Primorski Abb. posS11 gmpp?31 Cena 70 lir nevrnk TRST, nedelja, 31. januarja 1971 Leto XXVII. Št. 26 (7814) V CAPE KENNEPYJU JE VSE PRIPRAVLJENO ZA POTOVANJE NA LUNO Danes ob 21.23 vzlet Apolla 14 gepard in Mitchell bosta pristala na Luni, Mosa pa bo ostal na matični ladji - Slabo Vreme grozi, da bo odhod odložen na 1. marec RESTIVO NI DEMANTIRAL VSEBINE OKROŽNICE D 651045/3 - 1967 ob 15.23 po krajevnem času po našem času bo «Apollo 14» začel svojo dolgo o,ir^APE KENNEDY, 30. — Jutri pol a..°b 21.23 po našem času__________„WJ„ Eoosa1^0 ' jUn'- Trije vesoljci, Alan Shepard, Edgard Mitchell in Stuart v,nje n° i '°s'ei. opravili vse vaje in so pripravljeni za dolgo poto-Pr»d v 1 *-uno in nazaj. V Cape Kennedyju vlada velik optimizem bipz eto"» «Apolla 14». Vzvratno štetje se normalno nadaljuje v*bui»i Pr6k' ^eprav vremenska predvidevanja niso najboljša, ne fcprti ° med sfrokovniaki nobene skrbi. Danes so se trije vesoljci v stekleni dvorani, razgovarjali s svojci. UH Ot..poro^ai° iz New Yorka je d....1?1' polet «Apolla 14» naj- tlraiji n.o Podvig ameriškega Luni-Z»B|a*na*’r*a 'n hkrati tudi najbolj ^pleten 40o Otroški znašajo okrog milijon dolarjev. Od tega n*iveči» znanstveniki L I ečje dosedanje pričakujejo znanstvene Drl.«* J’ ^bepard in Mitchell bosta onu •? na Tunini površini in v*č k * 'n tebruarja dva M.Ht * **'riurna dolga sprehoda. ,o£!em bo Roosa krožil v ve-n,v( 1 'adji okrog Lune. Astro-nj) 3 “osta pristala na gričev- m luninem področju »Fra 'euro«. y3.avni- smoter sedanjega potoni" na ^uno ie raziskava Lu-je P°^ročja «Fra Mauro», kjer 4.P0 ocenah znanstvenikov pred |p ^'iijarde let padel meteorit »Prinesel na površino material ip. ,ne8a jedra, se pravi izvirno Pa^ega satelita. Iz prou-a na kraju mesta in analize . Qrc*v, Ju ob 19.11 po krajevnem času. če pa se do te ure «Satumus 5» ne bo dvignil, bo odprava na Limo odložena na 1. marca. Tito marca v Italiji? jih bodo astronavti n? žemljo, ameriški znan- orit . je treba ugotoviti neka-Jizikalne značilnosti Lunine- ob-vesolja Seva^enta, registrirati razna in naJa' ki prihajajo iz ves ščetie ,rovaTi s pomočjo name fa n®.a izpopolnjenega seizmogra-telita c Premike našega sa tni ■Pričakujejo, da bodo s te- ke občevanji dobili nove podat- Lunini sestavini, ni ,!r°navta bosta ostala na Lu- . lil* i , sprehod *n bosta napravila dva So j,- aa- Ameriški znanstveniki “ ma omogočili, da ?mik ^er bosta razpolagala z lažje ortl°gočili, da se bosta hocjijjJ^emikala kot njuni prednici: • ker bosta razpolagala z dvokolesnim ročnim vo- BEOGRAD, 30. — Agencija AN SA objavlja vest iz «dobro obveščenih krogov*, da se še vedno razpravlja o datumu obiska predsednika Tita v Italiji, da pa bo do obiska po verjetnosti prišlo v prvih dneh marca. Po istih vesteh bo takoj za tem prišlo do obiska predsednika Tita v Vatikanu. Tudi ta obisk je bil predviden lanskega decembra in so ga takrat odložili istočasno z obiskom v Italiji. Luno SID (nekdanji SIFAR) nadzoruje dejavnost Slovencev v Italiji Minister za notranje zadeve Restivo zanika, da bi med Tomažičevo proslavo kdo zapisoval registrske tablice avtomobilov prisotnih antifašistov - Flaminio Piccoli o poizvedovanju o mladincih v Dolini Parlamentarni urad tržaške federacije KPI nam je poslal fotokopije odgovorov ministrov za notranje zadeve Restiva in za državne soudeležbe Piccolija na vprašanje senatorja Seme o dogodkih med Tomažičevo proslavo na openskem strelišču in 8. decembra v Trstu ter vprašanje poslanca Albina Škerka o poizvedovanju za politična prepričanja mladincev iz Doline, ki so se prijavili na strokovne tečaje ANCIFAP. Senator Paolo Šema je vprašanje o zapisovanju registrskih tablic med proslavo Pinka Tomažiča in tovarišev na openskem strelišču napisal kot očividec, saj je bil sam na proslavi in je med svojim govorom povedal prisotnim za nezaslišano policijsko nadzorstvo, tembolj nezaslišano, ker je nekaj dni pred to proslavo po tržaških ulicah nemoteno divjala fašistična drhal, kateri so s svojo pasivnostjo policijske sile šle na roko. V svojem vprašanju ugotavlja Šema, da so ljudje lahko videli funkcionarje tržaške kvesture, kako so si zapisovali registrske šte- vilke avtomobilov tistih, ki so se proslave udeležili. Šema je ministra Restiva opozoril na okrožnico varnostne službe italijanskih o-boroženih sil (bivše SIFAR) SID, ki nosi protokol D 651045/3 iz leta 1967 in ki določa, da morajo «po-veljstva oboroženih sil, karabinjerjev in finančnih stražnikov nadzorovati posebne zahteve etničnih manjšin na ozemljih ob vzhodni meji*. Odgovor ministra Restiva je naslednji: »Nikakor ne ustreza resnici, da bi policijski funkcionarji, ki jim je bilo naročeno, naj bodo pri openskem strelišču 13. decembra lani, med svečanostjo za ustreljenimi slovenskimi antifašisti, zapisovali registrske številke avtomobilov ljudi, ki so se tam zbrali. Kar pa zadeva še posebej incidente, do katerih je prišlo v Trstu 8. decembra, pojasnjujem, da je kvestura prijavila tržaškemu državnemu pravdništvu, s poročilom 14. decembra, dvanajst oseb, zaradi nedovoljene manifestacije, poškodovanja neke strankarske sekcije, pretepa in osebnih poškodb I Edgar Mitchell, Alan Shepard in Stuart Roosa med pripravami za polet 1RAZGOVORI PREDVSEM 0 EVROPSKIH VPRAŠANJIH Zaključen obisk Colomba v Franciji Predsednik italijanske vlade in zunanji minister o nadaljnjem monetarno ■ gospodarskem združenju i °$la ».ina katerega bosta na- Ve ;n katere znanstvene napra-0fnHVSe Potrebne pripomočke tttije ,Je za raziskave in nabi- v vzorcev. bo iSape Kennedyju menijo, da Po]e(, ^ ■ Oprava »Apolla 14», W8 ffj.Pakovanih znanstvenih ci-• meh Psp^h , , ^logo, da popravi ne- ftiladi Zadnjega poleta lanske spo-3* krn*n v matični ladji, ki totvo«. ,. ,°krog Lune, počil re-%, , kisika. V New Yorku me-Po za(jn-Je ntinilo že 14 mesecev Jo Lun etP. uspešnem potovanju \ Mih uopcoiicm pubuvauju NiW°- Med tem časom pa je PW,a Uprava gnatno skrčila JA, m osebje ustanove NA t tjg.ušenje za vesoljske po-n- ^ precej upadlo. Poleg vv_ , upauiu. a uicg sovini i* treba upoštevati, da !t*Zale''ejS*te avtomatske sonde do-Pi .J ua se iahko gre na Luno Vgi^zišee z avtomatskimi uu, ki so sposobne pobra- <■ PHn»6i-na Lunini površini in (?*^ki ,na Zemljo. Zadnji so- S°Ve :)?’ da je celo usoda u-,a ah "ASA odvisna od uspe-n. neuspeha poleta »Apolla Sijaje S-i Oskrbljenosti pa ugo-2* he ^ na sedanji polet na Lu-/Jjtežjg ,srnel naleteti na težave. ?J° iP1-^ vz!etom bo r Urah polnjenje treh no-. rakete »Saturnus 5» ^Va Hektolitrov pogonskega A ' V^gjPonoči so sporočili, da se na področju Cape Ken- ^ajo j^^bšalo in da predvi-ki?,?vine s kratkimi nevih- 8a Približujejo iz Mehi-L>bo , a' Meteorologi upajo, Ih »pL se dobro končalo in da '"'aH,,00 jasnilo. Kljub temu iiCba zasI?S.strokovnjaki Pre' ® da *®skrbljenost. Zato so že ee se bo vreme po- odložili vzlet. Kot So v Cape Kennedyju ™ .nekatere vzlete zaradi ^bavaJ/^ena, zlasti že zara' strel, ki bi lahko ^ol^utljive naprave. Zato ’ da bo v najslabšem AP°llo 14» vzletel jutri PARIZ, 30. — Danes se Je zaključil obisk predsednika vlade Ootomba in zunanjega ministra Mora v Franciji. Današnji dan obiska se je pričel s tradicionalno položitvijo venca na grob neznanega junaka, nato pa sta si oba italijanska državnika ogledala razstavo florentinskih fresk ter ded Rembrandta. Colombo je opoldne priredU na italijanskem veleposlaništvu svečano kosilo, katerega se je udeležilo preko štirideset pomembnih osebnosti javnega življenja. Pred odhodom je imel italijanski predsednik vlade v prostorih italijanskega veleposlaništva tiskovno konferenco, med katero je podčrtal, da so se tudi tokrat francosko - italijanski razgovori vodili v prijateljskem o-zračju, ki ga še zlasti označuje nova evropska stvarnost tudi v ospredju razgovorov. Evropska vprašanja so obravnavali z dveh vidikov: razširitve Evropske gospodarske skupnosti in poglobitve te skupnosti z gospodarsko in zlasti monetarno politiko. Colombo je obrazložil tako italijansko kot francosko stališče in je glede naporov za monetarno skupnost dejal, da gre za enotni monetarno - gospodarski načrt in za paralellzem, ki seveda pomeni, da ne more biti enotne monetarne politike, če ni enot- nosti v gospodarskih naporih. V tem okviru je najbolj koristno določiti, kaj nad se naredi v prvem razdobju Od nad traja tri, morda pa štiri leta) in zlasti glede prvega razdobja ni potrebna prevelika točnost. Colombo je omenil možnost, da bo lahko to prvo razdobje težavno, da pa se zavzema za tak mehanizem, kd že vnaprej predvideva nadaljnja razdobja in možnost njih izvajanja. Vse to pa zahteva jamstvo ustvarjanja takih mehaniz-mov, kd bodo privedli do političnega in monetarnega usklajevanja finalnih in gospodarskih vprašanj. Colombo je ugotovil, da je s svojimi francoskimi sogovorniki ugotovil podobnost stališč glede ciljev ekonomsko-monetame zveze In glede ciljev razdobja, da pa obstajajo različna stališča o prenosu odločitev, saj se Francozi zavzemajo za konec prvega razdobja, ne da bi vnaprej sprejeli določene obveznosti. Glede razširitve EGS (oziroma o vključitvi Velike Britanije) je Italija ponovno izrazila željo, da se hitro in pozitivno reši to vprašanje. V Parizu so ugotovili, da je lahko letošnje leto ključno glede tega vprašanja, pri čemer pa se zahteva od kandidatov, da sprejmejo rimsko pogodbo in druge iz nje izhajajoče dogovore. POLOŽAJ SE V REGGIO CALABRII SE NI POMIRIL Desničarski skrajneži še vedno razsajajo po mestnih četrtih Sbarre in S. Caterina Tudi včeraj spopadi s policijo - Pripadniki MSI napadli sedež komunistične partije - Bomba pod avtomobilom demokrščanskega deželnega odbornika - «Vrh» leve sredine o R. Calabrii? REGGIO CALABRIA, 30. — »Gverila« desničarskih skrajnežev v Reggio Calabrii se še ni polegla, čeprav postaja jasno, da je prebivalstvo mesta iz dneva v dan bolj naveličano neredov ter da so provokatorji vedno bolj izolirani. Posegi policije in karabinjerjev pa so bili tudi danes zelo previdni ter so se v glavnem omejili na odstranjevanje barikad v dveh najbolj »vročih« mestnih četrtih Reggio Calabrie: Santa Caterina in Sbarre. na katerem naj bi govorili glavni prvaki «akcijskega n............................................................................................mn,mini Kot kaže, so demonstranti izdelali novo »strategijo«: čez dan napadajo policijske oddelke, ki odstranjujejo barikade, ponoči pa so na vrsti bombni atentati. Preteklo noč je bilo slišati tri močne eksplozije: o dveh atentatih ni nobenih vesti, tretja bomba pa je eksplodirala pod avtomobilom demokrščanskega deželnega odbornika Giuseppeja Niccoloja. Avtomobil znamke »alfa romeo», ki je bil parkiran v bližini odbornikovega stanovanja v četrti Santa Caterina, je bil močno poškodovan. Obe «vroči» četrti sta bili preteklo noč v popolni temi, ker so ekstremisti razbili prav vse luči javne razsvetljave. Najhujši spopadi pa so bili danes v četrti Sbarre: tu so policijski oddelki v zgodnjih jutranjih urah odstranili barikade, ki pa so jih demonstranti kaj kmalu znova postavili. Nekoliko pozneje pa so se policisti vrnili v to četrt, ko so dobili sporočilo, da se tu zbira hrupna množica. Napovedano je bilo namreč »ljudsko zborovanje*. KONCERT GM V KULTURNEM DOMU doma Orkastar Glatbana matica bo nastopil dane« 31. januarja 1971 v valiki dvorani Kulturnega dirigentom Borisom Švaro. Pod taktirko Oskarja Kjudra pa bo nastopil 7. februarja na Prešernovi proslavi v Kulturnem domu, 14. februarja v dvorani »Igo Gruden« v Nabrežini in še isti mesec kot gost slovenska višje srednje šole v Trstu odbora*, vendar so oblasti shod prepovedale. Kot rečeno, se je kljub prepovedi zbrala večja množica, ki je sprejela agente z metanjem kamenja. Prišlo je tudi do pretepov. Skupina mlečnozobcev — dečkov od deset do štirinajst let — je z robci na u-stih napadla oddelek karabinjerjev. Spopad pa so preprečile nekatere ženske, ki so prišle iz stanovanj ter otroke potegnile za sabo domov. Časnikarja televizije in dva snemalca je množica obme-tala s kamenjem, da so se morali umakniti. Tudi pri incidentih, ki so bili v bližini mostu San Pietro, so bili protagonisti zelo mladi demonstranti, ki so metali kamenje in druge predmete proti mimoidočim policijskim vozilom. Agenti so reagirali z metanjem sol-zilnih bombic. Nekega polkovnika «čelere» je kamen ranil v grlo, osem agentov javne varnosti pa je bilo laže poškodovanih. Tudi v četrti Santa Caterina je bil neki častnik karabinjerjev laže ranjen, ko so demonstranti obmetavali agente, ki so odstranjevali barikade. Malfa poslal županu Reggio Calabrie pismo, v katerem sprašuje, ali je župan izdelal obljubljeni dokumet z zahtevami mesta, ki bi lahko služil za osnovo pogajanj. Deželno tajništvo PSI je objavilo noto, v kateri trdi, da je izbruh nasilja v Reggio Calabrii epizoda, ki je povezana z »novo-fašistično ofenzivo*, ki je v teku v vsej državi. Socialistično glasilo «L’Avanti» pa posveča dogodkom v tem mestu jutrišnji u-vodnik, v katerem pravi, da je »čudno, da neko italijansko mesto že nekaj mesecev živi ali umira v obroču stalne mestne gverile, ne da bi mogli iztakniti tistih, ki vlečejo niti*. «Čudno> je tudi po, pisanju glasila PSI, da v tistih krogih sodstva, ki jim je tako zelo pri srcu »zaščita reda*, ne vidijo groženj, ki prihajajo iz reakcionarnih sil. List trdi, da mora vlada, ki bo pri tem uživala podporo vseh antifašističnih strank večine in opozicije in vseh italijanskih delavcev, svečano apelirati na ljudi, ki imajo nalogo jamčiti spoštovanje demokratične zakonitosti, da brjz odlašanja u-krepajo z orožjem zakona za zaščito demokratičnih ustanov. iliiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Diplomatska dejavnost za podaljšanje premirja Mrzlična obrambna pripravljenost v Egiptu Do najhujše provokacije pa je prišlo proti večeru, ko je skupina mladih pristašev MSI šla do sedeža pokrajisnke federacije komunistične partije ter jo začela obmetavati s kamenjem. Policija je nato demonstrante razgnala, medtem ko ni znano, da bi koga aretirali. Samo pol ure pozneje pa je privozil pred sedež KPI avtomobil »fiat 850», iz katerega so izstrelili tri naboje iz samokresa proti vhodnim vratom. Policija je v zvezi s tem dogodkom začela preiskavo. Pred pokrajinskim sedežem KPI so nekaj po 22. uri agenti javne varnosti aretirali 40-letnega Gina Pacchiana, ki je grozil mimoidočim s sekiro v rokah. Po neuradnih vesteh iz Rima naj bi se v kratkem sestal vrh leve sredine, ki naj bi proučil položaj v Reggio Calabrii. Kot kaže, so se za sklicanje tega vrha zavzeli predstavniki vseh levosredinskih strank. Socialdemokrati so sprožili predlog, naj bi posamezne deželne urade ustanovili v različnih krajih Kalabrije, tako da bi zadostili vsem pokrajinam te dežele. Glasilo PSU objavlja danes napad na predsednika vlade Colomba, ki aa ni pripisal vprašanju Reggio Calabrie vse važnosti, ki jo zasluži. Za republikance je tajnik La KAIRO, 30. — V vsem Egiptu so se nocoj začeli manevri protiletalske obrambe z zatemnitvijo vseh mest in naselij. Med ma nevri bodo uprizorili namišljen letalski napad. V Egiptu se torej pripravljajo na možnost za ostritve položaja ob Sueškem prekopu in novih vojnih operacij z Izraelom, če se ne bodo posredna pogajanja pri Jarringu zadovoljivo nadaljevala in če ne ho podaljšano premirje, ki zapade 5. februarja. Previdnost egiptovskih oblasti gotovo ni pretirana, če pomislimo, da so izraelska letala pred prekinitvijo ognja lanskega avgusta večkrat napadla mestna središča in tovarne, kjer je bilo mnogo civilistov ubitih. Kairski listi tolmačijo včerajšnje izjave predsednice izraelske vlade Meirove kot ponovni neizbežni vojni spopad. Kljub temu pa se v Kairu nadaljuje živahna diplomatska dejavnost, zlasti v sovjetskem, francoskem in britanskem veleposlaništvu ter pri predstavniku ZDA pri španskem veleposlaništvu, ki ščiti ameriške ko-tisti v Egiptu. Egiptovsko zunanje ministrstvo .je v stalnem ne posrednem stiku s svojim pred stavnikom pri Združenih narodih Zajatom. Zunanji minister Riad, ki je na uradnem obisku v Saudo-vi Arabiji in bo obiskal tudi Ku-wait, se bo čimprej vrnil v Kairo, kjer bo poročal o možnosti sklicanja arabskega vrha še pred 5. februarjem. V New Yorku pa je Imel egiptovski predstavnik na pogajanjih pri Jarringu daljši razgovor z glavnim tajnikom U Tnatom, na katerem sta baje govorila o možnosti podaljšanja prekinitve ognja na Bližnjem vzhodu. Še poprej se je Zajat sestal z Jarringom. V diplomatskih krogih Združenih narodov tli upanje, da bo mogoče doseči podaljšanje prekinitve ognja, ki zapade 5. februarja in da se bodo lahko pogajanja med A-rabd in Izraelci nadaljevala. Pričakujejo tudi, da bo U Tant v najkrašem času pozval vse prizadete stranke na podaljšanje premirja. Boji v Ugandi še trajajo KAMPALA, 30. — V ugandskem mestu Gulu, severno od Kam-pale, so bili preteklo noč hudi boji med četami generala Amina in vojaškimi oddelki, ki so tudi po državnem udaru ostali zvesti odstavljenemu predsedniku Miltonu Oboteju. Boji so se končali danes zjutraj Novi državni poglavar Idi A-min pa je danes izjavil, da so vojaški oddelki iz Sudana vdrli med 26. in 28. januarjem v U-gando, napadli nekaj vasi ter u-grabili številne prebivalce. Nekatere sudanske čete naj bi bile še v Ugandi. Po mnenju nekaterih opazovalcev so izjave generala Amina samo propagandnega značaja, že pred dnevi je Amin izjavil, da se Tanzanija pripravlja na napad na Ugando, vest pa je bila pozneje demantirana. ter zaradi cestnega bloka.* Poslanec Albin Škerk pa je še poleti vložil pristojnim ministrom vprašanje v zvezi z raziskovanjem političnega prepričanja slovenskih mladincev, ki so se prijavili na strokovni tečaj ANCIFAP v predvidevanju zaposlitve pri boljunški tovarni velikih strojev GMT (FIAT-IRI). Ker gre za državno soudeležbo je na vprašanje odgovoril minister Flaminio Piccolj. Odgovor se glasi: »CIFAP v Trstu je junija 1970 izdal, po naročilu podjetja Grandi Motori, natečaj za dva hitra tečaja za strokovno izpopolnjevanje strojnih operaterjev. Te tečaje, kakor druge, ki jih organizira ANCIFAP, so organizirali skupno s pokrajinskim uradom za delo, na osnovi ministrskih določil o strokovnem izobraževanju. Selekcijo kandidatov so opravili preko neposrednih razgovorov in zdravniških pregledov, ne da bi se CIFAP ali podjetje GMT obnašali v nasprotju z določilom člena 8 zakona št. 300 z dne 20. maja leta 1970. Kar pa zadeva poizvedovanja, na katera se sklicujete, gospod poslanec, pojasnjujem — na osnovi sporočil notranjega ministrstva — da sta v zvezi s prošnjami nekaterih mladincev za sprejem na tečaje CIFAP zares poizvedovala za informacijami politične narave dva civilna uradnika komisariata javne varnosti v Miljah. Vedno na osnovi sporočil notranjega ministrstva naj bi uradnika delala brez vednosti vodilnega funkcionarja. Vsekakor pa se z zadevo ukvarja sedaj sodna oblast, da ugotovi možne odgovornosti kazenske narave na osnovi zakona 20. 5. 1970 št. 300. Po sklepih sodne oblasti bo proučen položaj obeh uslužbencev miljskega komisariata za sprejem potrebnih ukrepov.* Glede obeh odgovorov, predvsem pa prvega, ki ga je dal minister za notranje zadeve Restivo, ne morem izraziti zadovoljstva. Restivo zanika to, česar se zanikati ne da. Ljudje so videli policiste v civilni obleki, ki so si zapisovali registrske tablice avtomobilov in to je zabeležil, poleg senatorja Seme, tudi naš kronist. Tudi mladi fotograf, ki svoje slike objavlja v vsedržavnem tedniku »Espresso*, je opazil početje teh funkcionarjev in je, baje, enega tudi slikal. Zato pa mu je neki komisar javne varnosti zaplenil posneti film in le takojšnji reakciji prisotnih se lahko zahvali, če je agent tržaške kvesture bil prisiljen film vrniti. To so dejstva, in zaman jih minister za notranje zadeve zavrača. Razumemo, da je notranji minister povprašal za informacije organe notranjega ministrstva v Trstu, se pravi prefekturo ali kvesturo in da so prizadeti prikazali ministru tako sliko dogajanj, vendar ugotavljamo, da Restivo ni demantiral, niti z besedo, obstoja in veljavnosti okrožnice bivšega SI FAR (danes SID), ki izpostavlja policijskemu nadzorstvu vsakega Slovenca in vsako slovensko organizacijo samo zato, ker je Slovenec, oziroma slovenska organizacija. Gre za kršenje ustavnih pravic, načela enakopravnosti in osebne svobode, ki je kričeča in nevzdržna. Streljanje med SajgoncI in Lon Nolovimi vojaki v središču Phnom Penha PHNOM PENH, 30. - Zmeda, ki vlada v kamboški prestolnici v zadnjih dneh po silovitem napadu osvobodilnih sil na Phnom Penh, je dosegla danes višek, ko je v samem središču mesta prišlo do silovitega oboroženega spopada med sajgonskimi marinci in njihovimi »zavezniki*, vojaki Lon Nolove vojske. Poročila o incidentu, ki je izbruhnil okrog 14. ure po krajevnem času na bregu reke Ton-le Sap, so še nekoliko nejasna. Kot kaže, so sajgonski marinci iz še nepojasnjenih vzrokov ustavili nekaj kamboških vojakov, ki so krožili v bližini na kolesih. Takoj se je vnel razburjen prepir, kmalu pa so na obeh straneh zgrabili za orožje. Streljali so celo z minometi in malimi 75-milimetrskimi topovi. Streljanj* je trajalo samo pet minut. Vsaj en kamboški vojak je bil ubit, trije pa ranjeni, število žrtev na drugi strani ni znano. L. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAKLJUČEN PRVI POKRAJINSKI KONGRES SOCIALDEMOKRATOV Slovenci in «odprta meja» na pokrajinskem shodu PSU Delegacija ZKJ bo prisotna na vsedržavnem kongresu stranke - Orlandi o pohvali Mika Tripala za stališča PSU o dokončnosti meja med Italijo in SFRJ - Poseg v slovenščini Z izvolitvijo novih pokrajinski h vodilnih organov ter delegatov na vsedržavni kongres, ki bo prve dni februarja v Rimu se je sinoči Določeno zaskrbljenost pa vzbuja govor, ki ga je imel delegat Stasi, ki je pokrajinski predsednik usta nove za ljudske hiše IACP. Dejal zaključil prvi pokrajinski kongres je namreč, da v okviru zakona 167 PSU v Trstu. Kongres so imeli v prostorih sak cije pri Sv. Sobot; in se ga je udeležil, kot predstavnik osrednjega tajništva, poslanec Orlandi. Nismo izvedeli za sestavo novega pokrajinskega odbora, ker se štet,je glasov delegatov še nadaljuje v trenutku, ko zaključujemo redakcijo. Po prvih vesteh pa se zdi, da bodo delegati na vsedržavni kongres stranke njen deželni tajnik in podžupan v tržaški občinski u-pravi prof. Lonza, dosedanji pokrajinski tajnik PSU in občinski odbornik Giuseppe Di Gioia. Marii in Fobert. Po agenciji ANSA smo predvčerajšnjim povzeli del govora poslanca Orlandija. Včeraj pa smo izve deli še za drugi del, ki je za nas še posebno pomemben. Gre za opredelitev stališča socialdemokratov do vprašanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo in do vprašanja meja, ki so bile predmet ostrih sporov in polemik pred odložitvijo obiska in po njej predsednika Tita v Italiji, v decembru lani. Orlandi je dejal, da je bilo zadr žanje PSU kakovostno odločilno, da so se dvostranski odnosi med Ju goslavijo in Italijo vrnili na pravi tir. V kratkem času je bila tako premoščena kriza, ki jo .je povzročil nevšečen nesporazum. PSU se je v tem vprašanju ravnal realistično, v duhu intemacionalizma. To je j javno mnenje sprejelo z odobravanjem in tudi politične sile. razen MSI, so bile takega mnenja. Orlandi je rekel, da je še po sebej poudaril pomen stališč PSU član predsedstva ZKJ Miko Tri-palo med svojim zadnjim obiskom v Rimu. Odnosi med PSU in ZKJ se poglabljajo, je dejal Orlandi, in to bo dokazala tud. pomembna prisotnost delegacije ZKJ na vsedržavnem kongresu stranke. Včerajšnja razprava je bila vse stransko usmerjena v obravnavanje krajevnih političnih problemov, in bilo je opaziti odsotnost ostrejših polemik s socialisti. Nasprotno je Lonza poudaril, da je položaj v naši deželi, kljub nastajajočim težavam, nekoliko boljši kot drugod. »Nočemo hladne vojne s PSI* je dejal, med tem ko je poudaril važnost dogo- išče IACP nova gradbena področja za ureditev novih ljudskih naselij. Izbira naj bi padla na vrtove pri Sv.' Ani, kjer bi morali izgnati vrtnarje ter jih, seveda, za škodo poplačati. Povedal je tudi, da bo IACP izpraznila, ob zapadlosti pogodb, nekaj stanovanj s tem. da ne bo oo-navljala lokacije družinam, ki uživajo visoke dohodke. D. Košuta v tehničnem odboru italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice Izvršni svet italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice, ki se je sestal v Milanu 19. t.m., je v tehnični odbor, ki ga sestavljajo dr. Gustave Galassi (predsednik), dr. dr. Ferruccio Job, odv. Gianni Gardi, dr. Coloni, dr. Franco Serra, Marino Carli, dr. Raimondo Latco-vich, Carlo Moris, Giulio Pini in predstavnik podjetja Parisi, imenoval tudi Dušana Košuto. Novi roditeljski svet zavoda «Žiga Zois» Preteklo nedeljo je bil sestanek staršev učencev državnega tehničnega trgovskega zavoda Žiga Zois v Trstu. Na sestanku so skupaj z ravnateljem in profesorji razpravljali o raznih vprašanjih šole in tudi o učnih uspehih učencev. Izvoljen je bil tudi roditeljski svet, ki je na svoji prvi seji soglasno odobril predlog, naj bodo v bodočem odboru šola - dom poleg predstavnikov profesorskega zbora in ravnatelja zavoda ter treh predstavnikov roditeljev, zastopani vsaj trije predstavniki dijakov. Roditeljski svet se je sestal tudi včeraj. Poglobil je razpravo o raznih vprašanjih. Prihodnja seja bo v soboto, 13. februarja ob 16. uri. inž. Enrico Zuccoli (podpredsednik), PREHOD K UPORABI METANA V TRSTU notni in morda tudi v Vidmu. O vprašanjih, ki zadevajo odnos PSU do slovenske narodne manjšine je spregovoril, v slovenščini, član stranke in predsednik pod- m....... ....»( | XI. novinarski ples ||| @20. februarja!!! Potrošniki bodo prejeli pismena navodila na dom Prva dela se bodo pričela februarja in se bodo zaključila junija z «metanizacijo» mestnega centra in dela' predmestja Kot je znano bo občinska upra- vedba prehoda k metanu tudi v njiva v Trstu poskrbela v najkrajšem hovo korist. času za zamenjavo gorilnega plina z metanom, kar pa bo povzročilo tudi znatne spremembe glede dovajanja plina samega, kakor tudi v organizaciji razpečevalne mreže. V posebni tehnični študiji o tem vprašanju se omenja predvsem kalorična vrednost metana, ki je skoraj dvakrat večja od sedanjega, saj znaša 9600 kilokalorij (gorilni plin, ki ga sedaj dovajajo pa jih ima komaj 4200). V tem je seveda prednost. I H v Kulturnem domu 1 I ::::!!:: Nabrežini pome ustanove ECA v Zdravko Pahor. Poudaril .je predvsem pomen socialdemokratske politike, da so se stvari spremenile in da se obravnavajo danes vprašanja Slovencev v konstruktivnem ozračju. O italijansko - jugoslovanskih odnosih je spregovoril tudi Giorgio Ce-sare, ki je bil te dni v središču žolčnih polemik in napadov v pismih krajevnemu italijanskemu dnevniku. Poudaril .je in pohvalil vzgled na stališča tržaške občinske uprave in deželnega sveta po decembrskih dogodkih. Poudaril je še enkrat, da ie treba obnoviti vzdušje sodelovanja prav tu «ob odprti meji, ki jo določata mirovna po godba in londonski sporazum*. Z zadovoljstvom je ocenil delo občinske uprave, čeprav se obču ti pomanjkanje avtonomije krajev nih uprav. V tem okviru je potnem ben korak k širši demokratizaciji krajevnih uprav ustanovitev rajon sitih konzuit. Prvih šest bo ustoličenih ie v prvi polovici februarja. Jutri seja deželnega sveta Plin bodo dovajali v razpečeval-vora o- četverni koaliciji-v Porde lo mrežo iz Rtomanj, kjer ureja SNAM posebno postajo na hribu nad nekdanjo železniško progo, po kateri teče metanovod do Broletta. Tam bo druga postaja, dekompresij-ska postaja pa bo tudi v Rojanu. Mesto bo razdeljeno v približno 250 odsekov, kjer bo treba urediti odvodne kabine za približno 1200 do 1500 potrošnikov. V Trstu je potrošnikov skoraj sto tisoč. 17 tisoč je plinskih plit, 65 tisoč pa plinskih štedilnikov s pečjo, 11 tisoč je grelcev za vodo, najmanj pa je plinskih naprav za centralno ogrevanje. Da se uredijo odvodne kabine v 250 sektorjih bo treba razbiti cestišča in urediti plinske cevi, kar bo povzročalo tudi nevšečnosti v prometu in pešcem Že te dni bedo pričeli z delom v prvih 14 področjih, ki obsegajo rajone sredi krožnice j Ul. Bellini - Kanal pri Ponterošu, ‘ Ul. Dante, Sv. Just, Sv. Marko, Bro-letto, Pončana, Montebello, Rovte, Kolonkovec, Naselje Sv. Sergija, Industrijska cona, Skedenj, lesno pristanišče, Sv. Andrej, Nabrežje. Prva dela se bodo pričela pri Čarboli, nato pod Sv. Jakobom, v Naselju Sv. Sergija itd. V tem prvem delu, ko bodo urejeni tudi priključki na posameznih grelcih in gorilnikih na domu, bo prizadetih 30.000 potrošnikov. Dela bi se morala zaključiti do junija. Kar zadeva dela na domu, ko bodo uslužbenci podjetja, ki 1» izvajalo hitro spremembo plinskih priključkov in prehod od sedanjega gorilnega plina k metanu, bodo potrošniki. prejeli v kratkem na dom posebno pismo z ustrezno dokumen tacijo. Tako bodo pripravljeni in bodo tudi vedeli, kakšne vrste so dela, ki jih bodo opravili. Občina, seveda, računa .a sode lovanje potrošnikov, saj je hitra iz- Kakor določa statut, se bo deželni svet ponovno sestal jutri, 1. februarja ob 9.30. Deželni statut namreč določa, da se mora deželni svet sestati prvi delavni dan v februarju in v oktobru. Na dnevnem redu je predvsem diskusija o resolucijah, ki so ju predložili deželni svetovalci strank levega' centra ' ‘ih Kft‘ glede davčne reforme, kolikor se tiče dohodkov dežele. Po diskusiji o omenjenih resolucijah bodo prišla na vrsto razna vprašanja ter diskusija o osnutku dečahiega zakona za ustanovitev deželnega eksperimentalnega centra za kmetijstvo. O tem osnutku zakona bo poročal deželni svetovalec De Biasio (KD), razprava pa se bo začela skoraj gotovo v torek dopoldne. Na seji v ponedeljek bodo deželni odborniki med drugim odgovorili na vprašanja deželnih svetovalcev glede stanovanjskih hiš IACP pri Sv. Ani, o morebitni finančni podpori dežele Tržaškemu Lloydu, o obveznosti dežele za morebitno gradnjo tovarne aluminija, o zapori tovarne «Textil Trieste«, itd. SINOČI V VERDIJU Odlična predstava «Italijanke v Alžiru» Čeprav ni bilo sinoči v gledališču Verdi toliko občinstva kot pred tednom dni za Verdijevo «Traviato», je vendarle tudi Rossini s svojo «1-talijanko v Alžirm pritegnil v tržaško gledališče kar veliko obiskovalcev. In nedvomno bo pri prihodnjih predstavah dvorana še bolj napolnjena, ker je sinočnja premierska predstava doživela res navdušen sprejem. , annuncid il marinaio slavo. , Kor. zo Italia 9, bo mladi tržaški slikar Robert Kozman razstavljal od 1. do 10 februarja svoja dela. Razstava bo odprta dnevno od 9. do 13. in od 15. do 20. ure, ob praznikih pa od 9. do 13. ure. * * * Prihodnji četrtek, 4. februarja bo odprl v umetnostni galeriji «Torban. dena» razstavo svojih del Marino Cassettl. To bo 82. razstava, ki jo prireja ta galerija in bo trajala do 20. februarja. * * * NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septem-bra 31. Razstava in trgovina tropič. nih, sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pla. zilcev, dvoživk). Odprto vsak dan. tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takuklarna razstava. Nazionale 15.00 «Scusi, dov’fe 11 fron. te?», Jerry Levvis. Technicolor. Eden 14.30 «Quando il sole scotta«, Myms Farmer. Robert VValker. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 14,30 »La califfa«, Ugo Tognaz. zt, Romy Schneider. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom Grattacielo 14.30 «11 elan dei Bark er«, (Bloody mama). Shirley Winters, Diane Varsi, Pat Hingle. Technicolor, prepovedano mladini pod 18. letom. ExceIsior 15.00 «Basta guardarla«, Maria Grazia Buccella, Luciano Salce, Carlo Giuffre. Technicolor. Prepove, dano mladini pod 14 letom. Ritz 15.00 «1 senza nome», Alain De-ion«, G. M. Volonte. Yves Montand. Alabarda 14.30 «Ancora dollari per i McGregor«, vvestern film. Technicolor. Peter Lee Lawrence. Filodrammatico 14.30 «La verglne e lo zingaro«, Franco Nero. Joanna Shimkus, Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Easy Rider«, P. Fonda, R. Hoper Prepovedano mladini pod 18, letom. Cristallo 14.30 «Marinai della domeni, ca«. Walt Disneyeve risanke v barvati. Capitol 14.00 «La ragazza di nome Giulio«. Silvia Dionisio, G. Macchia, E Ruspoli. Moderno 14.00 zadnji dan »Anna dei mille giorni«. Richard Burton. Ire. ne Papas. Technicolor Vittorio Veneto 14.30 »Desade«, Keir Dullea, Senta Berger. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 14.30 »Omicidio al neon per 1’ispettore Tibbs«, Sidney Poitier, Barbara Mac Mayer. Technicolor Impero 15.00 «Satirtcon», Jean Louis Poiidoro. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Astra 15.00 «Contestazione generale«, Nino Manfredi. Alberto Sordl Vit torio Gassman. Technicolor. Abbazia 14.30 «Don Franco e Don Cic. cio jpeiranno . della contestazlone*, ■ FPaifco Fftnchr, Cicrio IŠsrrassla; Tč. chničolor. Gledališča VERDI Pri gledališki blagajni so na ra* polago vstopnice za četrto, zadnjo predstavo Verdijeve «Traviate» ki 00 danes popoldne ob 16. uri v isti zasedbi kot prejšnje izvedbe. /'i POLITEAMA ROSSETTI Predstave drame Gorkega «Na dnu> v režiji Glorgia Strehlerja se bodo vrstile v gledališču Rossetti še vse do 2 februarja. Danes sta napovedani dve predstavi, popoldanska s Pr'-četkom ob 16.30 ter večerna ob 20.30. V ponedeljek bo skupina počivala, v torek pa bo zadnja predstava te mogočne drame. Vstopnice za slednjo so na razpolago pri glavni blagajni v pasaži Protti. Za sredo, 3. februarja je napovedana predstava izven abonmaja; posebna varietejska prireditev z Rito Pavon ter nastop gledališke skupine Cervi _ Pagani . Carlini - Granata z nelt. briljantno komedijo. Pri glavni blagajni v Pasaži Protti sprejemajo reZ<' vacije mest. Danes ob 18. uri bo v gledali#J Rossetti šesta izvedba ((literarnih 5 bot«, ki jih prireja pod pokroviteljstvom tržaškega stalnega gledališča* talijanska kulturna zveza. Tokrat profesor za delovno pravo na unlve" v Bariju prof. Gino Giugni govoril temi ((Sindikati leta 70». Javni de«* ti, ki bo sledila uvodnemu poročilu.o predsedoval deželni odbornik jo in kulturne dejavnosti Bruno Ljudska prosveta Prosvetno društvo Vesna vabi®'; dince na predavanje «Odnosi ® spoloma«, ki bo 3. II. 1971 v d®® Albert Sirk v Križu. Darovi in prispevki Podporno pogrebno društvo v Bazovici vabi vse člane, da se polnoštevilno udeležijo rednega občnega zbora, ki bo dane6, 31. t. m. ob 16. uri v bakovskem domu. Odbor Ljudska prosveta DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) Croce Azzurra, Ul Commerciale 28; Rossetti Emili, Ul. Combl 19; Al Samarltano, Trg Ospedale 8: Tamaro A Nerl. Ul Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 18.31 do 1-38) Godina. Šentjakobski trg 1; Grigo. Ion, Trg V. Giotti 1; Al due Mori. Trg Unlti 4; Al S. Lorenzo, Ul, Son dni 179 (Skedenj). LOTERIJA BARI 4 63 28 7 71 CAGLIAR1 20 46 6» 2 M FIRENCE 4 87 13 55 15 GENOVA 67 78 83 19 27 MILAN 26 43 54 24 1» NEAPELJ 63 29 64 76 83 PALERMO 23 19 8 5 70 RIM 5 10 16 48 63 TURIN 17 58 43 51 3 BENETKE 60 87 ENALOTTO 34 15 56 1 1 1 * 12 11 KVOTE 1 X 1 1 12 točk — 7.849.000; 11 točk — 178.400; 10 točk — 16.300 Ur. Prosvetno društvo «lvan Cankar« obvešča, da bo v ponedeljek 1. februarja ob 20.30 odborova seja. * 88 * Prosvetno društvo »Ivan Cankar« priredi v petek, 5. februarja ob 20.30 v društveni dvorani Prešernovo proslavo, na kateri bo nastopil mladinski «Tržaški oktet*. Razna obvestila V ponedeljek, 1. februarja ob 20.30, bo v okviru mlljskega ljudskega kul. turnega krožka »Lulgl Frausln« nastopila v mtljskl dvorani »Verdi« gleda, liška skupina «1 nuovl«, ki bo pod vodstvom Spira Dalla Portaja Xtdla sa uprizorila nemško ekspreslonlstlč. no dramo Ernesta Toilerja »Pohabile nec». V glavnih vlogah nastopata Ma. rta Grazia Franeta in Edgardo Siroli Vstopnina 500 lir. Od ponedeljka, 1. februarja dalje, bo v okviru Ljudske knjižnice deloval nov odsek in sicer v bralni sobi »Alfredo Pollitzer* v podruž niči srednje šole «Caprin» v Naselju Sv. Sergija. Ul. Aldo Barba ro 25. Nova, povsem eksperimentalna, knjižničarska služba je namenjena zlasti otrokom Iz omenjenega na selja, delovala pa bo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 19.30. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri barvni zabavni film: IL DIVORZIO Igrate: Vittorio Gassman in Anite Ekberg KINO <|KIS» PROSEK Danes ob 16, uri barvni briljantni film: PURO COME UN ' ANGELO, PAPA’ MI FECE MONACO... DI MONZA Igrajo: L. Buzzanca, I. Villa-nl. P, Carlini. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan Gostilna Gašperut Gigi na JezerU daruje 6j000 lir za SD Zarja. Ob priliki poroke Igorja Pečad* in Ede Grgič je vesela družba J' brala in darovala 11.000 lir ta 6 Zarja. Za šolo spomenik NOB v Cerkt]!m so darovali: Ludvik Blokar Edvard Grgič 1.000, Terezija K®'• 5.000, Prosvetno društvo slove.|n) 10.000, Urh Hervat 1.000, Ktist Manin 2.500, Drago Košuta 3.000. Namesto cvetja na grob poK. NjL Gombač daruje Miče Gombač 3-lir za Prosvetno društvo Lonjer - * tinara, N.N. (potrdilo št. 000962). „ ruje 10.000 lir za šolo ■ spo®' NOB v Cerknem. V isti namen ( ruje Vida Martelanc 2.000 lir. obletnici smrti moža Josipa P^vs daruje žena Fani 5.000 lir za DiJar|, matico V spomin dragega dr. Ka t Ferluge daruje družina 5 000 IR športno društvo Sokol iz Nabr«® Ivan Novak daruje 2.000 lir za 501 spomenik NOB v Cerknem. V spomin pok Pavle Majcen jjj ruje Palmdra Simič 1.000 lir za ško matico. Ob 8. obletnici smrti 0 , gega sina Serafina Vaclik daru) | starši v počastitev njegovega sP0^ na 4.000 lir za spomenik padlim ^ Opčinah. Za šolo . spomenik N~ Cerknem darujeta Giuseppe 2.000 in Vinko Sirk 1.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. — je - las® i 'OT veo ___h A- rije Gombač poklanjajo družil®^ der in Conč SD 10.000 za matico v Trstu. Ob 5. obletnici tragične smru ^ drijana Kalca iz Gropade daruje družina 2.000 lir za šolo • menik v Cerknem. ^ Ob 2. obletnici smrti moža F* j. Cuka Iz Trebč št. 96 daruje *enL,i< milija 2j000 lir za Primorski dne/jj in 2.000 lir za šolo . spomenik v Cerknem SOŽALJE Prosvetno društvo Slavko per le Izreka globoko sožalje Gombaču, oskrbniku stadion* “ maj«, ob Izgubi matere. Lonjer, Trst, 31. 1. 1971. Mali oglasi ZLATARNA SPLENDENTE (Škerlj) TRST, Ulica Fabio Fllri 5/A Tel. 68-374 •CITROEN* — mehauična delavni ca Samanttanl ln Mucu m prodaja nadomestnih delov lil Hittmerei 4 a IMA IE KESEN NAMEN da sl po-Iščete ŽIVLJENJSKEGA IJKUUA? Ste osamljeni, pogrešate toplih besed m družine/ Se želite izogniti avanluraiii neresnic m izkoriščanju neugledne, mu spoznavanju na cestah m po io kalih? Pišite nam ali pa nas obiščite pri naših odgovorih — na Kuverti ni oznake našega podjetja, 'tajnost vam je zajamčena POSREDOVALNICA za ZAKONSKE ZVEZE Ljubljana Pie teršnikova m b Študentje, za vas organiziramo počitniško delo v Angliji, zaključne izlete, tečaje tujih Jezikov, popuste v hotelih, campth, klubih, trgovinah. Diskotekah itd V*e informacije: Pod. odbor iss — 62881 Maribor — p. P. 81-81 Iščemo vajenko frizerko Salon Sl- leria. Ul. Giuiiani 29, tel. 744.928. ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli počastili spomin našega Božidarja „ Jakomina-Giacominir se prav lepo zahvaljujemo- Družine ut Jakomin Kralj • T#*^- Primarla Imoresa Ztmolo . ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vse^j1 so z nami sočustvovali ob nafega dragega Silvestra DevetaM Posebna zahvala dr. Step^if g. župniku, sorodnikom, ljem ln darovalcem cvetja- u Družini Devetak h* ^|i Nabrežina, Beograd, 31. I®1*' BANCA Dl CREOITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRSI • Ulica f. Filgi tl. 10 fal 38101/38045 opravila v*a bančna ooala kupuja Rilo valute tfčaraitnjl odkupni davlznl tačal' Amer išk. dolar Kanadski dolar Brit Iterling Švic. Irank Franc Irank Belg frank Mol llorint Nemike marka Avst liling Dinar 620,-590,— 1.475,-142,-110,-12,-172,-170,-23 Rf 38,50 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in none ANGELE PAHOR vd. PUNTAR ij »e zahvaljujemo vsem, Id ao jo spremili na zadnji P°L Posebna zahvala 6. g. župniku, dr. Starcu, pevcem 1« ** rovaloem cvetja. u Žalujoči hči Marija, sinova in Albert ter drugo sorodstv® Proeek, Konbovel, 31. januarja 1971 Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zap baše draga mama, babloa in prababica ANA ČOK vd. GOMBAČ Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, v ponedeMe^^. 15.15 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko P0^ pahšče. ,, Žalujoči: otroci Emilija In Karlo z družto*^,,, Emil, vnuki Fabio, Ivan in Tatjana z n'°^t<> družino ter 0» Kristina, Trst, 31. 1, 1971 brat Nino z sorodstvo k SKLENJENO V ČETRTEK, OB OBLETNICI ARETACIJE BAZOVCEV LETA 1945 V Bazovici bodo postavili spomenik padlim v NOB in žrtvam nacifašizma Med družabnim večerom preživelih borcev, aktivistov in deportirancev prva nabiralna akcija Tudi v Bazovici bodo postavili spomenik padlim v narodnoosvo-“Klilni vojni in žrtvam naoifaši-f^čnega terorja. Talko so sklenili borci, aktivisti, politični deportiranci In zaporniki na družab-0601 večeru v četrtek, ob obletnici masovne aretacije vaščanov leto 1945. Imenovali so akcijski od-r°r. v katerem je zastopano tudi društvo «Zarja« ter začeli Nabiralno akcijo. Z velikim navdiu-so sprejeli sklep in se loti" dela. Prosvetni dom je pod Jtoeho, urejano je novo športno j®*®®6, ne bi bilo torej pravilno, ®Iaj ne bi začeli uresničevati T**6 vseh vaščanov, da se vsaj c*®n° oddolžijo spominu padlih s pomeni kom, ki bo obenem v spodbudo mladim rodovom in v opo-Itltn vsem, ki bi nam hoteli od-Vzetl s krvjo priborjene pravice . svobodo. Pobuda Bazovoev je '‘todna vse pohvale in podpore ter sPada v okvir podobnih pobud na podeželju in proslav 25. ob-osvoboditve. Lepo je, da se J® takoj priključila tudi vaška mla-®na,> ki visoko ceni tradicije na-tbdhoosvobodibiega boja, kar nam utrjuje prepričanje, da ne bo tre °a Cukati dolga leta na odkritje sP°tnenika. v’ bazovskem prosvetnem domu v, ™k> v četrtek zvečer res pri-tovariško vzdušje, kot je kadar se zberejo bivši bor-*n aktivisti, ne samo, da obulo spomine, ampak da se tudi PbtPbvarijo o sedanjih in o novih Pbbudah skupno z mladino. Tako •u bilo govora samo o 28. januar-v Bazovici in o postavitvi “Ppmenika padlim, ampak tudi o P*'1 bombah in predlogih navzočih 'adincev glede predvajanja doku-■rt-Rtamih filmov o NOB, pogovo-"?v med mladino in bivšimi bor-• aktivisti in interniranci o njd-doživetjih, diskusij, skupnih da se ne bo skozi deset-pretrgala zlata nit, ki veže J^harod na najsvetejšo dobo J^ve zgodovine. Zbrane vašča-to vaščanke je najprej pozdra-jT ^too Prešel, ki je pripomnil, J® 80 taka srečanja koristna in ™^bna za ohranitev tradicij in narodnoosvobodilnega boja razvijanja družabnosti. Miro r*“rnančič je nato opisal dogod-, istega žalostnega dne pred 26 0 to ko so Nemci zgodaj zjutraj aoliu vas In odpeljali v zapor domačinov. Omenil je tudi dru-s* datum, 23. junija 1944, ko so in nato odpeljali v naci-jr*ba taborišča 8 Bazovcev. Pod D«10 stražo s° aretiranci morali S® najprej v Sežano. Ko so pri-‘ hiailo ven iz Bazovice, je ko-^®ndant dal povelje, da je treba Primeru partizanskega napada, R. torej pobiti aretirance. V Seža-< 1 kjer so bila prva zasliševanja . Pretepanja, so ostali do 2. fe-ko so jih odpeljali v Trst, (j torej poveljstvo SS, nato v ronejske zapore. V verzih je to IjCstno zgodbo povedal Milan Le-' Z enominutnim molkom so * »stili spomin padlih borcev in ^ taborišč. kozarcu dobre kapljice ln ■J? btn prigrizku, ki so ga pripra- vile c« *S?rtiive žene, nekdanje člani-ia se je nato razvil pogovor načela uresničevati zamisel o . •ftvttvj spomenika. Kar na le-^ se je začela nabiralna akcija minutah je bita že na-va^ lepa vsota. Nato so imeino-Clane akoijskega odbora, ve- čer pa se je seveda zaključil s partizansko pesmijo. V akcijski odbor za postavitev spomenika padlim v Bazovici so bili imenovani: Miro Križmančič, Pepd Žagar, Vinko Križmančič, Miroslav Grgič, Ivan Grgič, Valerija Prešel, Marija Kralj, Ivan Cač, Rudolf Križmančič, Rudi Križmančič, Stanko Grgič, Anton Pečar in Vinko Ražem. Glede izbire kraja za spomenik so vsi energično poudarili zahtevo, da bo moral biti postavljen ob cerkvi, kjer je primeren prostor med cerkvijo in novo hišo. Zemljišče je last tržaške občine. Prvi prispevki za spomenik padlim v Bazovici Za postavitev spomenika v Bazovi-ci so darovali: Vinko Glavina, grad. benik, 5.000 lir, Grgič Oskar Tehov 5.000, Alojz Mohorčič 10.000, Ivan Žagar Suščev 10.000, Ivan Grgič Nen-do 10.000, Miro Križmančič Jurjev 10.000, Svetko Pelan 10.000, Andrej Grgič Drečkov 10.000, Bruno Kralj Mič IOjOOO, Miro Grgič Rovter 10.000, Anton in Pepka Marc Pezdaša 10.000, Andrej Pečar Tonča 5.000, Stanko Grgič Kranc 10.000, Miro in Valerija Prešel 10.000, Svetko Čufar 10.000, Vinko Ražem Cotev 10JOOO, Rafael in Marta Kocijan 10.000, Miro Čufar Pipčev 10.000, Karlo Grgič Nendo 10.000, Milan Leban 10.000, Marija in Romano Koveščev 10.000, Ivan ln Ra-divoj Cač 10j000, Roza in Rudolf Križmančič Lojt 10.000 lir, Rudolf Križmančič Koveščev 10.000, Karlo Kalc Picko 10.000. 'šempolaj Pismo jusarjev nabrežinskemu županu Jusarski odbor iz Šempolaja je prve dni januarja poslal županu devinsko -nabrežinske občine naslednje pismo: «Z ozirom na to, da je poslopje, p katerem je bil nastavljen otroški vrtec, že davno izpraznjeno ter u-poštevajoč željo tukajšnjega prebivalstva Vas naprošamo, g. župan, da bi čimprej poskrbeli za popravilo te stavbe in izročitev iste zakonitim lastnikom, to je šem-polajskim jusarskim upravičencem. Na podlagi že omenjene želje in potrebe prebivalstva smo sklenili uporabiti te prostore za splošno politično, kulturno in športno dejavnost domačinov in prebivalcev tudi sosednjih vasi, kot so Prečnik, Praprot, Tmovica in Slivno. V pričakovanju ugodne in čimprejšnje rešitve navedenega vprašanja, se Vam zahvaljujemo in Vas pozdravljamo Jusarski komisar in odborniki Rudolf Grgič, Humber Doljak, Alojz škerk in Franc Zidarič Šempolaj, 4. januarja 1971.* Do sedaj nam ni znano, ali so podpisani dobili odgovor na svoje pismo. Verjetno bo o tem razpravljal občinski svet na svoji prihodnji seji, ki bo v petek, 5. februarja. Zdi se, vsaj tako smo slišali, da devinsko - nabrežinska uprava trdi, da je stavba v Šempolaju, v kateri je bil otroški vrtec, občinska last, medtem ko trdijo jusarji, da je jusarska. Ne glede na to pričakujemo, da bo občinska uprava čimprej ugodno sprejela prošnjo jusarskih predstavnikov, ki pravilno predlagajo, naj bi prostori služili za splošno politično, kulturno in športno dejavnost. Znano je, da v šempolaju in drugih vaseh tam blizu ni nobenega primernega prostora, ali prosvetnega doma. Zato mislimo, da bi spet zaživela zlasti kulturno - prosvetna dejavnost v teh vaseh, če bi imeli na razpolago vsaj prostore v stavbi, kjer je bil otroški vrtec v šempolaju. Včeraj ob 9.45 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice s pridržano prognozo 87-letno Giuseppi-no Čušina vd. Tablao iz Milj, Verdijeva ulica št. 6, ki si je pri nerodnem padcu v svojem stanovanju verjetno zlomila desno stegnenico. iiiiiiinimiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiin V DOLINI NOVA PRIDOBITEV NA GLASBENEM PODROČJU ODPRTA PODRUŽNICA ŠOLE GLASBENE MATICE Uspel skrbno pripravljen koncert mladih glasbenikov V vasi domače dogodke vedno spremljajo z večjo pozornostjo in zanimanjem kakor v mestu. Še posebno zanimanje vzbuja dogodek, ki prinaša v vas nekaj novega in koristnega. Med take dogodke moramo zabeležiti otvoritev podružnice šole Glasbene matice v Dolini. Lepa in prisrčna ter istočasno svečana prireditev je bila v petek zvečer v dvorani prosvetnega društva »Valentin Vodnik», kjer je tudi sedež nove podružnice Glasbene šole. Tu se bo vzgajal mladi rod v ljubezni do glasbene umetnosti in se obogatil z novimi silami na slovenskem glasbenem področju. Kot uvod nadaljnjemu delovanju podružnice je Glasbena šola iz Trsta priredila v dolinski prosvetni dvorani zelo dobro uspel glasbeni večer. I"“1111.mnuiiiiiiuiuiimumuiitmniiiimi—mmmmm.—mm—»uh————i Povečati število učiteljstva Oa slovenskih osnovnih šolah javnost sledi z zanima- prvi razred svojepi učitelja. Zato - rt nrtir,x~: l smo se ozrli po naših slovenskih osnovnih šolah in ugotovili, da bi , odločni borbi staršev z Vrha dobiii>r}$kein- da bi na sv°i° Sol° la G --------■ — »enrf ,e(ieoa učitelja, da se pouk da JJlr:e razdeli na več učiteljev, 1,0brerfu0^0 torori v svojem šolskem r<1»io f? oškodovani zaradi preti-r°čiiaZclrušenih razredov. Naša pozo j-.0 Prizadevanju staršev z Vrha cu, ,a Povod nekemu našemu bral-s,>to n(jm je napisal pismo, ki nUQrjf!a objavili v nedeljo. 17. ja-la ;t :.Y Pismu nas obvešča, da so ta jg 1lanski osnovni šoli v Dolini dtiteij-fPcev nameščen i kar trije * šol '' *ar ie seveda v primerjavi k, p. na Vrhu očitno nesorazmer-- 8cU vi.srnn rninmn ne bo «Qti «z druaega brega* oči- *aa, U1rtizaia», saj je ivršil le na- onpi Pisma, upamo, ne it?‘ h(lrlflr) mn jezit g^otematično primerjavo in "i mn„ je točen jezik, ki mu 9ačJ,jLB°če podtikat* takih ali dru-p, kompleksov j* rinil., našega čitatelja pa nas finto. da smo poskušali tudi 'di. p foškem poiskati še kak — ‘,ert pa so nas vodili pred-^iaJn,°ški razlogi, ker se za-h»n 0( koliko škode prinašajo na-vsetn °m združen; razredi, pred-• če je z višjimi razredi tof>n0n Prvi razred. Ni niti po-‘‘Čifeij’ da je človek strokovnjak, epn'.. 0 Tazume. da je najtežje °°Uk združenih razredih prav tio&iij Tjtojkop, ki so komaj pre-i°hni to prag in še niso spo-i^dun/to^tojnefla dela. Sicer se S .rtoet, ve;tm ufite[j p". tofifiou ** ta Pojlelji problem prvih S>knn^ka’ vendar bo le težko fti>ih zamudo, ki je nastala v ?ojena * h. ko ni mogel vsega c%j časa posvetiti tprvošol- til ki50 ^dvsem pedagoški raz- učijo, govorijo za to, da dobi > zanja, morale biti enakega ravnanja kakor italijanska osnovna šola v Dolini deležne še naslednje naše šole: Skedenjska, šola ima dva učitelja na 23 učencev, Boršt prav tako samo dva učitelja na 22 učencev, n Mačkovljah učita dva učitelja 25, r Saležu pa 24 otrok Pa še mav-hinjska šola z dvema učiteljema ima dva učenca več kot italijanska dolinska šola. Mi si samo želimo, da bi se pri nameščanju učiteljstva na slovenskih osnovnih šolah uporabilo isto merilo kot je bilo uporabljeno za italijansko šolo v Dolbi. če pa pogledamo sedaj še slovenske šole, ki imajo že tri učitelje, vidimo, da jih je mnogo, ki imajo več kot dvakrat 16 učencev, pa bi bilo prav, da se tudi pri teh šolah prouči možnost zvišanja števila učiteljev v prihodnjem šolskem letu. Navajamo le tiste šole, ki imajo najmanj dvakrat več učencev kot italijanske v Dolini s številom u-čencev v oklepaju■ Šempolaj (42), Trebče (38), Bazovica (37), Katina-ra (36), Repentabor (36), Gropada (34), Domio (34), Rojan (34) in Ric-manje (33). Na večini teh šol ni samostojnega prvega razreda, temveč je združen z drugim. Samo v Šempolaju in na Repentabru je prvi razred samostojen V tekočem šolskem letu se ver jetno ne da mnogo spremeniti, četudi bi se dalo postreči v najmanjših primerih. Zdi pa se nam. da smo se pravočasno oglasili, da bi morali vsaj z začetkom prihodnjega šolskega leta močno dvigniti sta-lež učiteljstva na šolah, če odgovorni dejavniki pravočasno zadevo pro da ne bo beganja in nate ko bo šolsko lito že steklo. Za omizjem so zbrani bivši borci, aktivisti, bivši politični deportiranci in zaporniki, ki so sklenili, da se v Bazovici postavi spomenik padlim S OOOOOOOOOO OOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOO l NAŠE KORENINE | oocooococcc o o^-xx3ooooooooooooooo 83 LET IVANE BANDI Spomenik padlim v Bazovici bi moral biti na tem mestu, med cerkvijo m novo hišo, kjer si je kramar te dni postavil svoj šotor Ko sem zvedela, da ima Ivana Bandi, po domače »Vanča Japčeva«, svoj 83. letni rojstri dan, sem se odpravila k njej. Sprejela naju je zelo vljudno in naju vprašala, kaj hočeva. Ko sva ji povedala, da bi jo rada «dala» v »Primorski dnevnik*, se je začela obotavljati in praviti, da kaj bova pisala o njej, ker ,je stara in da ni potreba, da bi ljudje kaj vedeli o njej. Naša slavljenka se je rodila 28. 1. 1888 v Prebenegu v revni kmečki družini, v kateri je bilo 6 otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Dolini in leta 1900 jo je tudi dokončala. Že od mladih let je ostala sirota s sestrami in materjo, tako da je morala trdo delati, da bi se preživljala in pomagala družini. Najprej je služila v Dolini, potem pa v Sirotišču sv. Jožefa v Trstu. Leta 1909 se je poročila. Imela je tri otroke, od ka terih sta še dve hčerki živi. Z družino .je bila še bolj trda. Zato je potem tudi prala in nosila mleko v mesto. Delala je tudi po vaških njivah in ga ni koščka zemlje, da ga ne bi obdelala. Z drugo svetovno vojno se je zanjo in za njene družino začelo še hujše življenje, _ ko jo ie mož za večno zapustil. Kot zavedna J51o-\prka in antifašistka je v času NOB dosti pomagala. Mr'po družin, katerim so Nemci h, zgf-li hiše, je pri njej dobilo zat .c šče Na njenem domu so se zbirali partizani in aktivisti na tajne sestanke, na mitinge. na skupne sesUnke z vašča- BREZOBZIRNOST PODJETJA ZA METANOVOD V Ricmanjah se pri Koritu hiše večkrat na dan tresejo Po cesti pod vasjo v hrib vozijo težki tovornjaki, ki tržejo asfalt in majejo zidove Občina je prepovedala prehod vozilom, ki so težja od 7 ton, a se na prepoved požvižgajo ni. Na dan osvobodit-e pa fo Nemci bombardirali v-is in tudi njena niša in pohištvo je bilo 1 udo po skodovano. Po vojni je bila dolgo časa blagajničarka odbora AFŽ. Naša slavljenka zr.a o svojem življenju marsikaj povedati m .jo tudi marsikaj zanima, kar se dogaja po svetu. Naj omeniva, da je naša Ivana naročena na »Primorski dnevnik* od začetka izhajanja. Zelo je poznana v naši okolici, saj je marljiva, skrbna m poštena Slovenka. Vsi ji želimo še mnogo let zdravega in mirnega življenja. J.K. - M.Ž. V spomin Silvestru Devetaku Dne 26. t. ra. so Nabrežinci spremili na zadnji poti moža, o katerem lahko trdim, da ni imel ne-prijatelja v vasi in okolici. Pokojni Silvester Devetak je bil do zadnjih ur svojega življenja živa prispodoba značajnega in zavednega člana našega naroda, ki ni nikoli silil v ospredje. Nikdar se ni trkal na prsi o svojih zaslugah, temveč je v skromnosti sledil narodnim in proletarskim načelom. Nepozabni Vetko se je rodil 28. decembra 1892 v Nabrežini, v družini, ki je imela pred seboj le pot kruhoborcev. Doživljal je vzpon kamnoseške industrije v dobi, ko se je Nabrežina začela dvigati tudi razredno. Naš pokojnik je mnogo vedel povedati o borbi, ki so jo vodili tedanji socialistični prvaki za dosego boljšega kosa kruha. Zaživel je v spominih na uspehe, ki so čeprav pičli, globoko posegli v duševnost proletariata, ki je še taval v temi, ne zavedajoč se moči organizirane borbe. Kot mlad fant je doživel prvo večjo stavko naših kamnarjev. Spominjal se je bridkih časov, ko so delavci nekaj mesecev dobesedno stradali ter se prebijali s priložnostnimi zaslužki skozi krizo. Vedno pa je z zadoščenjem ugotavljal solidarnost pogumnega delavstva, ki si je tedaj priborilo nekaj najosnovnejših pravic. Pokojni Vetko se je rad vračal v spominu tudi na dobo prve svetovne vojne, ko B0LJUNEC Pred začetkom glasbenega programa je ravnatelj glasbene šole GM v Trstu pozdravil vse navzoče ter v kratkem priložnostnem nagovoru med drugim dejal: «... da bi nova podružnica naše Glasbene šole lepo uspevala, da bi bil glasbeni pouk v resnično korist naši mladini in da bi vzgojila tudi nekaj dobrih glasbenikov. Ta del slovenske zemlje,* je nadaljeval dr, Demšar, »je dal slovenski kulturi lepo število glasbenikov, ki uživajo sloves tudi izven meja ožje domovine kot n.pr. Danilo Švara in pokojni Fran Venturini Naj bosta našim dijakom za vzgled in pobudo.* Ravnatelj glasbene šole je končal svoj nagovor takole: »Da poudarimo pomen te naše nove glasbene šole smo vam pripravili glasbeni večer, pri katerem sodelujejo tako gojenci kot profesorji naše šole in med njimi tudi tisti, ki so že po vsej Sloveniji nastopili na koncertih. Torej prepuščam, da bodo oni glasbo kaj več povedali kakor jaz z uvodnimi besedami.* Nato se je pričel glasbeni spored, ki je bil danes dobro in temeljito pripravljen in na katerem so nastopili Mojca šiškovič, Dorina Kante, Edvard Krevatin, Borut Kodrič in Žarko Hrvatič, ki so zelo dobro podali razne skladbe svetovno znanih skladateljev. Ivan Sancin pa je prav dobro zapel: »Dedek samonog*, »So že rožce v har-telnu* in »Stari plašč*, arija iz o-pere »Boheme*. Pri klavirju ga je spremljala prof. Neva Merlak - Cor-rado. Navzoči, ki so napolnili do zadnjega kotička Se precej prostorno dvorano, med katerimi smo opazili tudi župana Dušana Lovriho, generalnega konzula SFRJ v Trstu Borisa Trampuža in konzula Darka Žvaba, so bili s petkovim glasbenim večerom zelo zadovoljni ter so nagradili vse nastopajoče ob vsaki točki sporeda, posebno pa na koncu z dolgotrajnim aplavzom. Mario Magajna Tatovi v baru «Alla plnetas Predsinočnjim so neznani tatovi vlomili v bar »Alla pineta* v Mi-ramarskem drevoredu 285 in izmaknili iz slednjega glasbila v vrednosti okrog 1 milijona 300 tisoč lir ter živila za približno 60 tisoč lir vrednosti. Tatvino je barkovljanskemu komisariatu javne varnosti prijavil lastnik lokala, 37-letni Bruno Saba-tucci iz Ulice Padovan 6/1. Včeraj zjutraj je 25-letni Alessan-dro Bosich iz Ulice Paisello 9 napeljeval za podjetje »Plet* na Repentabru žice za cestno razsvetljavo, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel s približno 7 metrov visoke lestve na cesto. Zaradi pretresa možganov ter lažjih zunanjih poškodb se bo moral Bosich zdraviti na nevrokirurškem oddelku bolnišnice od 8 do 12 dni. Pred nekaj dnevi smo se podali v Ricmanje, kjer v spodnjem delu vasi vlada med prebivalci hiš pod cesto proti Koritom veliko nezadovoljstvo zaradi samovolje podjetja, ki na griču ureja plinsko postajo metanovoda za Trst. Kaj se dogaja v Ricmanjah že dalj časa? Ljudje v hišah zaznavajo nekajkrat na dan, da se zidovi tresejo, omet poka. Po cesti nad hišo, kjer so od samega začetka vozili kvečjemu z volovskimi vpregami, za katere je bila narejena, vozijo sedaj v hrib težki tovornjaki s kamenjem, peskom, mešalci za beton, buldožerji. Teža teh tovornjakov presega, po izrecnem priznanju v ničemer krivih šoferjev, 200 stotov. Cesta je ozka in se vije med starimi zidovi in je naslovljena na hiše brez temeljev. Kolesa tovornjakov tržejo asfalt in rijejo v cesto, občinski zidek pod cesto pa je majav. Stanovalci hiš pod cesto, ki jih skrbi, da bi se jim hiše ne omajale in zidovi ne pokali, so zaprosili soseda, dolinskega občinskega svetovalca Bernarda Žuljana, naj posreduje. Res je nekajkrat ustavil šoferje tovornjakov, toda ni jim mogel do živega. Obrnil se je na dolinsko občinsko upravo, ki je dala namestiti ob vhodu v ta del vasi tablo s prepovedjo prehoda za tovornjake, ki so težji od 7 ton. Toda stvari se niso bogvekaj spremenile. Lastniki podjetij, ki na hribu urejajo plinsko postajo, so se na občinsko tablo požvižgali in nadaljujejo z vožnjami težkih tovornjakov. In vendar ni tako težko isti tovor prepeljati s tremi kamioni. Na vsakega bi naložili po 70 stotov gradbenega materiala in zadostili občinski prepovedi ter zahtevam občanov. Je pa še druga možnost. Čemu podjetja, ki urejajo plinovod, niso uredila ceste, ki od trbiške ceste, pri katinarskem mostu, vodi skozi polja po hribu v Ricmanje. Res je to poljska pot, toda sedaj jo prav buldožerji omenjenih podjetij širijo. Naj pod cesto zgradijo podporni zid in vozijo beton in drugi material po tej poti. Kmetom, ki so lastniki zemlje pod cesto in ceste same, pa naj plačajo odškodnino. Vprašujemo se tudi, kaj delajo dolinski orožniki. Cestno znamenje jasno prepovedujejo prehod težkih tovornjakov po ricmanjski cesti h Koritom. Dolžnost orožnikov pa je, da prisilijo šoferje tovornjakov, naj cestni zakonik in predpise spoštujejo Naj jih nekajkrat prisilijo nazaj iz vasi, pa se bo le komu posvetilo, da bo do domačinov gojil le trohico spoštovanja. Na območju občine Devin - Nabrežina Zahteva staršev po posebnem avtobusu za šolske otroke Dne 25. januarja se je sestal svet staršev na srednji šoli «Igo Gruden* v Nabrežini, ki je razpravljal o perečih problemih srednje šole območja Devin - Nabrežina. Ugotovil je težak položaj otrok, ki se poslužujejo prevoza avtobusnega podjetja »La Carsica*. Ti otroci morajo vstati v zgodnjih urah ,da se lahko poslužujejo prvega avtobusa, ki vozi iz Cerovelj, Mavhinj, Prečnika in Šempolaja, v šolo prihajajo že ob 7.15, pouk pa se prične ob 8. uri. Za povratek so prepuščeni rednemu umiku avtobusov. Proga avtobusov prevozna sredstva za povratek iz šole domov uro ali več, nato pa še pešačiti iz šempolaja v Prečnik, Praprot, Tmovco oziroma iz Seslja-na v Mavhinje in Cerovlje, iz Šti-vana pa v Medjo vas ob vseh vremenskih neprilikah. V zvezi s tem položajem smatra svet staršev, da bi šolsko skrbništvo poskrbelo čim prej svoje prevozno sredstvo, kakor je nakazal občini Zgonik in titiiniiiiiiimnuiiiiiiiiittitimiimiiiiiiiiiiiiiitmiiiiu Sodeč po številu vasi na Krasu, katere so se odzvale vabilu za sodelovanje na tej lahko rečemo že tradicionalni pustni osrednji kra-ški veseli prireditvi se nam obeta tudi letos zanimiva karnevalska povorka in maškaradni ples v Prosvetnem domu na Opčinah na pustno soboto 20. februarja. Dolina. Svet je razpravljal tudi o materialni podpori potrebnim otrokom. V razpravo so posegli člani sveta, ki apelirajo na odgovorne za delitev te podpore res potrebnim. Svet je tudi razpravljal o dodatnem pouku za šibkejše otroke. Predlagal je, da bi se pouk pričel v mesecu marcu. Ker je ta problem važnega značaja, bo svet razpravljal na prihodnji seji na katero bo povabil tudi gospo ravnateljico in raz-redničarje. Ob tej priliki se bomo tudi pogovorili o šolskih izletih in o športnem krožku. Dr. Rihard Florjančič začasni veterinar Konzorcialni veterinar mora obvladati slovenščino Na zadnji skupščini konzorcija za veterinarsko službo so zastopniki devinsko - nazrežinske, zgoniške in repentabrske občine, ki so združene v omenjeni konzorcij, sklenili, da se začasno, v pričakovanju izi-da natečaja, sprejme v službo kot živinozdravnik dr. Rihard Florjančič, ker je bil dr. Leo Kralj, ki je začasno opravljal to službo po smrti dr. Legiše, imenovan za ži-vinozdravnika v tržaški občini. O vprašanje namestitve novega živinozdravnika v Nabrežini smo že pisali. Zahtevo, da mora živinozdravnik za devinsko - nabrežin-sko. zgoniško in repentabrsko občino obvladati slovenščino so pred Požrtvovalni ljudje dobre volje kratkim ponovno poudarili župa so pridno na delu pri opremi alegoričnih vozov šegavimi domisleki, kot se pač spodobi za to enkratno letno veselje. Kraški pust 71 pričakuje in vabi na obilni obisk na Opčine na pustno soboto 20. februarja. ni omenjenih občin. Kmečka zveza in predsednik pokrajinskega združenja rejcev živali Miro Križmančič. Poleg tega moramo še pripomniti, da tudi statut konzorcija določa, da mora veterinar obvladati slovenski jezik. Prav v tem tednu pred štiridesetimi leti smo v naši vasi slavili poseben dogodek, ki je bil za tedanje razmere za vas res izreden. Vas je namreč dobila dva nova zvona: velikega in malega; srednjega so bili pustili, ko so zvonove pobirali med prvo vojno za njih prelivanje v morilne topove. V tistih časih ni bilo lahko poskrbeti si nove zvonove. Toda vaščani so se zavedali, da je samo v slogi moč, in takrat je v vasi vladala res lepa sloga za vse stvari, saj nas je fašizem vseh enako tlačil. Zvonovi so posebno v prejšnjih časih imeli številne važne naloge: niso vabili samo v cerkev; z različnim načinom zvonenja so mali, srednji ali veliki zvon opozarjali na smrt ali na požar, pozivali so ljudi na »komunski* sestanek ali pa na «oboto». Oglasili so se tudi, če je pretila kaka posebna nevarnost. Tako je nekega dne srednji zvon, ki je bil edini ostal, poklical na »komunski* sestanek. Dogovorili so se?' da ’bo vsaka" niša 'plačala 25 lir, ker je tedaj bilo precej. Vas ni takrat imela toliko hiš kakor danes. Zbrali smo denar in naročili zvonove in nekega dne jih je vaščan Ludvik Maver na okrašenem vozu z volovsko vprego pripeljal s tržaške postaje. Mračilo se je že, ko je prispei v vas. Vaški otroci smo se tega dogodka še posebno veselili, saj je bilo za nas nekaj novega. Čez nekaj tednov so zvonova slovesno namestili v zvoniku. Slovesnost pa je bila skaljena s tem, da nam je takratni italijanski duhovnik Lorenzo govoril samo v italijanščini in vsa slovesnost je potekala v tujem jeziku. Na občini je bil takrat fašistični podeštat Leschi. Zato so vaščani vedno izkoristili vsako priložnost, da so pokazali svojo strnjenost. Edinole v cerkvi je bilo še slišati slovensko pesem in naš pevovodja je med cerkvenim petjem učil zbor tudi slovenske narodne in umetne pesmi. Kdor se spominja tistih časov, je lahko ponosen na slogo, ki je tedaj vladala in pripomogla, da nismo klonili pred potujčevanjem. Kako je danes? Potrebni bi bili še večja sloga in vztrajnost, ko nam v vas z novo tovarno prihajajo vedno novi tujci, med katerimi, so na žalost, tudi taki, ki se še niso otresli fašističnega duha. B.K.S. im,..mu.im.Mimi............................... AKTUALNOSTI S KULTURNEGA PODROČJA NA SEŽANSKEM RAZSTAVA SILVESTRA KOMELA Poleg ostalih organizacij si na Sežanskem ZKPO še posebno prizadeva za čimprejšnjo ustanovitev kulturne skupnosti. Da bi po izidu zakona o kulturnih skupnostih bile vse formalnosti, ki jih zakon predpisuje, čim prej opravljene, je občinska skupščina potrdila predlog članov, ki so bili imenovani v iniciativni odbor. Predsednik iniciativnega odbora je ram predsednik ZKPO Drago Mirošič. V iniciativnem odboru pa je poleg predstavnikov družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij tudi več članov ZKPO. Po skupščini, ki jo je pred kratkim imela ZKPO Sežana, si vodstvo organizacije prizadeva, da pri svojem delu upošteva vse predloge, ki jih je skupščina osvojila. Zlasti je bilo poudarjeno načelo širokega kulturnega izobraževanja občanov. ZKPO se zmvda, da je bilo v zadnjem obdobju zanemarjena marsikatera veja kulturnega izobraževanja; med drugim likovno in precej tudi glasbeno področje. Temu ni bila kriva malomarnost organizacije, temveč neustrezni pogoji, ki so preprečevali razvoj tovrstnih dejavnosti. S tem, ko nam je hotel Tabor dal na razpolago prostor, v katerem lahko prirejamo manjše razstave; je nedvomno pričakovali, da bo tudi likovna dejavnost v Sežani dobila svoje mesto. sega le do šempolaja oziroma do prva razstava keramike, ki je štivana. Otroci morajo čakati na ta bila v tem prošto v Nedeljka Pe- čariča, je naletela vri občinstvu r.a ugoden sprejem in izražene so bile zelje po še nadaljnih tako kvalitetnih razstavah. Čez nekaj dni. 2. februarja ob 18. uri. bo otvoritev pomembne razstave akademskega slikarja Silvestra Komela iz Nove Gorice. O tej razstavi so mnogi ljubitelji likovne umetnosti že obveščeni in jo z navdušenjem pričakujejo Silvester Komel je na Sežanskem tako kot njegovi tovariši iz skupine 2 X GO dobro poznan. Saj ie pred dobrim letom z omenjeno skupino, kateie član je, tudi razstavljal v Sežani. Ze takrat je vzbudi1 med obiskovalci razstave posebno zanimanje, zato si tokrat štejemo v posebno zadovoljstvo, da ga na našem področju predstavljamo s samostojno razstavo. Žal se zaradi majhnega prostora tudi sedaj ne bo mogel pokazati tako, kot bi njegova umetniška ustvarjalnost v resnici za služila. Silvester Komel, ki je priznan kot primorski umetnik je za nas še posebej pomemben kot tumetnik Krasa*. Zakaj tako? nekaj let vodi za nas Kraševce tako pomembno kiparsko kolonijo v Štanjelu, katere pobudnik je bil tud' sam. Kot likovni pedagog, je svojim učencem iz Mirna vzbujal ljubezen do Kras a tako, da jih je vodil na najbližjo kraško gmajno, kjer so klesali preproste plastike in reliefe kar v skale na gmajni. Ko sem obiskala njegov atelje, in imela v mislih skoiajšnjo razstavi v Sežani, mi je bilo žal, da vsi, ki si bodo prišli ogledat razstavi, žal ne bodo mogli videti in doživeti tistega, kar sem sama videla in doživela v slikarjevem ateljeju, h njegovih prvih kot zadnjih del je moč razbrati, da ie velik ljubitelj Krasa. Saj je kraška pokru fina prisotna o sleherni njegovi sliki. ki jo upodablja v začetku realistično, krajinarskz. kasneje pa le s svojimi toplimi kompozicijami, ki jih lahko izžareva samo značilna kraška pokrajina Komelova kompozicija barv je svojevrstna, tako umetniško dognana, da se ni čuditi, ce ugaja slehernemu, ki tudi ni ljubitelj abstraktne umetnosti. Ponekod močnejše, drugod milejše se v vseh njegovih delih prelivajo zete-horjave, okraste, rumene in rdeče barve, ki prehajajo druga v drugo tako ubrano kot glasbena simfonija ali lirična pesem. Posebno prevzemajo človeka nje gova novejša dela, h so po formatu večja od prejšnjih, po barvi.i kompoziciji pa prevladujejo svetle, okraste in rumene barve, ki vzbujajo vtis optimizma in vere v življenje. Pa kaj bi še govorila. Naj veljajo moje besede le kot povabilo za o-gled razstave, ki bo odprta od 3.-16. februarja 1971. LUČKA ČEHOVIN se je potikal po Madžarski, kjer je po raznih dogodivščinah pričakal propad Avstrije. Svoje otroke je vzgojil v zavedne člane našega naroda. Sin Stanko je upoštevan brivski mojster, svoj prosti čas pa izrablja pri pevskih in dramskih vajah. Drugi sin Božo se ni mogel udeležiti očetovega pogreba, ker leži v nekem sanatoriju pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Kot podpolkovnik JLA je nastanjen v Mostarju, kjer uživa sloves izkušenega oficirja. Hči Nada pa vodi svojo družino po smernicah naše prvobitnosti, ki jih je nakazal pokojni oče. • ■Obema sinovoma, hčerki' in 'njihovim družinam ter sorodnikom pokojnika izrekajo vaščani svoje Iskreno sožalje. Kot svojemu zvestemu bralcu, se jim pridružuje tudi uredništvo našega lista. Vaščan Zavednega Slovenca B. Jakomina ni več msmm V torek zjutraj je bil pogreb pokojnega Božidarja Jakomina. Na zadnji poti so ga poleg svojcev in sorodnikov spremili njegovi prijatelji in znanci. Pokojni Jakomin je bil dobro znan, posebno pri Sv. Jakobu, kjer je stanoval dolgo let. Po rodu pokojnik ni bil Tržačan, imeli pa so ga za Tržačana, saj se je preselil v mesto pred petdesetimi leti. Rodil se je namreč v Sv. Antonu pri Kopru 15. nov. 1897 v kmečki družini. Že kot otrok je pomagal svojim pri delu, po končani šoli in dokler ni šel k vojakom je vedno obdeloval zemljo svojih staršev. Takoj po prvi svetovni vojni, in sicer leta 1919 se je preselil v Trst. Več let je bil zaposlen v ladjedelnici Sv. Marka nato pa kot zidar, kajti ta je bil njegov poklic, pri Gaslini in drugih tvrdkah v mestu. Za boljši zaslužek se je pokojnik odpravil v Francijo, kjer pa je ostal samo dve leti. Leta 1925 se je oženil z Ivanko Tavčar iz Dutovelj, ki mu je bila vedno ob strani in mu kot skrbna gospodinja in pridna šivilja pomagala pri vzdrževanju družine. Kot zaveden in napreden Slovenec se je vedno boril za enakopravnost in boljšo bodočnost našega delovnega ljudstva. Za časa narodnoosvobodilne borbe je Jakomin po svojih močeh delal in pomagal ter doprinesel svoj delež za zmago pravice. Kot nešteto naših naprednih ljudi je bil tudi pokojnik preganjan od fašistov in nekaj časa tudi v zapora. Tudi po končani drugi svetovni vojni je kot napreden delavec stal vedno ob strani delovnega ljudstva. Pokojnemu Božidarju naj mu bo lahka zemlja! Ženi Ivani, otrokoma Ledi in Sergiju ter ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. GORIŠKI DNEVNIK PrimonličrSnevKlk 31. januarja nam NEDELJA, 31. JANUARJA PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA TRST A »A6, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Martucei: Tema z variacijami; 10.00 Godalni orkester; 10.45 Za dobro voljo; 11.15 Oddaja za najmlajše; 11.35 Rin-garaja; 11.50 Vesele harmonike; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 C. Kosmač »Tantadruj*; 16.20 Bartok: Rapsodija; 16.30 Parada orkestrov; 17.30 Revija zborovske glasbe; 18.45 «Pratika*; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 Šport; 20.30 Naši kraji in ljudje; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 7.00, 8.30, 12.30, 14.30, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.40 Zabavni zvoki; 9.00 Nedeljsko srečanje: jubilej slepih; 10.00 Melodije velikih mojstrov; 10.45 Popevke; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Plošče Ariston; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Športna oddaja; 14.05 Popevke; 14.40 Sosedni kraji in ljudje; 16.10 Pihalna godba RTV Ljubljana; 16.30 Prenos RL; 19.00 športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 in 22.35 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8 00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.30 Hit Parade; 13.15 Program za popoldne; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.21 Formula 1; 18,15 Na sporedu je F. Schubert; 19.30 TV glasba; 20.20 Glas-beno-govomi spored »Batto quat-tro»; 21.20 Sopranistka I. See-fried in pianist H. Deutsch; 21.50 Ženska leta 1970; 22.10 Lahka glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.40 Program z Giorgiom Gabrom; 11.00 Telefonski pogovori; 12.00 Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.20 Vam ugaja klasika?; 16.00 Operetna glasba; 16.30 Športna nedelja; 17.30 Nove pesmi; 20.10 Veliki operni ljudje; 21.00 Neposreden prenos z izstrelišča Cape Kennedy; 21.40 Plošče; 21.50 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Skladbe za orgle; 11.50 Folk. glasba; 12.20 Mozartovi trii; 13.25 Operna glasba; 15.30 Nello Saito: »Cattedratici* (drama v 2 dejanjih); 18.45 Kulturne vesti; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.06 Miroslav Košuta: »Fižolček* - igra za otroke; 8.42 Skladbe slov. skladateljev; 9.05 Koncert; 1C.05 Še pomnite, tovariši... — I. Gilles Pe-rault: Dvoboj vohunov; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi ansambli; 14.05 Godbe na pihala; 17.05 Iz opernega sveta; 17.30 Marcel Pagnol: »Lepa pekovka* — radijska igra; 18.26 Beethoven: Godalni kvartet; 19.80 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*, ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.30 Oddaja »In ti bom povedal, kdo si»; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnih dogodkov; 16.45 Oddaja za mladino; 17.46 Športna oddaja; 18.00 Dva odvetnika Divjega zahoda; 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran polčas nogometne tekme, sledi športni dnevnik in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sovjetski film »Vojna in mir*; 22.20 Športna nedelja; 23.00 Dnevnik II. KANAL 18.00 Registriran športni dogodek; 21.00 Dnevnik; 21.15 Veliki odrski ljudje: Raquel Welch; 22.15 Kino 70. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Elektronske orgle; 12.10 Pomenek s poslušalkami: 1220 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchio-rijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in pri reditve; 18.30 Šola; 18.50 Deželni skladatelji; 19.15 Zbor «Aquilee» 19.30 Revija glasbil; 20.00 Šport na tribuna; 20.35 Glasbene raz glednice; 21.00 Kulturni odmevi 21.20 Melodije; 21.45 Orglar Hu bert Bergant; 22.05 Zabavna glas ba. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje...; 8.15 Strani iz albuma; 8.45 »Moji prijatelji*; 9.15 Orkester Langosz: 10.05 Juke box; 10.30 Haendlova glasba; 11.00 Po- pevke; 11.15 Znani pevci; 11.45 Karakteristični ansambel; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Plošče; 14.06 športni ponedeljek; 14.15 Lahka glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Od popevke do popevke; 16.20 Lepe pesmi so prepevali; 16.40 Sopranistka N. Pelicon; 17.10 Plošče; 17.30 Radijska šola; 18.00 Večerni koncert; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Nočni orkestri; 22.35 Znani ansambli. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.00 Plošče; 12.31 Glasbeno govorni spored; 13.15 Hit Parade; 13.45 Program s Claudiom Villo; 14.00 Popoldanski spored; 16.00 Program za mladino; 16.20 Pesmi za mladino; 18.15 Glasbena paleta; 18.45 Sindikalne in delovne novosti; 20.20 Sestanek petih; 21.05 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Program z Mino in Muro-lom; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 Zakaj in kako?; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.15 Zbrane plošče; 15.40 Enotni razred; 18.15 Plošče; 19.02 Program iz Rima; 20.10 Glasba po željah; 21.00 Radijski kvizi; 21.30 Pevec med množico; 22.00 Sestanek z...; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.50 Mahlerjeve simfonije; 11.45 Sodobna ital; glasbar1 12.20 ■ Plošče• resne glasbe; 14.00 Nemške pesmi; 14.30 Včerajšnji in današnji pevci; 15.30 Schubertova glasba; 17.25 Strani iz albuma; 17.40 Jazz. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pisan svet pravljic; 9.20 Cicibanov svet; 9.40 Marjana Deržaj in Zvonko špišič; 10.15 Pri vas doma; 12.. 10 Dva baročna koncerta; 12.30 Kregar: Vrt v februarju; 12.40 Veliki pihalni orkestri; 13.30 Priporočajo vam...; 15.40 Zbor »Slavček* iz Trbovelj; 1800 »Vrtiljak*; 16.40 Iz operetnega sveta; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 »Interna 469» mladinska; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ansambel Pavla Kosca; 20.00 Verdi: »Nabucco*; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — A. Podbevšek: Pesmi; 23.15 Veliki zabavni orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 1230 Poljudna znanost: tajnosti živali; 13.00 Anketa o poklicih: živinozdravnik; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Športno u-dejstvovanje; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »La conquista del West»; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Ekonomska rubrika: 22.05 Beethovnovo življenje. JUG. TELEVIZIJA OD 31.-1. DO 6.-H.-1971 NEDELJA, 31. januarja 9.30 Po domače; 9.35 Kmetijski razgledi; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Čarobna piščalka; 11.40 TV kažipot; 13.45 Svetovno prvenstvo v bobu; 15.00 Evropsko prvenstvo smučarjev mladincev; 15.30 Državno prvenstvo v boksu — finale; 17.55 A. Lindgren: Erazem in potepuh; 18.30 Mestece Pevton; 20.00 TV dnevnik; 20.35 Levičarji, humoreska; 21.20 Videofon: 21.35 Športni pregled; 22.05 Poročila in start A-polla 14 (v barvah. PONEDELJEK, 1. februarja 20.00, 22.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 19.05 Mladi za mlade; 19.50 Cikcak; 20.35 D. Kiš: Papagaji, drama; 21.25 Človek v pokoju; 21.55 Oj, ta vojaški boben. TOREK, 2. februarja 20.00, 22.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 17 45 Kje je medvedek?; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 V studiu 14: Paulos Raptis; 19.05 Planinci in vseljudska obramba; 19.30 Za življenje v dvoje; 19.40 Vprašanja iz pravopisa; 19.50 Cikcak; 20.35 Sunset Boulevard, film; 22.20 Prešernove pesmi. SREDA, 3. februarja 20.00, 23.45 Poročila; 17.55 Ča- robna piščalka, film; 18.15 Obzornik; 18.30 Zabavna glasba; 19.00 Mozaik: 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 Monitor; 21.35 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. ČETRTEK, 4. februarja 20.00, 23.15 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Nemščina; 17.50 Veseli tobogan: Gorje pri Bledu, I. del; 18.15 Obzornik; 18.30 Zmagovalci — film; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 19.50 Cikcak; 20.35 S. Maugham: Debeluške; 21.25 Evr. prvenstvo v umetnostnem drsanju. PETEK, 5. februarja 20.00, 23.45 Poročila; 9.30 TV v šoli; 14.40 Polet vesoljske ladje Apollo 14 — posnetek In prenos v barvah; 18.15 Obzornik; 19.50 Oik cak; 20.35 Izkažimo se. quiz; 21.45 Evr. prvenstvo v umetnostnem drsanju. SOBOTA, 6. februarja 20.00, 23.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 15.80 Polet vesoljske ladje Apollo 14 — posnetek in prenos v barvah; 17.50 Obzornik; 19.00 Glasbena oddaja; 19.10 A. Lindgren: Erazem in potepuh; 19.45 Cikcak; 20.35 Glasbena križanka; 21.25 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju — vmes posnetki s poleta vesoljske ladje Apollo 14; 23.00 TV kažipot. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Dolga debata o proračunu za 1971 še ni zaključena v Za dvojezične napise na pokopališčih v Standrezu, Podgori in v Pevmi ■ Interpelacije in resolucije o raznih problemih V nasprotju s tem kar je napove- ci opozorili na potrebo takih čakal- dal župan Martina na prejšnji seji, goriški občinski svet tudi na svoji zadnji seji pretekli petek zvečer ni zaključil obravnave o posameznih členih občinskega proračuna za leto 1971, pa čeprav je trajala seja do polnoči in še nekaj čez. Razpravljali so o izdatkih, in sicer od postavke št. 100 pa do št. 200; ostane še kakih 80 postavk o katerih upajo zaključiti razpravo na prihodnji seji, ki bo v nastopnem tednu. Pri nekaterih točkah se je »ustavilo* ker se je razvila debata s posegom več svetovalcev. Tako je bilo pri postavkah 102 in 103, ki govorita o stroških v zvezi s športnimi igrišči; pri čl. 142, kjer je govor o stroških za občinska pokopališča so svetovalci Brajnik, Battel-lo in Chiarion (KPI) postavili zah tevo, naj bi na pokopališčih v Štan-drežu, Podgori in Pevmi, kjer je večina prebivalstva slovenskega jezika, vse javne napise, kakor pravilnik, navodila itd. postavili dvoje žično; podžupan Rovis, ki je takrat vodil sejo je dejal, da to ne predstavlja kakih posebnih težaiv in se bo dala v tem smislu zadeva urediti. Debata se je sukala zopet tudi okrog sirotišnice Lenassi, kjer so, kot je poudaril dr. Battello, predstavniki desnice s hlinjenim alar-mizmom skušali ponovno razpravljati o že sklenjenih zadevah z namenom, da bi ponovno in brez potrebe vznemirjali javno mnenje, ko je šele v teku izvajanje sklenjenih reform. Pri postavki o pomoči delavcem v primeru neprostovoljne brezposelnosti je Pirellova (PSIUP) predlagala naj se vnese v proračun poseben stalen fond 5 milijonov uir za obrambo delovnih mest in pomoč ogroženim; levičarski svetovalci šo se s predlogom strinjali, predstavniki levega centra pa so glasovali proti, potem ko je župan pojasnil, da po obstoječih predpisih kaj takega ni mogoče in da je treba razpravljati o taki pomoči ločeno ob vsakem primeru potrebe. Zato je bil predlog, ki so ga nekateri označili kot »demagoškega* zavrnjen. Ob razpravi o prispevkih kmetijstvu je Chiarion (KPI) ugotovil, da nimamo odbornika, ki bi imel resor kmetijstva, čeprav je na področju naše Občine vsaj 500 kmečkih družin. Ko je bil govor o avtobusnih si- nic v Podgori, za delavce pri tovarni v Sovodnjah, v Ločniku in na Tržaški cesti. Pred ali pa med sejo so bile predložene tudi nekatere resolucije in interpelacije. Svetovalci Brajnikova, Žiberna in Della Vedova so predlagali kot člani komisije za dodelitev občinskih stanovanj v Drevoredu XX. septembra, naj bi nekatere najbolj nujne in še nerešene primere predložili kot prednostne pri dodelitvi ljudskih stanovanj tudi drugim ustanovam, ki imajo z dodelitvijo stanovanj opravka. Svetovalec Fomasir pa je predlagal naj ustanovijo konzorcij za pobiranje smeti s sosednjimi občinami Sovodnje, Krmin, Gradiška, Moša, Kapriva itd., dalje naj bi začel de- lovati konzorcij za industrijsko področje; naj bi povišali poprečno davščino za pobiranje smeti od sedanjih 900 na 1500 lir za zmanjšanje primanjkljaja, ki znaša pri tej postavki 127 milijonov in za boljšo ureditev te službe. Obenem naj bi vsaj dvakrat letno občinski odbor poročal podrobno o tej mestni službi. Chiesura razstavlja v Pro loco Jutri, 1. feOruarja ob 18. uri bo v dvorani Pro loco v goriški pasaži otvoritev razstave tržaškega slikarja Maria Chiesure, ki bo prikazal svoja figurativna dela. Razstava bo odprta do vključno 14. februarja vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 20. ure. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATO LISKE PROSVETE — GORICA v sodelovanju z E.M.A.C iz Gorice Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih Danes, 31. t. m. ob 16. url za abonente z Vrha, iz Rupe in s Peči vozi avtobus št. 1 ob 15.15; iz Doberdoba in s Poljan vozi avtobus št. 2 ob 15.15. Danes, 31. t. m. ob 20. uri za abonente Iz Pevme, z O-slavja, iz števerjana, Dvora, Bukovja in Podgore vozi avtobus št. 1 ob 19.15; iz Ja-melj, Dola, Gabri j, Sovodenj in Standreža vozi avtobus št. 2 ob 19.15. V torek, 2. februarja ob 20.30 za mestne abonente v PROSVETNI DVORANI v GORICI IIMI»lUlllU»»»M»»»l»«»lullilllil>llllllllillllll,t,llim,i><mt”llnWltlllll,l,lllllllllllinilWnl>lllllillillllll>llllllllmHllllllllllilllU POKRAJINA NASPROTUJE DEŽELNI NAMERI Deželna uprava si hoče prilastiti pristojnosti o ribolovu v sladkih vodah v Proti takemu zakonu so tudi ribiške družine - Studijska nagrada uslužbencem v umobolnici - Problem šolskih stavb v Tržiču čakalnicah pa so nekateri svet RAZGOVOR S SINDIKATI Deželna uprava hoče imeti neomejeno nadzorstvo in polno moč nad ribolovom v sladkih vodah in hoče ustanoviti konzorcij za zaščito tega ribolova na deželni ravni. Na ta način bi se odpravili tozadevni pokrajinski konzorciji, ki že obstajajo in bi se pokrajinam odvzela kompetenca o tem vprašanju. Pokrajinske uprave so doslej delovale na tem področju, najprej po nalogu države, nato po nalogu deželnih uprav. Dežela Furlanija - Julijska Krajina hoče sedaj prevzeti vso nalogo in odgovornost nase. S tem v zvezi je deželni predsednik Berzanti predložil zakonski osnutek, deželni odbor ga je baje že potrdil, sedaj bi ga moral odo briti še deželni svet Proti temu osnutku so dvignile svoj glas pokrajinske uprave naše dežele, ker se na tak način kompetence osredotočijo na ravni deželne uprave. Krajevne upravne e-note .občine in pokrajine pa tožijo za tem, da bi se čimveč on- iiiiiimimininitiiniiii Javna dela goriške občine pospešiti za rešitev krize Pospešili bodo tudi aplikacijo zakona št. 167 Pretekli četrtk je bil na gori-škem županstvu sestanek predstavnikov občinske uprave in sindikatov. Za občinsko upravo sta bila prisotna župan Martina in odbornik za javna dela Agati z nekaterimi funkcionarji: sindikate so zastopali Padovan, Zuliani in Donda. Sindikalni predstavniki so pre-dočili hude posledice, ki bi jih gradbena kriza prizadejala tudi Go-ci in zato bi bilo treba čim prej izvesti tista javna dela, ki spadajo v resor občinske uprave. Predstavniki občine so imio obširno poročali o pobudah občinske uprave na tem področju tako glede stanovanjskih gradenj, kakor tudi glede infrastruktur. Zlasti je bil govor o gradnjah v zvezi z zakonom 167 v okviru katerega ima občina v načrtu važna urbanizacij-ska dela. Sindikalne predstavnike so poučili tudi o terminih izvedbe posameznih del in o njihovih značilnostih. Govorili so tudi o drugih važnih javnih delih, ki niso v kompetenci občinske uprave, kot so avtocesta Villesse - Gorica, obhodna državna cesta št. 56 itd. O teh delih, ki so predvidena tudi v proračunu, so govorili tudi z ozirom na stroške za izvedbo in o rokih; občinski predstavniki so pri tem poudarili potrebo stalnih stikov in sodelovanja sindikatov. Sestanek so zaključili z željo, da bi občina z načrtanimi deli lahko učinkovito pripomogla k preprečitvi stavbene krize na področju goriške občine. gali so levičarji, ki so dobili absolutno večino. Blasiga so izvolili za novega političnega tajnika. Na sekciji PSI v Gorici so imeli pred neka) dnevi skupščino članov. Predsednik LACP Cellie in arhitekt Brunello sta poročala o vprašanju gradnje ljudskih stanovanj ter o izvedbi goriškega regulacijskega načrta. Poročilom ie sledila živahna debata. stojnosti razširilo nanje. Proti temu zakonskemu osnutku so tudi številne ribiške družine, ki jih je precej zlasti v Kanuji in v Na-diških dolinah. Tudi odbor gomške pokrajinske uprave, Iti se je sestal v četrtek zvečer, je sprejel protestno resolucijo, ki so jo poslali deželnemu odboru in vsem deželnim svetovalcem. V ostalem so pokrajinski odborniki razpravljali o vprašanju šolskih poslopij v Tržiču. Na posebnem sestanku s tržaškimi občinskimi u-pravitelji so bili nekaj dni prej odborniki za javna dela, finance in solstvo. O tem sestanku je poročal odbornik za javna dela Tacchi-nardi. Posebno pozornost so na tej seji posvetili vprašanjem osebja, o katerih .je poročal podpredsednik Wal-tritseh. Uslužbencem v umobolnici bodo izplačali študijsko nagrado za preteklo leto (.vsakemu bolničarju bodo dali 120.000 lir). Preučili so nekatere zahteve uslužbencev pokrajinskega tehničnega urada ter cestarjev. Na predlog odbornika Lodija so dali ribičem, v Gradežu izredno dovoljenje za ribolov v nizkih vodah za mesec februar. Odbornik Perissin pa je poročal o nekaterih problemih zdravstvenega značaja- Ker so sindikalne organizacije i-menovale člane v paritetno komisijo za sestavo novega pravilnika po krajinskega osebja, .je svoje člane v to komisijo imenovala tudi pokrajinska uprava. V tej komisiji bodo podpredsednik VValtritsch, odbornik Lodi ter podtajnik dr. Baum. Delovanj« političnih strank Naše napovedi objavljene pred nekaj dnevi so točne. Podžupan Ro-ris .je dal ostavko iz pokrajinskega odbora socialdemokratske stranke. Ni pa potrjena podobna ostavka dosedanjega pokra,finskega taj nika te stranke CandussJja. Ni u-radnega poročila o teh ostavkah, vendarle vemo, da omenjena prva ka ne soglašata z novo večino, ki se je ustvarila po kongresu v PSU Ta nesoglasja so se pokazala že na prvi seji novoizvoljenega odbora. Napovedane izvolitve novega pokrajinskega tajnika m bilo. Pravilo, da bo to inž. Lodatti iz Gorice. Ponovni sestanek bodo imeli ta teden. Za tajnika mestne sekcije PSU je bil ponovno izvoljen geom. Zam-pi. V Tržiču so imeli v nedeljo kon greš tamkajšnje sekcije PSI. Pred Zaključna prireditev smučarskega tečaja Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi jutri, L februarja ob 17. uri v prostorih kluba »S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13 zaključno prireditev smučarskega tečaja. Ob tej priliki bodo podelili vsem tečajnikom in vaditeljem, ki so se udeležili smučarskega tečaja na Lažni spominsko značko in častna priznanja tistim tečajnikom, ki so pri zaključnem tekmovanju v veleslalomu zasedli prvo, drugo in tretje mesto. Sledilo bo predvajanje kratkega filma, ki so ga posneli med tečajem na Lažni in na katerem bodo videli življenje tečajnikov na smučarskem tečaju tudi tisti starši, ki jih tam niso mogli obiskati. Vabljeni vsi tečajniki, njihovi starši in drugi prijatelji mladine in bele opojnosti. Podražitev mleka za 10 lir V zvezi s položajem na trgu z mlekom in zaradi poviška stroškov v industriji in trgovini so prodajalci mleka sklenili, da bodo od jutri, 1. februarja povišali ceno mleka za 10 lir pri litru. Povišek velja za prodajo mleka v zaprtih in plastičnih steklenicah ter tudi na drobno. Povišek velja za prodajo na debelo in na drobno. Javna zahvala Primorski dnevnik št. 19 z dne 23. 1. 1971 je med vprašanji in odgovori priobčil naš dopis — glas zapuščenih starih upokojencev »Pritožbe vojnih upokojencev*. Podpisnik Ludvik Gruntar se javno zahvaljujem tudi v imenu številnih drugih goriških upokojencev, za objavo dopisa, najlepša hvala pa naj Vam gre za Vaše blagohotno pojasnilo, Vaš odgovor na naše vprašanje. Zakaj 33 mesecev mučnega in brezuspešnega čakanja? Zakaj toliko nepotrebnega zavlačevanja? 33 mesecev je vendar dolga doba, ver jemite naim, da v tem, je težko živeti! —w»iw—im——mumurannumnimunm—hihmhmm—immi—mu-mhhm—w—t NESREČA V ŠTEVERJANU Zaradi lukenj na cesti 30 dni bolnišnice ložene so bile tri resolucije, zma ' bile bolečine vedno hujše, »e je Prejšnji večer okrog 18.30 se je pripetila na cesti iz Grojne proti Bukovju prometna nesreča, pri kateri je dobil precej hude poškodbe 46-letni delavec Štefan Černič iz Števerjana, Oslavska cesta 10. V splošni bolnišnici v Gorici, kamor so ga pripeljali ob 20. uri, so mu zdravniki ugotovili zlom leve ključnice ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Černič se je ob tisti uri peljal z vespo po cesti z dela proti domu. Nekaj pred Bukovjem se je na cesti, ki je polna lukenj izognil eni izmed njih, pri tem pa je zašel v drugo, izgubil je ravnotežje in padel. Kljub poškodbi se je še sam privlekel domov, ker pa so odločil za prevoz v bolnišnico. To je zopet en primer kako je nevarna vožnja po zanemarjeni in luknjasti cesti kakršna je že precej časa iz Grojne preko Bukovja do števerjana. Ta cesta je precej prometna, saj gre mnogo Števe-rjancev po njej proti Gorici ali v nasprotni smeri. Na občinskih sejah že dolgo govorijo o njej in obljubljajo, popravilo oziroma asfaltiranje, dejansko pa ostane vse pri starem. Tako so nesreče, kakršna je ta, še vedno na dnevnem redu. Kaj pravi k temu občinska uprava? Ali bi ne bilo že skrajni čas, da se končno od besed preide k dejanjem in na ta ali na drug način zamašijo številne nevarne luknje na taj oeeMT VESTI IZ SOVODENJ Že v prvih mesecih uspeh občinske knjižnice V petek se je prvič sestala komisija za nadzorstvo nad knjižnico - Z deželnim prispevkom so nabavili nad 40 novih knjig V Sovodnjah se je v petek prvič sestala od občinskega sveta izvoljena komisija za nadzorstvo nad domačo občinsko knjižnico. Tej komisiji predseduje župan Jožef Če-ščut, ki je tudi vodil petkov sestanek. Udeležili so se ga člani komisije Vito Primožič, Franjo Rojec, Virgil Cotič, Valentin Peteani, Mario Černič in Miro Kuzmin ter knjižničar Danilo Žigon. Ugotovil so, da knjižnica dobro deluje in da jo ljudje kar rrrecej obiskujejo. Knjižnico so otvorili lani poleti in posluje v dveh pritličnih prostorih šolskega poslopja. Sklenili so. da se bo komisija sestajala od časa do časa, pregledovala delovanje knjižnice in določala nakup novih knjig. Člani komisije so si ogledali vrsto novih knjig, ki so jih nabavili pred nekaj dnem in ki bodo kmalu na razpolago bralcem. Knjige so nabavili z deželno pomočjo za leto 1970. Na eni zadnjih sej je občinski svet zaprosil deželno upravo za podobno podporo tudi v tem letu. Nove knjige, ki bodo že čez nekaj dni na razpolago obiskovalcem so-vodenjske občinske knjižnice, so naslednje: Bronte: Villette; Avčin: Človek proti naravi; Foumier: Veliki Me-aulnes; London: Dolina meseca; Zidar: Barakarji; Sagan: Čudoviti o-blaki; Sagan: Čuvar srca; Bevk: Vihar; Hemingway: Starec in morje; Zorman: V tem mesecu; Jokai: Velikaš; Page: Dvojni agent Phil-by; Greene: Komedijanti; Wheatley: Lahkoživa princesa; Sanjska knjiga; Tuzo: Boter; Seliškar; Fantu so zrasla ušesa; Balzac: Okrogle vo-testi; Tolstoj: Vstajenje; Dumas: Dvajset let pozneje; Flaubert: Vzgoja srca; Finžgar: Podoba življenja: Rokova: Sem ga res ubila; Jeza: Moč ljubezni; Solžev.icin: Prvi krog; Tolstoj: Ana Korenina; Borodin: Zvezde nad Samarkando; Styron: Izpovedi de Turnerja; Hasek: Dobri vojak švejk; Cronin; Dama z nageljni: Verne: V 80 dneh okoli sveta; Doyle; Sherlock Holmes; Re-marque: Iskra življenja: Mihelič: Stolpnica osamelih žensk; Kaest-ner: Dvojčici; Guthrie: Veliko nebo; Dedijer: Izgubljeni boj J. V. Stalina; Cleland: Fanny Hile. Kot vidimo je Sovodenjcem na razpolago nad štirideset novih knjig z najrazličnejšo tematiko. Prepričani smo, da bodo domačini segali po teh knjigah prav tako kot so se za druge knjige doslej zanimali. Cenjeni g. urednik! Ker smo ravno pri tem za nas važnem vprašanju, dovolite sprejeti in upoštevati te naše revne pripombe: v takih in enakih primerih, ko država trenutno ne razpolaga za predvideno kritje, bi bilo umestno in pošteno, da o tem obvesti vse pokrajinske urade INPS in spet INPS pokrajinske urade sindikata in patronata. In slednje pa nas revne upokojence. Mislimo, da bi zadostovala ena sama objava v dnevnem časopisu. Tako bi nam ohraniti mnogo nepo trebnih skrbi — poti — pisanja prošenj in tudi jeze. Tak ukrep bi bil koristen upokojencem, vladi, INPS, tudi sndikatom in podpornim uradom. Želeli bi malo več 'svetlobe in večjega zanimanja posebno za stare -revne in bolj uboge upokojence. V imenu upokojencev, lepa hvala za uslugo. I Ludvik Gruntar via Rabati^ .22/12 Gorica uiuimiiiukiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiuimiiuiiitntiiiiiiumiutiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii HA PRIPOROČILO ZVEZE TRGOVCEV Menjava dinarjev po tečaju 40 lir za 1 din To bo omogočilo večji dotok kupcev iz Slovenije Pred dnevi smo objavili pismo uradnik Fulvio Pentasuglia in de- r Lape vaj-3 za šolo- spomenik v Cerknem ! uredništvu, v katerem sporočajo trgovci iz Ul. Raštel v Gorici, da pri nakupu blaga v svojih trgovinah obračunavajo novi dinar po 40 lir, da bi tako šli naproti jugoslovanskim odjemalcem in jih opozorili naj ne nasedajo špekulantom, ki jim ponujajo manj za njihov denar. Preko pokrajinskega združenja trgovcev so se potem oglasili tudi drugi trgovci, ki se tudi strinjajo s takim ukrepom. V svojem sporočilu pravijo, da je prve dni po novem kurzu zavladala v Gorici nekakšna negotovost, ker je logično, da so pričakovali negativen vpliv novega tečaja za nakupe od strani jugoslovanskih klientov, ki predstavljajo važen vir kupčij tudi za goriške trgovce. Zato so na sedežu pokrajinske zveze trgovcev v Gorici obravnavali ta problem ter so sprejeli sklep, da bodo obračunavali dinar pri nakupih po trgovinah najmanj po 40 lir za novi dinar. Pokrajinska zveza trgovcev je poslala v tem smislu okrožnico vsem svojim članom ter jih pozvala naj se držijo v celoti tega sklepa. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 25. do 30. januarja rodilo 31 otrok, umrlo 81 oseb, poročila sta se 2 para in 13 so jih oklicali. ROJSTVA: Massimo Bergagnolo, Raffaella Leopardi, Jlenia Siega, Daniela Mayer, Francesca Moretti, Mauro Devetak, Susartna Frando-lic, Elena Muto, Alessandro Ne-glia, Luigi Tomasi, Massimiliano Marini, Diego Carluccio, Paolo Ve-nica, Davide Conte, Andrea Inno-centi, Marta Tolazzi, Vincenzo Ca-valiere, Nolita Guidera, Luca Sim-sig, Marco Clemente, Valentina Trevisan, Roberto Otti, Luca Ia-nesch, Dario Francescon, Cristian Favaro, Andrea Petelin, Aldo Za-maz, Monica Rigotti, Aldo Franco, Cristina Feresin in Luca Pozzeo. SMRTI: 46-lctni Leone Visintin, 33-letni Massimiliano Valente, 30-letni Giacento Cossar, upokojenka 87-letna Maria Moimas vd. Colaut-ti, 84-letna Anna Maria Cuzzit vd. Grossa, upokojenec 87-letni Enri-co Padovan, upokojene 78-letni Giuseppe Luppieri in upokojenec 84-letni Egidio Polacco. Oklici: mehanik Miloš Tabaj in prodajalka Marija Mozetič; trgov-ski zastopnik Armando Maccechi-■I ki vadnica Claudi« Maurenzi; lavka Barbara Pizzul; mehanik Fulvio Antonioli in delavka Tere-sa Pellegrino; kemični inženir Ser-gio Bavelli in gospodinja Elisa-betta Pais Bacher; mehanik Milan Gomišček in frizerka Loretta Ma-rangotto; prodajalec Franco Cossu in gospodinja Laura Padoan; že-lezar Luciano Pini in delavka Lu-cia Mastroianni; železar Paolo Za-van in frizerka Rosanna Di Filip-po; električar Mario Giotto in delavka Anna Markovič; geometer Edoardo Silvera in gospodinja Fides Cella; poročnik Giuseppe Romeo in učiteljica Angelina Richie-ti; karoserist Giuliano Buiatti in študentka Giuliana Cescon. POROKE: arhitekt Roberto Bu-solini in profesorica Mariarosaria Di Da to; študent Paride Zanette in profesorica Flavia Tornari. Obvestilo Kmečke zveze kmetom v Doberdobu Kmečka zveza iz Gorice obvešča vse kmete na področju dober dobske občine, ki imajo kmetijske stroje, da bo njen predstavni* v četrtek 4. februarja ob 20. un v gostilni Peric v Doberdobu n* razpolago vsem prizadetim za izpopolnitev prijav za gorivo UMA-Prizadeti kmetje naj prinesejo s seboj tudi zadevno knjižico. VERDI: 15.00—22.00 «Cromwell», & Harris in A. Guinnes; kaneo®-skopski film v barvati. CORSO: 15.15—22.00 «La carica 101», Walt Disneyev film; izv* programa «Pierino e il lupo»-MODERNISSIMO: 14.25—22.00 «A nonimo Veneziano«, F. Bolkan * T. Musante; italijanski film T barvati, mladini pod 14. leto* prepovedan. VITTORIA 15.06-21.30: II deti«1 a Oxford», J. Blritin in J. St* ner; italijanski kinemaskopsti film v barvati. CENTRALE: 15.00—21.30 «Buotl N" nerale amigos... paga SartanM G. Garko in D. Giordano; julijanski film v barvah. 'Iršič AZZURRO: 14.00 «Indio Laok, ** che tl ddeo: sei un grande fig1*® di...v>, Yul Brynner in D. R*®-Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR: 14.00 «H pistolerod* l’Ave Maria«, Barvni film ** stem. PRINCIPE: 17.30 «Cittš violen** Charles Bronson. Kinemaskop ’ barvah. SAN MICHELE: 14.00 «11 cavall® a doppio petto». Walt Dlsneyj* film v barvah. Dodatek: «TropP® vento per Winnie». Barvna kanica. JMova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Krik v ® mi», francoski barvni film ob 16., 18. in 20. SVOBODA «Serafino», italijanfi®’' francoski barvni Cim — ob 18. in 20. DESKLE: «Ljubim vse ženske#, hodnonemSki barvni film — 17. in 1930. RENČE: «Prepovedane stopnic*11 angleški barvni film — ob 1 ' In 19.30. * SEMPAS: «Alvarez Kelly», ameri®8 barvni film — ob 16. in 19-3®1 KANAL: «Afera Thomasa Krovn«’’ ameriški barvni film — ob to 19.30. PRVACINA: «Krik v terni«, fr6B' coski barvni film — ob 19-30, DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ® noči dežurna lekarna Baldini, ^ so Verdi 57, tel. 2879. V TRŽIČU O* Ginala sem se. Bila sem Pra«3’ da M Je moje delo všeč; n- toč nisem bila huda na-i na njeno nestrpnost. da bo res prišla?« to nato zavzeto ozrla v Jetl obraz. "Koga pa čakaš?« je naivno Pove^adOVedno vpra^ato: «No, lcl”Pa „saj veš koga. Saj si re-! s Pr; Jamico. Dokovn;uk». ki pa so >>9 (ji 11 umetnosti. Državna založ-Ven'je nas >e spet ra*ve-110v° serijo likovno umet-DoiJS. Publikacij. Komaj smo f0sia^. o knjigi Umetnost Ju-komaj so se na trgu h drobne knjižice Bise- 0 »h.Ilna,u. že lahko poročamo . Mojstri XX. stoletja. V ?bet »torki1 Pa je naše založništv aloftušup jftiutljtoo kajti te knjige 1« teo, »točasno v Italiji. Veli Vsh 1^. ZDA, Kanadi, drfa-p atlriske Amerike, v Španiji Sh^15* ter v Jugoslaviji % Vvfko izdajo oskrbuje za N$knriDriied v Zagrebu, sl*-n Državna založba Sloveni-JV kbSge. -ai l*odo pr« v katerikoli jezik, so ena ^rej za mednarodno »o aje- za skupno akcijo kul-»kvi * 9vet-a, akcij«), ki naj pred-v knjigah naše največje so (Jobne umetnike, slikarje, kiparje in arhitekte. Izdaja ima torej namen, da z dognanimi teksti, v kritično napisanih monografijah seznani ves svet z livl.ien.iem, u-stvarjalnostjo in pomenom velikih umetnikov današnjega časa. To pa besedilom in seveda možnosti, barvni seboj seveda z številnimi, po mi podobami. Trenutno imamo pred prve tri knjige te zbirke, Id so posvečene slikarju Joanu Mtro-ju, slikarju Pablu Picassu in arhitektu Le Oorbusieru. Joam Miro, «veltld slikar, Id Je v resničnosti spet našel magični in verski pomen nedotaknjenega sveta« (kot je to sapi samo na ovitku te odlično opremljene knjige velikega formata), je predstavljen z monografijo, ld jo Ja napisal Mario Bucct. Monografijo *tfenja z letom 1919, ko te je Joan Miro, po rodu Spanec, ustalil v Parizu in našel možnost za »voj« umetniško ustvarjanje. Nat« tt avtor spet vrača naeaj k nsgzornlBi začetkom v Barceloni la nam tako počasi razkriva rasvojne poti življenja in umetnostnega razvoja. Miro se Je najprej oprijel kubizma, potem dadaizma in slednjič aurrealizma, s katerim Je zaslovel kot njega naj večji in najbolj tipični pred stavnik. Monografij« nam torej v glavnih črtah pokaže življenjsko pot, vzporedno z njo pa spremljamo umetnostni razvoj slikarja. Avtor tolmači posamezna obdobja, posamezna dela In tearakterizdra tako slikarja v vseh značilnostih. Na koncu knjige je poeeben pregled biografskih podatkov, navedeni so vsi Mtroje-vi spisi, monografije ln eseji lz knjig in časopisov, ter knjige, ki jih je Miro ilustriral. Vmes med obema tekstnim* deloma knjige pa so reprodukcije, in sicer 3* čmobeldh reprodukcij in 39 barvnih reprodukcij Mirojevih slik. Za Pabla Picassa piše na Sčlt-nem ovitku knjige, da vsebujejo njegova dela najbolj resnične in najgloblje značilnosti našega življenja ln časa, v katerem živimo. Sicer pa nam avtor knjige Hans L. Jal« predstavlja Picassa na podoben način kot avtor prejšnje knjige. Knjiga ima u-vodno študijo, v kateri avtor na dobrih 40 straneh knjige velikega formata poskuša predstaviti u-metnlkov človeški in duhovni profil. Ob bežnih navajanjih podatkov slikarjevega življenja (ti so sicer podrobneje navedeni na koncu knjige) nam predstavlja Picassovo umetnost modrega obdobja, rožnatega obdobja, analitični kubizem, sintetični kubizem ter vsa nadaljnja obdobja, zaustavljajoč se posebej ob posebno pomembnih stvaritvah, ob Picassovi keramiki ln najnovej-Slh delih. Besedilo študije sprem ljajo ftmobele reprodukcije, 45 barvnih reprodukcij po daje knjigi njen pravi pečat. Prikaz bibliografije kaše ogro-uno zanimanje vsega sveta za Picassovo umetniško ustvarjalnost ln njegov pomen za sodobno umetnost. Tretja knjiga zbirke Mojstri 20. stoletja je posvečena največjemu arhitektu 20. stoletja Charlesu Edouardu Jeanneretu, znanemu bolj kot Le Coarbuaier. Knjigo Je naipiaal Carle Cristt, ki podrobno analizira delo velikega arhitekta na podlagi povsem novih paralel. Kot beremo v knjigi, je delo razprava o Le Corbu-sieru, arhitektu in teoretiku, prepotreben uvod v študij njegove urbanistične dejavnosti. Vendar je treba pri tem opozoriti, da gre kljub obravnavanju arhitekture, za tak način pisanja, ld ga tudi nestrokovnjak razume in s pridom uporablja za bogatenje svojega znanja. Tekst spremljajo namreč tudi številne skice in načrti, slike in risbe, ki kažejo Le Oorbusiera kot ustvarjales ln kot znanstvenika teoretika. Zato je del knjige, ki kaže arhitektove ustvarjene načrte le delen prikaz njegove dejavnosti. Seznam del, bibliografija in življenjepiEnl podatki zaključujejo knjigo. Vse tri knjige pomenijo torej zanimiv prispevek k spoznavanju sodobne umetnosti. Napisane so kritično, kot študije, vendar tako, ds so privlačne tudi za nestrokovnjaka. To Je bistveno, ker bi sicer ostale omejene m preozek krog. Tako pa s svojim slikovnim bogastvom Se bolj privlačijo širši krog ljubiteljev : sodobne umetnosti, . .. BI. Ku. fij, poleg opravljanja vsega drugega tekočega dela v knjižnici, ni lahka stvar im terja velike napore. Pri tem nista dovolj strokovno znanje in požrtvovalnost, temveč je potrebna tudi še posebna navezanost ter zavest, da se s tem opravlja važno poslanstvo, ki ga zlasti znajo ceniti kulturni in znanstveni delavci, ki za svoja strokovna in znanstvena dela črpajo podatke iz knjižnice in dokumentarnega gradiva v knjižnicah. Dodati moramo še, da sta sestavljavca sama pripravila tudi vse matrice in jih sama razmnožila na ciklostil. Drugače ne bi bij izid bibliografije. T^,,ptay„.Iaifco kakor prejšnjih — sploh mogoč, ker se knjižnica bori s stalnimi finančnimi težavami in ne bi zmogla izdatkov, da bi bibliografijo lahko dala v tisk. V zadnjih štirih letih in pol je to že peta bibliografija. Že ob lanskem izidu prvega dela smo podrobno o-menili prejšnje bibliografij«, ki jih je Narodna in študijska knjižnica izdala, in se zato danes ne bomo izčrpno vračali k temu. Najnovejša bibliografija t-ma 117 strani. V njej je popisanih 527 enot. V začetku je dodatek k prvemu delu bibliografije; popisanih je 12 enot, ki spadajo v prvi del, a so jih zasledili pozneje. Za vsako leto so najprej popisani časniki in časopisi, zatem pa knjige. Na koncu pa je še popis muzikali j, ki jih je v tem razdobju izšlo 43. Omenjeno je tudi italijansko časopisje s slovenskim dodatkom. Sledijo ša kazalo zbirk, kazalo časnikov ln časopisov, imensko kazalo in stvarno kazalo, ki razčlenjuje snov na področja, ki jih zajema v bibliografiji popisani tisk: koledarji, zbornika, politika, varstvo, gospodarstvo - kmetijstvo, vzgoja, šolske publikacije, učbeniki, spomenice, poročila - pravila, jezikoslovje slovensko leposlovje, leposlovje . prevodi v slovenščino, dramatika, življenjepisi, zemljepis - zgodovina, šport, programi - vabila - navodila in razno. Kakor vse dosedanje bibliografije, je tudi najnovejša zelo dobro in temeljito sestavljena. Ob izidu lanske bibliografije je France Dobrovoljc objavil v Knjiinici, glasilu Društva bibliotekarjev Slovenije članek, v katerem v začetku ugotavlja, da ima Primorska (vštevši predvojno in povojno Julijsko krajino) najpopolnejšo bibliografijo. Pri tem omenja Plesničarjem publikacijo Narod naš zaklade hrani (Ljubljana 1940). razne preglede slovenskih publikacij v almanahih in zbornikih, ki so jih objavljali Alojzij Brest, Janko Kralj, France Bevk, Ferdo Kl«tamayr In Lavo Čermelj. Nato dodaja, da je bil s tem bolj ali manj izčrpno popisan ves primorski slovenski knjižni in periodični tisk za obdobje 1918 do 1936, to Je za leta, za katera v matični deželi še ve dno vlada popolna praznina z izjemo Slebingerjeve bibliografije periodičnega tiska (do 193(j) to posebnega pregleda la spomenik Srečku Kosovelu Razgovor z Dragom Mirošičem, članom odbora za postavitev spomenika pesniku Srečku Kosovelu V teku je akcija zbiranja sredstev za postavitev spomenika kra-šketnu pesniku Srečku Kosovelu. O poteku akcije, o samih pripravah in drugem, smo se pogovarjal s članom odbora Dragom Marušičem. za leto 1929 ter nekaterih specialnih strokovnih bibliografij. Clankar ugotavlja dalje, da se je po drugi vojni lotila bibliografije Primorske Narodna in študijska knjižnica v Trstu (omenja prvi dve bibliografiji, ki sta ju pripravila prof. Šavli to dr. Škerlj) ter da sta pozneje v novih političnih razmerah delo nadaljevala prizadevna bibliotekarja Antonija Kolerič to Marijan Pertot. Pri tem omenja njuni prejšnji dve bibliografiji in dodaja: ((Pomembnost ne samo te, temveč vseh treh zgoraj navedenih publikacij je nadvse očitna. Ne samo, da se je s temi tremi bibliografijami, podaljšala,..časovna meja bibliografsko obdelanega primorskega slovenskega knjižnega gradiva do vštevši 1954, ampak so tudi priča to dokaz za izredno ži-lavost in odpornost slovenskega življa v Italiji in njegove knjižne kulture. Pričakujemo, da bosta oba prizadevna bibliotekarja svoje delo še nadaljevala za naslednja leta to s tem prispevala pomemben delež k skupni slovenski bibliografiji.« To pričakovanje se je sedaj izpolnilo to pred sabo t-marno novo bibliografijo za nadaljnjih deset let. Ostane še razdobje šestih let, ki ga omenjena knjižničarja nameravata tudi obdelati ter že zbirata gradivo. Želeti je, da bd mogla te načrte uresničiti to še zlasti, da bd mogla svoje delo opravljati v boljših pogojih in v dostojne] šib prostorih knjižnice, kot so sedanji. UL B. — Kaj lahko poveste o akciji zbiranja sredstev oziroma o akciji nasploh za postavitev sporne ndka Srečku Kosovelu? Socialistična zveza delovnega ljudstva sežanske občine je bila pobudnik ideje, da se postavi spomenik kraškemu pesniku Srečku Kosovelu. Ta ideja, ki je bila doslej le tiha želja posameznih občudovalcev pesnikove umetniške ustvarjalnosti, postaja stvarnost. Postavitev spomenika Srečku Kosovelu se je pokazala kot nujen moralni dolg kraškega. primorskega človeka oziroma Slovencev nasploh, nasproti pesniku, rojenemu v Sežani, ki je našel v svoji poeziji prostor za izpoved o lepotah Krasa in ki se je s pesmijo u-piral tedanjemu evropskemu in svetovnemu socialnemu redu ter zatiranju Primorske Zato naj bi bila postavitev spomenika ponovna manifestacija in potrdilo primorskega ljudstva, da daje Kosovelu mesto, ki mu pripada v slovenski književnosti kot liku, socialnemu mislecu in borcu za svo bodno Primorsko — Kaj menite o (dosedanjih pripravah? Za postavitev spomenika je že ustanovljen širši odbor, v katerem sodelujejo men kulturnih m družbenopolitičnih delavcev sežanske občine tudi vidni predstavniki slovenskega kulturnega in po Mičnega življenja, med temi^ tu di zamejski Slovenci. Z vključitvijo pomembnih s‘ov«mskih javnih delavcev v širši odbor naj bi aa li akciji največjr pomen. Znotraj širšega odbora oa deluje _ ožji odbor. ki skrbi za tehnično plat akcije, predvsem za zbiranje sredstev za spomenik. — Kako bo odbor zbral sredstva za spomenik? Zbiranje sredstev poteka na več načinov. Odbor je natisnil v večji nakladi spominsko sliko Srečka Kosovela, ki jo prodajajo uo šolah, delovnih organizacijah tn po vaseh Razen tega pričakujejo, da bodo delovne organizacije, še posebej na Sežanskem, prostovoljno prispevale v sklad za spomenik, kar so nelatere že storile. Na poseben tekoči račun sprejema odbor tudi prispevke občanov. — Ali je znano, kje bo stal spomenik, njegova oblika in Kdo ga bo izdelal? O teh vprašan lih pripravljalni odbor še ni dokončno razpravljal in se odločil. Bržčas bo potrebno pritegniti k razpravi o lokaciji in obliki Spomenka vse zainteresirane družbenopolitične in kulturne dejavnike in ljudi, ki nai s svojim mnenjem prispevajo, da bi vsa vprašanja, ki zadevajo posta-litev spomenika, zadovoljivo uredili. — Kakšen bo delež zamejskih Slovencev pri postavitvi spomenika? Pripravljalni odbor pričakuje tudi od slovenske narodne skupnosti v Italiji, da bo akcijo moralno in materialno podprla P širšem odboru sodelujeta knjižemika Miroslav Košuta in Alojz Rebula. Pripravljalni odbor se bo s predstavniki Slovencev v Italiji posebej dogovoril o oblikah njihovega sodelovanja pri prizadevanjih za postavitev spomenika Kosovelu. Pri tem sodelovanju še zlasti ne bi smele izostajati kulturne ustanove zamejskih rojakov. VOJKO KRPAN •«mmiiiiiiiiiiiiiiiiii»»i«iiiiiiiii*iHii»imniiiifimuiiiiiininiiiiii»iiiiiiiiiiiuiiiii»iiiiiimi»ii*iiii*ii»iHniiiiii» KOPRSKO KULTURNO PISMO Na zadnjem koncertu, ki ga je organiziralo Društvo prijateljev glasbe v Kopru, smo poslušali Trio Lorenz in sopranistko Evo Novšak-Houšk&vo. N«• sporedu sa. bila..da la: Štirinajst variacij, op. 44 za klavirski trio in štiri škotske pesmi Ludmiga van Beethovna; solospevi M. Musorgskega, J Brahmsa, C. Debussgja in K. Slavickega; Lento maestoso — Allegro poco adagio iz Tria «Dumky>, op. 90 A. Dvotaka in Kontrasti P. Ramovša. Čeprav je bil spored na videz neenotno se stavljen, je bil skrbno premišljen in je ob izvrstnih izvedbah izzvenel v ubran glasbeni večer, ki je brez dvoma dosegel vrhunec v pevkinih poostvaritvah. Evo Novšakovo po znamo z vseh večjih glasbenih prireditev in drugih koncertov pred vidno nenehnem prizadevanju in iz redno muzikalno interpretatorko so dobnih del, med katerimi je s svo jo živo pronicljivostjo marsikatere mu, porojenemu »a poti ekstremnih iskanj, znala poiskati njegovo pravo moč, izraziti njegovo pravo lepoto — kakor le malokdo, ki smo ga poslušali na ■aznih koncertih in festivalih sodobne glasbene u stvarjalnosti. Že v osnovi pravilno postavljena tehnika petja je, v oci-vidno nenehnem prizadevanju in iz popolnjevanju, dosegla stopnjo, ki omogoča pevki obilje izraznih u£in- Mlllllllt IIISIIMI llllt Ulil II llllllll MlllllllllltltMlilllIttMllllllltMllltlltHttlltlllllllllMimiltllliiHiimiUHIIIliH Poudarjena skrb Državne založbe za izvirno slov. knjigo Državna založba Slovenije posveča izvirni slovenski književnosti še posebno skrb. To je pokazala tudi s posebno tiskovno konferenco v sredo 20. t.m. na kateri je slovensko javnost obvestila o izdaji treh izvirnih slovenskih novitet. Pravkar so namreč izšle tri knjige domačih avtorjev. To so Josipa Vidmarja Odgovori, Danila Lokarja Božična gos in pesmi Lojzeta Krakarja Vdanost. Jote Javoršek je v knjigi Odgovori zbral odgovore Josipa Vidmarja na vprašanja raznih javnih in kulturn.h delavcev in objavljene v revijah in časopisih, deloma pa izrečene in napisane posebej za to knjigo. Razdelil jih je na tri dele, deloma skladno z razvojno in življenjsko potjo Josipa Vidmarja, in ual tako slovenski javnosti vrsto dragocenih misli, stališč in mnenj o najrazličnejših literarnih, estetskih in družbeno poli Učnih pojavih na Slo venskem. Druga knjiga, ki je dala Državni založbi povod za tiskovno konferenco, je nova knjiga enega naših najptodovitejših pisateljev in obenem enega najstarejših predstavnikov ustvarjalne pisateljske generacije, Danila Lokarja. Knjiga noai naslov Božična gos, prinaša pa na tri cikle razdeljene novele oziroma enodejanke. Pesniška zbirka Lojzeta Krakarja Vdanost prinaša v glavnem novo pesniško žetev tega priznanega slovenske , ga pesnika srednje literarne ge neracije. i Ob izidu slovenskih novitet m predstavitvi novih knjig, kateri sta prisostvovala Josip Vidmar z Jožetom Javorškom ter Danilo Lokar, je glavni urednik Državne založbe Kajetan Kovič seznanil udeležence z izvirnimi slovenskimi knjigami, ki jih bo v letu 1971 izdala ta vidna osrednja slovenska založniška hiša. Pred izidom je povest Matevža Haceta Vaška kronika, kratek roman Pavla Zidarja Jaz sem ti, novele Marjana Rožanca Zračna puška in Sonetni venec sonetnih vencev Mitje Šarabona. V tisku je roman Mire Miheličeve Ogenj in pepel. Prav tako so že v tiskarni nove pesmi Marta Ognao. pesmi Frančka Rudolfa ln pesmi Ivana CSmsrmama. Prad tisikom ste še dve pesniški zbirki Cirila Zlobca in Francija Zagoričnika, Tudi Smiljan Resman je že s svojo novelistično žbtrko (Dnevi in leta) pripravljen za tiskamo. Zanimivo Je, da ima Državna založba pripravljene tri zbirke humoresk treh različnih avtorjev, Frana Roša, Jordana Tomšiča in Mihe Mateta. V pripravi pa so študije Antona Ocvirka., študije posvečene Dostojevskemu izpod peresa Bratim Krefte, roman Lojzeta Kovačiča Prišleci ln drugi del biografskega romana o Ketteju ln Murnu izpod peresa Mimi Malen kove Torej vettka skrb za Izvirno slovensko knjigo Sl. Ru. kov. Toda njena moč je v njenem umetniškem hotenju, v ostvar-janju in oblikovanju, poduhovlja-nju, pri čemer so ji glas in nje-:Mva.Jzpežbam upogljivost, lepota tona na vsem obsegu, v vseh stopnjah dinamičnega r.ransiranja, čista intonacija, jasna izgovarjava... kakor plemenit gradbeni material. Le-tega se v svoji zreli umetniški spoznavi poslužuje s pravo mero, sledeč ustvarjalnemu utripu in nujnosti umetniške izpovednosti. Oblikovanja se razvijajo v svojsko nazoren izraz in nas prižemajo z močjo, ko se zdi, aa poustvarjalen moment že prerašča v samo ustvarjanje. Vsako pesem je uokvirila v svoje značilnosti, svoj slog, svoj široki nasmeh, svojo trpko bolečino. otroško iskrenost, lirično toplino, hudomušen dovtip... doživet,a so še po končani pesmi izzvenela v poslušalcu, tako cL se je zdelo kar škoda zmotiti jih s ploskanjem. Skratka, pevka je zrasla v močno umetniško osebnost, brez dvoma jo lahko uvrstimo med izredne komorne pevce. Trio Lorenz je stari znanec koprskih pos uša cev, le da mu tokrat zaradi slabega vremena niso naklonili poseone pozornosti — s precej praznimi niesli. To je bil ze drugi Koncert, id zaradi visoke Kvalitetne umetniške ravni ni zaslužil tipične koprske brezbrižnosti v kulturnem življenju, ki se od časa do časa prav boleče razgali, celo pri nekaterih tu Kih, ki jim je glasba poklic, pa jih ni no koncerte... Trio nas je zadnjič obiskal pred dvema letoma. Od takrat se je zopet za stopnjo povzpel, njegove interpretacije so pridobile na oblikovanju, ki prerašča v vse bolj kleno muziciranje, preželo s poglobljeno izraznostjo. Njihova moc je bita še posebej na «preizkušnji» v skladbi Primoža Ramovša. Ici je — pisana sorazmerno ekstremno — na poslušalce, vajene predvsem klasičnih del, delovala popolnoma prepričljivo. Trio jo ie izvedel s tenkočutnim smislom zo spajanje zvočne gmote in miselnih utrinkov v vseskozi napeto celoto ter dosegel otipljivo ostvaritev. Malo je takih interpretacij s tega ustvarjalnega področja. Tudi ta trojica je marsikateremu novemu delu odkrila njegovo pravo vrednost in lepoto. Z isto zagnanostjo se seveda posvečajo klasičnim delom, kar so potrdili v Beethovnovih sicer ne-pretencioznih, a vedrih igrivih variacijah in v odlomku Tria *Dum-ky» Antonina Dvotaka. Izvrstno se je trio v uravnoteženem sorazmerju spojil v skladno in plastično sodelovanje s pevko v Beethovnovih škotskih pesmh, ki so v svoji razgibanosti in pristni učinkovitosti lepo zaključile koncert, kakršnih si bodo rv‘,,u,ialci gotovo še želeli. IVAN SIUC PHKJKLI SMO NOVA POT. Glasilo CirilmetodiJ-skega društva katoliških duhovnikov SRS. Ljubljana, oktober — december 1970. LIBRI E R1VISTE DTfALIA. Ras-segna bibliografija mensile 246-247, agosto — settemHre 1970. Presidenza del eonsiglio dei ministri, Roma. Madžarska dvojčka ki ju še njuni ženi ne razločita BUDIMPEŠTA, konec januarja. — Enemu je ime Ferenc, drugemu pa Erne. To je menda edina razlika med njima. Vse ostalo je obema skupno, da ju tudi njuni najtesnejši prijatelji često ne znajo ločiti. Ko sta se nekega dne utrujena in mokra vračala domov iz sosedne občine, sta jima ženi pohiteli naproti. Samo izrednemu razumevanju, ki vlada med bratoma, se je treba zahvaliti, da se neki nesporazum ni končal slabo, kajti Emejeva žena se je vrgla Ferencu okoli vratu, Feremcova pa Je objela Emeja. Brata Ferenc in Eme Kish »vita v majhnem madžarskem naselju. Eme je deset minut starejši od svojega brata Ferenoa in je v vasi župan, Ferenc pa je traktorist in ni redko, da ga na cesti •UiiiiumilllllllllllllllllllllllllllltlllllllltlltlllilllllMI Marijini novčiči (Nadaljevanje s 5. strani) «Ti boš že vse izblebetala, saj te poznam.» »Nič ne bom izblebetala. Če mora biti skrivnost, ostane skrivnost. Sem mar kdaj kaj izklepetala?« «Ne boš mogla molčati.« «Ne jezi se name, molčala bom kot grob.» «In ko boš prinesla vrečo denarja domov, kaj boš rekla mami? Vse ji boš lepo po vrsti povedala. Saj te poznam.)) «Nič ji ne bom povedala. Če rečem, da nič, pomeni nič. Ne jezi me.» «No, bomo videli.» še isti dan sem položila o-ba novca v jamico in naslednje jutro sem izbrskala štiri. Nato sem položila štiri novce in jih dobila osem. Molčala sem seveda kot riba, čeprav me je zapoved molčanja težila. Najrajši bi se izkričala: «Vem za skrivnost, ki ne stane veliko. Nekaj staniol papirja in pobarvano steklo. Vsi postanemo čez noč bogati in dobimo to, česar si želimo.)) A morala sem molčati, ker drugače... In molčala sem kot grob. Potem sem položila osem denarčkov in jih prejela tod-no šestnajst. Pri šestnajstih se me je pa lotila zlata mrzlica. Stresla sem v jamico vse svoje prihranke, kakih trideset do štirideset drobnih ko-vanoev. Pri teh pa se je vse ustavilo. Ko sem naslednje jutro obujmo, a zaman brskala po staniolu in razpokah jamice, ni bilo več nobenega dvoma. Ni jih bilo. Moralo bi jih biti najmanj šestdeset ali še več. Kaj še. Niti mojega drobiža ni bilo. Gledala sem zgubljeno, nisem mogla verjeti. «To je nemogoče,» sem zajecljala Dragi. «Nemogoče. Niti počenega groša.» Draga me je nahrulila. »Saj sem vedela, da se bo tako končalo. Si že komu kaj bleknila.» (■X;'isežem ti, da nisem.« » tu še lažeš po vrhu. če ne bt .»vedala, bi bil denar tu. Marija ni kot ti, ona Je zanesljiva.« «Pa če ti rečem, da nisem. Kvečjemu, če nisem ponoči na glas sanjala.« «Ne mlati prazne slame. Posvarila sem te pravočasno. Si zadovoljna zdaj, ko si vse iz gubila?« Zadovoljna!? Ni ml šlo v račun. Kdo je le odkril najino skrivnost? Bila sem ne srečna. Topoldne Je Draga kupila za peščico bakrenih novčičev fig in orehov. Jedli sva jih skupaj v njeni travi za nišo. »Kje pa si dobila denar?« sem jo nedolžno vprašala. Draga se je le hudomušno smejala in trla orehe: «Dobri, kajne?« «Tudi meni ugajajo,« sem pohitela odgovoriti, «a moraš mi verjeti, Draga, nikomur nisem povedala ono o jamici. Moraš mi verjeti.« «Kako si ti punca še otročja,« mi je odgovorila. »Ne misli več na tisto nesrečno jamico. Saj boš še zboleia. Kar Je, je. Molči in jej.« «Samo reci mi še, da ml verjameš.# »Verjamem tl, osliček, saj veš, da ti verjamem.« Trli sva na travi orehe in se namenoma pogovarjali o drugih rečeh. Jedla sem bolj tako, nekoliko zagrenjeno in brez pravega teka. Razočaranje me je v srcu skelelo kot mala, majcena rana. Ubod i-gle, ne več. Kapljica krvi. Pa vendar... Niti sanjalo se mi ni v travi, da si je vso stvar izmislila Draga. Da se Je po nekaj dneh naveličala potegavščine in me nazadnje za moj drobiž povabila na malico. ustavi ta ali oni in mu potoži nad tem ali onim, misleč, da ima pred seboj župana Emeja. Toda tudi Eme ima težave z ljudmi, ker mu mnogi očitajo napako, ki jo je njegov brat Ferenc kot traktorist napravil pri oranju. Ferenc ter Eme sta si zares tako podobna, da ju je težko razpoznati. Razen — poleti. Res, poleti je Ferenc bolj zagorel. Večino dneva prebije na traktorju in je torej več na soncu kot njegov brat, ki kot župan sedi v pisarni. Pa ne gre le za fizično podobnost, pač pa tudi za duševno blizkost, za reflekse, za Intuicijo, za značaj. Zanimiva je tudi podobnost dogodkov, ki se jima pripetijo. Nekaj primerov... Pred davnim, ko sta bila Ferenc in Eme še dečka, se je Ferenc igral na domačem dvorišču; kuhal je katran. Pri kuhanju se mu je lonec prevrnil in ga opekel po stegnu. Poklicati so morali zdravnika. Erne tistega dne ni bil doma, pač pa pri sorodnikih v sosedni vasi. Ko se je zvečer vrnil domov, je tudi on imel obvezano stegno. Tudi cm se je bil igral na podoben način in se opekel. Nekega dne sta skupno z drugimi vaškimi pobalini tekmovala. Naključje je naneslo, da sta oba padla in si pri tem izbila enak zob. Ferenc v zvezi s tem pravi: »Tudi danes, če imam kake težave s kakim zobom, ima enake težave tudi brat Eme.« Edinstven primer pa Je bil z Er-nejem, ki je doživel prometno nesrečo. Bilo je to daleč od domače vasi in čeprav prometni incident ni zapustil hujših posledic, se je o njem dolgo govorilo. Ko je namreč Eme prišel po incidentu domov, je našel brata v postelji. Prav nič se ni začudil. V trenutku, ko je on imel prometni Incident, je postalo bratu slabo, da Je moral v posteljo. Gornji primer je primer enojajčnih dvojčkov. Teh je zelo zelo malo. življenje takih ljudi je zelo pogosto vezano v dobrem in zlu. V KROGIH NASA VZDUŠJE, BAJE, NI NAJBOLJ PRIJATELJSKO Ameriški vesoljski veterani si izbirajo donosnejše službe Ne gre vedno le za denar, pač pa tudi za to, ker niso vsi prepričani o perspektivah astronavtike, oziroma osvajanju vesolja - Schirra je glede tega dovolj zgovoren V dneh zadnjih, mrzličnih priprav za polet na Luno smo mogli zaslediti tudi govorice, komentarje in tudi zanikanja, da namerava vodja sedanje ameriške odprave na Luno Shepard — demonstrirati. V duhu sodobnega opo-rečništva naj bi z Lunine površine očital določenim odločilnim krogom ZDA skopost, kar zadeva astronavtiko, in še marsikaj. Shepard naj ta bil te svoje načrte zaupal kolegu Rooseju, ta pa je baje vse sporočil »dalje«. Vsa morebitna omalovaževanja te zadeve ne morejo prikriti dejstva, da vlada v krogih NASA precejšnja napetost, ki ni v nikakršni zvezi z običajno napetostjo pred vsako izstrelitvijo, posebno ne v zvezi s sedanjo izstrelitvijo, glede katere — vsaj do trenutka, ko to beležimo — poteka vzvratno štetje ta-ko redno kot še nikoli doslej, kar z drugimi besedami pomeni, da bi moralo na izstrelišču vladati vse bolj mimo vzdušje. Iz tega sklepajo, da je v krogih NASA često in marsikaj napak, kar razumljivo vpliva na kozmonavte, nove in stare, ki tako radi zapuščajo to ustanovo in si raje poiščejo kruha drugje. Čeprav se bo komu zdelo čudno, jih na novih delovnih mestih veliko bolje plačajo kot pri NASA. Do neke meje bi to bilo razumljivo, ker sleherni družbi prinese astronavt veliko ne kot delovna moč, pač pa kot nekakšna posredna reklama. Z druge strani pa je tudi res, da te res zgodovinske junake NASA, ki razpolaga z milijardami, bolj slabo plača. Kaže pa, da ne gre kozmonavtom toliko za plačo, kot za odnose v NASA. Sicer pa pustimo ta razglabljanja in oglejmo sd nekaj primerov. Med starejšimi astronavti, med Armstrong, Schirra, Glenn in Carpenter so sicer presedlali v donosnejše službe, vendar bodo ostali v zgodovini Dvojčka Kish, ki ju še njuni ženi ne razločujeta resničnimi ameriškimi vesoljskimi veterani, je edini Alan Shepard, ki vztraja pri NASA. Nekdanji pilot vesoljske kabine «Mexcury-Aurora 7» Scott Carpenter, ki je pred devetimi leti, to se pravi 1962. leta, trikrat obletel Zemljo, je v zvezi s tem časnikarjem rekel: «že zdavnaj sem zapustil vse zveze z astronavtiko. Sicer bi me tudi sama NASA do sedaj »upokojila«. S svojim tehničnim znanjem, s svojo fizično kondicijo, s svojo izvežbanostjo in vsem drugim, s čimer glede na svojo preteklost razpolagam, sem se lotil osvajanja podvodnega sveta. Kljub temu, da za mene ne skrbi, kadar sem pod vodo, 3000 strokovnjakov, kot skrbi za slehernega kozmonavta, ko je na poti okoli Zemlje, sem prepričan, da moje življenje ni v tolikšni nevarnosti, kot je v nevarnosti življenje kateregakoli astronavta med poletom.« Scott Carpenter se je specializiral za odkrivanje podmorskih arheoloških nahajališč. Je predsednik neke organizacije za reševanje potopljenih objektov. Kaže, da mož krepko zasluži. Ko je bil še kozmonavt in je tvegal svoje živ-1 jen je, je dobil 20.000 dolarjev na leto. Res je, da je tedaj nekaj mesecev na leto »ved na stroške NASA, toda njegovi tedanji dohodki so bili neprimerno skromnejši od sedanjih, saj daje svoji ločeni ženi po 100.000 dolarjev oziroma obilnih 62 milijonov lir v naši valuti na leto. Seveda je bivša Car-penterjeva žena ohranila pri sebi vse štiri otroke, katerih tudi ni lahko vzdrževati. V zvezi s tem Oarpenterjevi prijatelji ln znanci pravijo, da mož krepko služi. Nekdanji pilot vesoljske ladje »Friendship 7» John Glenn, ki je tudi letel leta 1962, se je umaknil Iz te nevarne službe že dve leti pozneje. Kakor smo ob času že pisali, se je Glenn posvetil politični karieri ln imel tudi nekaj uspeha. Kandidiral je za senatorja, toda imel je smolo. Med volilno kampanjo mu Je pri britju v kopalnici spodrsnilo ln pri padcu se je udaril v glavo. Posledice niso bile take, kot se je v prvem trenutku zdelo, in moral se je u-makniti iz političnega »vljenjs. Na račun njegove astronavtske preteklosti so ga sprejeli za podpredsednika družbe «Royal Crown Cola Co». Waiter Schirra Je prav tako e-no najbolj znanih imen v ameriški kozmonavtdkd. To je razumljivo, ker je Schirra letel v vesolj, skih ladjah «Mercury», »Gemini« ter sodeloval pri načrtu »Apoilo«. Tudi on je zapustil NASA in to pred dvema letoma. Pri NASA je kljub svoji «karieri» in Izrednem deležu dobival nekaj nad 20.000 dolarjev na leto. Sedaj pa mož zasluži po 50.000 dolarjev na leto. Sicer bi se bil mogel umakniti v mimo življenje, ko mu je bila zagotovljena materialna bodočnost, toda Schirra meni, da pri 40 letih nima smisla »zaključiti kariere« in se umakniti v pisarno. Schirra je zares zgledno «dinamičen» posloven človek. Ima namreč več služb in več položajev. Je predsednik podjetja, ki izdaja v zakup zasebna letala, ladje in opremo za raziskovanje naftnih vrelcev, je član upravnega odbora neke banke, je član olimpijskega odbora za olimpijske igre, ki bodo leta 1976 v ZDA itd. V času, ko je bil pri NASA, si je ustvaril svojo »vesoljsko« filozofijo: «Nelogično je misliti, da bomo nekoč svobodno dihali na Luni. To je preveč negostoljubno nebesno telo, kjer ni mesta za človeka. Prav tako nemogoče je »veti na Veneri ali na Marsu. Potemtakem...« In kdo se ne spominja Franka Barmana? Bil je član posadke «A-pollo 6«. Sedaj je podpredsednik letalske družbe «Easter», ki ima svoj sedež v Miamiju na Floridi. Hkrati je podpredsednik družbe »Electronic Data Systetn». V krogih astronavtov se šušlja, da ima tudi Borman namen lotiti se politične kariere. Baje se namerava vreči v neposredno politično borbo leta 1976, ko se bo umaknil senator Goldwater. «Ce bo to res, bomo imeli namesto desnega Gold-waterja še bolj desnega Bormana,)) trdijo njegovi znanci. Barmanov prijatelj je William Anders. Z Bormanom je Anders pilotiral Lunin modul. Danes je Anders tajnik letalskega sveta v Washingtonu in nima z astronavtiko nobene zveze. Tudi sloviti Neil Armstrong, prvi človek, ki je stopil na Lunino površino, je zapustil astronavtiko, pa čeprav je posredno le vezan nanjo. Danes je v Washingtonu kot nekakšen posrednik med vesoljskimi znanstveniki in konstruktorji ter ameriško vlado. Drugi iz slavne «trojice» prvih osvajalcev Lune Mike Collins, ki je pilotiral komandno ladjo «A-pollo 11», je danes pomočnik tajnika za javne stike v Washingto-nu in hkrati kandidat za odgovorno mesto v ameriški diplomaciji. Vrgel se je torej v politiko in zapustil astronavtiko. Baje mu sedanja služba manj nese, zato pa veliko več obeta. Don Eiselle je bil v «Apollo 7» skupaj s Schirrom in Cunningha-mom. On in njegova sopotnika so leta 1968 postavili rekord, ker so 163-krat obleteli Zemljo in prebili v zraku 260 ur. Njihov rekord je veljal vse do lanskega leta. Tudi Eiselle je zapustil astronavtiko, vendar pa ostaja še naprej «v zraku«. Postal bo namreč pilot velikih potniških letal. Nekateri pravijo, da je bil Eiselle degradiran. Kaže, da se tu veliko bolje počuti 3 h 5 6 7 8 9 10 13 u 1V _ S8 16 17 16 19 20~ 21 91 br R % 25 ?6 27~ 3 IB B 30 31 .■■i 3T“ 5r 37 _ 36 w *tQ m r W~ A5 L_ LL M m mm r ir M t ES VODORAVNO: 1. prozorna k) lomljiva snov, 7. nekdanji ganski premier (Kwame), 13. znameniti francoski impresionist (Auguste), 14. jugoslovanska denarna enota, 15. tukaj, 16. planinska ujeda, 17. v grški mitologiji lepi mladenič, ki se je zaljubil sam vase, 19. kesanje, obžalovanje, 20. bitka, 21. industrijsko mesto v ameriški zvezni državi Ohio, 22. mlad moški, ki še ni poročen, 23. oranje, zorana zemlja, 24. najtrši in najdražji kamen, 25. kazen za premalo fran-kirano poštno pošiljko, 26. rimska boginja poljedelstva, 27. ime ameriškega pisatelja Mailerja, 28. i-gralna ploščica, 29. velika tropska mravlja, 30. slovenski glasbenik, utemeljitev slovenske znanstvene folklore (France), 31. popularna francoska pevka zabavne glasbe (Sylvie), 33, rimska naselbina na tleh današnje Ljubljane, 34. Pogorje na Peloponezu, 35. oziralni zaimek, 36. ime avstrijskega smučarskega asa Sailerja, 37. znamenje zodiaka, 38. medmet, ki posnema glas vrabca ali drugih ptic, 39. pesem hvalnica, 40. zaliv Karibskega morja med Panamo in Kolumbijo, 41. Kitajska, 42. pritrdil-niča, 43. indijanski rodovni grb, 44. pisec prvega slovenskega roma na «Deseti brat« (Josip), 46. strup za miši, 47. singular. NAVPIČNO: 1. močna divja ovijata, 2. nasilje, strahovanje, 3. trojanski kraljevič, ki je po razrušitvi Troje zbežal v Lacij in u-stanovil Rim, 4. debela palica, 5. kemični znak za litij, 6. okrasek, 7. francoski diplomat, po je dobil ime nikotin (Jean, . 1600), 8. mesto v severni DaWa' ja, 9. etiopski plemiški našlo1'’’ . davno mesto v Kaldeji, 11- naG na politično osebnost, 12. ameriški filmski režiser «Zaklad Sierra Madre», kraljica«), 14. mejna reka med sno ln Srbijo, 18. dolgorepa papiga, 19. »vo rdeča barva. kriteriji, 22. knjižna oblika ali 'f likost pole, 24. nadnaravna pri primitivnih ljudstvih, 25.^ } biti* 25. 26. denarof gleško črno pivo, 4». ~ nota v nekaterih evropskih vah, 27. sitnarjenje, 28 okrog . km dolga reka v Indiji, desni P tok Hooghlyja, 29. francoski F" tivistični estet in umetnostni * dovinar (Hyppolite), 30. način . tskovanja, 31. odlični £r&n°ejj filmski režiser (Roger), 32. kraj na Krasu, 34. dan v t 35 zdravilo proti malariji, 31\). lektrične merske enote, 38. P , valci Čičarije, 40. veletok v jj,. nem delu SZ, 41. gora nad » -ridom, 43. kemični znak za ^ 45. telesna okončina. REŠITEV PREJŠNJE KRIžA^ VODORAVNO: 1. Pravo, «• * na, 11. gratis, 12. dolžona, ver, 15. kapa, 16. Aka, 1?-18. Arno, 19. Oger, 20. Salerno, lopate, 24. Al, 25. Etna, 27. * 28. kri, 30. Ob, 31. tla, 32. ^ 33. sago, 35. N(ovi) S(ad), ^ praska, 39. dekanat, 42. Levl’ Siam, 45. roka, 46. Ana, 47. *“■■ 48. retar, 49. tetrarh, 51. 52. ranta, 53. Istra. ^ p Veljaven od 3f.Januarja do 6. februarja 1971 I © OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Teden bo zelo »v in marsikdaj boste presenečeni, ker vam bo šlo na delu bolje kot bi bili pričakovali Odkrili boste tudi neko novo prijateljstvo. Pomembni bodo prvi dnevi v tednu. Kar se tiče ljubezni nič novega BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Izkoristite raz-f P°lo4®Vle predstoj- f nikov in uveljavite N. V svojo voljo, poseb-no nekatere svoje načrte. Močno boste obremenjeni z delom, toda tudi materialni uspehi ne bodo slabi. Neka oseba, ki se Je zanimala za vas, se je ohladila zaradi vašega nezanimanja. Glavobol. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Teden bo ., kot nalašč za raz-čiščevanje poslovnih zapletljajev in težav. Včasih se preveč zaletite in Je zato treba plačati račun. Ne bo hudo, vendar prihodnjič več previdnosti. V družini prijetno vzdušje, razen z nekem, ki bo precej kapriedo-zen. Zdravje odlično. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V prvih dneh f č nekaj težav jiato se 11)0(10 razmere ugla-1 J dile in lepo boste V -/ vozili vse do konca tedna. Ne računajte s prevelikim razumevanjem in bodite roje ob strani. Kaka težava v družini, morda z otroki, vsekakor z manjšimi ljudmi. Zdravje kar dobro, LEV (od 23. 7. do Kdor se u-razumskdm bo imel ta veliko uspehov. Tudi sicer bo veliko zadoščenj moralnega ln tudi materialnega značaja. Ne bo pa tako v ljubezni in v družbi nasploh, kajti družba često zahteva več kot da, oziroma celo kot more dati. Z zdravjem dobro. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vse se I bo razvijalo prav, | vse bo teklo kot po olju in vendar bo ob koncu tedna rezultat bolj pičel. Naj vas to ne spravi iz dobre volje, kot vos naj ne spravlja v slabo voljo nerazpol oženje ljubljene osebe, ki preživlja hude dni. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Ce nameravate začeti de-| lo, ki vam je bilo ponujeno, temeljito premislite. Ne spadajo namreč naloge, ki bi jih prevzeli, na območje vaše stroke. V ljubezni boste doMveH manjše razočaranje, ld vam bo pomagalo bolje spoznati neko osebo. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) V poslovnem »vljenju a-M na delu čustva ne smejo imeti veliko besede. Nekoliko težav bo na račun popuščanja, ld se opaža zadnje čase v vsem vaif-m delu. Srečali se boste s starimi prijatelji ln znanci ali pa boste dobili prijetno vest. STRELI tako‘h I k 1 Jst« mo sedo oz rde de vidni. STRELEC (od 22.11. 12.) Ne bo tako ln vendar bo-morall prenesti kako hudo be-sedo oziroma očitek. Koristilo vam bo to za prihod-dni. Drugič bodite bolj pre-Tudt v ljubezni ni vse zlato, kar se sveti. Nervozni boste in privoščite si kok dan počitka. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Teden bo eden običajnih | tednov brez večjih sprememb. Možno Je, da se vam pripeti kaj neljubega, kar pa bi vam moglo koristiti glede na vašo občasno površnost. Tudi v ljubezni ne bo vse gladko. O-pustdte ljubosumnost, ki ni u-temedjeno. Zdravje dobro. VODNAR (od 21. 1. Ne skr-to, kaj poč-in kaj me-o vašem se držite o-bdčajnlh družbenih pravil. Dobička ne bo posebnega, pa tudi finančnih težav ne. Neka »prijateljska« oseba bi vas znala spodnesti v vaših novih čustvenih vezeh. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z uspehom , boste opravili nalogo ,ki ste Jo prevzeli. Materialni u-spehl ne bodo veliki, zato boste pa bogatejši r izkušnjama. Dobili boste nepričakovan Ul zato še bolj prije ten obisk. Zdravje odlično, ven dar v naporih ne pretiravajte. ^ J „,y ............................................................................................................................... CIRIL GALE DESPERAD0 J0A0UIN MURIETTA VLADIMIR HERCEG 3.epizooa:joaquin maščevalec Primorski Tlnovmk ŠPORT ŠPORT ŠPORT PREDSEDNIŠKO POROČILO DUŠANA KOŠUTE NA 13. OBČNEM ZBORU BORA Današnja mladina mora nadaljevati prizadevanja starejših generacij 31. januarja 1971 Kot smo že poročali na kratko e asi .yierajšnji izdaji, je bil v ^oračevi dvorani v Trstu, v * zvečer 13. redni občni zbor ori!T ,ga združenja Bor, ki se je st ^ . °*5 vedkem številu član- sedniwn f°SUjV’ Usedanji Med-, , 'k združenja, Dušan Košuta, tyjj potrjen r,e tem mestu o r! i7’3 Pr*h°dnjo sezono, je podal nn „ ovanju te organizacije izčrp-ce«°’ Sa priobčujem^ v Minilo je 13 iet 0a ustanovitve. . e9a združenja in upamo, da Tn,J>r.av številka 13 mejnik in P°f]e našega delovanja. Zato ob/J- L ne bil današnji BoJ 1 zbor samo formalni akt, ko Drpfur10 rabune o aktivnosti v vsi,- se20n*> temveč da boste .1 ~ Mani in simpatizerji — ra ..."n ‘n aktivno sodelovali pri ble,*li?,vaniu *n reševanju pro-našen’- ie najela posredno di r mnenje, neposredno pa tu-sidh, del našega življa zamej-rcuL-Venskih organizacij. Mole dn>n ^terialna dolžnost teh leinn nam Pomagajo premostiti v 1 v katere smo tonili iz leta ibom °’c, do današnjega občnega Se v' stalni priliv mladine v na-šnortlru’ ali v vrsie sorodnih drašteu, nalaga nova bre-D t ki jih lahko osredotočimo . 1 glavne točke in sicer: de- hvn!-?kovni fcadri in dobro PoA-- ■ 1 ter delavni odborniki. Pre- Pričan element-e?’ ^ so prav U delo,, • .eli vsakega resnega oni- r ”3a’ športnega ali kakršne-Gir, drušiega. bovl, prve točke, t.j. denarja, Wnilk™h slišali poročilo blatih ,**’ '2 katerega bo razvidno'. in ,e stroški, kljub amaterstvu klet'r07nn°sti naših fantov in de-narnihta,'no dvigajo, prilivi de-°staj.sredstev pa sorazmerno zalem^0'. Kljub vsem naporom v « bo obračun pokazal mi! Primanjkljaj za okrog 2 le l ’n Pol lir. In pred nami teT !) . tekmovanj, turnirjev zarui-9^ Prireditev, ki bodo raij hU]e dalje bremenile. Mo-prj ,.orno zato poiskati nove poti ali ™atlsiranju našega delovanja be JT, skrčiti na minimum potresti, n ■ ske tekmovalne aktivno-iavno*}™7™ sprenieniti našo de-uiso . v čisto rekreacijo. Obeti v$em °fznati, vendar mislim, kljub lili tezavam, da ne boste dovo-prav' p0 rakovi poti. Nihče nima Si e striči peruti in poleta na-ter “j! požrtvovalni mladini danes t •** v enem mahu vse do heam -. Priborjene uspehe. Re-žičnoJa ‘n telesno-kultuma mno-ni sta hvale 1 redni aktivnar. Pojite,, r ie mstednji korak 6beh Spojj tekmovalnega vrhunskega statvi' Medsebojno sta obe po-^tako tesno povezani, da ne Vio a zna mimo dnige. Zato nam nkaciJ>l0Ta{e naše osrednje orga-°ji Stle..nuino priskočiti na pomoč neodvisnosti, apo-tdrnig f *n suverenosti našega 89 me”*0- ^el*m se zahvaliti s te-Hali us - vsem- ki so nam pomade tci aj deloma vremostiti denarci r**- Med te sodi tudi SKGZ, Pefcaj/* le — čeprav skromno — sPio kj?* Priskočila na pomoč, ko bttp celo brez denarja za na-raia y}°vnic za ekipo, ki je mo-opieni. Potovanje. Ker sem že (aslcao -GZ, mislim, da lahko Jate : ln pozitivho ocenimo iz- Jte*a Poveze, ki jih je prevzela fla Priliki zadnjega glavne-; borile in trpele S j °do, enakopravnost, p ra-H^rodn, obstanek. Mladina, noJu k°t današnja, išče ved-n]enn Prijemov, da bi bila ta- dejavnost živa in zanimi- va ter bi na ta način pritegovala v svoj krog ljudi, ki jim ni mar odreči se svoji pripadnosti. Ce bi se nekdanja mladina ne oprijela borbe za svoj obstanek, borbe, krvi in trpljenja, ui se verjetno o današnji * mladini na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji komaj še govorilo. Zato predlagam, da vzamemo vsekakor v pretres vabilo, ki ga nudi športnikom SKGZ, kot del manjšinskega delovanja. Vendar mislim, da ni nujno, da se o tem takoj danes izrečemo, temveč predamo novoizvoljenemu odboru to vabilo v pretres in temeljito analizo vsestranske koristi morebitnega pristopa našega združenja v sklopu ali brez ostalih slovenskih športnih društev v SKGZ. Rad bi se dotaknil še enega problema glede delitve denarnih sredstev iz javnih skladov. Čeprav se zavedamo, da je težko kriti potrebe današnjega športnega delovanja, lahko trdim, da je delitev iz teh skladov pristranska in neenakomerna glede m. aktivno delovanje posameznih društev, in v konkretnem primeru našega združenja. Zato naj odgovorni ljudje, ki o tem odločajo, vzamejo v poštev naše opozorilo, ker bomo v nasprotnem primeru — kot prizadeti — ukrenili potrebno in zahtevali poseg, da se ugotovi merilo, po katerem se ta sredstva delijo. Strokovni kadri. Mislim, da ni potrebno trošiti okrog tega vprašanja preveč besed, ker je vsem znano, da si brez teh ne moremo zamisliti začetka in napredka našega športa. Z veseljem ugotavljamo, da so zrasli iz nekdanjih naših študentov — športnikov današnji profesorji telesne vzgoje. Kakovost je zelo dobra, prirastek pa še ne izpolnjuje naših potreb. Volja do dela in delo, ki ga opravljajo, je veliko, vendar ni sorazmerno honorirano, če ni celo brezplačno. Naj omenim samo primer našega trenerja in dragega prijatelja profesorja Maria-Vkmarja Marija, ki ie več let dela v naših vrstah in je iz nič postavil na noge najmočnejši odsek, ki ga ima danes naše združenje. Okrog sebe je zbral še vrsto drugih požrtvovalnih in hvai.e vrednih fantov, ki so steber naše košarkarske sekcije. Namen odbora je bil, da mu v znak priznanja podelimo pomembno nagrado v obliki nekega predmeta, venlar je sam to odločno odbil, glede na finančno stanje naše blagajne. Druga italijanska društva so mu nudila let- ■ ho preko milijon lir, da bi ga ’ pritegnila k sebi. V odgovor je še ddtjirvstat ■pH-'htn jif,,marsikdaj segel v svoj žep, da je omogočil delovanje in potovanje ekipam. Kaj naj še rečemo o njegovi tihi in tako otipljivi dejavnosti? Mislim, da je vsaka beseda odveč, razen stokrat hvala. Sedaj o tretji točki, in sicer o odboru in odbornikih. Ni mi nerodno, ko izjavljam, da je bil letošnji odbor — kot tudi nekateri prejšnji — v svojem težkem in odgovornem delu preveč osamljen in ni bil vedno kos vsem vprašanjem, ki so se mu postavljala vsak dan. športno-tekmovalna postavka, je prerasla delovno storilnost odbora, ki ie z veliko težavo držal v svojih rokah niti izredno pestre aktivnosti. To se je tudi odražalo v nezadovoljivi povezavi med odborom in posameznimi odseki, zaradi česar je tu in lam prišlo do težav in nesporazumov, ki bi jih ob boljših pogojih za odborniško delo lažje odpravljali, ali pa bi do njih sploh ne prišlo. Zato menim, da bi morala biti ena glavnih skrbi združenja in novoizvoljenega odbora predvsem utrditev notranjega ustroja združenja, njegove strnjenosti in večje povezanosti med posameznimi odseki, tekmovalci, članstvom in predvsem med odborniki. Ti pa ne bi smeli biti te na upravni osnovi, ampak bolj človeški, prijateljski, tovariški, saj se često dogaja, da so si med seboj vse te komponente tuje. Predvsem je moj poziv namenjen tistim, ki prepo- gosto postavljajo svojo občutljivost, užaljenost ali trenutno jezo pred in nad interese ter koristi združenja. Torej, pri današnji izbiri novih odbornikov, bodite 0-prezni pri imenih, ki jih boste predlagali, ker bo samo dober, delaven in homogen odbor lahko prebrodil današnje težave in vodil združenje k nadaljnjim uspehom s pomočjo vestnega in prizadevnega tajnika, ki mora imeti pri sebi še pomoč plačanega ali honoriranega človeka Sklepi odbora se morajo izvajati in spremeniti v vsakodnevno delo prav preko prej omenjeno administrativne osebe, kajti odborniki sami so prezaposleni na svojih delovnih mestih in izven njih. S tem še ni rečeno, da ne bodo odborniki imeli drugih pomembnih nalog. Nasprotno! Tudi teh je dovolj in vsak nov član, ki bo danes izvoljen (in bo sprejel funkcijo v odboru), se mora zavedati, da s tem sprejme tudi čast in breme vodstva združenja pred članstvom in javnostjo. Ob takih prilikah mi prihaja (Nadaljevanje na 8. strani) Na občnem zboru ŠZ Bor: novi odbor (zgoraj) in udeleženci občnega zbora (spodaj). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiriiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiHiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRED EVROPSKIM ŽENSKIM ODBOJKARSKIM PRVENSTVOM Bo Sonji Pernarčičevi uspel proboj v ital. reprezentanco? v Članicam državne ekipe se obetajo trije meseci skupnih priprav Pred kratkim je italijanska odbojkarska zveza objavila seznam 16 odbojkaric, ki pridejo v poštev za skupne priprave in letošnje mednarodne nastope. Med kandidatinjami je tudi članica športnega združenja Bor Sonja Pernarčičeva. Ob koncu preteklega leta je bila na preglednem treningu v Covercianu med 24 igralkami tudi borovka Pečarjeva. Od teh pa jih je izpadlo osem, med katerimi je žal tudi ona. Na evropskem prvenstvu, ki bo konec septembra in v začetku oktobra v Italiji, pa bo zvezni trener Bellagam-bi od 16 kandidatinj izbral le 12 najboljših. Kandidatinje so naslednje: Forestelli Vincenza, Bertozzi Rita in Pezzoni Nicoletta (CUS Parma), Jaffaldano Annamaria, Came-rin Eralda in CatniHdtti Ivana (Ca-sagrande Bacile), Julli Camilla, Montanari Giovanna in Sapori Stel-la (Fini Modena),"Bantunione Libe-ra in De Lorenzi Mirella (Cogne Aosta), Natali Licia (Lido Spina Ferrara), Remuzzi Luisa (Pallavo-lo Bergamo Lovable), Žago Giusep-pa (UIS Sestese Šesto Fiorentino), Giardini Mariella (SS Palermo) in Pernarčič Sonja (ŠZ Bor). Vse igralke morajo pravočasno sporočiti, če bodo proste za te obsežne skupne priprave in turnirje. Če bodo morda kakšni objektivni razlogi in težave gledfe na delo ali Študij, bo poskušala odbojkarska zveza posredovati, da se morebitne težave pravočasno uredijo. Program tako mednarodnih srečanj kot tudi skupnih priprav in kontrolnih treningov bo izredno bogat in obsežen. Prihodnje prve skupne priprave bodo od 18. do 21. marca, od 26. do 28. istega' meseca pa bo spet trening za nastop ha turnirju v Budimpešti. Turnir v Budimpešti bo trajal od 29. marca do 1. aprila. V aprilu bodo 20., 23., 26. in 28. pregledni treningi pod vodstvorp trenerjev, ki jih bo določila italijanska odbojkarska zveza. Med 30. aprilom in 5. majem bodo spet skupne priprave za nastop na turnirju Molli — Baršanti, ou 6. do 8. maja pa udeležba na istem turnirju. V maju bodo 12.. 14., 18., 21. in 25. kontrolni treningi, ki se bodo končali s skupnimi pripravami od 28. maja do 2. junija. V juniju se bo treba spet pošteno oznojiti na kontrolnih treningih 8., 11., 15., 18. in 21. Mesečni ciklus priprav se bo končal s skupnim treningom od 25. do 27. istega meseca. V juliju bodo skupne priprave od 5. do 8. za nastop na mednarodnem turnirju v Franciji. Od 10. do 13. istega meseca tekmovanje v Franciji. Prvi predah pa bo od konca tega turnirja pa vse do zadnjega v mesecu. V začetku avgusta bo treba spet pripraviti opremo za skupne priprave s francosko reprezentanco od 3. do 10., za nastop na turnirju v Nemčiji. Turnir v Nemčiji bo trajal kar sedem dni od 12. do 19. istega meseca. Dne 24. in 26. bodo kontrolni treningi, od 28. avgusta do 1. septembra pa skupne priprave za nastop na turnirju v Italiji. Domači turnir bo med 2. in 4. septembrom. V tem mesecu bodo trije kontrolni treningi in sicer 7., 9. in 14. Od 16. do 22. istega meseca- bodo-zadnje-skupne--priprave pred nastopom na evropskem prvenstvi, ki bo letos’ v Italiji od 23. septembra do 1. “oktobra. Ob koncu lahko ugotovimo, da bodo imele kandidatinje do konca septembra 46 dni skupnih priprav, 18 kontrolnih treningov, nastop na petih turnirjih in končno na evropskem prvenstvu, kjer bodo izgubile še dodatnih 33 dni m dobimo končni seštevek 97 dni, kar je nekaj več kot tri mesece. Pri vsem tem pa ne smemo spregledati še vseh treningov in tekem, ki jih bodo morale igralke opraviti s svojimi matičnimi društvi. S tem se število še dodatno dvigne in ni težko ugotoviti, da bodo letošnje priprave obsežne in načrtne knt še nikoli doslej. Slej ko prej naj bi bil to prvi korak odbojkarske zveze, da bi spravil tudi žensko odbojko za nekaj stopnic višje k vrhu svetovne odbojke, kot je to uspelo pri moških. Delni odgovor pa bomo dobili že letos po končanem kontinentalnem prvenstvu. G. F. OBVESTILO SPDT obvešča, da se bo smučarski tečaj pri Sv. Antonu pri Trbižu nadaljeval tudi v februarju. Vpisovanje v Ulici Geppa 9, kjer prijavljenci lahko poravnajo tudi vpisnino. Cene: 3 nedelje tečaja s prevozom 5.500 lir 1 prevoz s tečajem 2.000 lir 1 prevoz 1.600 lir I tečaj 1.000 lir Vpisovanje do ,srede, 3. febr. JL MET ZARADI SLABEGA IGRIŠČA Olimpije ne bo v Novo Gorico DOMAČI ŠPORT V preteklem tednu so se v Novi Gorici mudili predstavniki nogometnega kluba Olimpije iz Ljubljane, da bi se pogovorili z merodajnimi športnimi funkcionarji o morebitnem gostovanju te odlične nogometne enajsterice v Novi Gorici. Predstavnik Olimpije dr. Obradovič, ki je tehnični direktor kluba, in generalni sekretar kluba Žagar sta bila zelo navdušena nad tem, da bi njihovo moštvo zadnji del priprav o-pravilo prav v Novi Gorici, saj je vsem znano da je v tem mestu odlična klima tudi v zimskih mesecih. Žal pa se vodstvo kluba ni odločilo za Novo Gorico in to zaradi enega samega vzroka: to pa je slabo nogometno igrišče. To je res izredno slabo, neravno, skratka precej poškodovano, tako da so na njem možne pogostejše poškodbe. Vsekakor je to velika pomanjkljivost novogoriškega športnega parka, saj bi Olimpija, če bi trenirala 14 dni v Novi Gorici, v tem času odigrala prijateljsko tekmo z reprezentanco Poljske in še z nekim prvoligaškim klubom iz Avstrije. Skratka, bilo bi to izredno koristno za dvig zanimanja nogometne igre v tem kraju. Že samo zaradi tega dejstva bi se morali odgovorni ljudje zavzeti za to, da bi pogoje, ki jih ima mesto, izkoristili v največji možni meri, saj bi se vsa sredstva, ki bi jih vložili v popravila stadiona bogato obrestovala. KOUSAHSTVO Največja italijanska kolesarska e-tapna dirka, «Giro dTtabav bo letos prvič v svoji zgodovini imela progo speljano tako, da bo delno vodila tudi po jugoslovanskem 0-zemlju. Po prihodu v Trst bodo namreč dirkači krenili skozi mejni prehod Fernetiči ter bodo nato nadaljevali svojo pot skozi Sežano, Senožeče, mimo Razdrtega, skozi Postojno in Logatec do Ljubljane. V slovenski prestolnici bo etapni cilj. Naslednjega dne bodo tekmovalci iz Ljubljane nadaljevali svojo pot preko Gorenjske, Vršiča in Predela ter skozi Fužinsko dolino do Trbiža, kjer bodo imeli dan počitka. zdravniki opraviti na zdrobljeni nogi vrsto operacij. Ko je že ozdravel si je zopet zlomil poškodovano nogo in ponovno je več mesecev pre-ležal v bolnišnicah. Zadnje mesece pa je začel zopet trenirati in — čeprav so ga zaradi dnvalidnosti* že odpisali iz seznama tekmovalcev — je na nekem tekmovanju v dvorani preskočil 207 cm visoko letvico. Ta rezultat je sicer za 21 cm slabši od njegovega uradnega svetovnega rekorda, vendar pa je Bru-mel prepričan, da si bo z vztrajnim treningom zopet priboril mesto v sovjetski reprezentanci, ki bo nastopila prihodnje leto na olimpijskih igrah v Muenchnu. * OLIMPIADA Na Lobenviessenfeldu, kjer bodo prihodnje leto letne olimpijske igre, so v sredo prvič poskusno prižgali olimpijski ogenj. Plamen gori v velikanski bakli, katero so gradili dve leti in pol ter je stala nad 10 milijonov lir. Gorivo za olimpijski ogenj (tekoči plin) dovajajo po dveh cevovodih, ki se končujeta v posodi bakle v 21 lukenj. Toplota, ki jo razvija plamen, znaša dva milijona kalorij, kar bi zadostovalo, da bi vso zimo ogrevali nad 100 stanovanj. PLAVANJE CORRIENTES (Argentina), 30. — Argentinski plavalec Antonio Alber-tondo je v tem tednu začel s svojim poskusom, da potolče svetovni rekord v vztrajnostnem plavanju, ki ga sedaj drži Američan John Sim-mens, ki je preplaval 467 km v 899 urah in 43 minutah. Albertondo namerava držati ritem 66 zamahov na minuto. SNEŽNE RAZMERE ATLETIKA Sloviti sovjetski skakalec v višino in svetovni rekorder Valerij Bru-mel zopet skače. Kot je znano se je Brumel v neki prometni nesreči težko poškodoval in-so mu morali 1. povratno kolo FIORENTINA - ROMA Gonella FOGGIA - TORINO Sbardella INTER — H. VERONA Barbaresco JUVENTUS — CATANIA Michelotti LR VICENZA - BOLOGNA Riccardo Lattanzi LAZIO - MILAN Lo Bello SAMPDORIA — CAGLIARI Francescon 25-LETNICA USTANOVITVE PD «S. ŠKAMPERLE* V okviru proslav, ki jih bo priredilo društvo, bo tudi Kraška avtomobilska vožnja in sicer 7 marca. Proga bo potekala po Krasu, na obeh straneh meje. Tekmovanje se bo zaključilo s skupnim kosilom. Udeleženci morajo imeti za prehod meje prepustnice. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak večer (razen ob sobotah) od 20.30 do 21.30, od 1. februarja dalje. Vpisnina — katero je treba poravnati že ob vpisu — znaša 3.000 lir. Zaostala tekma MONZA - CATANZARO (v Reggio Emilii) Giunti A SKUPINA e 1. povratno kolo DERTHONA - REGGIANA Frasso LECCO - TRENTO Fuschi LEGNANO — UDINESE Governa MONFALCONE - VENEZIA Grassi PIACENZA — SEREGNO Sgherri ROVERETO - ALESSANDRIA Busalacchi SOLBIATESE - PADOVA Cantelli SOTTOMARINA — PRO PATRIA Scolari TREVISO — PARMA Levrero TRIESTINA - VERBANIA Baldoni Lokve 10 cm Livčk 50 cm Vojsko 70 cm Črni vrh 40 cm Lažne 20 cm Godovič 35 cm Kranjska gora 80 cm Velika planina 135 cm Krvavec 140 cm Vogel 230 cm Zelenica (Ljubelj) 170 cm Komna 190 cm Pohorje 20 cm Bohinj 60 cm Pokljuka 100 cm Cortina Pocol 160 cm Nevegal 130 cm 80 c m bd &m Neveja - -- 130 cm Sappada - 96 cm DANES Nedelja, 31. januarja 1971 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas — Vesna A * * * 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gradiški S. Marco — Primorje A « * * 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Padričah Primorec — Devin * * * 14.30 v Trstu, stadion «1. maj* CMM Sauro — Vesna B * * * 14.30 v Bazovici Breg — Primorje B * * * 08.30 v Trstu, stadion «1. maj* COOP — Zarja * * * 09.00 na Proseku Olimpija — Bar Venelo * * * 14.30 v štandrežu Juventina — Libertas Kopriva * • * 14.30 v Sovodnjah Sovodnje — Azzurre * * * ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Breg — Dop. Marzotto * * * 15.00 v Miljah OMA — Bor * * * 15.00 v Trstu, stadion «1. maj* Sokol — Dop. Minelli KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Tržiču Italcantieri — Bor * * * MLAJŠI MLADINCI 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Italsider * * * NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Ricreatori * * * NARAŠČAJNICE 09.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Caiza Bloch * * * MINIBASKET 10.00 v Trstu, telov. CIFAP Inter 1904 — Bor OBVESTILO ZSŠD obvešča vse udeležence • seminarja- za ■ nogometne- trenerfe; da se bo seminar nadaljeval danes, ob 8. url, na stadionu «1. maj* v Trstu. Borovka Sonja Pernarčič med tolčenjem ob mreži. __ veliftina in znslupn ht W1a tnliVn vo^ln Kt 1 a. _ m.. Ll, .- .... _ '» ^idorMali Tončič r »• edan: noče biti «sclav» K. ob stoletnici priključitve Beneške Slovenlj’e k Italiji vedmo močnejše so sile v državi, ki bi rade spre-'lavo, a to na bolje, oziroma hočejo uveljaviti že . dobra ustavna določila.« dobrem in slabem imajo ljudje različna mnenja,« Je > teUrun°, uto, kar je dobro za enega, je slabo za drugega. 2? van> kFav za enega, ni prav za drugega. Nič ne pričakuj, J* btii «0 si0 vse gladko. Sol vam ne bomo dali, pa četudi L Vo , 10 vsi vaši ljudje. Veš kaj, da sem odkrit. Nam bi 3 vam dati šol in drugih pravic, če bd, recimo, Posebna etnična skupnost nekje v Lombardiji ali < ker bi ne predstavljali nobene nevarnosti za celo-K-^tavllS&Ve’ a tu ne. Tu na meji so stvari drugačne. Tu OS bitj ^ neko kontinuiteto slovanstva, panslavizma. Zato k naSa sltrb> da vas pretvorimo v dobre Italijane, V Da k inieb na meji s slovanskim svetom zveste Italijane, naših sosedov, starih zgodovinskih sovražnikov, t« *e uspeli, razen redkih izjem. Odstranili bomo hlon e’ WaJ bom spi indolog vzgojitelj, «ker ®v°Je privrženosti ^^luževal prepričan, da boš spoznal Tončič. ((Nasprotno, Spoštujem in občudujem anskega naroda in < njegove kulture, a njegova veličina in zasluge bi bile še toliko večje, če bi spoštoval osebnost, posebnosti, kulturo in narodnost državljanov drugih jezikov, ki živijo v Italiji. Jaz mislim, da ni nič hudega, da ni žalitev za nikogar, če ostanem kar sem. po rojstvu.« «Molči, ne prekinjaj me nenehno. Bolje je, da me poslušaš. Tudi na to ti bom kasneje odgovoril. Rekel sem, da bom odkrit s tabo. Večina vaših ljudi je z nami in čuti z nami. Zakaj je tako, sem ti že povedal, da ne grem iskat vzrokov. Toda, kljub temu moramo biti budni in pazljivi. Pri vas obstaja neka vrsta ljudi, ki jih bom imenoval «mdsijonarje» ali buditelje slovenstva. Res je, da jih še danes večina ne posluša, a to zaradi tega, ker vsi ljudje na svetu govorijo, razpravljajo, menijo, «ražomirajo» z očmi in želodcem. Z , očmi vidijo v nas oblast ln če bi bili ml do teh ((buditeljev« popustljivi, bi se naša oblast omajala pred očmi vaših ljudi. Zgubali bd avtoriteto in prestiž, to pa bi utegnlo imeti nas hude posledice. Ti ((buditelji« ne nudijo za sedaj vašim ljudem nič privlačnega, nič, kar bd zadovoljilo njihove oči in želodce. Mi pa jim nudimo vse, z oblastjo vred. Zna pa se zgoditi, da se stvari spremenijo. Po mojem vaše ljudstvo ne posluša raznih rovarjenj omenjenih ((buditeljev«, ne samo zaradi strahu pred oblastjo, pač pa zaradi tega, ker so oni zgrešili taktiko. Ce bodo ti ljudje, ali tisti, ki stojijo za njimi, spregledali svoje napake, če jim bo omogočeno, da se bodo gospodarsko in socialno dvignili nad nam privržene in vdane voditelje v vaših dolinah, utegnejo postati nevarni, in privlačni za vaše ljudi. V njih bodo videli gospode, ki so se povzpeli na višjo stopnjo, vredni, da jih posnemajo. Dokler » ljudi s praznimi besedami, nam niso toliko nevarni, pa še druga nevarnost. Ce se bodo naši sosedje na mojih da severu tehnično, gospodarsko ln socialno razvili, da bodo imeli več blagostanja kot mi, bodo postali zanimivi, privlačni ln bodo spodbudno vplivali na vaše prebivalstvo. Zato se nam mudi, da bi odpravili čdmprej vse to, kar diši po slo- venstvu v vaših dolinah. Tu hočemo ustvariti takšne ljudi, da bodo gluhi za vse eventualne vabe s Severa, da bodo videli samo našo očarljivost. Kar pa se tebe tiče, češ da spoštuješ in občuduješ italijansko kulturo, da pa hočeš ostati, kar si po rojstvu, to je Slovenec, U rečem, da se ne more služiti dvema gospodarjema. Ali si Slovenec, ali si Italijan? To mi odgovori!« «Sem zvest italijanski državljan, Slovenec po rodu!« «To ni nikakršen odgovor. Tu rojstvo ne igra nobene vloge. Važno je, kar čutiš. Ali se čutiš Slovenca ali Italijana?« «Zakaj postavljate tako stvari?« ((Odgovori!« Tončič ni vedel kaj odgovoriti. Preveč je bil zmeden. Ce odgovori, da se čuti Slovenca, ga bodo preganjali. Dovolj mu je bilo preganjanja, sovraštva in nerazumevanja. Takoj je spoznal, da je imel vzgojitelj prav, ko je rekel, da ljudje «ražonirajo» z očmi in želodcem. Ali naj velja tudi zanj to pravilo? V njem je še ostal duh odpora, a bal se je posledic. Odločil se je za prvi kompromis. «Jaz se čutim toliko Italijana, kot Slovenca!« je slednjič odgovoril. «Tvoj odgovor me na pol zadovoljuje,« Je povzel vzgojitelj. tToda ne moreš hiti eno ta drugo. Vendar ti oproščam, ker ugotavljam, da si že napredovali Prepričan sem, da se bova popolnoma razumela, da boš postal popolnoma naš, v pravem pomenu te besede. Boš videl, da bova jaz in ti še zelo dobra prijatelji!« V. S tem Je bil konec današnjega pogovora. Bruno sa Ton- današnji čiču približa ta mu prijateljsko polo« roko na rame. Povabil ga je v svojo sobo, kar se je prvič zgodilo po toliko latih bivanja v zavodu, Tu mu je ponudil neko sladko pijačo ta mu je pnznal, da se toliko čuti Italijana kot Slovenca? Skle-„ ne 60 Preveč popuščal, kljub nenadni naklonjenosti vzgojitalja m da se bo še upiral, čeprav na bolj prijazen način. _ ^ dru81 Pnldd je vzgojitelj Bruno vnovič povabil začel Tončič ^ ° S°b°' Spet Sta 286613 razPravo. Tokrat je «Veste, gospod Bruno, da sem mnogo premišljeval o vaših zadnjih razlagah? P J «A Ja? To me veseli!« mu je odgovoril vzgojitelj. ((Priznati nmram, da sem tudi jaz premišljeval 0 nekaterih tvojih odgovorih^ No, da čujemo, do kakšnih zaključkov si prišel?« «Spet sem spoznal, da nimate prav!« «Ah, ta je lepa! Kako to, da nimam prav?« je napravil začuden obraz. «Se enkrat vam moram potrditi, da ne bi predstavljalo nobene nevarnosti za državo, če bi nam priznali naše narod-nostne pravice. Nasprotno. Mislim, da bi bila to poštena in pravilna poteza, ld bd še bolj poglobila vdanost, zvestobo in lojalnost naših ljudi do Italije.« «Oh, ne, ne! Na ta način se ne bova več pogovarjala. Mislil sem, da boš izpodbil moje razlaganje z boljšimi z bolj tehtnimi argumenti. Vaši ljudje so pokazali lojalnost ta zve-i stobo naši državi v stoterih primerih. S krvjo so to dokazali v raznih vojnah. Saj ni bilo med njimi nobenega dezerterja!« «No, česa se potem bojite?« «Zakaj bi kaj tvegali, kaj dajali, če imamo brez tega njihovo zvestobo? Zakaj ustvarjati problem, če ga ni? Ce ea ljudje ne čutijo?« (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 rodruftnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprave TRST Ul. Montecchl 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.7Q0 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/tl nad. telefon 2220' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno,' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicita Italia 1 31. januarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTfAiš POSEBNE ODDAJE RAI-TV OB POLETU •APOLLA 14» Ob tretjem ameriškem poletu na Luno je italijanska televizija pripravila program posebnih oddaj, ki bodo dovoljevale televizijskim gledalcem da sledijo Shepardu, Mi-chellu in Roosu, ko se bodo približali Luni in ko bosta prva dva pristala na Lunini površini. Nekatere oddaje bodo neposredno povezane s Cape Kennedyjem in Hustonom, druge posebne oddaje pa bodo povezane z rednimi «Telegiornale». Program izrednih oddaj »Telegiornale. na prvem kanalu je sledeč: nedelja, 31. febraurja od 21.12 do 21.40 (vzlet UHca sv. Frančiška 20 • Telefon 61-792 IZKORISTITI KNJIŽNI SEJEM 40 50°/® POPUSTA Ouellmanea. V tem mestu naj bi se bilo rešilo precej oseb, ki jim pa preti lakota, če ne bodo dobile v najkrajšem času hrane. nad položajem ter da so poskrbele za prvo pomoč ponesrečencem. Piloti, ki so s helikopterji leteli preko prizadetih področij, so tudi danes potrdili, da je pokrajina ob mestu Quelimane podobna ogromnemu jezeru. Poudarili pa so, da niso opažali — kakor za časa strašnega neurja v Pakistanu — velikega števila trupel, ki bi plavala na vodi, temveč samo ogromno mrhovin. V nekaterih krajih so se vjujem, ki ga je oddajala aroe-Ijudje povzpeli na višje stavbe, ki jih je voda na pol porušila, ali na drevesa. Reševalne skupine bodo seveda skušale pomagati najprej tem. Reševalci razpolagajo z desetimi tovornimi letali, trezni helikopterji in mnogimi čolni ter s precejšnjimi kolčdnaml zdravil, hrane In drugih najnujnejših potrebščin. Marcuse o Angeli Davis NEW YORK, 30. - Med inter- Poplava Je zajela na stotine kvadratnih kilometrov. Kar dvanajst rek je prestopilo bregove, najvažnejša med njimi je reka Lualua. Najbolj prizadeta področja, kjer je voda uničila ves pridelek, povzročila pogin vse živine in smrt še neznanega števila oseb, so Maga-nja da Costa, Namarcura, Nicuari, Macuse, Namarrol, Macube, Ile in Molocue. Te pokrajine sestavljajo pas, ki sega od obale pa približno 200 kilometrov proti osrednjim mo-zamblškim predelom. Prav tl predeli so najbolj obljudeni in obdelani. Ciklon «Felix» se sedaj približuje Madagaskarju, zdi se pa, da je delno izgubil na moči. Zvečer so mozambiške oblasti sporočite, da se je vreme nekoliko Izboljšalo In da je voda počasi začela upadati. Ce ne bo začelo spet deževati upajo, da bodo v nekaj dneh spet vzpostavili zveze s kraji, ki so že tri dni popolnoma izolirani. Posebni dopisniki portugalskih časopisov, ki iz Bedre poročajo o nesreči, so javili, da reševalcem ni uspelo še dospeti do riška televizija, je znani filozof Herbert Marcuse javno pohvalil temnopolto 26-letno Angelo Davis, ki sedi v zaporu ln ki ji preti smrtna obsodba. Marcuse je bil Angelin profesor na univerzi. Poudaril je, da je bila to najbolj nadarjena študentka, kar Jih je srečal med dolgoletnim poučevanjem. «Angela ljubi resnico in pogumno tudi o resnici govori*, je med drugim izjavil Marcuse, «prav zaradi tega je demonstrirala in organizirala manifestacije, ne da bi skrivala svojega političnega prepričanja. Nasilje Jo j« obkrožalo, čeprav sama sovraži nasilje in se bori proti njemu. Strežejo ji po življenju, nepravično, potreboval bi zelo hudih dokazov, da hi verjel, da je sodelovala pri nasilnih dejanjih ali jih celo organizirala«. GOSTILNA «PRI TINETU* Seča (na klancu — Portorož) it 81, tel. 73-588 ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA KAR0SERUA tudi na PLOŠČAH in FOLKLORI! «PROSEK» Ustnik ALBIN PERTOT PROSEK 1 - Telefon 225-367 OD 1. DO 6. FEBRUARJA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNA POPRAVILA CESTNA POMOČ BARVANJE V PEČI PRI 80' nik «Trades Unior.* (TUC) Vic Feather. V avtomobilskem sektorju pa je stanje vedno bolj napeto. Od ponedeljka naprej bo stavkalo približno 50 tisoč delavcev v 22 obratih britanske Ford. Predstavniki 15 sindikalnih zvez, ki so zastopane v podjetju Ford, vztrajajo z zahtevo po povišku mezd za 22 funtov šterlin-gov (približno 22.500 lir) in absolutno odklanjajo ponudbo tovarne po povišku 2 funtov šterlingov tedensko. Ravnateljstvo Ford je o-značilo zahtevo kot »gospodarski samomor*, jasno pa je. da bo moralo priti do pogajanj, že včeraj je prostovoljno zapustilo delo 10 tisoč delavcev, ne da bi sindikati proglasili stavko. Uveljavlja se prepričanje, da bodo sindikalni zastopniki to naredili v ponedeljek. Predlog, kako naj bi se zavrle stavke, ne da bi bili pri tem oškodovani ne delavci ne podjetniki, je izdelal bivši laburistični finančni minister James Callaghan. Po njegovem mnenju bi se morali srečati predstavniki sindikatov, vlade in industrijski voditelji. Po podrobnem pregledu sedanjega stanja bi morali izračunati, kolik bo porastek cen, in določiti, koliko naj se poveča proizvodnja. Na osnovi teh podatkov bi morali določiti tudi povišek mezd do konca leta. V zadnjih 24 urah so podtajniku ministrstva za zaposlitev že dvakrat zagrozili, da ga bodo umorili. Dud-ley Smith je eden od pripravljavcev osnutka sindikalnega zakonika. Že zjutraj j« neznanec telefoniral konservativnemu združenju War-wick Leamington in zagrozil z ministrovo smrtjo. Kasneje je drug neznanec obvestil polioijo, da bo v kratkem eksplodirala bomba v stanovanju ministra. Policaja je podrobno pregledala Smithovo stanovanje, ne da bi našla peklenski stroj. Vsekakor je minister pod stalnim nadzorstvom. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Zastopniki republiškega odbora zveze borcev m republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine so na današnjem sestanku v Sarajevu ocenili do sedaj objavljene spomine Svetozara Vukmanoviča — Tempa v beograjski »Politiki* o vstaji ljudstva Bosne in Hercegovine kot netočne, samovoljne in neutemeljene, ki da nimajo nič skupnega s stvarnimi dejstvi in zgodovinskimi dokumenti, temveč, da je to poskus, da se zmanjša prispevek, k: ga je ljudstvo Bosne in Hercegovine dalo v borbi za svobodo in v revoluciji. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da človek pri branju Tempovih spominov dobi vtis, da brez Tempa sploh ne bi bilo vstaje v Bosni in Hercegovini. Republiški odbor zveze borcev in republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine u-gotavlja, da so reagiranja bivših borcev na sedaj objavljene spomine popolnoma upravičena ter obsojata netočno prikazovanje vstaje v Bosni in Hercegovini. Na sestanku je bilo prav tako izraženo obžalovanje, da se je tako ugledni list kot je Politika odločil, da objavi in da reklamira spomine Tempa in ugotovljeno, da to ni v čast listu. B. B. ŠPORT ŠPORT ŠPORT V MOŠKI ODBOJKARSKI B LIGI V sinočnjem domačem srečanja borovci premagali Modenčane Zanesljiva igra kapetana Veljaka in Vodopivca A SPLOŠNA PLOVBA « piran-Jugoslavija Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-170 Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorski prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton — LINUA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN - ZAHOD-NA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoe, grosistično trgovino in zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji ln v Inozemstvu m med SUPERPRODAJO PRIHRANKA: vaših 1000 lir od 15. januarja do 2S. februarja velja GRANDI MAGAZZINI 2000 (to ni samo slogan!) GIOVANNI UL GHEGA 6 Bor — Unipol 3:1 (15:9,11:15, 15:10, 15:10) BOR; Uršič, Vodopivec, Plesničar, Orel, Veljak S. in K., Starc. UNIPOL: Nardini, Fiorind, Zobond, Gibertini, Martini, Dej Carlo, M. A vali one, Lei, Ded Carlo L., Ber- tacca. SODNIK: Moreale, Bresigar, Pa- dovand. Uvodni razpleti so sinoči obetali, da bomo gledadi eno letošnjih boljših Borovih domačih nastopov. Vsd ti upi pa so po začetnih udarcih splahneli in ob zaključku lahko rečemo, da smo bili priča poprečni in le občasno zanimivi tekmi. Morda je na to vplivala neopravičena odsotnost člana prve šesterke Fuč-ke, vsekakor pa moramo takoj pripomniti, da ga je Vodopivec izredno dobro nadomestil. Bdi je skupaj s Sergijem Veljakom najboljši pri domači šesterki. Vsi o-stald pa niso popolnoma zadovoljili. Tako Uršič, kot tudi Plesničar, sta imela nekaj odličnih posegov, toda tem so sledile tudi številne napake. Klavdij Veljak pa še zdaleč m zaigral na svoji običajni ravni. Prepogosto poskuša tolči blok-out, kar mu ne uspe in tako pošlje mnogo žog mimo bloka v out. Poleg tega ni zanesljiva niti njegova igra v polju. O sinočnjem nasprotniku lahko rečemo le to, da so izredno mlada ln obenem perspektivna šesterka. Igrajo moderno in zaradi mladosti ne tako zanesljivo odbojko. Njihovo najboljše orožje je vsekakor dobra igra v polju. Sam začetek srečanja Je precej izenačen in nasprotnika se ne moreta odmakniti drug od drugega do 9. točke. Potem pa se «plavi» nekoliko boljše organizirajo in tu ima precejšen delež zanesljivi in kot vedno zagrizeni Orel. Za drugi niz bi lahko rekM, da se je pričel pod nesrečno zvezdo za domačine. Gostje povedejo in Bor jih stalno zasleduje tn se približa največ na dve točki razdalje- Nasprotniki vedno pravočasno odgovorijo in jim popolnoma upravičeno pripada ta set. V naslednjem nizu jim Bor vrača milo za drago in to vse do 7. točke. Potem pa se spet zatakne in imamo izenačeno stanje pri 8:8. V odločilnih trenut- kih pa «plavi» spet zaigrajo dokaj učinkovito in nasprotnike pustijo pri desetici. Zadnji in četrti set pa je bil resnično najlepši. Zal pa moramo pripomniti, da je bil najslabši mož na igrišču sodnik, ki nd bil pristranski sodnik ampak ni najboljše sodil ln njegovi posegi niso bili vedno zanesljivi. Videli smo nekaj resnično lepih akcij na o-beh straneh mreže in tudi ta niz zanesljivo osvojijo domačini, čeprav se jim pri osvajanju zadnje žoge nekajkrat zatakne. G. F. MOŠKA C LIGA Važna zmaga Krasa KRAS - CALDINI 3:1 (15:6, 15:10, 11:15, 15:13) Sinoči je bila na sporedu prvenstvena tekma moške odbojkarske C lige med domačim Krasom in ekipo gasilcev Caldini iz Gorice. Tekma je bila navdušujoča in obojestransko dobra, zmaga pa je pripadla zasluženo krasovcem. Bila je to zmaga, v kateri je prišla do izraza izredna uigranost predstavnikov zgoniške občine, ki so s svojimi o-strimi napadi popolnoma presenetili sicer zelo močno obrambo Goričanov. V zadnjem setu je igra kra-sovcev spravila na noge številno občinstvo. Gasilci so vodili že 9:1, ko so Zgoničani začeli predvajati izredno odbojko, s katero so v kratkem strli nasprotnikov odpor. Danes občni zbor Poleta Danes popoldne, z začetkom ob 17.30, bo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah 3. redni občni zbor Športnega društva Polet. Čeprav je Polet društvo, ki ima za sabo komaj 3-letno delovanje, pa je v tem času strnilo okoli sebe skoraj vso opensko mladino in je v njegovih vrstah nad 100 aktivnih Na današnji občni zbor so poleg članov vabljeni tudi prijatelji društva, M hoda imeli priliko spoznati način dela in uspehe, ki jih je Polet dosegel v pretekli poslovni dobi. Po končanem občnem zboru bo družabni večer. loiimitiiiiiiiimmmmanosiiimiMiiH SMUČANJE NA TEKMOVANJU V MEGEVU Slalom za Augerta Gustav Thoeni vodi na lestvici za svetovni pokal MEGECE, 30. — Svetovni prvak Jean Nori Augert je osvojil prvo mesto v slalomu in v kombinaciji na tekmovanju veljavnem tudi za svetovni pokal Augert se .je zelo dobro odrezal posebno v prvi vožnji, ko je vse svoje tekmece pustil skoraj sekundo za sabo. Med drugimi se .je izkazal Gustav Thoeni ki j<* z današnjim drugim mestom ohranil vodstvo na lestvici za svetovni pokal, kljub temu, da se mu je Augert znatno pri bližal. Tudi v kombinaciji je bila prc moč Francoza očitna, na lestvici pa mu sledita njegov rojak Duvil-lard in Švicar Russi. SLALOM: 96”70 97”95 99”53 100”10 100"69 1. Jean Noel Augert (Fr.) 2. Gustavo Thoeni (It.) 3. Christian Neureuther (Z. Nam.) 98”33 4. Ric Chaffe (ZDA) 5. Henri Duvillard (Fr.) 6. Josef Loidl (Av.) 7. Tyler Palmer (ZDA) in Francisco Femandez-Ochoa (Šp.) 100"7 9. Han Ashiwa (ZDA) 100”86 10. Max Rieger (Z. Nem.) in Henri Brechu (Fr.) 100”95 LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: 1. Gustavo Thoeni (It.) 100 2. Jean Nori Augert (Fr.) 107 3. Henri Duvillard (Fr.) 103 4. Patrick Russri (Fr.) 85 5. Bernardo Orcri (Fr.) 60 6. Karl Schranz (Avstrija) 57 7. Edmund Bruggmann (Šv.) 8. Harald Rofner (Avstrija) 49 9. Walter Tresch (Šv.) 46 10. Bernard Russi (Šv.) 42 POKAL PACCO Brežani igrali neodločeno V okviru nogometnega tekmovanja za pokal Pacco je ekipa Brega igrala z ekipo S. Sergio A neodločeno 1:1 (1:0). Tekma je bila vseskozi zanimiva in borbena. Breg je svoj gol dosegel že v prvem polčasu po zaslugi Kocjančiča in obdržal vodstvo skoraj do konca. KOŠARKA RICREATORI - BOR 52:36 (21:18) BOR: Colja (k) 10, Klobas 14, B. Vatovec 6, Bertok 2, Košuta 2. P. Žerjal 2, Sancin. RICREATORI: Curd, Vigna, Bru-netti, Sereni, Ponton Pernici. Zac-chigna, Sognati. Borovi dečki so včeraj odigrali prijateljsko tekmo proti eldpi Ri-creatorija. katere igralci so leto starejši od »plavih* Kljub porazu pa so morda naši mali košarkarji — vsaj v prvem polčasu — odigrali svojo do sedaj najboljšo tekmo, saj sc bili v prvem delu igre povsem enakovredni nasprotnik gostom, ki so bili vsi višji in starejši, poleg tega pa zelo dobro obvladovali osnovne košarkarske prvine. Najboljši borovec je bil tokrat Colja, ki je odlično vodil igro svojih. b. L Sinoči v Nabrežini občni zbor Sokola V Nabrežini je bil sinoči j občni zbor ŠD Sokol in PD I- ” i den. Obe društvi namreč vodi s*1* ni odbor. Občni zbor je vodil Alojz vič. Predsedniško poročilo je la dr. Barbara Gruden, taj®® Bojan Brezigar, blagajniško P* L, venko Gruden. Vsa poročila so izčrpna, predsedniško in teNjjT! pa sta med drugim nekoliko k"®, no obravnavali nekatere poj»v’e ^ našem športu. O teh vprašanj® je kasneje razvila tudi debata- > Občnega zbora so se udeležili % drugimi tudi predstavniki SKGZ Cupin, ZSŠD Pavletič, SPZ MS nabrežinske osnovne šole ravnaj Tavčar. Poleg teh je prinesel r zdrave ŠZ Bor predsednik predstavnik odbora za postaj spomenika v Nabrežini, Ignac ^ tot pa se je zahvalil za p°W®f^ jo je nudilo društvo temu odtej Po diskusiji in spre min jeva!® predlogu glede članarine so volitve novega odbora, katerega, prisotni izvolili soglasno. Za JFJ, sednico ŠD Sokol in SPD I-je bila tudi letos potrjena dr. bara Gruden. vemo, koliko ur si odtrgate od, nosnega dela ali študija, kar F ^ stavijo prav tako žrtev. Vse® glas povemo in Ircttmo, do tivnosti, ampak vestni člani ®?Jjj šinske družine, ki se bodo r.. Današnja mladina (Nadaljevanje s 7. stranj^, v spomin slavni partizanski ki je odjeknil v mitežjih j kih borbe, t.j. eni umika!* ■ * I Tekmovalkam in tekmovo1. vsa čast za veliko požrtvovalna ki jo vsak dan izkažejo ningih in tekmah. Tudi vaša " * je bitka, ki se nadaljuje v oblikah in okoliščinah. Vsi o^, f; stavijo prav tako žrtev. Vse®* glas povemo in Ircttmo, da I samo športniki in steber ....................lSo''W vključili v tok in krog vaše vejane dejavnosti. To nam j* rfr stvo, da bo na naši zemlji ^ rod ostal v nenehni borbi rodno enakopravnost, za s°®7 ■« pravice, za bratstvo s soseLfl narodom. Vsi vemo, kako •‘Lj je ta naloga, še posebno ^ ko sin malega naroda živi državnih meja. Lahko trdi®'. , je to skoraj herojstvo, t«® mirnem času. ^ \ Pri zaključku se moram 4*^ no dotakniti problema vovo^ novi jene Zveze slovenskih $P°! ^ društev v Italiji. Bor je bj*U\ budnik take zveze, pod dfrji imenom, pred nekoliko leti povsem jasno, da ni proti « niti danes, četudi ni član ist®j( zdravili smo novo pobudo, oerfr nam ni jasno, zakaj ni bilo jfrij zveza dobra pod drugo etike,jfr pred petimi leti, to so bUdu tedanje zveze skoraj vsa ? društva, ki so tudi v novi tj, Vse to se zdi čudno in nelolr.it vendar je šlo in gre na nje preko vsega tega ir zaveda, da je tudi sedaj, koč, vedno potreben neki zamOrTiš V' povezavo športnega zamer fr delovanja. Zato smo izfirL š boru slovenskih športnih 'd^jt je bil pobudnik sedanje naj se najprej razčistijo vsa šanja, nejasna staiišča iv SV To delo bi moral opraviti ve® p pravljalni odbor, v katert® m moral biti zastopan tudi Brrf) leteli smo na gluha ušesa *v Ji se je občni zbor. Na vsaZjlt vprašanja in pomisleke je ( govor naš odbornik Odo svojem članku, ki ga je Primorski dnevnik dne 24. r ja IHTI. frt Dodal bi še, da morda, "jLjj1 gotovo, se ne bodo vsi strtZj/ mojim poročilom, Kar je P\,fj naravno in razumljivo, vevOFgf slim, da v svoji razlagi jt nu odbora tolmačim mvevr ji čustva večine našin člavov> p želijo napredek, pri ji varištvo in iskreno med društin, športniki iv. niki, ki imajo ista stri ■emlje* Prejšnjo nedeljo je imela Olimpija iz Gabrovca smolo. Z ekipo Glpo Viani Je zgubila s borim razlike. Upajmo, da Ji bo danes ilo bolje