlada Je ( J- McClellan iz Arkan-potovati od tam v Ameriko,' dan iz nekega govora, ki ga je pornejši in tehnično zahtevnej-' sasa, R. Russell iz Georgie, H. kjer tudi ne bo držal jezika za, imel zobmi. Kdaj bodo imeli jugoslovan- podpredsednik korejske ši, so tudi dosti dražji. Korist- Talmadge iz Georgie, S. Thur- vlade pred svojimi pristaši. Ru- ni tovor je zaradi velike količi- mond iz J. Karoline, Barry Gold- ske podpore so znašale po vojni ne gonva močno zmanjšan. . A . ski škofje enake pravice, naj kakih $750 milijonov, kitajske I - water iz nzone, Margaret Ch. Kennedy vpraša Tita tekom! pa samo pol bilijona. Peiping' — Zalivski tok je odkril prvi Smith iz Maine in J. Tower iz obiska prihodnji mesec. j jih do sedaj še ni povišal. Ponce de Leon spomladi 1513. ^ Teksasa. Republikanec Byrnes odgovarja demokratu Kennedyju CLEVELAND, O. — Kenne- den in je v tem pogledu nad- jonov, torej letno povprečno za | nem proračunu, tako bo seda-dyjev zagovor zakona o zniža-nu davkov je takoj odmeval v republikanskih vrstah, seveda ne tako, kot želi predsednik. Republikanski kongresniki so sklenili, da pri obravnavanju zakona o znižanju davkov, ki se je začelo včeraj v Predstavniškem domu, stavijo predlog, da mora federalna administracija vsaj zaustaviti federalne stroške, ako jih je nemogoče naravnost zmanjšati. Republikanci so se na kritiko Kennedyjevega stališča dobro pripravili. Bistvo kritike je po- vo gospodarsko pomoč Indoneziji, dokler se ne razčistijo njene “namere proti Maleziji in Vel. Britaniji.” DULUTH, Minn. — Predsednik Kennedy je v govoru na tukajšnji univerzi poudarjal, da je cilj njegove vlade polna vljučitev vseh prirodnih in človeških sil v gospodarski razvoj dežele. WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj po kratki debati odobril s 77: 0 glasovom 47.3 bilijone za narodno obrambo, od tega odpade 12 bilijonov na armado. 14 na mornarico in marinski zbor, 18.5 pa na letalske sile. Ostanek je razdeljen na druge obrambne ustanove. WASHINGTON, D. C. — Sen. F. J. Lausche jc včeraj v Senatu dejal, da je proti obisku jugoslovanskega komu nističnega diktatorja v Združenih državah in njegovemu sprejemu pri predsedniku, ker to ni človek, ki bi zaslužil tako čast. Tito jc dal po senatorjevih besedah pomoriti že po končani vojni preko 100,000 svojih političnih nasprotnikov. ------o— — Dobri Stric Sam! /z Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Dr. Vinku Vovku s 16305 Trafalgar Ave. se je zdravstveno stanje toliko popravilo, da se je preteklo nedeljo vrnil iz Lake County Memorial bolnišnice domov. Vsem se lepo zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Želimo mu, da bi bil skoraj zopet trdno na svojih nogah in pri svojem poklicnem delu! Asesment— Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala danes od 4.30 pop. do 8. zvečer asesment v šoli sv. Vida. Žalostna vest— Mr. Joe Vidic z 1103 E. 68 St. je dobil sporočilo, da mu je v Višnji gori na Dolenjskem umr-,a 2. septembra letos sestra Lojzka Vidic, por. Habjan. Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jakoba Barago ob 5. obletnici smrti. Krvave klobase— Pri Resnikovih v Newburghu so pričeli zopet redno izdelovati krvave in riževe klobase, redno imajo na zalogi tudi pravo ajdovo moko. — Več v oglasu! Slov. pristava prosi za pecivo— Odbor Slovenske pristave prosi žene ip dekleia, da bi pripravile in darovale kako pecivo za “Vinsko trgatev”, ki jo pripravlja Pristava v nedeljo na svojih prostorih pri Gene vi. Že zdaj tudi vse rojake in rojakinje na to svojo prireditev prav prisrčno vabi. Asesment— Tajnica Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ bo pobirala asesment danes od 6. do 8. v šoli sv. Vida. Člani so prošeni, da pridejo po dividende za otroke. Rojenice— Mr. in Mrs. John J. Marinko s 6713 Bonna Ave. se je rodil sinko, prvi otrok. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Eržen iz Wickliffa prvič stari oče in stara mati, Mrs. Marinko pa 13-ič stara mati. Čestitamo! Kitajsko. Letos se je končno življenja pod komunizmom na- kriljeval Kennedyjevega. Kaj pet bilijonov. Zato so pa v tej j nje znižanje samo po sebi zgu- veličal in se vrnil domov, torej misli Byrnes o znižanju dobi narastli tudi federalni dol-j bilo vsak pomen, ali pa bomo! Armadna blagajna mu bo te davkov? Načelno ne nasprotuje govi za $35 bilijonov. Tako go-1 zagazili v večjo inflacijo. Kar izplačala za “zaostalem za-znižanju, toda veže jih na po-1 spodarstvo se naravno ne more bodo davkoplačevalci na do- služku” v glavnem gre za goj, da morajo biti znižani tudi rešiti proračunskih prirhanj- brem, ker bodo plačevali manj ^as Prezivet v vojnem ujetni-federalni izdatki. Razlogov za kljajev. Byrnes je trdil, da bo-'davkov, za toliko' in verjetno še atvu $4,706 na temelju prosto stališče mu ni manjkalo, zato sta samo sedanji proračunski1 za več bodo na slabšem, ker se nie’ j° J’ Je Poslal še 1. 1955 jih je lahko lepo razporedil. | leti 1963-1964 in 1964-1965 za- jim bo radi inflacije podražilo kz Kitajske. CLEVELAND, O. - Bivši iDay obsojen_ armadni narednik Scott L. j Včeraj je odšel Frank S. Day, Rush je ob isklenitvi premirja v J biv§i okrajni arhivar v ječo. kjer korejski vojni zavrnil vrnitev, bo ^<30^1 od enega do dvajset domov in odšel rajše v rdečo ^ zaradj z]orabe svojega služ- Byrnes se sklicuje na zgodo- ključeni s skupnim primanj-vino davčnih znižanj v 1. 1948 kljajem kakih $18 bilijonov, pod Trumanom in 1. 1954 pod To so številke, ki se mora ob vnakdanje življenje. To so bile osnovne misli Byr- Rusi pOjdsjO 113 LlMO! nesovih izvajanj. Obdal jih je s v u • ir u u 1 - -u 1 j . .... r, . . -1 , , , ,, . , WASHINGTON, D.C. — Pro- Eisenhowerjem. V obeh sluca- njih vsakdo zamisliti. Zato je celo vrsto podrobnih pripomb, , . ’ . ..... jih sta predsednika obenem z tudi cela vrsta odličnih demo- ki so vse zanimive. Nimamo tS°!„ maema 1 e ,lrJ 17'1 ® na znižanjem davkov tudi znižale kratov in republikancev proti' prostora, da bi jih obravnavali. mos'mu univelzi al- " ara,~ izdatke. Kennedy pa sedaj noče znižanju davkov, ako niso obe- Pač pa bi pripomnili še tole: ( nov Je nc a\no o javil c aneK o ruskih načrtih za vesolje, med dati nobene jasne izjave, da jih nem znižani tudi izdatki. V tem dal republikanski kongresnik | bo posnemal. Pri tej točki se-J smislu so se zadnji teden izja- Byrnes, ki je predsednik repub- veda Byrnes ni pozabil omeni- vili: oba zadnja predsednika likanskega političnega odbora v ti, da je bil Kennedy kot kon-' demokrat Truman in republi-Predstavnišlkem domu. Byrne- grešnik in senator proti zniža-'kanec Eisenhower, da bivša fe-sova izvajanja so interesantna, nju davkov. Republikanci bi se-!deralna zakladna tajnika, Hum-ker ne bodo samo vodila debate daj radi vedeli, zakaj je svoje phrey in Andreson, enako mi- v Predstavniškem domu, ampak stališče spremenil, k<5 je prišel slijo tudi gospodarski svetoval- gotovo vplivala tako na večino v Belo hišo. republikanskih kot tudi na' Republikanci mislijo tudi, da ci bivših predsednikov. Kaj bomo doživeli, ako bomo mnoge južne demokratske kon- Kennedyjeva administracija ne znižali davke, ne pa stroškov? grešnike, ko se bodo odločevali, kako naj glasujejo. Interesantna so tudi radi tega, ker je bil Byrnesov govor jasen in dosle- zna dobro gospodariti. Naračunali so, da so pod Kennedy j e-vim režimom izdatki narastli v štirih letih za okroglo $20 bili- Samo dve možnbsti nas čakata, pravi Byrnes. Ali bomo morali v kratkem zopet zvišati davke, da zamašimo luknje v federal- Oba govornika sta molče prešla preko potrebe o davčni re- drušim Je zapisal’ da ^dei° formi. To gotovo ni nobena od- Rusi na Luno in tudi na Mars' lika za naše vodilne politike. V ni pa Povedal, kdaj bodo to sto-politiki je treba včasih govori- r’d ^rnaJ0 za izJ6^6 že ti tudi o zadevah, ki jih volivci izdelane kake podrobne načrte ne slišijo radi. Zato je potreben 7 določenimi datumi, pogum, ki odlikuje samo držav-1 Članek je zanimiv v toliko, nike, ne pa agitatorjev. )ker ie nedavno angleški vesolj- Dalje: zadnjo besedo bo imel ski strokovnjak, ko se je vrnil Senat. Usoda davčnega zniža- z obiska v Sovjetski zvezi, trdil, nja še ni znana. Morda bo Senat da Rusi trenutno ne mislijo na pokopal zakonski predlog in s potovanje na Luno in da Ameri-tem tudi vrednost sedanje de-'kanci dejansko tekmujejo v tem bate. j pogledu le sami s seboj. benega položaja, s katerega je moral pretekli mesec odstopiti. Šolski odbor bodo piketirali— United Freedom Movement, v katerem so povezani bojeviti zagovorniki črnske enakopravnosti, je sinoči sklenilo, da bo pi-ketiralo glavni urad šo.skega odbora, ker da noče izvesti njihovih zahtev po končanju “dejanske segregacije” v šolah Clevelanda. Bombe v Tirolah in v — Avstriji LINZ, Avstr. — Nemški nacionalisti v Južnem Tirolu so izvedli v zadnjem času več bombnih napadov in sabotaž proti Italijanom, ki se naseljujejo v tem nemškem narodnem ozemlju. Te dni je eksplodirala bomba v nekem solnem rudniku pri Ebenseeju v Avstriji, pri čemer je bil en orožnik mrtev, dva policaja pa ranjena. Avstrijske oblasti trdijo, da so bombo zelo verjetno nastavili italijanski nacionalisti kot maščevanje za nemške bombe v Južnih Tirolah. Ameriška Domovina szeh » VTI .» « M (- "t M eUTSt Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 184 Wed., Sept. 25, 1963 Kennedy govori o gospodarstvu Predsednik Kennedy je pretekli teden govoril dvakrat o gospodarstvu. Najprvo je pozival gospodarske kroge, naj se bolj zavzamejo za izvoz in ga dvignejo vsaj za $4 bilijone, to je za kakih 20%, kar bi izravnalo našo plačilno bilanco in dvignilo mednarodni ugled našega dolarja. Dan pozneje je pa agitiral na televiziji za svoj načrt o znižanju davkov. V obeh slučajih je Kennedy podlegel skušnjavi, da je kot politik primešal izvajanjem o gospodarstvu tudi politične cilje. To ga je zapeljalo, da je videl v obeh obravnavanih vprašanjih samo svetle strani, ne pa temnih. To je napaka, ki jo navadno delajo vsi politiki. Kennedy je pa že na takem položaju, da bi se moral taki napaki ogniti. I. Vprašanje naše plačilne bilance spada gotovo med najbolj pereča v našem gospodarstvu. Plačilna bilanca je pasivna, kaže stalen letni primanjkljaj. Sestoji pa iz več postavk, ne samo iz številk o uvozu in izvozu, vsaka med njimi ima svoj vpliv na primanjkljaj. Kennedy se ni postavil na to splošno stališče, zahteval je samo od zunanje trgovine, naj skrbi za brisanje primanjkljaja. Tako stališče je v najboljšem slučaju sporno. Zakaj, smo na tem mestu že parkrat pojasnili. Kennedy je na zborovanje povabil v glavnem le zastopnike industrije in bankarstva, kot da bi napredek našega izvoza bil odvisen samo od bank in tovarn. Za izvoz so merodajni izvozniki, samo ti imajo veselje do tega posla in skušnjo v njem. Kar nam manjka, je večje število izvoznikov, ki se trudijo, da na tujem prodajajo naše blago, ne pa samo simpatije bank in tovarn in povrhu š£ blagoslov naše federalne administracije. Svetle strani in pomen izvoza je Kennedy že dosedaj večkrat omenjal v svojih izjavah. Ni torej povedal ničesar novega. Tudi številke, ki jih je navajal, so naši javnosti že davno znane. Znani so nam tudi zgledi drugih držav, ki več izvažajo kot mi. Predsednik pa ni omenil, zakaj druge države več izvažajo. Potreba jih je prisilila, da morajo izvažati. Ker to delajo stalno, se je v njihovih gospodarskih krogih razvila tradicijonalna “izvozna miselnost”. Kaj naj na primer Nizozemci naredijo s svojimi tulipani, Italijani s svojim južnim sadjem in sočivjem, ako bi jim bil izvoz nemogoč? V Ameriki take “izvozne miselnosti” ni. Smo dežela, ki sama lahko potroši, kar pridelamo v vseh gospodarskih panogah. Kar rabimo, je samo nekaj industrijskih surovin. Kako malo jih je potrebno, se vidi po tem, da jih celo naša narodna obramba rabi samo za nekaj bilijonov. Predsednik je tudi prezrl dejstvo, da se nahajamo sredi konjunkture. Konjunktura je čas, ko se proizvajalcem ni treba bati za domače potrošnike. Ako jih imajo doma dosti, zakaj naj bi letali za njimi na nesigurnih tujih trgih? Stalna je prikazen, da izvoz peša v časih konjunkture v prav vsaki državi. Tega dejstva Kennedyjevi strokovnjaki ne vpoštevajo in zato tudi ne iščejo pravega zdravila za večji izvoz. Pomanjkanje “izvozne miselnosti” in konjunktura sta glavni oviri za večji izvoz. To je treba predrugačiti, ne pa pozivati na povečanje izvoza “kar tja v en dan”. II. Predsednik Kennedy je v svojem govoru o davčnih znižanjih navedel vseh svojih pet že znanih razlogov, zakaj je znižanje davkov potrebno. Agitacija za znižanje davkov res ni nobena umetnost. Radi bi poznali tistega davkoplačevalca, ki se jezi, da plačuje premalo davkov. Zato tudi Kennedyjevi razlogi za znižanje davkov niso ne originalni ne prepričevalni. Skoraj vsak ima svojo temno stran. Prostor nam ne dopušča, da bi se spuščali v podrob nosti. Omenimo naj samo to-le, kar je tudi treba vpošte-vati pri obravnavanju tega vprašanja. Stara gospodarska skušnja govori, da je treba davke takrat zvišati, kadar je konjunktura, znižati pa takrat, kadar nastopi ali je blizu kriza. Kennedy prizna samo polovico te resnice, ko govori o znakih, da se bližamo nevarnosti krize. Kennedy prizna samo polovico te resnice, ko gO' vori o znakih, da se bližamo nevarnosti krize. Njegovi znaki so pa precej primitivni. Njegovi gospodarski strokovnjaki so mu naračunali, da trajajo ameriške povojne konjunkture samo po največ 44 mesecev. Po tem računu bi moralo biti sedanje konjunkture konec nekako v začetnih mesecih prihodnjega leta. Zato je treba že sedaj znižati davke, da ne zagazimo v krizo. Kennedy seveda pri tem ne omenja, da se boji krize tudi radi tega, ker bo prihodnje leto kandidiral za predsednika. Kriza bi pa spravila v nevarnost njegovo volivno zmago. Glavno je torej vprašanje, ali bo sedanja konjunktura trajala res samo 44 mesecev. Razlog za sedanjo konjunk turo govori proti temu. Sedanja konjunktura temelji nam reč na inflaciji. Kennedy sicer trdi, da to ni res in da ima- mo že 5 let stalne cene. Naj gre vprašat gospodinje ali pa trgovine AP, kakšne so bile cene 1. 1958 in kakšne so danes, pa bo videl, kako “stalne” so. Ravno sedaj doživljamo dvig cen ravno za tisto blago, ki ga nujno rabi 10-20 milijonov revnih ameriških družin. Ali to ni nobena inflacija? Znana je resnica, da ni nobene konjunkture konec, dokler se preje ne zaustavi inflacija. Ali se bo naša inflacija res ustavila že takoj po Božiču? Samo največji optimisti to lahko verjamejo. Ravno te dni so gospodarski preroki napovedovali za 1. 1964 dobre posle: potrošniki s srednjimi dohodki kupujejo zmeraj bolj intenzivno, podjetja investirajo zmeraj več kapitala, borzne cene rastejo skoraj dnevno. V gospodarskih krogih prevladuje zaupanje in optimizem. Res pa je tudi, da v trgovini na drobno ni zboljšanja prometa (reveži morejo zmeraj manj kupovati), da je zanimanje za nove hiše padlo, (zmeraj manj je takih, ki jih lahko kupujejo), brezposelnost je pa ostala na dosedanji višini. Toda te temne strani ne odtehtajo svetlih. Vse skupaj so pa dokaz, da se bo vpliv inflacije čutil tudi še prihodnje leto in gotovo ne bo pokopal sedanje konjunkture. Ako bo prišlo do nje, jo bodo sprožili drugi vzroki, ki jih sedaj še ne vidita ne javnost ne Kennedy. Konjunktura ne pomeni samo živahnega gospodarskega življenja, pomeni tudi višje cene. Že sedaj trdijo strokovnjaki, da bodo znižani davki komaj pokrili izdatke za višje cene. Kakšna bo torej korist od znižanih davkov? Ali bodo znižani davki dali več zaslužka brezposelnim? Nekaj novih možnosti za dodatno zaposlitev bodo gotovo ustvarili. Ne smemo pa prezreti, da je sedanja brezposelnost strukturna in ni odvisna od konjunkture ali krize. Tega predsednik Kennedy nič ne vpošteva. Prav imajo tisti, ki zahtevajo, naj bo znižanje davkov zvezano z omejitvijo federalnih izdatkov, kajti nižji davki in večji federalni izdatki so samo voda na mlin sedanji inflaciji. Kennedy se je temu problemu v svojem govoru spretno ognil. Je pač spreten politik, pa ne tako stvaren gospodar. Gen. Rupnik je bil predvsem vojak. Bil je vojak in idealist, poštenjak, ki je poznal komuniste ikot malokdo med nami. Vedel je, kje je njegovo mesto in kaj je njegova dolžnost. * Te dni je minilo dvajset let, kar so kom. “brigade” z italijansko pomočjo zavzele Turjak in Grčarice. Kaj so naredili z ujetimi borci — na Turjaku jih je bilo približno 700, v Grčaricah pa nekaj čez 100 — vsak dobro ve. Večina od njih počiva po znanih in neznanih grobiščih kočevskih jam. Te so pobijali skrivaj — kot pozneje domobrance, le za del od njih so vprizorili sodno komedijo, ki so jo prikazali svetu kot vzor pravičnega sojenja in sodbe. Kakšna ironija! Za generala Rupnika, kakor tudi za žrtve Turjaka in Grčaric, bo pri Sv. Vidu v nedeljo, 29. sept., ob devetih sv. maša. Prijatelje naših pobitih bratov in sester lepo vabimo, da se te svete maše v čimvečjem številu udeleže. Odbor ZSPK borcev, Cleveland. Bodice na Titovem sprehodu po Latinski Ameriki stopnika vašega društva (ki naj prineseta s seboj tudi štampiljko), da bosta podpisala protestno resolucijo. Milan Zajec, predsed. DSPB Janez Ovsenik, predsednik Kluba slov. kršč. demokratov Podružnica št. 2i SŽZ praznuje Cleveland, O. — Naša Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze bo v nedeljo, 29. septembra 1963 praznovala 35-let-nico svojega obstoja. To izredno slavje se bo začelo s sv. mašo ob 11.30 v cerkvi sv. Vida, ki bo darovana za žive in umrle članice naše podružnice. Lepo prosim vse članice, da bi se te svete maše udeležile, pa tudi članice sosednih podružnic! Cleveland, O. — Letos 4. sepso vabljene, da ^prisostvujejo.1 tembra je miftilo 17 let, kar so Prav tako je vabljeno vse ce- komunisti ustrelili na strelišču njeno občinstvo. za Rakovnikom v Ljubljani div. Po sveti maši bomo v farni gen. Leona Rupnika. Tega dne dvorani sv. Vida na Glass Ave. je končal življenje mož, ki se v in Norwood Rd. servirale okus- tistih usodnih dneh slovenske no kosilo. Postregle bomo z do-' zgodovine ni Stisnil v kot in od bro juho, pečenimi piškami z daleč gledal, kako se bodo odi-vsemi prikuhami za malenkost- gravali dogodki na svetovnih no ceno $1.50. Drage gospodi- frontah, za zelenimi mizami; nje, ne kuhajte to nedeljo do- kje bo bolj varno in gotovo od- Sveta maša za pokojisga generala Leona Rupnika, za žrtve Grčaric in Turjaka ma, pridite z Vašo družino v dvorano sv. Vida, udobno posedite okrog miz, me pa Vam bomo prijazno postregle. K tej slovesnosti iso prav iskreno vabljene vse naše ustanoviteljice, za katere bo pripravljena posebna, častna miza. Pri ustanovitvi podružnice je bilo 50 članic, sedaj ob 35-let-nici vas je še štirinajst. Po kosilu bo malo lepega programa, da se boste malo nasmejale. Pripeljite s seboj svoje soproge, da ne bodo sami doma in da nam bodo delali družbo. Torej še enkrat prav lepo vabimo na našo prireditev vse cenjeno občinstvo. Na svidenje v nedeljo, 29. septembra! Mary Otoničar Ipvenskim društvom v Clevelandu Cleveland, O. — Znano je, da priae 17. oktobra letos v ZDA jugoslovanski komunistični diktator Tito. Udeležil se bo zborovanja pri Združenih narodih in bo porabil to priliko, da ga bo sprejel predsedniik ZDA John F. Kennedy. Naša dolžnost — kot svobodnih in demokratičnih Slovencev — je, da protestiramo na najvišjih mestih zaradi predsednikove odločitve, da bo sprejel komunista Tita. Vsled tega bomo poslali protestne resolucije predsedniku ZDA Johnu F. Kennedyju, kongresniku Feig-hanu, Franku J. Lauscjieiu in državnemu tajniku D. Rusku. Vabimo vas, da pošljete v petek, 27. septembra 1963, ob 7.30 nesel zdravo kožo; temveč je od prvih dni okupacije in revolucije vedel, kje je njegovo mesto. Zato so komunisti že leta 1941 poskusili nanj atentat, ki pa se ni posrečil. Ko je prevzel mesto ljubljanskega župana in še bolj pozneje, ko je na prošnjo slovenskih politikov, prevzel mesto predsednika ljubljanske pokrajine, je dobro vedel, da delo ne bo ne lahko, še Resolucija jugoslovanskih zastopnikov v Liberalni internacijonaši Cleveland, O. — Profesor Ljubo Sire, University of St. Andrews, Dundee, Velika Britanija, nam je poslal poročilo in resolucijo, ki so jo liberali iz Jugoslavije izročili kongresu Liberalne internacionale v St. Gallenu v septembru letos. Resolucija pravi: Ob kongresu Liberalne Internacionale v St. Gallenu izročamo bosanski muslimani, Hrvatje, Srbi in Slovenci, člani in prijatelji te internacionale tole naše stališče in poziv: Obračamo se na vse demokrate iz Jugoslavije, v domovini in po svetu, naj pozabijo pretekle spopade, naj bodo strpni drug do drugega', in naj si med seboj priznavajo pravico do samoodločbe, kar pa naj nam ne preprečuje, da bi tesno sodelovali v prid svobode in blaginje svojih narodov, ki morajo živeti sik,upaj vsaj kot sosedje.; obračamo se na jugoslovanske komuniste, naj prenehajo z n e p r e s tanim eksperimentiranjem, ki ne vodi nikamor in naj vrnejo politične pravice posameznikom in narodom v Jugoslaviji, da bodo lahko sami odločili o svoji bodočnosti na svobodnih volitvah; obračamo se na svetovno demokratično j a v n ost, posebno vse liberate, naj podpro naša stremljenja kakor tudi stremljenja vseh drugih narodov pod totalitarnimi režimi za obnovo svobode; in končno se obračamo na vse Cleveland, O. — Pretekli teden smo objavili na tem mestu poročilo o razpoloženju v posameznih državah Latinske Amerike ob Titovem obisku, danes priobčujema novo poročilo o tem obisku, kot ga je prinesla “Svobodna Slovenija”, v Buenos Airesu v Argentini izhajajoči slovenski tednik pod gornjim naslovom. * i Zadnjič smo poročali o nezadovoljstvu, ki ga je pri svobodoljubnih Brazilcih vzbudilo u-radno sporočilo vlade o obisku jugoslovanskega komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita. Povedali smo, da sta guvernerja dveh naj večjih in najpo-mebnejših brazilskih držav — Guanabara in Sac Paulo — odklonila sprejem Tita na svojih državnih področjih, da je nadškof v Rio de Janeiro napovedal, da v znak protesta proti temu obisku ves čas, dokler bo Tito s svojimi sodelavci in Oz-novci v Braziliji, ne bo zapustil svoje palače, apostolski nuncij je pa svoje nezadovoljstvo nad prihodom komunističnega diktatorja v demokratsko brazilsko republiko izpričal s tem, da je prav te dni odšel na dopust. iSpričo takega stanja sta brazilska vlada in nosilec jugoslovanskega komunizma Tito mučni položaj rešila takole: Šef tiskovnega urada predsedstva brazilske republike je 11. t. m. v Rio de Janeiro objavil, “da je jugoslovanski predsednik preložil svoj prihod v to državo od 15. na 18. t. m. in da bo njegovo pobijati duhovnike, člane redov, redovnice in vernike naše vere.” V Čilu je prihod jugoslovanskih komunističnih gostov napovedan za 23. t. m. Tudi tam je zaradi Titovega prihoda nastalo že več nevšečnosti in ne gre vse tako po načrtu, kakor si je za-mislila vlada, ki je Tita povabila na obisk v Čile. Tako je bila n. pr. 9. t. m. na mestni1 občini v Santiagu viharna seja, ko je župan čilske pre-stolice postavil na dnevni red vprašanje proglasitve Tita za “častnega gosta” v Santiagu. K besedi se je takoj oglasil konservativni občinski svetovalec Tomaž Puig in je z ostrimi izrazi zavračal omenjeni županov predlog. Naglašal je, da je mestna občina čilske prestolice podelila to čast predsednikom Mehike, Združenih držav Amerike ter Brazilije. “Konservativci”, je nadaljeval dobesedno omenjeni občinski svetovalec svoja izvajanja, “smo imeli pogum povedati svoje nasprotno mnenje zunanjemu ministrstvu zaradi povabila, ki je bilo poslano diktatorju Titu, katerega država živi v nečloveških okol-nostih, kjer se širi sramota, kjer ni svobode izražanja misli, kjer ne poznajo pravice do stavke in kjer ne obstoja svoboda posameznika. Smatram, da je neumestno povabilo, do katerega je prišlo zaradi vplivov volilne kampanje, ki nas je že zajela. V spomin si moramo poklicati razloge, ki so bili merodajni za prekinitev diplomatskih odno- bivanje v Braziliji omejeno na sov Čila z Jugoslavijo leta 1947 pet dni, ki jih bo prebil v pre- in ki niso bili nič drugega kot stolici Brasilia z izvenuradnim prevratna kampanja njenih programom. Ta med drugim predstavnikov in njihove izjave predvideva lov in ribarjenje na proti naši državi. Zaradi tega otoku Bana v reki Araguaya, ki smo konservativci proti temu, je največji rečni otok na svetu' da bi mestna občina proglasila in na katerem žive Indijanci iz; Tita za častnega gosta.” plemen varajos in čavanas.” j s Titovim obiskom Čilu se je Iz tega je razvidno, da se bo že prejšnji teden začel baviti Tito v času svojega obiska Bra- tudi čilski tisk. Tako je ugledni žili ji zadrževal samo v prestoli- cfnevnik čilske prestolice “^1 ci Gredi pragozdov, najpomemb-1 Diario Ilustrado”, drugi največ-nejših brazilskih gospodarskih,1 ji čilski dnevnik sploh, že l®-industrijskih, trgovskih in kul- t. m. smatral za potrebno, da turnih središč Rio de Janeira in svoje bralce in sploh čilsko Sao Paula pa sploh ne bo mo- javnost seznani z jugoslovan-gel videti, ker sta ga, kot orne- skim komunističnim gostonb njeno, guvernerja teh držav nosilcem jugoslovanske komu-proglasila “za nezaželjeno ose- nistične diktature, ki bo 23. bo” in odklonila njegov spre- t. m. stopil na svobodna čilska jem. j tla. V članku pravi, da bo v več Učinek nezadovoljstva brazil- sestavkih pod skupnim našlo' skih katoliških in demokratskih' vom “Quien es Tito” svojin1 slojev je skušal Tito zmanjšati bralcem prikazal Titovo ‘Jsporr z naslednjo izjavo beograjske- no osebnost in delo”, ga nadškofa msgra. Ujčiča, kil y prvem članku zgoščeno O' da jo je dal diplomatskemu u- pisuje Titovo življenjsko pot in manj hvaležno. Da reši, kar se rešiti še da v tako težki uri ne- j bosanske in hercegovske musli-usmiljene nemške okupacije in |mane’ Hrvate, Makedonce, Srbe v polnem razmahu komunistič-1 ^ Slovence, posebno člane ikr-ne revolucije, je prevzel breme, I ^.a,ns^0'c^em0^ra^s^e’ s 0 c ijuh-ki je bilo silno neprijetno in od-|S^ane 'n kmetske internaciona-govorno. jle’ nai Se nam pridružijo v tej Zavedal se je odgovornosti ieso^uc%-pred narodom, ki je sovražil na-! Hodptsi. A. Zulfikarpašič, T. cističnega okupatorja in se z Velagič, V. Predavec, N. Petro-lastno močjo otepal rdečega 1 v^' ^ Stanič, L. Sire. zmaja. Težko je bilo njegovo' Kvdor bi se zanimal podrob-delo in na vojaškem polju tudi nei®e za delo liberalne interna-dokaj uspešno, saj je s svojim ^*or|a^e^naj P'še na naslov prof domobranstvom očistil skoraj vso pokrajina rdečih brigad. Ljubo Sirca. A. D. Ko se je revolucija končala s komunistično zmago, pribijmo ponovno — ne zato, kar je narod tako hotel, temveč zato, ker so Sovjeti z zapadnimi zavezniki Tita in njegove komuniste Mehanična delavnica s samopostrežbo Mehanik in lastnik garaž Don Green iz Cheltenhama (Anglija) je uredil in opremil s po- bogato podpirali in narodom Ju-1 lrehnim orodjem poseben pro-goslavije vrinili svojo voljo —J štor, v katerem si lahko avto-se je general Rupnik umaknil mobilisti sami popravljajo vo-najpreje na Koroško, potem pa z^a< če so voljni zavihati roka- v Italijo, od koder so ga Angleži 3. jan. 1946 vrnili Titovim o-blastem. Te so ga obsodile na zvečer v Baragov dom dva za- motili. ve in plačati določeno pristoj bino na uro. Po želji potem dva mehanika pregledata njihovo smrt. Kaj so počenjali z njim delo, seveda pa tudi postrežeta po zaporih, ve samo Bog. Vozili is strokovnim nasvetom, so ga po ljubljanskih ulicah v| Že po nekaj dneh so začeli kletki kot divjo zver, da so Pohajati v delavnico z napi-'ga čuta naroda in ker je odliko-Ijudje v svoji brezmejni zaslep- som “Kar sam popravi” tudi val z velikim križem reda Cru-Ijenosti pljuvali vanj in ga sra- avtomobilisti iz krajev do 60 zeiro do Sul diktatorja, ki redniku Tanjuga: “Naš pre dsednik republike, njegov razvoj v komunistični partiji, v kateri se je izoblikO' maršal Tito bo odšel na pot v val v revolucionarnega komu-ameriške države z važnim po- nista ter zavzel najvišja in naj' slanstvom: delati za mir med odgovornejša mesta. Prikaže tu-narodi. Za nas kristjane je mir di njegov spor s Stalinom in 1^ brezmejna moralna dobrina, ka- let zatem zadnji obisk Hrušče-kor je naglasil papež Janez va v Beogradu, kjer je nosil6)-XXIII. v okrožnici “Pacem in sovjetskega komunizma potrdi terris”, ki nima primere. Naš pred vsem svetom, “da Tito ni predsednik Tito tudi dela na u- zapustil linije partije” in da Je trditvi in konsolidaciji miru.” I “čisto pravi poklicni komuni' Ta načrt se mu pa ni posre- stični revolucionar”, čil, kajti po poročilu agencije' Ka podlagi teh izjav omenj6 AP, so katoliški verniki v Rio ni list svoj prvi članek zakljU' de Janeiro v velikih sprevodih čuje z ugotovitvijo: “Tito je da po mestu protestirali proti obi- nes, kot je vedno bil: revolu-1 sku Tita ta teden Braziliji.. Po onarni komunist, ki prav dobra vsej riodejaneirešiki nadškofiji ve> kam hodi in po kateri p° ^ so v nedeljo vernikom po cer- mora hoditi. Kot revoluciona kvah razdelili letake, v katerih in zaradi svojega položaja na je popisan položaj katoliške odru mednarodne politike J Cerkve v Jugoslaviji in ostalih zaradi tega mnogo bolj nevaren komunističnih državah. Cerkve- 'kot je bil svoj čas sam stal‘v ne oblasti so v protestu proti in bolj kot je sedanji njego prihodu jugoslovanskega komu-1 naslednik Nikita Hruščev. V Bolivijo bo Tito prišel 26-t. m. Z letalom bo pristal v nae stu Cochabamba in v prestoli60 La Paz zaradi visoke lege me nističnega diktatorja v Brazilijo pozvale vernike na sveto uro. Na sveto uro v cerkvi sv. Ane so verniki prišli kar v velikem sprevodu. Cerkvene oblasti so | sta sploh ne bo šel. objavile, da so odredile svete ure po župnijah “zaradi žalitev katoliške Cerkve v državi kardinala Stepinca in zaradi žalitve, ki jo je povzročil brazilski Lažnivec v . . Gospod velikemu lažnive • “Ako se mi v trenutku tukaji® nekaj zlažeš, dobiš en stotak. predsednik brazilskemu naro-| Lažnivec: “Rekli ste, da b° du, ker ni upošteval krščanske- j ste dali dva ... kilometrov naokoli. povzročil smrt kardinala in dal knjig. Knjižnica univerze Ha6 je | vard ima okoli šest milijon° DB' FR. DETELA: Vest in zakon ‘‘Še dobro ^rh klanca sta prisedla zo-Peter in Metka in konj se Je spustil v dir. V mraku so Pripeljali v Dobravo in Kocljevi so jih obsuli z vprašaji« kako se jim je godilo in Je imajo, odpustke. Peter je jlprl svojo torbo in vsak je dobil malo, ljubo darilce. Svo-j6?a zidanega odpustka pa ni er nikomur pokazal. Sam 8’a je še natanko ogledal in Poljubil, potem ga je zavil in ru na dnu svoje skrinje, asi vesel in srečen, se je ven-ar zavedal, da je storil brez Cdnosti svojih staršev važen orak in da jih bo treba po-.°°ma na to novost pripra-1 > toda o tem se bosta do-g0v°rila z Metko. Gospod Skobec je hitel v SVH°jo sobo, da se omije in ° rgne in preobleče in si zo-Pot nekoliko pritrdi življenje. sT .rnan^ ga lma človek pred , v°J» tem više ga ceni, tem joeviteje se ga oklepa; zato ® Pametno, da se pošiljajo le ^ adi ljudje v vojno; starci Se preveč branili umreti, je m°clroval Skobec. z Maklenom naj jutri i - opravim,” si je dejal, k° Se je odpravljal k Boštjan-, ’ Potem pa lahko mirno dalie živim.” ^totka j© tekla žareča od Oselja domov, ko se je bila Vg101! zallvalila. Mater je raz- , ellla s krasnim darilom; a je p 0(^vlla zidano ruto, ki jo J1 kupil stric za Franceta, se ip ,. ^ mati razjokala. Franceta "‘.Mo doma. 1 , Ožgankah je,” je de-(joa' “Te ga hujskajo proti div'1-^11111 sbr*cu’ ^a -i6 ^an^ ve£ Ožgankah je grmelo in del a^°' ^eris^e so zve’ žue> da je gospod Skobec k Pana nagovarjal, da naj 2 j ukrene proti nedolžnim Cel aVarn V Ožganovi hiši ir. b °i V ^hijo sta se peljala oba kur avarstvu v tej zadevi. Ka-kadar srborit paglavec f-0 hik razdere in sc ose srdi-Psujejo iz razdejanega bee^a> tako so letale Ožgan-Dimeč in robanteč iz pro-linice v gostilniško sobo, jihS°^e na cest° jn nazaj. Kdor so ',e ^°te' poslušati, vsakemu bo ^r'?OVedovale, kakšna vne-g0^ij'0ča krivica da se jim bre-' 80 nedolžne žrtve ji 2yestnega pritepenca, ki kr p l0^e 86 borni košček jj^ a °djesti. “Kako kriče fjti]^6 zabavljajo proti go-hiš' se P)a v zasebnih Kio j'm Pa tudi ni prav, ,I)a naj pijo žejni ljudje? Cio 16 sv°bodna država? Po” e- doma ne bo smel b0-b kar bi hotel. Objaviti , 6 )a to po novinah, da se svet zgražal.” Luk U<^e Ure tudi France 2Ve a nksta pregnala, ko sta se dile^f1 0g^asda- Ženske so ho-zai r^° sem in tja, pritajeno 2sb«ljale i„ 5ikale. strašil T?a imate?” se Je Pre-Tln k ranče, ko je videl ,ZZoPet objokano. “NoC:r?!”je dejai “j. J nevihta.” deti af moram vendar izve-FrH’ {aj da je,” je ugovarjal S Trisobno stanovanje v novi hiši stane $80-$120 na mesec. To vpliva tudi na stanarine v starih hišah. Da so stanovanja v novih hišah tako draga, je treba pripisati dejstvu, da se je podražilo vse, kar je v zvezi z gradnjo novih stanovanjskih hiš. Stavbni materijal se je podražil za 400%, mezde stavbnih delavcev so se dvignile za 275%. Podobno se je podražil tudi stavbni svet. Za to nosi odgovornost tudi vlada, ki ni poskrbela za ceneni transport v velikih mestih, in primerno obdavčila prirastek na vrednosti sveta okoli velikih mest kot so Rim, Milan, Turin in Napoli. Demokratje že izačeli akcijo za vpisovanje novih volivcev WASHINGTON, DjC. — Politična skušnja pravi, da od vsakih 10 na novo vpisanih volivcev voli najmanj 7 demokratske kandidate. To je imelo pred očmi vodstvo demokratske stranke, ko je pretekli teden sklicalo v prestolici sestanek \r n/i‘i v, .i • ,. svojih “aktivistov”, da z njimi V Milanu strajkajo proti naprav načrt, kako je treba za- povišanju najemnin Četi z akcijo za vpis novih vo-MILAN, It. — štrajk proti livcev. Glavno breme je prevze-povišanju najemnin spada go- ^a politična organizacija AFL-tovo med najbolj nenavadne; CIO unij, ki jo poznamo pod štrajke v Italiji. Povod zanj jejimenom COPE, dal konec meseca septembra, ko J Delo nove akcije ne bo omeje treba obnoviti najemne po- jeno samo na agitacijo za vpis, godbe za stanovanja. V Italiji bo skušalo tudi doseči, da bi bili je namreč pod stanovanjsko za-! predpisi za registracijo in za ščito samo še kakih 30% vseh volitev bolj enostavni. Kako stanovanj, vsa ostala so prosta, j važno je to za politične stran-Hišni gospodarji se priprav-^ke, se vidi po tem, da je sam Ijajo, da povišajo najemnine za' Eisenhower pisal predsedniko-okroglo 30%., kar bi pomenilo,' vi volivmi komisiji, ki naj tudi Republikanci seveda ne odobravajo demokratske akcije, nimajo pa organa, ki bi lahko tekmoval z demokratsko akcijo. Javno ji pa tudi ne morejo nasprotovati, kajti to bi jih spravilo od simpatije pri novih volivcih. Naš narod pravi: * Lastna hvala, cena mala. * Vsak berač svoj o malho hvali. * Zdravje je več kakor bogastvo. Ženske dobijo delo Women — Girls 17 to 30 years oi' age, for sorting, folding bed linen and table linen. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (186) Stanovanje v najem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, se oddajo na E. 63 St. blizu Carl Ave. Kličite UT 1-3519. — (25,27,30 sept.) V najem Oddamo 5-sobno stanovanje spodaj in garaža. V neposredni bližini sv. Vida. Kličite po 5. uri EN 1-4922. — (25,27 sept.) Stanovanje išče Mlajši moški išče manjše opremljeno stanovanje, p o možnosti z garažo. Od 60-70 ceste in St. Clair Ave. Pokličite EX 1-5055. Gospodinjo iščemo Prosta ob tednu. Mora razumeti angleško. Soba in hrana in $100 mesečno. Kličite TU 4-8716. (185) Moški dobijo delo Hiša naprodaj Tri-stanovanjska, 6-3-3, dve novi garaži, polna klet, furnez na vročo vodo, na 1248 E. 59 St. Cena samo $14,000. Za vsa nadaljna pojasnila kličite EX 1-9360. — (25,27,30 sept., 2,4 Okt.) da bi morali delavci in uradniki z nizkimi dohodki potrošiti skoraj polovico svojih dohodkov za stanovanje. Stanovanja v novih hišah so namreč v Italiji še dražja kot v Ameriki. skrbi za čim večji vpis volivcev, da je treba na vsak način “poenostaviti državne volivne zakone, ki po nepotrebnem škodujejo republikancem v južnih državah”. Oskrbnika iščemo Za šolo sv. Vida. Mora biti zanesljiv in sposoben vršiti vsa oskrbniška opravila. Znanje angleščine nujno. Pokličite takoj EN 1-2624, če se za službo zanimate, (x) MALI OGLASI V najem 4 sobe in kopalnico oddamo na 1048 E. 76 St., nad trgovino. Kličite po 6. uri EN 1-6094 ali vprašajte v trgovini. — (186) V najem 4 sobe in kopalnico oddamo spodaj, plinski furnez, garaža, v fari Marije Vnebovzete, odraslim. (.185) Spalna soba Spalno sobo se odda moškemu, mlademu a 1 i srednje starosti na 473 E. 142 St. tel.: IV 1-5617. (186) V najem , 2 stanovanji, 4 sobe in kopalnica vsaka, zgoraj, spredaj in zadaj, garaža. Na 6005 St. Clair Ave. Kličite po 3. uri pop. HE 1-4094. (186) Naprodaj Dvodružinska hiša v dobrem stanju se mora prodati. V St. C 1 a i r s k i naselbini. Cena $18,400. Kličite 431-8523 podnevi. (184) V Euclidu V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predno bo prepozno. Za več pojasnila kličite UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 1 (187) Štiri sobe oddamo s kopalnico in toplo vodo mirni družini brez otrok. Kličite po 4. uri 361-7372. (185) Naprodaj Dve hiši na enem lotu, ena za dve, ena za eno družino, dva plinska furneza, lep, velik vrt. Blizu Sv. Vida. Kličite HE 1-4635. (20,23,25 Sep.) V najem Tri čiste sobe, na novo dekorirane, oddamo enema ali dvema odraslima. $36. Vprašajte na 1176 E. 61 St. (mwf - x) Stanovanje se odda odraslim ljudem na 76 St. East. Kličite 431-3180. Zelo ^epo, 4 sobe z ugodnostmi, po želji tudi plinska peč in hladilnik. (20,23,25 sept.) V okolici Sv. Križa Hiša s 4 spalnicami, lepa klet, bakrene vodne cevi, garaža za dva avta. JANŠA REALTY 687 E. 200 St. KE 1-4884 (25,27 sept., 2 okt.) V najem Po zmerni ceni se oddajo 3 sobe s čakalnico v Slovenskem narodnem domu. Primerno za zdravnike ali pisarno. Za na-daljne informacije se obrnite na tajnika SND, 6409 St. Clair Ave. (23,25,27 sept.) Luka. MRS. LUKEK ŽIVI LEKTRfKO 0 0« 0LJSE Z RHN V!? Povejte nam to in Vi boste lahko ena izmed petih izbranih družin, katere zgodba bo objavljena v tem časopisu. Veliko družin je povedalo Ameriški Domovini in The Illuminating Company, potem ko so se preteklo pomlad pojavih v tem časopisu oglasi, da tudi ene “žive boljše z elektriko.” Smemo povedati zgodbo, kako Vaša druži na uživa in se veseli električnih priprav v Vašem domu? Ce bo Vaša družina izbrana, bo Vaša zgodba objavljena v tem časopisu in prejeli boste lepo darilo West Bend “Fiest a” avtomatični električni kuhalnik. Družine z najzanimivejšo zgodbo kako “živeti boljše z elektriko” bodo izbrane od tričlanske komisije. Te zgodbe se bodo začele objavljati v pribo dnjih tednih. Izpolnite spodnja vprašanja in jih pošljite na Ameriško Domovino sedaj. Prosimo, izpolnite spodnja vprašanja na prijav niči, katero pošljite na AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio (1) Število družinskih elanov: ........... (2) Zazrgmujte eno: Enodružinska hiša: ... (3) Zaznamujte spodaj vse priprave, katere ste H “Grem iz hiše in delam v vrtu -ko se vrnem, je kosilo gotovo” PRIPRAVA (zaznamujte postavke) Električni štedilnik ..... Električni sušilnik ...... Avtomatični pralnik ..... Zmrzovalnik ... Pomivalnik ... LETA Koliko otrok: .................. 2-družinska: ....... Stanovanje: ......... uporabljali in označite približno število (4) Označite tu število manjših aparatov, kot so pražilriki, ure, toplotne blazine, radii, TV, itd., ki jih imate: (zaznamujte število) pod 5 ........... 5 — 10 ........ 15 — 20 ......... 10 — 15 ........... preko 20 ................. (5) Električna priprava, katero imamo najrajši. je naš: (6) Najbolj praktična električna priprava je naš: trdi Mrs. Joseph Lukek, 865 E. 305 St., Willowick, Ohio. Lukekovi imajo svoj moderni električni štedilnik kar v njihovi prostrani družinski sobi. Imajo veliko cvetja in zelenja r,a oknih, bršljan in vijolice ostanejo sveže in ljubke v čistem zraku. Mrs. Lukek pripoveduje: “Imam štedilnik znamke Calrod, ki kuha mnogo hitreje. Zelo ljubim mojo po č z avtomatično kontrolo vročine. Peče mnogo bolj enakomerno in ne zažge. Peče krasno, v vsakem oziru zadovoljivo. Hiša se re segreje preveč... vročina ostane notri in se ne širi po sobi.” Mr. Lukek je stavbenik. Električni štedilnik je kupil lani in družini tako ugaja, da ga pri- poroča za vsako hišo, ki jo sezida. Mrs. Lukek zagotavlja: “Mislim, da je elektrika bolj moderna za kuhanje.” Stane mnogo manj kot bi morda mislili___ samo dva centa za obed povprečne štiričlanske družine! Prav sedaj nudijo razne firme prostostoječe električne štedilnike po jako nizkih cenah, ki vključujejo tudi brezplačno postavitev in žično napeljavo, ki jo za enodružinske hiše izvrši Illuminating Company. Samo kličite po podatke 623-1350, ext. 881. 5 LOJ MIN ATI N G GmfiMu/ Ar tnv«il«r.owB,d Compin, S«rvln| Tbi Ba»t UlitlM 1« IM NallM (7) Električna priprava, katero smo nedavno kupili, je bila: (8) Naša zgodba o “življenju z elektriko” je zanimiva zato: m IME: .... NASLOV: . MESTO: .. TELEFON: CONA: ... - vvwr*. mm HENRIK SIENKIEWICZ: £ .se ne '30i*;e- Včeraj, ko je Jagi-^ gozdu, bodisi doma, je nehote, Mooidole, ki naj bi bili nekoč ■'enka sedala na konja — veste| rekel sam sebi: “Hej! To ti je Jagienkina dota, potem v gozd, — je pihal veter... Vprašam košuta!” Ko jo je včasih objel j kjer sta prepustila konja slu-Zbiška: ‘Ali si videl?’ On pa se'okoli pasu, posadil na konja in žabniku in odšla dalje peš, ker je ves zmedel. In tudi to sem o- čutil pod rokami njeno svežejje bilo težko jezditi sikozi gošča- KRIŽARJI P S[ s? B I I S 1 “Glavo mu je odvalil, a podprl ga ni sam, Jagienka mu je pomagala.” “Pomagala?... O tem ni nič! pravil.” “Ker ji je obljubil... ker je za dekle sramota, če hodi ponoči po gozdu. Meni je takoj povedala, kako je bilo. Druge se rade izmišljujejo, ona pa ne skriva resnice. Da odkrito govorim, mi ni bilo prav, ker kdo ve ... Hotel sem jo ozmerjati, ona pa je povedala takole: ‘Ako sama ne obvarujem svoje nedolžnosti, mi je tudi vi, moj atek, ne obvarujete, toda ne bojte se, Zbiško tudi ve, ikaj je viteška čast.’ ” “Seveda. Saj sta tudi danes odšla sama.” “A se vrneta pred večerom. Ponoči je hudič najhujši in se dekletu ni treba sramovati, ker je tema.” Matko je za hip premišlaj, potem pa je rekel kakor sam pri sebi: “A vendar se rada vidita.. “Da! Samo če bi se ne bil zaobljubil drugi.” “To je, kakor veste, viteški o-bičaj ... Če kak mladenič nima kraljice svojih misli, ga štejejo drugi za prostaka ... Obljubil je pavje čope in te mora strgati z betic, ker je prisegel na viteško čast; Lichtensteina mora tudi najti, toda od drugih obljub ga lahko razveže opat.” “Opat mora priti v kratkem ...” “Mislite?” je vprašal Matko, potem pa nadaljeval: “Sicer pa, kaj naj pomeni taka obljuba, ko mu je Jurand jasno povedal, da dekleta ne da! Ali jo je obljubil komu drugemu ali jo je daroval za službo božjo, tega ne vem — toda jasno je povedal, da je ne da ...” “Pravil sem vam,” je povzel Zih, “da ima opat Jagienko tako rad, kakor bi bila njegova. Zadnjič ji je rekel takole: ‘Sorodnike imam samo po materi, pa bo ostalo več za tebe kakor V blag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA Anton Pozelnik ki je preminul 25. septembra 1958. Truplo Tvoje pod gomilo peto leto že počiva, duša Tvoja v večnosti rajsko blaženost uživa. Luč nebeška naj Ti sije, v naših mislih si vsak čas; srce naše zate bije, Ti pri Bogu prosi za nas! Žalujoči ostali: ANTHONY A. POZELNIK, sin ALBINA, hči Cleveland, O., 25. sept. 1963. pazil, da sta spočetka malo go- kakor iz kamna izklesano telo, vorila med seboj, sedaj pa, ko ga je prevzel nemir in, kakor je hodita skupaj, se neprenehoma povedal Matko, “ga je zmedlo,” za druge.’ ” Na to je Matko nemirno, da, celo nezaupno pogledal na Ziha in šele čez čas odgovoril: “Saj menda ne boste hoteli, da se nama stori krivica ...” “Z Jagienko pojdejo Močido-li,” je rekel Zih. “Takoj?” “Takoj. Drugi bi ne prepustil, njej pa prepustim.” “Bogdanjec je tako in tako po polovici Zbiškov, a če Bog da zdravje, mu bom gospodaril tako, kakor je treba. Ali imate Zbiška radi?” Na to je začel Zih mežikati z očmi in rekel: “Huje je to, da se Jagienka, če ga le kdo omeni, takoj obrne proti zidu.” “Če pa omenite druge?” “Če omenim kakega drugega, prasne v smeh in pravi: ‘Ko- ga?’ ” ‘No, vidite. Bog daj, da bi Zbiško pri takem dekletu pozabil ono. Jaz sem star, a bi tudi pozabil .. . Ali hočete medice?” “Da!” ,‘No, opat... je pameten človek. So med opati, kakor veste, j čisto posvetni ljudje, toda ta, dasi ne sedi med menihi, je vendar duhovnik, a duhovnik vedno bolje svetuje kakor navaden človek, ker zna brati in je tudi v zvezi s Sv. duhom. Vi pa storite popolnoma prav, če Močidole takoj prepustite deklici. Jaz pa bom, ako mi gospod Jezus povrne zdravje, Volku iz Bžozove odtegnil toliko kmetov, kolikor bom mogel. Vsakemu dam dobre zemlje, keJr v Bog-danjcu ne primanjkuje zemlje. A Volku naj se za božič poklonijo in pridejo k meni. Mar jim to ni dovoljeno? S časom sezidam v Bogdanjcu tudi gradič, pripravno trdnjavico iz hrasto-vine in z jarkom naokoli... Zbiško in Jagienka naj sedaj skupaj hodita na lov ... Menim, da ne bo treba čakati dolgo na sneg ... Privadita se drug drugemu — in fant pozabi ono. Naj se le shajata. Kaj bi tako dolgo govorila! Ali bi mu dali Jagienko ali ne?” “Dal bi jo. Saj sva se že davno pomenila, da bi bila drug za drugega, a Močidoli in Bogdanjec za najine vnuke.” “Toče!” je zaklical Matko veselo. “Bog daj, da se jih nasuje kakor toče. Opat nama jih bo krstil...” Da bi lepo doživeli!” je veselo zaklical Zih. “Pa vas že davno nisem videl tako veselega.” “Ker mi je veselo pri srcu... Drobec je izstopil, a za Zbiška drug k drugemu obračata in tako klepečeta — klepečeta!... Ali boste še pili?” “Bom ...” “Na zdravje Zbiška in Jagi-enke!” XIII. Stari Matko se ni motil, ko je vo in močvirja. Med potjo je pokazala Jagienka za širno, s trstjem pokrito loko sinji pas gozda in dejala: “To je gozd črtana iz Rogova.” ‘Tistega, ki bi te rad vzel?” Dekle pa se je začelo smejati: “Vzel bi me že, če bi se dala!” “Lahko se mu ubraniš, ker hkrati mu je nekaj šinilo skozi kosti in ga je utrujalo kakor sen. Jagienka, po naravi ponosna, porogljiva, celo prepirljiva, je bila z njim od dne do dne vse pokornejša, popolnoma kakor služabnica, ki mu je gledala le dejal, da se Zbiško m'Jagienka !v oči' da mu ustreže in ugodi, j imaš za pomoč Volka, ki brusi, rada vidita, da celo hrepenita !°n Pa ie razumel to njeno veli-1 kakor sem slisal, na onega zo-drug po drugem. Jagienka je z ko vdanost, ji bil hvaležen in (be. Res, ikar čudim se, da se se izgovorom, da obišče bolnega ’ njena bližina mu Je bila vse mi-,nista na dvoboj. Matka, često prijezdila v Bog-|leJsa- Kont;no> zlasti od onega! ‘Ker so jima očka odhajajo danjec z očetom ali sama. Zbi-!časa’ ,ko je Matko začel ^,na vojno’ Povedab takole- ‘če v, . ^ t ____, , v medvedjo mast, sta se videla se spoprimeta, nočem da bi mi :Scertt'a^a^ -k dan, a ko je drobec kdo ^1^ Oči!’ Torej, kaj se je s časom porodilo med nji- prisel iz rane’ sta se skuPaJ od- Pma bl10 stontf če sta v ma zaupljivo prijateljstvo. Za-' Pravila na bobre P° sveži lo-j' k:i, zg02elicah, pihata drug na dru-čela sta se imeti rada in se med je bil zel° Potreben- da se rana gega, potem pa pijeta skupaj v seboj “posvetovati”, to je raz- zaf1L |krčmi v Kse^i’ dokler se ne govarjati se o vsem, kar ju je' Vzela sta samostrele, sedla zvrneta pod klop. zadevalo. V tem prijateljstvu na konja m odjezdila najprej v j ‘Bedaka! pa je bilo tudi nekaj medseboj- “Zakaj?” “Ko ni bilo Ziha doma, bi bil moral eden ali pa drugi napasti Zgoželice in te s silo odpeljati. Kaj bi mogel Zih, vrnivši se domov, napraviti, če bi te našel z otrokom v naročju?” A Jagienkine modre oči so se takoj zaiskrile: | “Ti misliš torej, da bi se dala odpeljati? Mar ni v Zgoželicah ljudi in mar jaz ne znam metati kopja in streljati s samostrelom? Naj le poskusita! Vsakega posebej bi pognala domov ter bi 1 še sama napadla Rogov in Bžo-zovo. Očka so vedeli, da lahko I brez vse skrbi gredo na vojno. nega občudovanja, ker se je mladi in brhki Zbiško, ki se je že odlikoval na vojni, se udeleževal dvobojev in bil na kralje- Sporoššlo gospodinjam Začeli smo izdelovati riževe in krvave klobase. Tudi pristno ajdovo moko smo dobili. Vedno okusno sveže meso. vem dvoru, zdel deklici v pri- G Kosti priložene. Suhe klobase in plečeta v zalogi. Vse vrste meri s kakim Ctanom iz Rogova ali z Volkom iz Bžozove pravi dvorski vitez in skoraj kraljevič, on pa je nehote moral občudovati njeno lepoto. Mislil j h je zvesto na svojo Danuško, včasih pa, ko je nenadoma pogledal na Jagienko, bodisi v grocerija na razpolago. — Naše veselje je, da so odjemalci zadovoljni. — Dostavimo na dom. ALBIN fSESISK 3583 E. 81 St. Tel.: Mi 1-5471 ....11 . v - V /'tig: V blag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Toni ki je umrl 25. septembra 1952. leta. Prešla je naglo v večnost dolga vrsta let, odkar si Ti zapustil nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš! V raju pa prosi zdaj Boga, da nebeško srečo vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI SNAHA in. ZET 2 VNUKA in 1 VNUKINJA Cleveland, 25. septembra 1963. RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo .