Gospodarske stvari. Zatiiiijmo volnato ali krvnato nš! Ta zelo škodljiva uš se širi ludi po naših krajih vedno bolj in bolj. V okolici mariborski n. pr. že ni lnrčes več redka prikazen. Zatorej je treba zatirati ga, drugače se bo še bolj pomnožil in se še bolj razširil. Volnata uš napada jablane (redkokedaj gruškova in kutinina drevesa) in sedi v večjih ali manjših družbah na vejicah in mladikah, najčešče v listnih pazuhib. Posebno rada pa se naseli na mestih, kjer kakšna rana celi, torej tam, kjer se je odrezala veja, kjer je ali od nagle rasti ali od mraza razpoknila skoria ali na kakšen drugi način nastala rana. Kjer se ugnezdijo škodljivci, zasade tanko sezalo v mlado skorjo ter srkajo iz nje redilni sok. Vsled zbadanja in najbrž tudi zaradi ostrih slin, kalere spuščajo po sezalu v zabodke, se narede na istetn mestu glute, »gobe« imenovane, dočim se tkanina pod »gobaini« posuši. Na debelejših vejah in na deblu usahneta pod »gobami« skorja in mlajši les, mesto vidiš suho, mladika se pa navadno vsa posnši. Naselbine volnale uši izgledajo, kakor snežne cape in od daleč jih že zapaziš. Ušice so namreč obdane z belo voščeno dlako, vsled lega je vse gnezdo kocasto in se sveti, kakor na lanko razkrtačena bela volna. Ako potegneš pr.st po naselbini in zmečkaš nekaj ušij, zapusti ti prst na gnezdu rudeč tir, po katerem se tudi lahko spozna škodljivi mrčes.*) Zatirati volnate uši ni težko, samo skrbno in vztrajno jo je treba zasledovati in pokončavali. Na starejem drevju ostrži s strgačem z debla in debelejih vej staro skorjo, mah in liščaje ter jo pobeli z apnenim mlekom, kateremu si pridjal ilovice, krvi ali kravjeka, da se ti uš na njih ne naseli tako lahko. Uši same zmečkavaj z roko, ali pa, kar je še bolj priprosto in izdalno, vzami tršo krtačo, namoči jo v kamneno olje (pelrolij) in skrtači uši z njihovega gnezda. Kamneno olje uši pomori, vrh tega še zabrani, da bi se škodljivec zopet naselil na istem mestu. Seveda ne zadostuje, da opraviš to delo samo edenkrat. Jajčic in mladih uši ne zapaziš, mrčes se še le vidi, ko se je obdal z volno. Zato moraš napadena in napadenirn sosedna drevesa večkrat, ako mogoče, vsaki teden po edenkrat, preiskati ter zatreti nova gnezda. Na naselbinah nastale »gobe« pa izreži z ostrim nožem do zdravega lesa in izperi rano s čisto vodo, poiem pa jo zamaži z drevesnim voskom. —pr— Pravila kmetijskega društva v Dobrepoljah, (registrovane zadruge z omejeno zavezo.) (Dalje.) VI. Uprava in vodstvo zadruge. § 18. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovaniem vseh zadružnikov. Njeni organi so: l.načelstvo, 2. nadzorstvo, 3. razsodišče, 4. obeni zbor. § 19. Načelstvo obstoji iz načelnika, njega nameslnika in 13 odbornikov. Načelstvo voli občni zbor za tri leta. Vsako leto izstopi 5 udov načelstva in se namestijo po novi volitvi. Izstopivši smejo zopet volierii biti. Glani, kateri zvršujejo kako obrt, ki utegne konkurirati z društvom, se ne smejo voliti v načelstvo. Legitimacija udov načelstva je zadevni volilni zapisnik občnega zbora. § 20. Ddje načelstva morajo se po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register. § 21. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, katere določuje zakon z dne 9. aprila 1873, d. z. št. 70, in podpisuje v imenu zadruge na ta naein, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. g 22. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih načelnik ali njegov nameslnik predseduje, in pri katerih morala razven predsednika biti navzoča vsaj še dva uda načelstva. Sklepa sc ¦) Zaradi tega imenujcjo volnato uš tudi krvnato uš. z večino glasov; pri jednakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. 0 sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere morajo vsi navzoči podpisati. Svoje sklepe zglašuje načelstvo po polrebi z oznanili v uradnici nabitimi. § 23. Načelnik vodi načelstvo in izvršuje njega sklepe. Načelnik podpisuje satn pisma, s katerimi se _adrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati vsaj vsake tri mesece o blagajničnem stanji in mora v slučaji kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno. § 24. Ge je načelnik začasno zadržan, opravlja niegove posle načelnikov namestnik, in če je tudi poslednji zadržan, tisti ud načelstva, katerega določi načelnik. V slučaji stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva morajo se udje načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu načelstva nadopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva vpiše v zadružni register. Legitimacija tacega začasnega uda načelstva je zadevni volilni zapisnik načelstva. § 25. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva, se more odstaviti vsaki čas sklepom občnega zbora, ako je ta predlog bil na dnevnem redu. § 26. Opravilnik o zadružnem poslovanju sestavi načelstvo v sporazumu z nadzorstvom. § 27. Načelstvo imenuje zadružne uradnike in doloea njihovo plačo. Legitimacija uradnikov je poseben dekret, katerega izda načelstvo. § 28. Nadzorstvo. —• Nadzorstvo obstoji iz 5 članov, katere izvoli občni zbor za eno leto; izvoliti se sme vsak zadružnik, če ni član načelstva. Kedor je po S 19. izključen od volitve v načelstvo, tndi ne sme voljen biti v nadzorstvo. Nadzorstvo izvoli iz svoje sredine predsednika in druge poslovnike in določi svoj poslovni red. Sklepa z navadno (absolutno) večino glasov. Da je sklepčno, morajo biti vsi člani vabljeni k seji in se iste vsaj trije vdeležiti. Seje sklicuje predsednik ali njegov namestnik. 0 seji napraviti je zapisnik, katerega podpišejo vsi navzoči. Delokrog nadzorstva je isti, katerega določata §§ 24 in 25 zakona 9. aprila 1873. št. 70 drž. zak. Vrbu tega mu posamezni paragrafi teh pravil priznavajo še posebne pravice. (§ 26.) (Konec prih.) Sejmovi. Dne 1. avgusta v Gomilici. Dne 3. avgusta pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pri Sv. Martinu pod Vurbergom in na Spod. Polskavi. Dne 4. avgusta v Radgoni, na Sv. gorah in v Arnotcah pri Šoštanju. Dne 5. avgusta v Loki, Trbovljah, Lučanah in na Ptuju. Dne 6. avgusta v Kaniži pri Ptuju in pri Novi cerkvi v Halozah.