Od 1. nov. dalj« ^^^^ mesečno f^^^T 80 din, za ^^^^^^ «tvo — ne- U^m ^M izdaja ee- ^^^^^^^^^ ^^^H loletno 96 din. za ^^M B inozemstvo din. ^^^M ^^H Uredništvo: flflHBHifl^^ ^^ Kopitarjeva oi.6/111. TeL 40-01 do 40-05 VENEC Oek. raS.1 LJubljana 8L 10.600 r.a narot-nino in ite*. 10.340 za tnsnrate. Oprava: Kopitarjeva alica 6 TeL 40-01 do «0-05 Podrnž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jeaenice, Kranj, Novo meato. Izhaja vsak dan zpitraj razen ponedeljka fn dneva po prazniku. Trbovlje Ozadja turško - bolgarske pogodbe Sovjetsko-nemški dogovor o Dardanelah Turčija bo mirna, naj se v Bolgariji zgodi, kar hoče Zanimiva tolmačenja turškega popuščanj in umikanja Vznemirjenje v Aziji Pred nekaj dnevi je namestnik avstralskega predsednika, ladrlin — ministrski predsednik Menzies je šel obiskat avstralske čete na afriškem bojišču — vznemiril svet s sklicanjem vojnega sveta v Sydneyu, kur je tisk takoj tolmačil tuko, da stojimo pred izbruhom vojske na lihem oceanu. Danes, ko z vseli strani kakor na povelje pomirjajo svet. češ da take nevarnosti ni in je ni bilo, je zanimivo izvedeti, kaj je Menziesovega namestnika napotilo, da je dal povod za celo šumo najalarniantnejših vesti in domnev. Japonska je članica trozveze. po kateri se ni obvezala, da / oboroženo močjo stopi na .stran Nemčije in Italije, dokler bi trajalo sedanje razmerje sil v medsebojni krvavi obravnavi, pač pa postane njuna partnerica v vojni, kakor hitro bi bili Nemčija in Itulija napadeni od tretje, v vojski še neudeležene velesile, kar velja tudi obratno, če bi namreč bila napadena Japonska od istega nasprotnika. Pod tem nasprotnikom je seveda mišljeno Amerika, dočim kakšnega napada od strani Sovjetov niso upoštevali, kakor da s to možnostjo sploh ne računajo. Ker se Združene države Severne Amerike slej ko pre j ogibajo, da bi šlo preko čim izdatnejše pomoči Veliki Britaniji v vojnem materialu, na drugi strani pu se očividno tudi varujejo, da ne bi kakšno nepremišljeno dejanje ali poteza sprožila spora med \Vashing-tonom in Tokiom v Aziji — kar velja tudi za Veliko Britanijo — se je zdelo, da se kljub velikim nasprotstvom na Tihem oceanu mir ne bo kršil, vsaj tako dolgo ne, dokler ne bi bila Amerika potegnjena v vojno na zapadni polobli. Vojska bi v sedanjem trenutku ne prišla prav ne Japonski ne Ameriki: prvi zato ne, ker bi v taki vojni veliko tvegala, ko še vedno nima zavarovanega hrbta nasproti Rusiji, Ameriko pa bi hudo motilo, če bi morala v času, ko napenja vse sile. da bi podprla Veliko Britanijo v borbi za življenje in smrt z Nemčijo, velik del teh sil trositi že zdaj v vojski z Japonsko, ki je kljub svoji obremenitvi s še vedno nerešenim kitajskim vprašanjem nevaren nasprotnik. Zato so razburljive vesti z Daljnega vzhoda po pravici politične kroge po vsem svetu precej presenetile. Kaj se je zgodilo? Po prvih vesteh so se začele japonske vojne lndje zbirati v Tonkinškem zalivu; baje je Japonska nameravala odtod napasti in zasesti Nizozemsko otočje, generalni guverner tega otočja pa je baje ustavil vso nizozemsko trgovsko plovlx) in vsem nizozemskim ladjam na Tihem in Indskem oceanu zapovedal. naj sp zatečejo v nevtralna pristanišča. Nadalje so trdili, da je Japonska zahtevala ali celo že dobila od Siama dovoljenje, da na njegovem Ozemlju zasede nekatera opirališča in je zato soveda nastalo veliko razburjenje v Singapuru in na Malaškem polotoku sploh. Iz tega je seveda takoj nastala vest, da bo ameriško brodovje hitelo v to luko. da brani interese Velike Britanije, ki ima v azijskih vodah za današnje razmere nezadoščajočo pomorsko vojno silo. Tudi se je poročalo, da sta tako Velika Britanija. kakor Amerika pozvali svoje državljane, ki bivajo na japonskih tleh, naj se vrnejo domov. To so vsekakor stvari, iz katerih bi skoraj nujno sledilo, tla mora v kratkem izbruhniti na tem prostoru vojna, če bi namreč te vesti odgovarjale dejstvu. Težko je ugotoviti, kaj je nn vsem tem res, in kaj je ustvarila samo domišljija. Ne-utajljivo res je. da je vseh 150 enot ameriškega pacifiškega vojnega brodovja — to pa že dne 5. februarja — odplulo iz Pearlharboura na Havajskih otokih na visoko morje na velike vaje, kar pomeni, da je Amerika vsak čas pripravljena priti na pomoč Veliki Britaniji, oziroma Avstraliji, če bi bila napadena. Popolnoma pozitivno je bilo tudi nedavno sporočeno, du je Amerika pozvala svoje državljane ne samo na Japonskem, ampak tudi na Kitajskem in Filipinih, naj se vrnejo domov, ali pošljejo domov vsaj svoje žene in otroke. In tudi to je res, da je vrhovni poveljnik ameriškega brodovja v Aziji, Ifart. skjical vse svoje častnike na posvet v šanghaju. Vse druge vesti pa danes zanikujejo tako v Washjngtonu, kakor v Londonu in v Svdnevu. Nobenih japonskih priprav na Indokitajskem morju, naperjenih proti Angliji in Nizozemski Indiji in Avstraliji, baje ni in ni bilo. Tako v Londonu, kakor v Bangkoku tudi odločno demantirajo, da bi bila Japonska stavila kakšne zahteve siamskemu kraljestvu. Tudi vlada nizozemskega generalnega guvernerja v Bataviji se čudi, kako so mogle nastati vesti, da bi otočju od strani Japonske grozila kakšna nevarnost. Prav posebno pa poudarjajo v Sydneyu, odkoder so se bile razširile najbolj alarmantne vesti, da med Avstralijo in Japonsko neizpremenjfeno vladajo dobri odnošaji, saj je Avstralija še nedavno imenovala svojega poslanika v Tokio in bo konec tega meseca prispel v Sydney japonski poslanik... Kako so torej nastale vse te razburljive novice? Japonska se pravkar pogaja z Nizozemsko Indijo glede nove trgovinske pogodbe. Japonski delegati želijo, naj bi Nizozemska Indija dobavljala Japonski veliko večje množine surovin kakor doslej! predvsem pa nafte, za kar naj bi Nizozemsko otočje od Japonske dobivalo večje množine industrijskih jzdelkov; tudi naj bi generalni guverner dovolil, du se zviša kontingent japonskih priseljencev na Nizozemsko otočje, lem željam, oziroma zahtevani pa se generalni guverner odločno upira, kar je seveda predvsem pripisovati vplivu Londona in \Vashingtona. ki budno pazita, da ne bi Nizozemska Indija, ki je oropana podiHire svoje kraljevine, podlegla političnemu in gospodarskemu vplivu Japonske. Če bi sc Japonski posrečilo vsidrati se na Nizozemskem otočju, bi IJotcpnila v območje svojega vpliva takoj tudi Filipine in ogražala Avstralijo na eni ter največjo trdnjavo angleške moči v Aziji, Mnlaški polotok s Singapurom. Drugo dejstvo, ki je vznemirilo obe anglosaški velesili, je veliki diplomatski uspeh Japonske, kateri se je posrečilo, da sta francoska lndokina in siamsko kraljestvo sklenila no njeno iK)sredovanje premirje, kar je zlasti neljubo Angliji, ki se boji, da ne bi Japonska pritegnila k svojemu priza- Sovjetsko-nemški tajni dogovor o Dardaneiskih ožinah Newyork, 19. febr. Ameriški radio (Columbia Broadeasting Šoeiety) poroča naslednje informacije o turško-bolgarskem nenapadalnem paktu: Vedno bolj se odkrivajo ozadja turško-bolgar-skega nenapadalnega pakta. Dasi grški in angleški tisk še vedno zatrjujeta, da je ta pogodba ugodna za angleški vojskujoči se tabor, prihaja vedno bolj v ospredje prepričanje, da temu ni tako. Grški listi pišejo, da je sedaj Grčija varna pred kakšnim napadom od bolgarske strani, češ da jo bo ščitilo zavezništvo Turčije, angleški listi — ne več vsi — pa poudarjajo, da je bila ta pogodba sklenjena z vednostjo in odobritvijo angleške vlade. Toda po informacijah, ki ž njimi razpolagajo poučeni krogi v Turčiji, niti grška razlaga, niti angleški optimizem glede turško-bolgarske lienapudalnc pogodbe ne odgovarjata stvarnim dejstvom. Neka Angležem sicer prijazna osebnost iz vrst »svobodne Francije« se je izrazila, da ni potrebno prikrivati resnice, da sc jc namreč s to pogodbo Turčija odmaknila od Anglije in da je zuvzela »stališče krokodila, ki spavajoč pričakuje, da bo udrihnil po njem smrtni ildnrec«, ali z drugimi besedami povedano, da je v nenapadalnem paktu z Bolgarijo enostavno izjavila, da bo ostula mirna tako dolgo, dokler sama ne bo napadena in da se — potemtakem — ne bo vznemirjala zarudi kakšnih morebitnih dogodkov v Bolgariji, ki bi ne prizadeli nje same, marveč samo kakšno tretjo državo, na primer Grčijo. Nevtralni krogi v Islambulu se sprašujejo, kakšni so mor ali biti razlogi za Turčijo, da je kar naenkrat zanikala švoje do sedaj po vsetn svojem časopisju razglašeno in branjeno stališče, da smatra Bolgarijo za svoj varnostni prostor in da bi takoj zgrabila za orožje, če bi Bolgarija ali sama napadla Grčijo ali pa kakšni tretji državi dovolila, da pošlje svoje vojaštvo na bolgarsko ozemlje. Odgovori na to vprašanje vsi s prstom kažejo na — Sovjetsko Rusijo. Poročila, ki so jih dobili nevtralni krogi v roke, namreč pravijo, da je prišel od strani Sovjetov grozeč pritisk na turško vlado ter da se ta pritisk oslanja nu neki tajni dogovor med Nemčijo in Sovjetsko zvezo glede bodočega položaja Dardanel in Bosporja. Ncmško-sovjetski dogovor bi po teh informacijah predvideval, da se bosporska in dardanclska pomorska pot postavita pod mednarodno nadzorstvo, ki bi ga v tem primeru skupno izvajali Nemčija in Sovjetska zveza. Angleškim vojnim ludjam — kakor tudi vsem drugim, izvzemši turškim, nemškim in sovjetskim — bi bil prehod skozi dardnncl-ske in bosporske ožine prepovedan, medtem ko bi sovjetsko brodovje uživalo seveda vse olajšave za svobodno izplovbo v Sredozemsko morje. Nadzorstva nad Durdanelami pa ni mogoče druguče izvajati, kakor če je dotičr.o področje zasedeno. Nemško-sovjetski dogovor določa tudi v tem pogledu vse podrobnosti. Bosporsko in dardanelsko področje bi zasedla Sovjetska zveza in ga varovala z oboroženo silo, pri tem pa bi Sovjetska zveza dala svojemu nemškemu sonadzorniku vse olajšave, da bi svoje čete prevužul z evropske na azijsko obalo in narobe. Na podlagi tega dogovora, ki je bil v prvih obrisih že sprožen pri zadnjem obisku Molotova v Berlinu, je Sovjetska zveza zadnje tedna močno pritisnila na Turčijo, in sicer z dvema sredstvi ma: 1. Sovjetsko vojno brodovje je imelo v Črnem morju orožne vaje in je vsakomur padlo v oči, da so bile te vaje le demonstracija proti Turčiji. V Ankari so to pravilno razumeli. 2. Sovjetska zveza je odredila močna zbiranja čet nn kavkaškem področju. Tudi to so v Turčiji pravilno razumeli. Saj je predsednik turške republike sam od|adalni pakt tolmačiti kot oslabitev angleške postojanke v Turčiji in sploh nu jugovzhodu Evrope ter kot uspeh nemške diplomacijo, ki se je za dosego svojih ciljev posluževala spet svojega prijateljstva s Sovjetsko Rusijo in vsestranske pripravljenosti Sovjetov, da podpirajo nemške težnje. Anglija odslej ne more več računati nn Turčijo za primer, če bi nemške čete zasedle Bolgarijo ali skozi Bolgarijo korakale na egejsko obalo proti Grčiji. Nevtralni opazovalci pa pristavljajo, da se je Turčija trenutno sicer samo sebe rešila neprilik na področju Bosporja in Dardanel, toda da jo čakajo, kakor hitro bo z nemškim posredovanjem grško vprašanje rešeno, velike težave, kakor to zgovorno pravijo poročila o dozdevnem nemško-sovjetskem sporazumu o bodočem položaju dardaneiskih ožin. Morda ta sporazum celo to dovoljuje — tako trdijo v nevtralnih krogih —, da bi Sovjetska zveza sama s tihim izgovorom, da »prepreči svojemu nemškemu zavezniku, du on to področje zasede«, |>redčasno in neposredno s Turčijo sprožila vprašanje »varnosti dnrdnnel-skega |)odročja« ter ga z zasedbo »rešila« tako, kakor to predvideva dozdevni lajni sporazum med Sovjeti in Nemčijo. še eno potrdilo Rim, 19. febr. b. Dopisnik agencije StcTani poroča iz Ncwyorka, tla smatrajo po nemškem tolmačenju bolgarsko-turško izjavo o nennpa-dnnju kot poslcdico obstoječega nemško-ruskega sporazuma. Nemška tolmačenja Berlin. 19. febr. DNB. Nemški tisk piše, da je turško-bolgarska izjava o prijateljstvu in o nena-padanju važno in pomembno sredstvo za novo rrtirno življenje in življenjski red na Balkanu. Listi namreč v tem dokumentu zlasti vidijo činitelja, ki je preprečil angleške načrte o neredih in motnjah London, 19. febr. Reuter. V spodnjem doinu so ministri odgovarjali na razna vprašanja poslancev v zvezi z zunanjepolitičnimi dogodki. Mirovno posredovanje Japonske Državni jx>d!ajnik v zunanjem ministrstvu B u 11 e r je odgovoril na vprašanje o posredovanju Japonske med obema vojskujočima sc taboroma naslednje: Nekateri dogodki, med njimi spor, ki je izbruhnil med Tajsko (Siamom) in francosko Indokino, so poslabšali jioložaj na Daljnjem vzhodu in ustvarili nove nafttosti Ja (jonski zunanji minister je na tiskovni konferenci res izjavil, da je Japonska pripravljena posredovali med obema vojskujočima se taboroma, če eden ali drugi izrazi to željo. V drugam primeru pa seveda Japonska svojega jiosredovanja ne l>o vsiljevala. Vlada Nj. Vel. je od japonskega zunanjega ministra v zelo prijazni obliki sprejela sporočilo v istem smislu in ga sedaj z največjo j)ozornostjo proučujemo. Odnošaji s Sovjeti Na vprašanje, kako se razvijajo angleško-sovjetski odnošaji, je spet odgovoril Butler z ugotovitvijo, »da ni inngoce ugotoviti kakšnega napredovanja v pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko iveAŽe sovjetskim težnjam, da se bodo pojem mogli razvijati boljši odnošaji med obema državama, je Butler odgovoril, da »niso samo v vprašanju male zadevice. marveč velika vprašanja. o katerih pa ne moreni govoriti bolj obširno v sedanjem trenutku.« Na pripombo nekega poslanca, Če je vladi Nj. Vel. znano, da se Sovjetska zveza boji tudi na južnoazijskem prostoru. Na drugi strani vemo, kako veliki so interesi Velike Britanije in Amerike v tem območju, saj ne gre za nobene več ali manj lepe ideologije, ampak za zelo realne zadeve. Izračunali so na primer, tla ima Amerika na tem prostoru investiranih okoli 800 milijonov dolarjev. Nadalje znaša vrednost izvozu iz teli dežel v Ameriko 267 milij. dolarjev, vrednost ameriškega izvoza na Kitajsko, Japonsko in Filipine pa 561 milij. dolarjev. I o so številke, pred katerimi zbledi vsaka ideologija. Realna nasprotja so zelo velika, toda razmerje moči je tako. da se nihče ne upa jKitegniti iz nožnic meča. Vojna na zapatlu pa se usodno razvija v take i/.inerc. da bo postala tudi ua Daljnem vzhodu nujna rešitev, o kateri si je težko misliti, da bi sc moglu doseči na miren način. v jugovzhodni Evropi. Z zadovoljnosljo ugotavljajo, da je izjava o prijateljstvu med Turčijo in Bolgarijo odstranila vir neredov in da je bil storjen korak naprej za uresničitev novega reda in končnega miru na našem konliiientu, piše iViilkischer Beobachter«. *Bcrlincr Lokal Anzeigtrt piše, da je ta sporazum zmaga vseh tistih, ki hočejo obnoviti red. Za Nemčijo je la izjava pozitivni doprinos za vzpostavitev reda v jugovzhodni Evropi. Ta izjava se popolnoma strinja z naj)on držav osi za ohranitev miru v tem delu, zlat i i pa je pomembno, da so se na ta način zboljšali oduošaji med Bolgarijo in Turčijo in lo tembolj, ker je Anglija tod razvila največjo delavnost in ie tako nastalo veliko razburjenje med tema dvema državama, ki pa jc splahnelo. (AA) V Bolgariji mirni glede Turčije, naj pride kar hoče Sofija, 19. febr. Štefani. Bolgarski politični krogi menijo, da jc stdaj polilični položaj na Balkanu zadovoljiv. V Sofiji poudarjajo, da se je balkanski jioložaj pojasnil s bolgarsko-turško izjavo. Ta izjava dobiva poseben pomen ludi zaradi časa, v katerem je bila objavljena. Bolgarsko-turška izjava omogoča račun, da v obstoječem položaju na mejah obeh držav ne ho prišlo do nobenih dejstev med morebitnim nadaljnjim razvojem balkanskega in evropskega položaja. Zato bolgarski politični krogi z optimizmom gledajo nn nadaljnji razvoj položaja na jugovzhodu Evrope. (AA) italijanski list o prelomu med Madžarsko in Anglijo Trst, 19. febr. b. »Plccolo« poroča, da je do-potoval v Belgrad angleški minister iz Budimpešte z namenom, da s svojim belgrajskim tovarišem razniotri novonaslale razmere na Balkanu v zvezi s pogodbo o nenapadnnju med Turčijo in Bolgarijo. Časopis pravi, da dobro informirani krogi zatrjujejo, da jo la sestanek le uvod k prekinjenju diplomatskih odnoSajev med Madžarsko in Anglijo. Nemčije Butler ni hotel ničesar odgovoriti. Prav tako ne na vprašanje, če bo angleška vlada poklicala svojega moskovskega poslanika, naj pride v London ter poroča o Sovjetski zvezi nn tajni seji sj>odujrga doma. Balkan Na vprašanje nekaterih poslancev glede političnega razvoja na Balkanu, ie Butler odgovoril, dij »jo bilo stališče vlade Nj. Vel. že dalie č»sa znano vsein jugovzhodnim državam. namreč, tla želi in upa. da vse te države ohranijo svojo neodvisnost in nedotakljivost ozemlja, trr da si bodo oboje ohranile le. fe bodo medsebojno sodelovale in si druga drugi pomagale.« Turško-bolgarska pogodba Na vprašanje, če turško-bolgarska n c n a p a d a I n a pogodba dovoljuje Nemčiji, da mirno pošlje svoje čete v Bolgarijo ali skozi Bolgarijo za napad na Grčijo, Butler spet ni hotel dati nobenega odgovora. Španija Glede pogajanj s Španijo o Tangerju je državni podtajnik Butler odgovoril, da '»obžaluje, da še vedno ne more dati zadovoljivega odgovora, ker so pogajanja še v ognju;-. Na nadaljnjo vprašanje, če je mogoče, da bi sovražnik uporabljal T a n ser kot svoje oporišče za napade na angleško plovbo, jo Butler odgovoril, da na to ne more odgovoriti, ker ne more verjeti, da bi Španija snedla svojo besedo, da bo namreč Tanger ostal nevtralno pristanišče. Neki poslanec je ministra opozoril, da je Španija glede Tangerja že enkrat tUla besedo, ko je podpisala mednarodni sporazum o režim ; lega mesta, toda pred neka j meseci ga je vendarle samovoljno kršila. Čas bi bil, da tlobi Anglija zadovoljiva jamstva od strani Španije. Butler je odgovoril, da naj poslanci počakajo. Španski minister za zunanje zadeve je bil zadnje čase odsoten, zaradi tega so tudi pogajanja zastala, toda pogajanja zadovoljivo napredujejo, kot je žc nedavno poudaril zunanji minister Eden. Napadi na konvoje Prvi lord adniiralitete (mornariški minister) A I c X R n d e r je na številna vprašanja, koliko je na nemških noročilih o izredno velikih angleških izgubah na trgovskih ladjah. ki da sn jih utrpeli zadnje čase večji konvoji, odgovoril, da >jn nemogoče dajati odgovor _(Nadaljevanje na 2. strani) Zemunskn vremenska napoved: Nekoliko hladneje bo. Delno oblačno l><. skoraj v vsp; državi, le v južnih krajih in na spodnjem Pri-moriu bo pretežno oblačno in tu na tam dež. Zagrebška vremenska napoved: Nekoliko oblačno. Mednarodna politika v spodnjem domu Japonska-španija-Sovjetska zveza-Balkan-Turžija Kakšen naj bo politik V listu »Primorje«, ki izhaja nu Sušaku. piše urednik Pavešif uvodnik, kjer pravi: »Prvi pogoj za vsako politično delovanje mora vsekakor biti vzorno zasebno življenje, poštenost, delavnost, brez vsakršne želje po denarju, bogastvu in časteh. Poleg tcgu pa mora biti tudi politična sposobnost, kultura, spretnost, gibčnost in daljnovidnost. So ljudje, ki je njihovo zasebno življenje vzorno in so sumi dobri. Ne h lepe niti po časti niti po denarju, mislijo pošteno ter bi radi .tudi pošteno delovali, toda niso se rodili s tistim, kar je poleg poštenosti potrebno vsakemu politiku. Taki ljudje so v politiki poštenjaki, todu zraven vsega bedaki, kakor je za nas Hrvate dejal dr. Ante Sturčevič. Teh političnih bedakov je včasih kar mnogo, včasih celo več kakor bi človek mogel pričakovati, kakor je tudi precejšnje število političnih pokvarjencev. Medtem ko pokvarjenec izrablja prilike, da se obogati, da si pridobi čusti in razna mesta, tudi politični bedak prav tako kakor pokvarjenec škoduje narodnim interesom. Ti politični bedaki, sicer dobri in pošteni ljudje, ki bi bili ali pa so odlični uradniki, trgovci in obrtniki, so pa nerodni in nemogoči politiki.« — Zdi se. da je ta članek napisan na naslov hrvatskih fraii-kovcev. Kako se Nemci organizirajo Nemci v Jugoslaviji postavljajo 7,daj docela novo organizacijo v vseh panogah življenja. Zlasti je ta nova organizacija vidna na gospodarskem polju. Njihovo glasilo »Deutsches Volksblatt«, piše, da 60 Nemci v Jugoslaviji po svojih gospodarskih zadrugah že silno mnogo dosegli. Toda te nemške organizacije 60 na gospodarskem polju doslej zasegle zgolj nemške kmete, medtem ko nemški delavci, trgovci in obrtniki doslej niso bili gospodarsko organizirani. Treba pa je naglasiti, pravi list, da so tudi ti kot posamezniki važen gospodarski čmitelj, zaradi česar jih je treba organizirati v zadrugah. Novo nemško gospodarsko geslo naj se poslej glasi tako-le: »Vsak Nemec, ki gospodarsko deluje, mora biti član gospodarskih organizacij«. Zato je treba začeti to veliko gospodarsko organiziranje po vsem prostoru, kjerkoli so Nemci naseljeni. — Graška »TagesposU pa prinaša poročilo s Hrvatskega o organizaciji tamkajšnjih Nemcev ter pravi: »Konec prosinca in v začetku 6večana so bili po vseh krajih hrvatske župe (Gau) tečaji za krajevne voditelje ter njihove najožje sodelavce. Ob tej priliki je župni vodja (Gaufiihrer) Jožef Mayer sporočil sklep vodstva nemške narodne skupine o enotni organizaciji delovanja ter izdal navodila ter smernice tega dela. Obenem je sprejemal na znanje tudi izražene želje. V svojem predavanju je ohsegel vse področje nemške narodne skupine ter pozval funkcionarje, na) čim bolj enotno izvršujejo svoje naloge. Tečaji so bili povsod zelo dobro obiskani.« Kakor poroča liot, so bili tečaji za okraje Virovitica, Djakovo, Garešnica, Lipik, Osijek in Valpovo. Nemci, ki ne marajo dajati Nemški list »Volksruf« v Pančevem, ki je radikalno glasilo novega nemškega gibanja iz novega gledanja na svet, v zadnji številki hudo napada tiste bogate Nemce, ki ne marajo plačevati za zimsko pomoč revnejšim Nemcem v Jugoslaviji toliko, kolikor je od njih zahteval Kulturbund. List navaja ta-le zgled: V nekem nemškem naselju je bogat kmet ponudil mesečno tri kile masti za zimsko pomoč. Predsednik tamkajšnjega Kiilturbunda je odklonil tako majhno podporo. Nekaj dni pozneje pa se je isti kmet na' veselici zabaval, se opil ter razbijal poln pivski sod. »Volksruf« takole končuje: »Tisoče Nemcev umira za svobodo svojega naroda, tisoči žrtvujejo svojega očeta, brata ali sina. Toda ljudje istega naroda plavajo v alkoholu, se opijajo do nezavesti, zabijajo težke tisočake, potem pa se še čudijo, če ne sprejmemo od njih daru, ki je vreden svojih 80 dinarjev na mesec kot žrtev za skupnost. Toda tako ne pojde dolgo!« Nesoglasja med Nemci in Madžari v Jugoslaviji Nemško glasilo novosadski »Deutsches Volksblatt« prinaša članek, kjer govori o odnošajih med Nemci in Madžari v Jugoslaviji ter v njem ostro graja tiste, ki med Madžari vzbujajo nezaupanje do Nemcev. List med drugim takole piše: »Že nekaj tednov se razširja hujskarija zoper našo narodno skupino ter madžarsko pisani židovski listi izdajajo bojna gesla. S tem hočejo razgibati madžarske široke ljudske množice. List navaja razne incidente med Nemci in Madžari, kakor na primer tistega, ki se je zgodil letošnjega prosinca v 6om-borski meščanski kazini, ter tistega, ki se je zgodil konec istega meseca v Bačkem Jarku, ko je več madžarskih poljskih delavcev nahujskanih od nekega Žida, napadlo in do krvi premlatilo več nemških mladeničev .. . Nemci so pozdravili ustanovitev madžarskega kulturnega društva v Jugoslaviji ter sploh žele, da bi Madžari imeli svoje narodne pravice, ki jim gredo. Razčistiti pa se mora tudi vprašanje vseh Madžarov z nemškim imenom ter vseh Nemcev z madžarskim imenom, s čimer naj se sploh urede razmere med Nemci in Madžari. Ne čudimo se, da madžarski krogi žele izzvati sovražno razpoloženje do nemške narodne skupine. Ne želimo pa, da bi nas kdo napak umel, ker smo prepričani, da to sovraštvo ne prihaja od ljudi, ki so njihovi predniki pod Arpadom prišli čez Karpate v Podonavje, marveč prihaja od tistih, ki so njihovi očetje nekdaj korakali po izsušeni strugi Rdečega morja. Mi, Nemci, vemo, da nacionalnih Madžarov, zlasti pa še njihovega vodstva ni mogoče primerjati z židovskimi pisci, ki pišejo v »Naplo« in »Uj Hirek«. To nam dokazuje pisava listov »Regely Ujsag« in »A Nap«. Madžarsko dijaško društvo v Zagrebu Somborski madžarski list »Uj llirek« sporoča, da so madžarski akademiki na zagrebški univerzi ustanovili svoje novo dijaško društvo, ki jc njegova naloga delovati za kulturno in moralno povzdigo rvojih članov. List v članku naglaša, da bodo vsi madžarski dijaki na zagrebški univerzi vstopili v svoje novo društvo. Obenem list poroča, da se je odbor novega akademskega društva zahvalil dr. Mačku in hrvatskemu banu dr. šubašiču, ki sta omogočila, da je društvo moglo začeti delovati. Izjava prosvetnega ministra dr. M. Kreka Letos odide v učiteljsko službo 900 kandidatov Belgrad. 19. tebr. A A. Prosvetni minister dr. Miliš Krek je sprejel danes dopojdne v svojem kabinetu zastopnike domačega tiska in jim podal sledečo izjavo: Stalen prirastek otrok, ki so dorasli za šolo, in čedalje večje zanimanje Širokih ljudskih slojev za ljudsko šolo, sta zadnja leta naložila potrebo, da se odpre čim več šol in razredov. Učiteljskih kandidatov za te šole pa ni brlo zadosti. Zavoljo tega je bilo delo v mnogih šolah skrčeno, pogostokrat pa celo onemogočeno. To se je posebno občutilo v pasivnih in fnžje dostopnih krajih, kjer je pismenost najmanjša, potreba šol pa največja. Število praznih učiteljskih mest se je kouec lanskega šolskega leta dvignilo na 1600. V začetku tega šolskega leta se je bilo treba resno lotiti dela za izpopolnitev praznih šol in oddelkov. Iz večjih krajev in boljših mest je bilo premeščenih več učiteljev, ki so bili tam brez razredov. Takšnih odvečnih učiteljev je tudi sedaj nekaj in ti bodo morali, čeprav izpolnjujejo zakonsko predloge in imajo potrebne kvalifikacije za ta mesta, postopno odhajati v prazne vaške šole. Izdani sta bili dve posebni uredbi z zakonsko močjo, namreč uredba o začasnem dodeljevanju učiteljev na prazne šole in uredba o skrajšanem šolanju učiteljskih matnrantov. Z uredbo o dodeljevanju učiteljev na prazne šole se dejansko ni dosti doseglo. Na podlagi te uredbe izdani odloki so večinoma ostali neizvr-šeni, ali pa jih je bilo potrebno umakniti. Učinkovitejša na je bila uredba o skrajšanem šolanju učiteljev. Na podlagi te uredbe je bil učiteljski zrelostni izpit januarja mesto junija. V peti razred učiteljišč je bilo sprejetih precej gim- nazijgkjh abiturientov, ki bQročilo: Ob zadnji podtaknjeni eksploziji v Zagrebu, llica 12, pri kSteri je bila hudo prizadeta nedolžna žrtev, se je jioliciji posrečilo v dosedanji preiskavi nejiobitno ugotoviti povzročitelje, iu sicer ne samo tega zadnjega atentata, temveč tudi treh prejšnjih eksplozij leta 1940 pred Dvercem, Apolo barom in kavarno Splen-did. S tem v zvezi so zaprli teroristično skupino 16 oseb, ki so se pripravljali še na celo vrsto drugih hudih atentatov. Vse to z namenom, da bi s povzročan jem neredov iz|x>dkopavali avtoriteto hrvatske banske oblasti in v bodočem razvoju dogodkov povečali propagando za daljno spremembo obstoječega zakonitega državnega reda. Preiskava se nadaljuje in bo oblast po končani preiskavi postopala proti krivcem po zakonskih določilih. Nov hrvatski podban Zagreb, 19. febr. b. Kr. namestniki so na predlog bana banovine Hrvatske z ukazom od 15. febr. upokojili dr. Ivana Krbeka, podbana banovine Hrvatske. Kraljevski namestniki so na predlog bana banovine Hrvatske z ukazom od 15. februarja imenovali za podbana banovine Hrvatske dr. Sveto-zarja I v k o v i č a, odvetnika iz Zagreba. Bofgarska iVava o pogodbi s Turčifo Sofija, 19. februarja. AA. Izjava vlade spričo bolgarsko-turške deklaracije, katero so pričakovali že snoči v narodnem sobranju, je bila dana danes. To izjavo je podal predsednik vlade Filov, ki je rekel: Gospodje narodni poslanci! Vara je znano, da so med Turčijo in Bolgarijo zmerom obstajali najbolj prijateljski odnošaji, ki so bili potrjeni tudi leta 1925, ko je bil podpisan prijateljski pakt med obema državama. Bilo je čisto naravno, da sta obe vladi v težkih časih poiskali nov način, da bi izrazili svoje vzajemne odnošaje. V ta namen so se začeli razgovori, ki so potekali v duhu medsebojnega zaupanja in iskrenosti in ki so privedli do objave znane deklaracije. Gospodje narodni poslanci! Mislim, fa moram v imenu bolgarske vlade poudariti globoko zadovoljstvo vseh nas nad dosego teh rezultatov. Okrog te deklaracije se pletejo razni in nasprotujoči si komentarji. Za nas pa je predvsem važno, da poudarimo, da je to nov dokaz miroljubne politike, katero vodi bolgarska vlada. Vlada je smatrala, da moram posebej izjaviti, da je odločena to politiko izvajati tudi v bodoče. V duhu te deklaracije in v duhu besedila njenega prvega člena ponovno izjavlja bolgarska vlada, da Bolgarija nima namena nikogar ogražati in da ostane temelj bolgarske zunanje politike to, da se bo izognila slehernega napada. Srečen sem, ko lahk0 ugotovim, da je to našo politiko dobro razumela tudi turška vlada in smo na ta način mogli prispevati k utrditvi naših prijateljskih odnošajev. Ne dvomim, da bo ta deklaracija naletela tudi na naše splošno odobravanje. + V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vp?,f' ,v 47- ,etu starosti nenadoma umrl naš srčno ljubljeni, nepozabni mož, najboljši atek, brat, gospod ' Ignac Mušič ključavničarski mojster v ^»dnji, Poti ea spremimo v petek, dne 21. februarja ob 8 dopoldne iz hiše žalosti, trzin 145, na jiokopališče v Mengeš. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Trzin, dne 19. februarja 1941. Frančiška Mušič roj. Dime, soproga; Ema. Fanika, Nacko, Slavka, otroci 'n ostali sorodniki. Poročita z evropskih in afriških bojišč Manjši spopadi na angleško-nemski fronti - V Albaniji boji na ustaljeni fronti - V Afriki večje operacije v Abesiniji in Somaliji Albanija Italijanska poročila Nekje v Italiji, 19. febr. A A. Štefani. Službeno sporočilo št. 257 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi: Grško bojišče: Sovražnikovi napadi na odseku 11. armade so se brez uspeha nadaljevali. Naše čete so izvedle večkrat protinapade in so povzročile sovražniku občutne izgube. Grška poročila Atene, 19. febr. Atenska agencija poroča: Pri uspešnih krajevnih nastopih so naše čete zasedle močne sovražnikove postojanke, kjer so ujele 300 ujetnikov ter vplenile mnogo avtomatičnega orožja ter havbic. Sovražnik je imel pri teh bojih tudi občutne izgube. Grško letalstvo je uspešno podpiralo grško pehoto pri operacijah in je bombardiralo sovražnikove postojanke in zaklonišča topništva. Sovražna letala včeraj niso letela nad grškim ozemljem. Vlad ni tolmač je na konfercnci tiska razlagal položaj na fronti ter dejal, da je sovražnik dobil na srednjem odseku, kjer se še vedno razvijajo najhujše borbe, sveže okrepitve iz Italije. Boji so trajali skoraj 10 dni nepretrgano. Sedaj se oba nasprotnika utrjujeta na novih postojankah, Grki v italijanskih, ki so jih zavojevali, Italijani pa v novih, v katere so se umaknili. Na drugih odsekih albanskega bojišča nikjer ni bilo pomembnejših operacij. Angleško letalstvo Atene, 19. febr. Atenska agencija: Angleško letalsko poveljstvo poroča: Angleški bombniki stalno napadajo sovražne postojanke v področju Tepelenija. V zadnjih dveh dneh so s svojimi napadi nepretrgano podpirali grške vojne operacije. Bombardirana so bila sovražna taborišča in zbirališča v naseljih Kamšište in Dames severno od Tepelenija ter večji motorizirani transporti in vojaška skladišča v naseljih Bešište in Kavcište. Včeraj so naši bombniki kljub slabemu vremenu bombardirali sovražne cilje jugozahodno od Tepelenija. Naši bombniki so napadli v strmoglavem poletu skozi oblake ter zadeli motorizirane transporte na cestah okreg Tepelenija. Vsa letala so se vrnila. Anglija-Nemcija Nemška poročila Berlin, 19. febr. DNB. Neko angleško letalo je zasilno pristalo včeraj zjutraj v Belgiji. Častnik in trije člani posadke so bili ujeti. (AA.) Berlin, 19. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Borbena letala so izvedla včeraj v nizkem poletu uspešne napade na letališča, zbiranja čet, železniške naprave in kolone tovornih avtomobilov v južni in jugovzhodni Angliji. Z bombami so bile razrušene lope in letala, ki so bila razpršena na tleh. Prav tako so bile vržene bombe na več železniških postaj in železniških prog ter na dva vlaka med vožnjo. Severno od Portsmou-tha je bilo uspešno zadeto taborišče čet. Letala za dolge polete so bombardirala na Atlantskem morju zahodno od Irske veliko pe-trolejsko ladjo, ki je bila tako težko poškodovana, da se lahko smatra za izgubljeno. Drugi uspešni napad je bil izveden na neko trgovsko ladjo vzhodno od Harvvicha. Preteklo noč sovražnik ni letel niti nad nemškim, niti nad zasedenim ozemljem. Včeraj zjutraj je bilo k pristanku prisiljeno eno sovražnikovo letalo, ki je poskušalo prodreti na zasedeno področje. Posadka je bila ujeta. Zgubili sta se dve nemški lelali. (AA.) A ngleška poročila London, 19. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: V pretekli noči sovražno letalstvo ni delovalo nad angleškim ozemljem. Od nobene strani države niso javili, da bi bili opazili kakšno sovražno letalo. Včeraj popoldne je priletelo nekaj bombnikov, ki so vrgli nekaj bomb na ozemlje južne in jugovzhodne Anglije. Samo na dveh krajih poročajo, da je bila škoda občutna in da je število človeških žrtev — mrtvih in ranjenih — sorazmerno visoko. Davi rqno zjutraj so bile vržene bombe na severovzhodno škotsko obalo. Nekaj hiš je trpelo škodo, Tudi nekaj človeških žrtev je. Bombe, ki so bile vržene na vzhodno Anglijo, so napravile le neznatno škodo in zahtevale malo žrtev. En sovražni bombnik je zadel v zaporni balon in se zrušil na tla. Vojna na morju Berlin. 19. febr. DNB. Neki nemški bombnik je včeraj okoli poldneva opazil 700 km zahodno od Irske neki veliki oboroženi sovražni petro-lejski parnik, ki je plul v smeri zahod—vzhod. Nemško letalo je parnik napadlo in je vralo nanj dve bombi. Škoda po prvein napadu je bila že velika, ker je iztekla velika količina petroleja. Nemško letalo je nato v drugič napadlo in v nizkem poletu težko zadelo parnik, ki se je takoj nagnil in obstal na mestu. Po podatkih in klicih na pomoč je bilo ugotovljeno, da je bil to nizozemski parnik »Taria« (10.350 ton) in je bil v angleški službi. (AA.) Berlin, 19. febr. AA. DNB. Neki nemški bombnik je potopil danes v bližini izliva Hambe-ra sovražnikovo 3.000 tonsko trgovsko ladjo. Lizbona, 19. febr. DNB. Neki angleški bombnik, ki je bil na poti v Gibraltar, je moral prisilno pristati v bližini Sotubala in je bilo ob tej priliki letalo poškodovano. Portugalske oblasti so internirale v Lizboni, vseh 11 članov posadke. (AA.) London, 19. febr. Reuter. Admiraliteta poroča: Od dne 7. januarja 1941 dalje do današnjega dne je sovražnik izgubil trgovskega ladjevja za 257.000 ton. Vštete so sovražne izgube v bojih za Tobruk, Derno in Benghazi. Angleške izgube od dne 5. januarja do dne 10. februarja znašajo 218.493 ton trgovskega ladjevja. Admiraliteta poroča nadalje, da je bil mino-nosec »Iluntlejc potopljen. Alriha Nemška poročila Berlin, 19 februarja DNB Nemško vrhovno poveljstvo poroča o operacijah v Afriki: Oddelki nemškega letalstva so izvedli 18. febr. v Orenajki nenavadno uspel napad na Bengazi in so jugozahodno od El Agele razbili zbiranje čet in kolone tovornih avtomobilov. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 19. februarja Štefani. Poročilo št ev. 157 glavnega 6tana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika: Odbit je bil hud sovražnikov napad na Džarabub. V Kufri so bila bombardirana sovražnikova motorizirana sredstva, ki so se poskušala približati našim četam. Oddelki nemškega letalstva so večkrat izvedli napad na neko sovražnikovo oporišče ter bombardirali zasidrane ladje in pristaniške naprave. Oddelek »Stuka« letal je piesenetil pomembno zbirališče sovražnikovih mehaniziranih sredstev in izvedel bombardiranje z očitnim rezultatom. Vzhodna AIrika. Na bojišču Kenije se je sovražnik poskušal približati našim postojankam, pa so ga naše čete odbile in mu povzročile velike izgube. V spodnji Djubi so naša letala bombardirala sovražnikova mehanizirana sredstva in čete. V Kerenu je krčeviti odpor naših čet povzročil zastoj v sovražnikovem napadu. Med spopadi, ki 60 se bili te dni, so se posebno izkazali četrti kolonijalni bataljon »Toseli 41«, 8 polk grenadirjev in planinski bataljon Sovražnik je izvedel več letalskih napadov v posameznih krajih v Eritreji in ob Djubi. Addis Abeba, središče odpora Newyork, 19. februarja b AP poroča iz Kar-tuma, da bo poveljnik italijanske vojske v Abesiniji zbral svoje čete okrog Addis Abebe, kjer namerava pripraviti ofenzivno obrambo. Borbe za Džarabub Tripolis, 19. februarja Štefani: V zelcnici Džarabub piše italijanski oddelek pod poveljstvom junaških častnikov resnično stran pristnega junaštva v vojaški zgodovini Italije in to tako, kakor je z zlatimi črkami zapisana v zgodovini nemške vojske stran o bojih v Narviku. Popolnoma obkoljena se odlična posadka branj proti neprestanim sovražnim napadom, kjer je sovražnik v premoči. Letalci, ki so leteli nad tem pasem, izjavljajo, da je Džarabub obkoljen od sovražnika »kakor otok v peščenem morju. Oklepni sovražni oddelki se stalno pomika-«jo in so slični velikemu brodovju, ki hoče razrušiti utrjeni otok, pa se mu ne posreči niti izkrcati, r.iti razdejati otoka. Domačini iz zelenice sodelujejo z italijanskimi vejakj pri junaški obramb Džarabub in Keren sta dva opomina sovražniku, ki zaslepljen z drugim položajem meni, da je boj v Afriki lahak (AA). R'm, 19. febrč Štefani. Objavljeno je bilo naslednje službeno poročilo: Naša posadka v Džara- Sovjetski list napovedufe vojno med Japonsko, Ameriko in Anglijo Moskva, 19. febr. b. »Krasnaji Flote prinaša v včerajšnji številki članek, v katerem trdi, da je vse pripravljeno za vojno na Tihem oceanu. Anglija, Amerika in Avstralija pripravljajo obračun z japonsko. Po poslednjih poročilih iz tega dela sveta izgleda, da bi mogel spor izbruhniti vsak trenutek. Potem piše glasilo sovjetske vojne mornarice o obojestranskih pripravah na vojno in pri-občuje poročila o poslednjem zbiranju japonskih vojnih ladij na strateških točkah okrog Francoske Indokine kot so Sajyon in llnjfong ter otok Hainan. Nato primerja pomorske moči ene in druge strani in posveča pozornost dejstvu, da so japonske vojne priprave v področjih Južnega morja, ki niso daleč od angleškega letalskega in pomorskega oporišča Singapur in Nizozemske vzhodne Indije, že končane. -»Krasnaji Flot«- prinaša tudi poročila o velikih pripravah angleških pomorskih in letalskih baz v vsej jugovzhodni Aziji, dočim USA in Avstralija skupno sodelujeta na pomorskih načrtih v južnem delu Tihega morja. Bangkok 19 febr. b Tajska vlada, katera pri-občuje dnevno razna zanikanja, je izjavila danes v uradnem poročilu, da glasovi o zbiranju angleških vojnih ladij v tajskih vodah niso resnični. Anglija utrjuje Singapur in Malajski polotok Singapoore, 19. febr. Reuter. Uradno je bilo objavljeno, da je včeraj prišlo v Singapoore nekaj tisoč avstralskih vojakov. Avstralske oddelke so poslali v razne dele ozemlja. Glavni stan angleške obrambe na Daljnem vzhodu javlja nadalje, da so bile tudi letalske sile izredno okrepljene z modernimi bombniki ter dvo-in enoiuotornimi modernimi lovci, ki so bili poslani na strategično važna mesta (AA) Tokio. 19. febr. DNB. Anglija zbira čete na raznih važnih krajih Vzhodne Azije, dobavlja velike količine orožja Birmi, pritiska na Tai in se trudi, da bi pritegnila pod svoje okrilje tudi Irak, ki naj bi služil kot predstraža za Indijo, poroča agencija Domei iz Bangkoka. Anglija zahteva od Iraka prekinitev diplomatskih stikov z Italijo in dovoljenje za prehod čet skozi iraško ozemlje. Dve angleški letališči v bližini Basre in letališče v bližini Bagdada sta polni angleškega letalskega materiala. Na teh letališčih je po poročilu agencije Domei 600 letal. (AA) bubu ki nanjo sovražnik izvaja hud pritisk že od decembra dalje, je dne 12, 13. in 14 februarja bila predmet srditih sovražnih napadov Toda sovražniku še ni uspelo ukloniti hrabrih braniteljev. Italijanski posadki poveljuje major Castanga, ki je bil zaradi zaslug 6edai povišan v podpolkovnika. London, 19. febr. Reuter. Informacijsko ministrstvo poroča: V zvezi z italijanskimi poročili, da so angleške čete, ki stoji|o pri oazi Džarabub, napadle italijanske utrdbe in da so bile vržene nazaj z izgubami, izjavljajo na merodajnih mestih, da niso sprejeli nobenih poročil o kakšnem angleškem napadu ter da takšni napadi z oziiom na obkoljeni g>ložaj, v katerem se nahaja italijanska posadka v žarabubu, niso potrebni. Sovražna letala so metala bombe na področje Sueškega prekopa. Napravljena ni bila nobena škoda in tudi človeških žrtev m. A ngleška poročila Kairo, 19. februarja. Reuter Vrhovno aovelj-stvo angleške vzhodne armade poroča: Abesinija: Napredovanje oddelkov abesinskih četnikov in angleških čet na področju pokrajine Godžam se ugodno razvija. Angleške čete. ki prodirajo iz Galabata proti Gondarju, so zasedle važno rena. Kmalu bodo stopile v «tik s sovražno obrambo. (AA). Nairobi 19. febr Reuter Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča. Angleški pritisk na bojne črte na reki Džuba narašča. Dan,;s je bil odbit sovražnikov napad. Med 40 mrtvimi jc 10 italijanskih častnikov, Oskrbovalne čete redno oskrbujejo čete na fronti z vodo in municijo, dasi so razdalje ogromne. Dangila Kartum, 19. februarja. Reuterjev poročevalec Soroča z abesinske meie, da je zavzetje mesta langila južno od jezera Tana dosedaj največji uspeh abesinskih četnikov. S strategičnega stališča je Dangda središče vsega Godžama. Italijanska posadka je obsegala en bataljon fašistične črnosrajčne milice ter en bataljon belih vojakov. Ni znano, če so se čete po boju, ki je trajal 4 dni, umaknile, nekaj jih je golovo padlo v roke čelnikom. Napad na Dangilo je vodil o.sebno bivši neguš Hajle Selasje, ki mu je dodeljen en angleški častnik. Ostanek posadke se je umaknil proti Bahdarju in Giorgisu, na južni obali jezera Tana. Abesinski četniki so jim za petami. Skozi Dangilo pelje starodavna karavanska pot iz Galabata proti Addis Abebi, kakor tudi pot od Roseirc na Modrem Nilu v Sudan. Italijani so me-sto znalno povečali ter posebno popravili ceste m podprli Dangilo kot tržno središče God- Delovanje angleških bombnikov Kairo, 19 februarja. Reuter. Letalsko poveljstvo vzhodne armade poroča: Dve noči zaporedno so naši bombniki napadli letališče na Dodekaneških otokih (Rodos). Na različnih frontah Afrike pa so se udejstvovali v pod- naselje in vojaško postojanko Vakue, severozahodno od jezera Tana. Južno od istega jezera so abesinski četniki potem, ko so včeraj po 4 dnevni borbi zasedli mesto Dangile, zavzeli naselje Piccolo Abbaji, ki leži na pritoku jezera Tana istega imena. Druga skupina četnikov je zasedla pomembno vojaško središče Endžebara, kjer je bilo ujetih mnogo sovražnih vojakov in uplenjeno mnogo vojnega materiala. Italijanska Somalija. Operacije v obrečju reke Džuba se uspešno razvijajo na vzhodni obali reke. Na drugih bojiščih ni nič novega. (Operacije v Godžacnu imajo namen obkolili jezero Tana, ki je napajališče vsega Sudana in Egipta, ker od tamkaj izvira Nil, od severa 'n od juga ter zavarovati to za Anglijo z gospodarskega in vojaškega stališča trenutno najbolj važno abesinsko pokrajino.) Kartum, 19 februarja, Reuter: Pričakujejo, da bo bitka za Keren, italijansko utrdbo ob železniški progi v Masauo, glavno eritrejsko pristanišče kmalu prešla v novo dobo. Angleške čete so 150 km od sudanske meje in približao 75 km severno od Ke- piranju 6uhozemskih operacij. Večkrat je bil bombardiran Keren in vojaški cilji v njegovi okolici. Dva italijanska bombnika sta bila uničena. Pri napadu na letališče Kakala je bilo na tleh uničeno eno letalo. V Mega v Abesiniji so bili napadeni vojaški cilji. Sovražno letalstvo je bombardiralo Bengazi. Eno letalo je bilo sestreljeno, več drugih pa tako poškodovanih da se najbrž niso vrnila na vzletišče. Protiletalsko topništvo je sestrelilo enega sovražnega strmoglavca Dosedaj se samo en angleški bombnik ni vrnil na svoje oporišče. Sovjetska sodba Moskva, 19 februarja b. »Krasnaja Zvezda« organ sovjetske vojske pravi v članku, v katerem piše o severozahodnem afriškem bojišču, da je iniciativa na tem bojišču ostala še nadalje v rokah Angležev, čeprav je poseglo vmes nemško letalstvo. Japonska ponuja posredovanje med vojskujočimi se tabori Tokio, 19. febr. Domei. Japonski zunanji minister Macuoka je poslal angleškemu zunanjemu ministru Edenu brzojavno sporočilo, »da je japonska vlada pripravljena posredovati za obnovo miru kjer koli na Daljnem vzhodu, kakor kjer koli drugod na svetu«. To je danes sporočil časnikarjem pomočnik zunanjega ministra Išii, ki je pristavil, da je japonska pobuda velikega pomena, tembolj, kot je pristavil Išii, ker japonska vlada glede tega svojega koraka ni vprašala za nasvet svojih zaveznikov Nemčije in Italije. V angleških krogih v Tokiu so izjavili, da l)o angleška vlada plemenito japonsko pobudo seveda 7, vsem spoštovanjem proučevala, toda ni verjetno, da bi Anglija spreminjala svoja načela zunanje politike. Darlan-Laval Nova pogajanja za sodelovanje med Nemčijo in Francijo Bern, 19. febr. Švicarski radio: Iz Vichvja poročajo, da se nahaja podpredsednik francoske vlade admiral Darlan v Parizu in da se je sestal z Lava I0111. Kakšna je vsebina teh razgovorov, ni znano, toda iz dosedanjega poteka dogodkov bi izhajajo, da še vedno gre za vstop Lavala v vlado. Po Vichvju so se razširile govorice, ki pa niso uradno utemeljeno, da Laval še vedno upa. da bo s pomočjo nemškega prigovarjanja francoski vladi le uspel, da poslane zunanji minister. Širijo se tudi govorice, da bo Darlan pri tej priložnosti imel razgovore ludi z Nemčijo, in sicer spel o pogojih za sodelovanje, morda celo tudi o pogojih za sklenitev miru med Francijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani. Toda verodostojnosti teh govoric ni mogoče utrditi. Mnogo tega, kar se širi v tisku in v radiu, pa je propagandnega značaja. Značilno je. da je stuttgarska radiopostaja v francoskem jeziku izrekla nekaj svaril na naslov Francije in francoske vlade, češ da si bo morala Francija sama sebi pripisati posledice, če bo zavlačevala sodelovanje, ki bi bilo samo njej v prid. Ziirich. 19. febr. b. Kakor poročajo danes dopoldne iz Vichyja se je Darlan razgovarjal tudi z Lavalom in mu zadnjikrat ponudil ministrsko inesto v svojem kabinetu, s čimer je lmlol ugoditi Nemčiji. Govorijo, da naj hi Darlan sprejel Lavala v svoj kabinet kot notranjega ministra. Pariško časopisje nadaljuje z napadi proti Vi-chyjti in zahteva, da se Lavni 11 poveri ministrsko predsedništvo in zunanje ministrstvo. Ker pa je Laval pred kratkim nh priliki zadnjega sestanka s Petainom odbil ministrsko mesto v francoskont kabinetu, pričakujejo, da ne bodo imeli uspeha tudi sedanji razgovori Darlana v Parizu. Vichv. 19. febr. AA. DNB. V začetku prihodnjega tedna se bo začel velik sodni proces proti francoskim častnikom, ki so se izjavili za generala de Gaullea. Razprava bo tajna. Nov Rooseveltov odposlanec v Angliji Washington, 19. februarja. Reuter: Novi Rooseveltov odposlanec v Veliki Britaniji Harriman je finančnik, ki je obenem tudi uradnik pri oddelku za proizvodnjo vojnega gradiva. Roosevelt je izjavil, da bo Harriman obravnaval naslednja vprašanja: Ocenjevanje angleške obrambe, vprašanje prioritet in pogodb. Dodal je, da je že pred kratkim sklenil, da bo v London poslal nekoga, ki naj pospeši stvari in da jc do tega sklepa prišel na podlagi obvestil, ki mu jih je prinesel Hopkins, Tenis v Španiji Barcelona, 19. febr. DNB. Tretji dan tekmovanja je Jugoslovan Punčec premagal Blanca s I Ki. 6:3. 6:2, Tarlos je premagal Palado z 2:6. 3:6, 6:4, 9:7. 9:7. Paiada je premagal Blanca s 6:4, 6:2, 6:1. (AA.) Duliith, 19. febr. b. Včeraj je v državi Mines-sota popolnoma1 zgorel velik bolel, iz katerega se je rešilo 145 gostov v nočnih oblačilih. Zaradi nizke temperature je zamrznil hidranl in je bilo gašenje otežkočeno. Neurja po Španiji in Portugalski Madrid. 19. febr. Havas. O veliki škodi, katero je v raznih delih Španije povzročilo neurje, se izvedo mnoge podrobnosti. Po zadnjih poročilih je bilo okoli lisoč ljudi ranjenih. Blizu Viga se je porušilo ogromno hiš, pri Rilbau ie podrtih 250 hiš, v Leonu se je podrla katedrala, prav tako pa «0 se mnoce hiše podrle v Valen-ciji in Sevilli. Bilo je tudi več požarov v Cor-dobi, kjer je močno poškodovana tudi ena cerkev. (A A.) Algeciras, 19. febr. DNB. Velika burja, ki je včeraj in predvčerajšnjim divjala v Španiji, je besnela tudi nad Gibraltarjem in nad okolico. Mnoge ladje so nasedle, več manjših pa sp je fiotopilo. Med ladiami, ki so nasedle, je britanska ladja »Saint George«, francoska ladja -Roger Ciflfin«, neka tankovska ladja in še ve? manjših ladij. Burja je močno poškodovala tudi električno centralo v Gibraltarju. (AA.) Madrid. 19. febr. Štefani. V nekaterih pokrajinah Španije še vedno divjajo silne nevihte. V pokrajinah Leon. Valencija iu Oviedo ie vihar napravil veliko škodo. Mnogo poslopij je porušenih. pa tudi število Človeških žrtev je veliko. Plovba na morju, zlasti pa na Atlantiku in pri Gibraltarju je ustavljena. (AA.) Lizbona. 19. febr. DNB. Škoda, ki jo je povzročil vihar, ki je v soboto besnel nad Portugalsko, se ceni na milijardo eskudov. Gozdovi na Portugalskem so večinoma opustošenj. Tudi setev je večinoma uničena. Vlada ie odobrila kredit v višini 20 milijonov eskudov kot prvo pomo?. Zasedanje barskega sveta Nadaljevanje razprave o kmetijstvu V torek zvečer so na zasedanju banskega sveta še ves čas razpravljali o poročilih kmetijskega oddelka iu so govorili še: O. Ivan Umnih smatra, da je za prehrano potrebno, da kmečko ljudstvo ostane na svoji grudi, da jo lahko obdeluje. Krompir, kar ga je, naj se porabi za seme. Gorenjski mlekarski zadrugi naj se omogoči polno poslovanje. Predložil je tudi |>o-sebno resolucijo za zaščito slovenskih gozdov. O zemljiščih, ki jih je dobilo kmečko prebivalstvo z agrarno reformo, je govoiil g. Jakob Lesar in zahteval, naj se olajša prenos teh zemljišč. Kmečka zemlja naj se zaščiti kmetu. Naši kmetje ne morejo prodajati mleka v Zagreb, če niso člani Gospodarske sloge. Naj se podpre mlekarska zadruga v Brežicah, ki bo lahko v tem pogledu pomagala. Zaradi lanske poze lic manjši vinogradniki stradajo. Ljudstvu naj se dajo sušilnice za sadje. G. Detelak Ivan ugotavlja, da bo imela uredba o obveznem obdelovanju zemlje le tedaj uspeh, če bo dovolj ljudi za delo. Kmečki posli morajo biti socialno zavarovani. Za začetek bi bila mogoče |>o-trebna zasebna iniciativa. U. o sebi odganja ljudi od dela na zemlji. Dejstvo, da v normalnih časih Slovenija dobi kmečke pridelke ceneje od drugod, kakor jih sama pridela, že samo po sebi postavlja gosjiodarsko mejo za razvoj našega kmetijstva. Posebno prijioroča melioracijo Pesniške doline in Dravinjske doline in prosi za javna dela, ki bi dvignila donos zemlje. Predlaga, naj bi se tudi pri nas uvedel zakon o dednih jjosestvih. G. Jote Strnad poudarja, da naš kmet nima koristi od sedanje draginje življenjskih j>otrebščin, najmanj pa štajerski in dolenjski. Na Dolenjskem še danes jioje sekira v gozdu, še danes hodi birič od hiše do hiše in še naprej se drobe posestva in prodajajo v nekmečke roke. tše mnogo slabše pa bi bilo, če ne bi banska uprava že toliko let z veliko ljubeznijo podpirala kmetijstva. Prosi za naklonjenost do Gospodarske zveze in prijioroča čim večjo skrb, ki naj bi omogočila nakupe kmečkih posestev po nekmetih. Razprodaje in rubežni naj se omeje. V imenu Županske zveze prečita opazke k uredbi o občinskih dokladab za jiospeševanje kmetijstva in predloži tozadevno resolucijo. U. Franc Slavit poudarja neojiravičenost trikrat večje trošarine na vino kakor na jiivo. Prijioroča graditev betonskih gnojišč, izvedbo čini več regulacij in večje prispevke za preskrbo občin s plemensko živino. G. Ludvik Kuder riše težki položaj slovenskih hmeljarjev, ki so pridelali 2G.IMK) do 27.000 meter-skih stotov hmelja in samo lani v hmeljevke investirali 10 milijonov dinarjev, v ves pridelek pa skupno 27 milijonov dinarjev. Računati so, da bodo lahko prodali ves hmelj za piibližno 150 milijonov dinarjev, a se j itn je doslej posrečilo prodati ga komaj za 26 do 27 milijonov dinarjev. Grozi jim velika stiska, če se ne bo našel trg, za bodočnost pa je nevarnost, da hmeljarstvo v kakovosti in količini propade. Priporoča, naj se selekcijska jio-staja za krompir uredi tudi v Savinjski dolini, nameravano stalno skladišče v Velenju pa naj se premakne v Šempeter v Savinjski dolini. Priporoča naklonjenost rudarske občine svojega okraja. G. Ivan Serbinek razpravlja o težkem položaju vinogradnikov, poudarja krivičnost trošarine na vino in prosi, naj se Čimbolj jiodpre obnova vinogradov. Prijioroča naklonjenosti razuc lokalne zadeve v okraju. U Lovro Planina je omenil, da ima škofjeloški okraj le 13% ravnine in da najvišja kmetija leži 1H00 ni visoko, kar najlepše dokazuje, kako jiasiven je okraj pri prehrani. Pridela le 35% porabljenega kružnega žila. Pač pa izvaža krompir in les. Preskrba s krušno moko še gre, pač pa primanjkuje koruze. Kupce kmečkih posestev naj se prisili, da jih bodo obdelovali in naj se ne dovoli pogozdovanje orne zemlje, kar nekmečki kupci zelo radi napravijo. Zahvaljuje se za gospodinjski kmetijski tečaj, ki je dve leti krožil po okraju in še prosi zanj. Opozarja na škodo, ki jo napravlja sekanje božičnih smrečic v gozdovih, predlaga odpravo ine-šetarjev na sejmih in priporoča zadrugo na I lotav-ljah ter se zavzema za zagraditev potoka skozi vas Zaliiog. G. Franc Baiii prosi, naj se Prekmurju omogo- či graditev sodobnih gnojišč, naj se odpravi trošarina na cement za te graditve, prosi trsnico za Prekmurje, ker se šmarnica nevaino širi. Priporoča, naj se raje bolj podpira sadjarstvo kakor vinogradništvo ter naj se najdejo sredstva za uvedbo škrokljenja sadja. Opozarja, da skoraj redno vsako leto dobivajo čebelarii sladkor za pitanje čebel prekasno. Poleg gozdne drevesnice v Murski Soboti naj se ustanovi še druga za lendavski okraj. Soboški in lendavski okraj sta po poročilu o prehrani oba dobro založena z žitom. V resnici pa jima grozi pasivnost, ker so ponoči in podnevi šli čez Muro tovorni avtomobili, ki so odvažali pšenico v druge kraje. Za letošnjo ietino predlaga že kontrolo oblasti pri mlačvi. • G Josip Koltnnn predlaga, naj se kmetijska ura v radiu preloži na nedeljo dojioldne. Malim in srednjim kmetom naj se dajo umetna gnojila letos spomlad i na razpolago, tako da jih bodo plačal i šele na jesen. To bi se dalo urediti s tovarnami umetnih gnojil, občine naj dabe navodila, po katerih naj pazijo, da bo letos vse obdelano. Prijioroča melioracijo Pragerskega polja, kjer je 400 do 500 ha zamočvirjenih travnikov, in se zahvaljuje za zgrajene sadne sušilnice. Ker je bila ura že pol devetih, je g. ban prekinil razpravo, ki se je nadaljevala v sredo zjutraj ob pol 0. G. Peter Rozman poudarja, da ima štajersko vino vedno hujšega tekmeva v vinih z juga in da imamo preveč vinogradov. Pomagati bo treba vini-čarjem in bi bilo prav, da dobe koruzo po polovični ceni. Potrebovali bi je 60 vagonov. Poudarja važnost zaščite kmečke zemlje in dvig agrarne produkcije z melioracijami. Zemlja naj se tistim, ki jo nočejo obdelovati, vzame. G. liilner Pavlin sc zahvaljuje za podporo, s katero se meliorirajo belokranjski stelniki. Ljudstvo samo ne bi zmoglo tega. Omeji naj se izseka-vanje gozdov v Beli Prajini, pospeši naj se pogozdovanje, drevesnica v Okiuku pa naj se razširi. Ker je mnogo sadnega drevja pozeblo, naj se omogoči kmetovalcem cenena nabava sadnih dreves. Propagira naj se kultura lanu in konoplje in omogoči znižana cena za umetna gnojila in klajno apno. Hudourniška zagradba Gričke pri Suhorju in v Bušinji vasi naj se. nadaljuje. G. Ivan Tovšak prosi, naj banska uprava stori vse, da bo čimprej izšel zakon o zaščiti kmečke zemlje. Za slovenjegraški okraj prosi kmetijsko gospodinjski tečaj v občini Mislinje. Mesoogledni tečaj naj bo v Celju. Dvaodstotni fond od sečnje gozdov naj ostane v banovini. G Marko Novak prosi, naj podpirajo blagovne zadruge. V Velenju naj se zgradi sadni silos. Hmelarji, ki so v stiski, naj se podprejo, kontrola nad vinom naj se poostri. Pospeši naj se gradnja sadnih sušilnic, regulirajo hudourniki v slovenj-graški okolici, cepivo za cepljenje živine naj bo brezplačno, zaščita kostanja bi zadela usnjarsko industrijo in ni potrebna, ker kostanj hitro raste. G. Ivan Smolčnik se zahvaljuje Prevodu za ogromno delo, ki ga je opravil. Krušna moka naj se poceni. Dovoljenje za izvoz krompirja iz okrajev naj se da le, če so krite potrebe kraja samega. Gozdna drevesnica v Slovenjgradcu naj se poveča. Revnim kmetom pa naj se dajejo sadike brezplačno. Poostri naj se kontrola nad psi zaradi stekline. G. Alojzij Zupane: V Suhi krajini zeniija ni pravilno kvalificirana, saj so kannmita tla ocenjena prav tako kot dobra poljedelska zemlja. Sadjarska podružnica naj dobi podporo za nakup strupov, s katerimi bi pokončavali voluharja. Prav Suha krajina zasluži posebne podpore za gnojne jame. Na Auerspergovem posestvu naj se uredi gozdna drevesnica. Začasna uprava razlaščenih gozdov naj predvsem podpira zadruge. Krka se stalno dviga zaradi pragov in jo je treba poglabljati. Pragovi naj se žagajo, tako da bo prebivalstvo lahko uporabilo nažagani lehnjak pr: zgradbah. Občina Do-brnič je mnogo trpela zaradi povodnji in ji priporoča podporo. G. Josip Likar opozarja, da trpi živinoreja zaradi pomanjkanja primernih hlevov. V krškem okraju nazaduje prašičereja zaradi pomanjkanja plemenskih merjascev. Podporo zaslužijo tudi mle-karske zadruge, zlasti kostanjeviška Štori naj se čiin več za obnovo vinogradov. Škoda zaradi zajca najbrž ni tako silna, kol nekateri menijo, pač pa naj se novelira lovski zakon. S tem je bila razprava o proračunu kmetijskega oddelka zaključena. Stanje prosvete Poročilo prosvetnega oddelka je podal njegov načelnik g. dr. Lovro Sušnik. Iz njegovega poročila posnemamo: Število ljudskih šol v naši banovini se je lani povečalo za 4 na 875, od teh je 13 zasedenih, 6 ambulantnih, 8 zasilnih in 6 specialnih. Skoraj vsi imajo po 8 razredov. Poleg ljudskih šol je še 61 otroških vrtcev (od tega 52 iavnihl in 22 zavetišč (od tega 11 javnih). Lani so bili ustanovljeni novi otroški vrtci na Kočevskem in ob severni meji. Skupaj je število ljudskošolskih in njim podobnih edinic lani naraslo od 947 na 958. 875 šol ima 4112 oddelkov, od tega 68 oddelkov v 13 zasebnih šolah, temu pa je prišteti še oddelke v vrtcih in zavetiščih, tako da je vseh oddelkov 4236, od teh specialnih 72 Zaradi občutnega pomanjkanja učiteljstva ni bilo mogoče ugoditi vsem željam. Število učiteljev je naraslo od 4332 na 4384, od tega 1527 moških in 2857 žensk. To so pa le državni učitelji. Z ljudskih šol je dodeljenih drugam 230, zaradi nadaljnjega študija pa ne poučuje 80 oseb, skupno 310. Poleg tega so mnogi učitelji zaposleni v specialnih šoiah, tako da manjka še 246 oddelkovnih učiteljev (lani 228). To pomanjkanje bo trajalo še nekaj let Število 130 abiturientov ne zadostuje. Premestitev po prošnji je bilo 366, po službeni potrebi 52, po kazni 1, v druge banovine je bilo po prošnji premeščenih 14 oseb, iz drugih banovin v našo pa 21. Število učencev v ljudskih šolah je padlo lani od 188.812 na 183.182. Od slednjega števila je bilo nekaj več dečkov kot deklic (dečkov 92.165, deklic 91.017). Lani ni izdelalo 19.7% vseh otrok, neprimerno iz vedenja je dobilo 0.3%. Šolski obisk je znašal 89.3%, katerega bi bilo treba še izboljšati. Mnogo otrok ima še zmerom zelo daleč od šole, ki je seveda zato ne morejo redno obiskovati. V svrho povečanja odgovornosti zaradi opuščanja dolžnosti smatra kr. banška uprava za koristno, če bi imeli po čl. 61 zakoni o ljudskih šolah pravico kaznovanja okrajni načelniki. Pouk se jc po večini vršil v skladu s predpisi, predpisane programe sku*a učiteljstvo prilagoditi kyjjevnim razmeram in potrebam Močno ovira reden pouk pomanjkanje primernih šolskih prosto- v naši banovini rov, dalje pomanjkanje učiteljstva in s tem preveliko število otrok v posameznih oddelkih. Zaradi premajhnega števila učencev sta bila lani zaprta dva manjšinska oddelka (v Starem in Spodnjem Logu), odprt pa je bil drugi manjšinski oddelek v Mariboru. Šolskih poslopij za ljudske šole je 875, ki imajo 2.991 učilnic in se ie tozadevno stanje izboljšalo. Ustanovljenih je bilo 5 novih ljudskih šol in 2 otroška vrtca. V lanskem letu so bila dograjena 4 šolska poslopja, in sicer v Karlovici (okr. Kočevje), v Scnožetih (okr Ljubljana), na Skopicah (Krško) in pri Sv. Treh Kraljih (Dravograd), ki so veljala 1.1 milij. din. Večje je bilo tudi število dozidav in prezidav. Gradi pa se še 18 novih šolskih poslopij, in sicer v tehle krajih: Bela (Radovljica), Log-Za-plana (Ljubljana, Šmarje (Ljubljana), Javor (Ljubljana), Kompolje (Ljubljana), Motnik (Kamnik), Lo-kavec (Laško), Selnica (Maribor-levi breg), Zabrdo (Škofja Loka), Kamnik, Dragomelj (Ljubljana), Suš-je (Kočevje), Temenica (Litija), Globodol (Novo mesto), Sv. Planina (Laško), Hodoš (Murska Sobota), Markovci (Murska Sobota) in Murska Sobota. Šolske občine so dobile od države in banovine 1.4 milij. din podpore in posojil. Sklad za brezobrestna posojila je bil skoraj ves razdeljen šolskim občinam. 92 šol nima v naši banovini šolskega vrta. Skupno je v naši banovini 817 šolskih občin, katerih stroški za redno vzdrževanje ljudskih šol so znašali 10.1 milij. Samoupravna mesta prispevajo letos nekoliko več. Šolam dolgujejo občine 5.766 milijona din, t. j. za 0.26 milij. din manj kot leto prej. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljubljani, deško vzgajališče na Selu, zavod za slepe otroke v Kočevju in krije tudi stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Mariboru V gluhonemnici se pripravlja nadzidava, za zavod za slepe otroke pa skuša banovina najti drug kraj in prostore Lani je banovina dala za božičnico 300.000 din Šolskih kuhinj je bilo 95; lani pa je njih število naraslo na 187 pri ljudskih in 47 pri meščanskih šolah. Število dijaških kuhinj se je povečalo na 15. Lani je dala banovina za okoli 20.000 din štipendij. V banovini imamo 43 zasebnih in 8 zasebnih meščanskih šol. Nove ni bilo nobene odprte. Šte- vilo učencev in učenk v meščanskih šolah je naraslo za 369 na 10.817 (5056 bčencev in 5761 učenk). S tekočim šolskim letom je precej povoljno urejeno stanje učiteljstva, ki ga je vsako leto primanjkovalo. Število rednega učiteljstva znaša 318, vsega 539, v zasebnih meščanskih šolah pa 83. Vzdrževanje meščanskih šol velja letno 3 5 milij., za kar prispeva banovina v celoti 0.5 milij. din. Mnoge meščanske šole imajo nezadostne in neprimerne šolske in učne prostore. V letu 1940-1941 so bile ustanovljene 3 nove realne gimnazije s tem, da sta se 1. in 111. v Ljubljani in realna gimnazija v Celju razdelile na dva zavoda. Samoupravna gimnazija v Murski Soboti je letos prenehala. Prostorov primanjkuje v gimnazijah za 102 oddelka, zaradi tega ima 67 oddelkov le popoldanski, 70 oddelkov pa menjaje dopoldanski in popoldanski pouk. Najbolj nujna je zgradba gimnazijskega poslopja v Murski Soboti, na drugem mestu je potreba novega poslopja v Celju. V vseh srednjih šolah v naši banovini ;e 8865 učencev in 4.955 učenk, skupno 13.820 v 327 oddelkih. Pouk je skoraj povsem krit po učiteljih, redukcija obsega le veščine. V obeh drž. učiteljskih šolah je 370 učencev in 333 učenk, v zasebnih (3) pa 207 učenk. V glasbenem šolstvu imamo zabeležiti velik uspeh, dobili smo v Ljubljani najvišjo glasbeno šolo, glasbeno akademijo, pri kateri je tudi drž. srednja glasbena šola. Poleg akademije je v banovini še 13 zasebnih glasbenih šol. Napredek ljudsfte prosvete V banovini imamo 6 ljudskih univerz, ki so priredile 117 predavan) in imele 16.114 poslušalcev; število predavanj je padlo za 11, poslušalcev pa za 2000. Število predstav v narodnih gledališčih v Ljubljani in v Mariboru ter v mestnih gledališčih se je zvišalo za 23 na 688, število obiskovalcev pa za 6330 na 227.034 Na 12 večjih diletantskih odrih je padlo lani število predstav za 3 na 196, število obiskovalcev pa za 8000 na 38.362. Poleg tega deluje še okoli 30 agilnih gledaliških odsekov pri prosvetnih društvih in okoli 10 pri sokolskih društvih. Vseh kulturnih prireditev v naši banovini se je lani udeležilo okoli 1 milijon oseb. Število prireditev pa polagoma pada, narašča pa število športnih prireditev in posebno še število umetniških razstav. Število radijskih naročnikov se je lani povečalo za 4706 na 25.046. Število kinematografov je lani naraslo za 4 na 65, število predstav za 1843 na 20.683, udeležba pa za 326.678 na 2,792.3391 V naši banovini je 18 javnosti dostopnih muzejev, nov muzej v Krškem pripravlja, pa se še nov muzej v Metliki. Obiskalo je lani muzeje 51 tisoč 672 oseb, torej 4715 več kot prejšnje leto. — Prešernov dom v Vrbi je do sedaj obiskalo okoli 5000 učencev s plačanimi vstopninami, nekaj tisoč pa brezplačno. Leta 1939 je izšlo v naši banovini 318 knjig, v tujini 38, opaža pa se v primeri z letom 1938 lahen padec. Razveseljivo je, da je med vsemi knjigami Velika razprava K razpravi o j>oroSilu prosvetnega oddelka se je oglasilo 25 govornikov. Ljubljanski župan dr. Adlešič podčrta težave, ki jih imajo revni starši s šolanjem mladine, zaradi česar med revnimi marsikdaj tudi zelo inteligentni ne pridejo do pravega razvoja. Nam manjka večjih narodnih ustanov za šolanje revnih in nadarjenih. Zato zasluži banska uprava vse priznanje, ker je v proračun vnesla veliko jx>-slavko za podporo dijakom. Ce ni zasebnih mecenov, so dolžna priskočiti na |)omoč javna oblastva in korporacije. Za delitev podpor predlaga, naj se podpiranci obvežejo, da bodo po končanih študijah podpore povrnili. Na ta način bi se dal ustvariti v nekaj letih znaten sklad, ki bi omogočil lepemu številu revne mladine študij. G. Marjan Marolt omenja, da je po zaslugi pokojnega voditelja Slovencev dr. Korošca, g. bana in sedanjega prosvetnega ministra dr. Kreka že skoraj vse pripravljeno, da dobimo končno vendar le visoko umetniško šolo v Ljubljani. Upajmo, da se to čimprej zgodi, ker druge take šole v državi naš umetniški naraščaj odklanjajo. O teni bo predlagal resolucijo. Pozdravlja iniciativo za ustanovitev višje pedagoške šole v Ljubljani, prosi naj se umetnostnemu zgodovinskemu društvu tudi letos dovoli podpora, ki je najbrž izpadla po pomoti. Prosi za ustanovitev meščanske šole na Vrhniki. Občinska hranilnica na Vrhniki je pripravljena odstopili primerno (poslopje za šolo. Ojiozarja na težko življenje šolskih slug, ki so ostali brez povišanja svojih skromnih dohodkov. Predlaga zanje, tudi pokojninsko zavarovanje. Prijioroča naklonjenosti prosvetni dom v Zaplani. Banovinska jx>klicna svetovalnica in posvetovalnica, ustanovljena na pobudo g. bana, uspešno deluje že tri leta. Itna pa premalo prostora in premalo strokovnih moči. Po večjih de-želskih mestih naj se po možnosti ustanove podružnice. V nekem pozivu učiteljstvo zahteva posebno nagrado za delo na probudi narodne zavesti v obmejnih krajih. Ce bi za vsako prosvetno in narodno delo hoteli deliti nagrade, bi drugo lelo troškovnik banske uprave presneto narasel. Smatra, da je prav prva in najvažnejša dolžnost učiteljstva, da brez nagrade povsod dela kolikor more tudi izven šole za dvig naše narodne zavesti. G. Peter Arnež jx>vdarja, da glede na zahteve o delu učiteljstva ne smemo prezreti, da imajo učitelji zelo majhne dohodke in da mnogi komaj shajajo. Zavzema se za meščansko šolo na Jesenicah, ki je že prenapolnjena in prosi subvencije za ljudsko šolo na Koroški Beli. kjer šola po treh letih še ni dograjena. Pozdravlja uvedbo Slomškovega dne v naših šolah. O. Josip Klekl opozarja, da učitelj, če je slab vzgojitelj, ruši državo in uničuje narod. Ni važna le umska, ampak tudi srčna izobrazba. Zato pa velja izrek: besede ganejo, vzgledi vlečejo, kar le 18 prevodov. Po daljšem odmoru je izšlo tudi nekaj pesniških zbirk. V banovini izhaja sedaj 231 listov, od tega 6 dnevnikov, 22 tednikov, 1 list izhaja dvakrat tedensko, 3 pa trikrat tedensko; mesečnikov imamo 123, 3krat mesečno izhajata 2 lista, 2krat mesečno 20, lOkrat letno 8, 8krat letno 3, 6krat letno 11, 4krat letno 19, 3krat letno J, lkrat letno 4 in po potrebi 6. Po vsebini imamo 30 političnih, 8 znanstvenih, 16 literarnokulturnih, 34 strokovnih, 38 stanovskih, 14 mladinskih, 39 nabožnih, 2 glasbena, 15 propagandnih in 25 raznih neopredeljenih listov Število listov se je od lanskega leta zvišalo za 5. Tu so listi, ki izhajajo v Sloveniji, izven banovine in v tujini pa izhaja še 21 listov (od teh večina v Ameriki). Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 je število knjižnic v naši banovini naraslo za 10 na 2802, število knjig v knjižnicah za 155.326 na 2 milijona 227.384, število izposojenih knjig pa je padlo za 9650 na 1,516.461. V nobeni drugi banovini ni društveno delovanje tako živahno kot pri nas. Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 se je število društev povečalo za 301 na 6363, število odsekov pa za 76 na 2558. Raznih domov je 1356, gradijo jih pa še 45. Za ljudsko prosveto in občno prosveto je lani izdala banovina 2.1 milij. din. Pregled treznostnega gibanja kaže, da se število trezne mladine giblje med 27% v vinorodnih in 80% v drugih okrajih. Največje zanimanje za Jadran kaže med vso mladino v naši državi slovenska mladina, saj imamo v Sloveniji 400 podmladkov s 34.018 člani, število pa je zadnje čase nekaj padlo. Povečalo pa se je število podmladkov Rdečega križa za 24 na 421, število mladih križarjev pa za 2328 na 29.692. V sedanjih časih se je moralo vse naše šolstvo boriti z različnimi ovirami, vendar je napredek nesporen in se je n. pr. od lani že marsikaj izboljšalo. Slejkoprej gre prizadevanje banovine za tem, da postane naša šola v polnem smislu besede, kar pomeni njen naziv. Posebno skrb bo treba posvečati vzgojni strani šolskega dela. Na vseh poljih ljudskega šolstva bo banovina nadaljevala svoje delo. Učiteljstvo v meščanskih šolah se je izpopolnilo, ljudskošolski učitelji pa se po možnosti vračajo v ljudske šole. Zaradi izrednih razmer ni mogoče misliti na zidavo novih poslopij za meščanske šole Nove meščanske šole bo mogoče ustanoviti tam, kjer so izpolnjeni vsi pogoji po zakonu o meščanskih šolah. Vprašanje učiteljstva v srednjih šolah je sedaj zadovoljivo rešeno, postavljenih je bilo tudi več katehetov, tako da je tudi teh v splošnem zadosti. Za ustanovitev nižje gimnazije v Brežicah ni prišla od kompetentnih činiteljev še nobena pobuda. Pač pa je občina Krško obnovila svojo začeto akcijo za ustanovitev nižje gimnazije v Krškem. Banska uprava se trudi dvigniti raven srednje šole in je stavila tozadevno več predlogov prosvetnemu ministrstvu. Za ustanovitev Umetniške akademije bodo potrebna nova prizadevanja. Tudi nujni zakon o muzejih in varstvu spomenikov še ni izšel. Šele v primeru, ko dobimo svojo lastno cenzuro — kakor Hrvati — bo mogoče zadostiti želji glede vzgojnih lilmov. Banska uprava je v statističnem pregledu šolstva in prosvete v dravski banovini za 1939-1940 zbrala ogromno izredno zanimivega gradiva, o naši prosveti velja še zlasti za učitelje v obmejnih pokrajinah. Svoj čas je prekmursko ljudstvo samo volilo učitelje in je vedno izbralo verne in vzgledne ljudi, katerim so zaupali. Večina učiteljev je sicer dobra, priporočljiva pa bi bila zanje poglobitev verskega življenja. Šolske razmere v lendavskem okraju trpe zaradi pomanjkanja učnih moči. V madžarske manjšinske šole se priglašujejo tudi mnogi Slovenci, ki jim pravi ljudstvo »podkovani Madžari«. To res ne gre, da bi se podpirali primeri, kakršni so na primer že v občini Dobrov-nik, kjer starši še govore slovensko, otroci pa le še madžarsko. G. Peter Sadravec se strinja s predgovorniki, da je treba pripeljati učiteljstvo nazaj narodu, sicer bomo doživeli žalostne posledice, kakršne vidimo marsikje po drugih državah. Učiteljstvo naj dela na prosvetnem polju iz ljubezni do ljudstva in je škoda, da se učiteljstvo tako v veliki meri odteguje temu delu. Priporoča naklonjenosti g. bana prosvetna društva in domove in prosi, naj se učitelj-stvu, ki deluje v hribovskih šolah, da poseben nabavni prispevek, saj dejansko zaradi velikih razdalj učiteljstvo slrga več obleke in obutve. G. Pavlin Bilnar opozarja, da je v črnomaljskem okraju dvig cen drvom spravil šole v zadrego, tako da jim sedaj primanjkuje kuriva. Ker je šola na Vinici slaba, bi morala občina zgraditi novo. Ker občina nima sredstev, je občinski odbor odstopil. Naj banovina občini pomaga. V Beli Krajini je 20 do 30 ciganskih otrok, ki bi morali tudi v šolo. Šole pa jih ne sprejmejo. Tako raste sredi Bele Krajine ciganska kolonija, ki bo po izobrazbi svoje mladine še zaostajala za najbolj primitivnimi divjaki. Na vsaki šoli naj bo vsaj ena moška moč že zaradi uspešnejšega kmetijskega pouka. G. Ivan 1'ovšak podčrtava, da učiteljstvo ne bi smelo misliti, da je učiteljski poklic uradniški, ampak izrazito vzgojiteljski. Vsak učitelj bi moral biti katoliško in slovensko narodno zaveden, če bi temu bilo tako, bi tudi uspehi šolske vzgoje bili mnogo lepši. Ker se pripravlja nov šolski zakon, naj se upoštevajo tu,ti želje staršev. Vedno spreminjanje šolskih knjitf naj se kar najbolj omeji. Učiteljstvo na Kozjaku priporoča za nagrado. G. Peter Rozman opozarja na posledice napačnega šolanja, ki privedejo toliko mladine do tega, da se ne piara več lotit! dela, čeprav je komaj povohala klijige. Šola bi marala vzgajati tudi ljubezen do dela. Uvede naj se tudi praznik dela. G. Josip Likar: Banovina pij čimbolj podpira ljudsko prosveto, ki je najuspešnejša obramba pred komunistično propacando Priporoča prosvetni dom v Škocjanu. Prosi za nekaj novih šol v krškem okraju. Krško pa naj bi dobilo vsaj nižjo gimnazijo. Priporoča =krb za zgodovinske spomenike in predlaga podporo muzejskemu društvu v Krškem. Okrog ene je g. ban razpravo prekinil. Popoldanska razprava o prosveti Šef prosvetnega oddelka g. dr. S u š n i k je podal nekaj poiasnil na dopoldanska izvajanja člana banskega sveta g. župnika Klekla glede gimnazije v Murski Soboti in ljudskega šolstva v dolnjelendavsknm okraju G Kranjc Jakob (Logatec) govori o šolskih razmerah v svojem okraju in presi za nastavitev več moških učiteljskih moči na šolah G. Deželak Ivan (Laško). Šola ne sme biti versko indiferentna, kar je strup za narod, temveč v duhu našega slovenskega narodnega izročila. Z vzgojo pa naj nadaljujejo naša društv". ki vodijo mladino potem, ko zapusti šolske klopi G, Marko Novak (Šoštanj) Našemu ljudstvu ni vseeno komu zaupa svoje otroke v šoli. Vzgoja mora biti versko narodna Gorje učitelju hi njegovi mladini, če se učitelji družijo s temnimi elementi. Nasprotne pa je budstvu hvaležno tistim učiteljem, ki gredo med narod, mu pomagajo v njegovih društvih in ga podpirajo. Podcbno je s tiskom Naj se zatre spolzka literatura Ravno tako uničuje našo mladino kino. Zastonj govorim o beli kugi in podobno, če se take stvari zagovarjajo v krčmi in gledaliških predstavah. Več podpore naj bi bilo deležno treznostno gibanje. V Sloveniji je 5194 gostiln. Temu so tudi potem primerne posledice. V nedeljah in praznikih naj se gostilne popoldne zapro. G. Nande Novak (Kamnik). V času, ko se v jeseni pospravljajo poljski pridelki, naj se da prosto kmetskim otrokom za kakih 10 dni. Prav je da šola pritegne otroke k pogozdovanju. Občine danes ne morejo zidati novih šol, ker nimajo denarja in ne dobe dolgoročnih posojil. To naj se jim omogoči. Na kinopredstave kjer se predvajajo samo tuji filmi, naj se nabijejo visoke takse, ki naj se potem obrnejo v pomoč našim društvom. G. dr. Jos.ip Kam uši č (Ljubljana) poudar-da, da je naše vseučilišče po prizadevanju blago-pokojnega dr. Korošca dobdo pravico do popolne medicinske fakultete. Izpopolnitev se je že pričela, so pa velike težave s pomanjkanjem prepotrebnih prostorov. Začasno bosta dve kliniki (interna in kirurška) v novem kirurgičnem paviljonu, manjkajo a prostori za slušatelje zadnjih dveh semetrov. le zadovoljujemo se z začasno rešitvijo Naša univerza mora dobiti novo bolnišnico, da bo enakovredna ostalim medicinskim fakultetam v državi. Vsi moramo z vsemi sredstvi podpreti našo univerzo, ki je znana že tudi izven meja ne samo Slovenije, temveč tudi naše države. Z izpopolnitvijo medicinske fakultete bo tudi zboljšano neznosno stanje v ljubljanski bolnišnici. Tudi nova vseučili-ška knjižnica še ni dokončana in Slovenci upravičeno zahtevamo več kreditov za našo univerzo. Za vse to predlaga na ministrski svet posebno rcsolucijo. G. Umnik Anton (Kranj) govori o učiteljih in o vzgoji naših otrok v šoli. Seveda mora biti učitel jstvo za svoje delo primerno plačano. Na žalost mnogi nimajo veselja za kmetijstvo. Mislijo, dn je dovolj, če so napredni. Kmečki in delavski otroci naj bi dobili podporo za učila. G. Demeter Veble (Novo mesto). Komunizem med našo inteligenco ni nastal v glavnem kot posledica slabili socialnih razmer,, temveč ima druge vzroke. Liberalno vzgojena mladina ti i bila zadovoljna z liberalnim načelom popolne svobode in je zašla v drugo skrajnost, v komunizem. Na čelu slovenskega naroda pa stoji katoliško inteligenca, ki jc s pomočjo duhovščine vzgojila že močno katoliško proti-koinunističiio četo mladeničev. Niso pa tega izvršile druge nacionalne organizacije. K temu ne sinemo molčati, temveč zahtevati razčistitev teli razmer. Ugotavljam, da so slovenske katoliške mladinske organizacije edine nositel.jice boja proti onim. ki glodajo državno skupnost. G. dr. Josip Leskovar (Maribor). Naši starši hočejo, du bo naša mladina vzgojena v slovenskem narodnem duhu. Kaj jc nastalo s Francijo, ki jc vzgajala svojo mladino v matc-realističnem duhu. Kaj nam pomaga dve uri verouka v šoli. če se v ostalem času vse podre, kar se v teh tlvcli urah sezida. Če učitel j ni veren in ne izpolnjuje verskih dolžnosti, naj bi bil v prisotnosti otrok v cerkvi ali pri drugih prireditvah (procesijah itd.) vsaj toliko takten in bi ne dajal otrokom slabega vzgleda. Uspehi šol so porazni. Tu nekaj ni v redu. Zadevo jc treba urediti, naša mladina mora biti zopet na višku. G. Bačič France (Murska Sobota) nastopa proti prevelikemu premeščanju učiteljev in želi. du bi dobili ua mejo starejše učitel jstvo. Zaposlenost delavstva v decembru lz statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je razvidno, da se je od novembra na december 1940 število zavarovancev zmanjšalo za 7S53, t. j. od 108.378 na 100.525. Vendar je število zavarovanega delavstva od decembra 1939 do decembra 1940 naraslo še za 1448. zmanjšanje zaposlenosti od novembra na december je pripisovati hudemu mrazu, ki je nastopil v drugi polovici decembra. Ta mraz je neke skupine obratov skoraj popolnoma ustavil, t. j. predvsem gradbe, javna dela in slično. Zato pa se je povečalo število in odstotek bolnikov. Stalež bolnikov se je povečal od 2664 na 3077, odn. od 2.46 na 3.06%. Povprečna dnevna zavarovana mezda se je deloma radi zvišanja plač, še bolj pa radi uvedbe nove lestvice mezdnih razredov od 1. novembra lani dalje dvignila na 34.56 din, dočim je znašala novembra 1940 34.35 din. Primerjava lanskega decembra in decembra 1939 kaže, da se je povprečna dnevna zavarovana mezda dvignila od 25.17 na 34.55 din, t. j. za nad 37%. Cjjo^po-dcMtvjo Ureditev prometa s kožami Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo naredilo o trgc.uui b surovimi kožami. Naredba se glasi: Čl. 1. Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, javne, zasebne in industrijske klavnice in zasebniki, ki koljejo živino za lastne potrebe, morejo prodajali surovo kožo samo zbiralcem ali trgovcem s sur. kožami na področju urada za nadzorstvo cen, torej tudi v Sloveniji, v nobenem primeru pa ne naravnost tvornicam ali obrtnikom, ki predelujejo kože. — Zbiralci surovih kož morajo prodajati surove kože samo trgovcem na področju urada za kontiolo cen, v nobenem primeru pa ne naravnost tvornicam in obrtnikom, ravnotako ne smejo med seboj trgovati s kožami. — Trgovci bodo prodajali kože tvornicam in obrtnikom po razdelitvi, katere bo izvršil urad za nadzorstvo cen v Belgradu. Tudi sami med seboj ne smejo trgovci trgovati s kožami. — Tvornice in obrtniki, ki predelujejo kože. morejo kupovati samo od trgovcev po odoluitvi in razdelitvi urada za nadzorstvo cen. Čl. 2. Mesarji-obrtniki, vse klavnice in zasebniki, ki koljejo živino, morajo prodajati kože samo po maksiiniranih cenah. — Na brutodobičke največ 10% iz goveje, telečje, junčje kože in fo-klovine in 20% za konjske kože po naredbi o maksimiranju cen imajo pravico samo trgovci, nikakor pa ne mesarji, klavničarji in zasebniki. — Trgovci bodo dali zbiralcem od omenjenega bruto-zaslužka odgovarjajoči del po sporazumu. — Mesarske zadruge, osnovane v smislu zadružnega zakona, bodo smatrane za zbiralce. Te zadruge smejo posredovati pri prodaji surove kože samo za svoje člane. Trgovci bodo dajali tem zadrugam od svojega omenjenega hrutozaslužka do 5% za kritje njih režijskih stroškov. čl. 3. Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, vse klavnice in zasebniki, ki koljejo živino za lastne potrebe, morajo prodati kože v roku 3 dni, solje-ne pa v roku 10 dni zbiralcem ali trgovcem. — Trgovci s kožami morajo poleg obvezne mesečne prijave zalog pi t javljali neposredno uradu za nadzorstvo cen vsakega 1 iu 15. v mesečen stanje svojih razpoložljivih zalog surovih kož. — Mesarske zadruge, obrtniki-mesarji, vse klavnice in zbiralci kož morajo tudi prijavljati svoje zaloge surovih kož vsakega 1. in 15. v mesecu, v kolikor niso mogli postopati v smislu določb o prodaji, pa so imeli dne 1 in 15. v mesecu blago na zalogi. — One osebe, ki morajo prijavljati zaloge v smislu teh določil, morajo prijavljati zaloge s priporočenim pismom najkasneje do 3. od. 18. v mesecu. Smatralo se bo, da je prijava bila poslana uradu, č? je bila v določenem roku izročena na poŠti. — Vse osebe, ki morajo prijavljati zaloge, bodo predlagale prijave v smislu navodil urada za nadzorstvo cen. Čl. 4. Trgovci s surovimi kožami ne smejo prodajali svoje zaloge surovih kož brez predhodnega dovoljenja urada. Za to dovoljenje se morajo obrniti na tirad s posebno prošnjo,"ki fie bo taksirana. Urad za nadzorstvo cen more odobrili prodajo osebi, navedeni v prošnji, po svoji volji, odrediti tudi. kateremu predelovalcu more trgovec prodati svoje kože po maksimirani ceni. — Dovoljenje za nakup more zahtevati tudi kupec (predelovalec [namesto trgovca] prodajalca). Urad za nadzorstvo cen lahko odbije teko prošnjo, če ugotovi, do ima dotični predelovalec zadostne zaloge surovih kož. — Urad za nadzorstvo cen v Belgradu bo razdelil prijavljene zaloge po potrebah posameznih predelovalcev in njihovim obveznostim, v prvi vrsti za dobavo usnja državnim oblastem, v drugi vrsti zasebnikom. — Urad za nadzorstvo cen v Belgradu se bo sporazumeval po potrebi z uradom za nadzorstvo cen v Zagrebu glede načina preskrbe s surovimi kožami posameznih predelovalcev in o razdelitvi kož sploh v vsej državi. Bilanca Drž. hip. banke Dne 31. januarja 1941 so bile glavne bilančne postavke Drž. hip. banke naslednje (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 31. december 1940): Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski 715.95 (562.64), posojila: hipotekama 1.726.55 (1.725.9), na dohodke in doklade 2.431.1 (2.262.7), vodnim zadrugam 24.4 (24.4), lombardna 29.5 (30.47), menična 92.8 (93.30), eskont drž. bonov 207.9 (223.16), lek. račun ministrstva financ 731.0 (S1S.0), razni tek. računi 8.138.5 (9.912.8), efekti rez. sklada 427.24 (427.24), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.9 (1.9), vrednostni papirji 1.147.2 (1.156.3), nepremičnine 211.6 (207.36), razna aktiva 27.35 (25.35). bilančna vsota 15.923.0 (15.373.6), izvenbilančne postavke 13.625.9 (13.689.0). Pasiva: samostojni skladi 604.5 (615.6), razni skladi 2.035.8 (1.976.45), kapilali javnih ustanov 558.9 (555.3), hranilne vloge 1.158.45 (1.127.56), tek. računi ministstva financ 123.0 (198.9), azni tekoči računi 9.S75.9 (0.419.0), zastavni listi in obveznice 592.05 (593.54), predujmi tujih bank 112.S (113.54), rezervni sklad 461.35 (461.0), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 76.64 (76.64), sklad za zavarovanje bančnih 4.0 (3.95), pokojninski sklad osebja 25 7 (20.4). razna pasiva 284.0 (239.2), bilančna vsota 15.523.0 (15.373.6) milij. din. * Ponujanja za uvoz preje iz-llrilije. Dne 14. in 15. februarja 1011 je bila v Opatiji konferenca glede u\ozn bombažne preje iz Italije, katere so se udeležili številni zastopniki naše tekstilne industrije: Zu lelo 1940 določeni kon-lingent 8000 ton ni bil v celoti dobavljen, samo 3500 Ion, ostanek pa nam bo Italija dobavila Iclos poslopno. Za prvo Četrtletje 1941 znaša kontingent 2000 ton. Prišlo je tudi do sporazuma v cenah, Italijani so prvotno zahtevali 33 lir. nato pa je bila• sporazumno določena cena 28.80 lir za kg na bazi American 20. Na bodoči konferenci v aprilu bo določen kontingent za 2. čel lile t je 1941. linrski rudnik v nemških rokah. 7.c lansko lelo se jc zvedelo, da so francoski delničarji prodali svoje delnice horskega rudnika Nemcem. katerih finančno skupino vodi nemški generalni konzul v Belgradu g. Franc Neuhausen, Razlastitev beltinskega udepossstva Glede na naš članek z dne 6. februarja 1941, katerega smo priobčili pod gornjim naslovom, pri-občujemo sedaj na prošnjo uprave1 tega velepose-stva sledeče pojasnilo: Ne odgovarja resnici, da je bil sedanje vele-poseslnice v Beltincih ge. grofice Marije Zicliy oče grof dr. Jurij Zichy, voditelj krščanskih strank na Madžarskem, temveč je bil njen oče grof dr. Avgust Zichy, cesarski dvorni.maršal na Dunaju. Ne odgovarja resnici, da bi graščak Gyika Jeno organiziral oborožen odpor proti prodiranju bana Jelačiča, temveč je res, da je imenovani graščak takrat služil samo redno vojaško službo, kakor vsi drugi državljani in vojaški obvezniki. Ne odgovarja resnici, da bi bili v službi vele-posestva tako imenovani beroši, to je nižji uslužbenci po večini Slovenci, višji uslužbenci pa da bi bili tujih narodnosti, deloma celo tujega državljanstva. Ravno tako ne odgovarja resnici, da bi bil občevalni jezik na veleposestvu madžarski ali nemški. Pač pa je res, da so vsi uslužbenci na veleposestvu od višjih do nižjih izključno samo Slovenci in naši državljani. Zaradi ilustracije navajamo, da je upravitelj semenogojske postaje g. inž. Maček doma iz Logatca, blagajnik g. Legan iz Ljubljane, upravitelj gozdov g. Vogler iz Cankove v Prekniurju, upravitelj polj g. Kiessner iz Maribora, ostalo uslužbenstvo je pa iz Beltincev in okolice. Ne.odgovarja resnici, da bi bili tako imenovani heroši, to je uslužbenstvo v položaju služiličadi ali hlapcev tako rekoč brez vsake pravno socialne zaščite, prepuščeni na milost in nemilost veleposestvu, na katerem vladajo še v tem pogledu izrazilo f(jydnlne razmere. Pač pa je res, da ie ob pomanjkanju naše zakonodajne zaščite te vrste uslužbencev pri vele-posestvu v Beltincih to uslužbenstvo v socialnem pogledu sorazmerno izredne dobro preskrbljeno. Kr. banska uprava v Ljubljani je na neke pritožbe s posebno komisijo preiskala razmere na veleposestvu v Beltincih ler .je v svojem aktu .z dne 14. aprila 1937 111/6 No 25/1 glede prejemkov uslužbenstva na vcleposcslvu ugotovila sledeče: 1. Vsaka družina ima brezplačno stanovanje, obstoječe iz ene ali dveh sob in kuhinje, merodajno je število družinskih članov. V hlevu si sine držati eno do dve kravi ter tri prašiče. Nekateri uslužbenci si smejo držali tudi več prašičev (vse seveda ob veleposestniški hrani). 2. Vsakemu uslužbencu do vele-posestvo v hasnovanje okroslo en oral pognojene in obdelane zemlje, lu si lahko pridela, kar mu je všeč. 3. Drv za kurjavo skupno 12 kub. metrov dostavi uprava vsakemu uslužbencu na doni. 4. Vsaka družina dobi lelno 000 kg rži, 400 kg pšenice, 240 kg ječmena in 160 kg koruze itd. 5. Uslužbenci, njih žene in otroci imajo pravico do brezplačnih zdravil, zdravnika in zdravljenje v bolnišnici. Zaradi starosti ali bolezni obnemogli uslužbenci dobijo pokojnino itd. To so uradne ugotovitve kr. banske uprave v Ljubljani. Poleg tega dobivajo uslužbenci še plačo v denarju, lelno v skupnem znesku nad 200.000 din, njih otroci po za vso letna poljsko dela posebne plače, kakršne so v kraju običajne. Uslužbenci so v splošnem s svojim položajem tako zadovoljni, da se odločno upirajo temu, do bi se jih kot agrarne interesente nadelilo s kakimi dvema do tremi orali zemljo, od česai nikakor ne bi mogli živeti. Stanovanja pa ima uslužbenstvo v splošnem celo neprimerno lepša in bolj higienska kot okoliško prebivalstvo. Veleposcstvo skrbi za dobro plemensko živino >n .je zo dobre plemenjake izdalo že težke vsote, ki gredo v. slo tisoče. No plemenskih sejmih pokupi veleposestvo redno najboljšo živino v svrho osveženja priznane pasme in je zaradi tega prejelo že številne diplome, med drugim tudi od ministrstva poljoprivrede in banske uprave. Plemenske bike in žrebce je pa veleposestvo kupovalo vedno v sporazumu z bonsko upravo, in to res prvovrstne plemenjake. Končno ne odgovarja resnici, da bi bili kroji okrog Beltincev najbolj goslo naseljeni v Prekniurju ler da bi bil ravno v teh krajih procent izseljencev največji, temveč je nasprotno res, da je ravno prebivalstvo v okolici Beltincev sorazmerno v Prekniurju gmotno še dokaj dobro oskrbljeno ter da je procent izseljencev iz teh krojev soroz-iiicrno najmanjši, kar se do ločno ugotovili pri Borzi delo v Murski Soboti. ki je bil postavljen za upravitelja lega rudnika. Kupna cena za delnico znaša 3500 francoskih frankov, imenska vrednost delnice je pa 200 fr. frankov. Od 600.000 delnic sc nahaja v jugoslovanskih rokah 2.500 delnic, mogoče tudi nekaj več. Po tej cenitvi bi znašala kupnina 2.1 milijardo frankov, t. j. nekaj nad 1 milijardo dinarjev (bilančna vsota podjetja je znašala lela 1939 576 milij. francoskih frankov, pa je bilo upnikov dejansko zelo mulo). Poleg lega je družba v dobrem položaju, do lahko odplača s 1. majem 1941 ves svoj obligacijski dol« iz 4.5% obligacij iz leta 19,31. Teh obligacij je za 25 milij. francoskih frankov v obtoku. Konkurz jc razglašen o imovini Vujdiča Antona, posestnika v Ptuju, Prešernova ulica šl. 8, prvi zbor upnikov 28. februarja, oglasili se je 20. marca, obči ugotovitveni narok 3. aprila. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Pelovurja Maksa, mlinarja in posestniku in Pelovar Elizabete, poseslnice v Ormožu, od katerih je prvi registriran pod firmo Maks Pelovar, narok za sklepanje poravnave 20. marca, oglasili sc jc do 13. marca. Proda ja oglja in tiru. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani bo prodajala no javni dražbi, ki bo dne 21. marca 1941 v Straži, ca. 6450 slotov bukovega oglja oz. 6450 in izdelanih ogijurskih iu trgovskih bukovih drv iz območju svoje gozdne uprave v Straži pri Novem meslu. Industrijii Jugoslavije. V svojem gospodarskem poročilu št. 10-12 za 1910 je eno nemških velebank, »Coinnicrzhankc v Berlinu, izdala jiregledno študijo o industriji Jugoslavije, ki jo je napisal Klemens Diederieh, član poslovodstva strokovne skupine »izdelovanje papirja« v Berlinu. Na 73 straneh je podano zgoščeno slika industiije Jugoslavije, najprej osnove, nato pa posamezne stroke. Med posameznimi strokami so obdelani najprej izvori energije, nato industrije na osnovnih zemeljskih surovinah in končno industrije, ki proizvaja konzumne dobrine. Pri skoraj vsaki panogi je priložena tudi karta najvažnejših podjetij stroke, poleg tega po je tudi podan — razumljivo — nepopolen seznani večjih industrijskih podjetij, zlasti v kolikor so organizirana podjetja kot delniške družbe. Avtor je najbolje obdelal papirno industrijo. Zajednica za kole in usnje na Hrvatskem. V »Narodnih novinaht z dne 17. t. m. so objavljena pravila zajednice zo kože in usnje banovine Hrvatske. Uradniški pokojninski sklad. Državna hipolc-karna banka objavijo zoključne račune uradniškega pokojninskega sklada za 19-10, katerego uprav- zo pokojnine znašali 104.2, oslali izdatki 1.7 milij. din, skupno 165.0 milij.. din, tako da je znašal primanjkljaj 0.7 milij. din. Račun glavnice izkazuje, da je znašala osnovna glavnica 494.7 milij. din, izplačila iz sklada 05.14 milij. din, depoziti po 2.60 milij. din. Temu je slalo nasproti: kapital pri banki 494.7 milij., vplačila pri DHB za kritje pokojninskih prejemkov 315 milij., začasni računi 36.2milij. Ljubljanska inženirska zbornica ima občni zbor 8. marca 1941 ob 15 v sejni dvorani mestnega poglavarstva. Razdelitev kontingenta za kmetijske in industrijske tvornice špirita. Davčni oddelek finančnega ministrstvo je zo proizvodno dobo 1940-41 razdelil naslednje kontingente za kmetijske in industrijske tvornice špirita. — Skupni kontingent znaša 193.400 lil čistega alkohola. Kontingent zo kmetijske tvornice bo znašal povprečno 1200 hI. največ 1800 lil (vseh je 40). dočim bo za industrijske tvornice kontingent znatno večji (,-seh tvornic je 10). Največja industrijska tvornica je Crvenka s kon-tingenlom 18 825 hI. kontingent ljubljanske pivovarne Union po znaša 9096 lil, v Savskem Marolu 10.386 hI. Vloge i> francoskih bankah. Pred začetkom napada nn Francijo so znašale vloge v Ireli največjih francoskih hanknh 43.454 milij. frun-coskili frankov, vkljub velikim dvigom pu so vloge do koncu oktobru narasle na 54 417. do koncu novembra pa nn 55.927 milij. francoskih frankov ali zu skoro 30%. Dobave: Rnvnaleljsjvn drž. rudnika v Velenju sprejemu do 24. februarja ponudbe za dobavo jiile. šivalnih jermen, kravjega usnju ler zobalih koles; 3. marca kovinskih žogic, zobatih koles, mizarskega orodja, izsredniških osi. krožničnslih ležnjev. vodnega razdelilen, konopnenih cevi ler raznih vijakov iu ploščic. ^^m^ Posebno pazite, kaj bolnik pt]el Pijača ni le ia zdravega človeka tel« Talna, temveč tudi ia bolnika mno-^^^ gokrat raiuejša od hrane I Zato pijte Vi In Vaš bolnik čim češče našo najbolj!« mineralno vodo, ki je obsnam tudi sdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte tn vsa potrebna navodila za domač« zdravljenje Vam pošlje gratis ia radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Licitacija: Dne 27. februarja l>o pri tehničnem oddelku kr. hnnske uprave v Ljuhljuni javna ofertulna licitacija zu dobavo 440 kosov izgotovljenih dežnih phi.ščev odnosno zu do-buvo 2000 m ncpreniočljivega blaga za dežne plašče. Borze Dne 19. februarja 1941, Denar Nemška marka 17.72—17.92 ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 11.457 002 din, na belgrajski 14.210.000 din. od tega 155.393 in 565.000 murk, 211.3% švicarskih frankov in 5.879 dolarjev. — V efektih jc bilo prometu na belgrajski borzi 892.000 din. Ljubljana — Uradni tečaji: f.omlon, I funt....... 174.57— 177.77 Ne\v York, tOO dolarjev . . . . 4425.00—4485.00 Ženeva. 100 frankov.....1028.64—1038.04 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin, HM) mark...... 1772.00—1792.00 Solun, 100 drahem.....38 denur Ljubljana — Svobodno tržišče: London, 1 lunt......215.90— 219.10 New York. 100 dolarjev . . . 5480.00—5520.00 Ženeva, 100 frankov . . . . 1271.10—1281.10 Zasebni kliring. Zagreb: Solun, 100 drahem 38 denar. — Belgrad: 13«lun, 100 drahem 37.65 do 58.55. Curih: Belgrad 10. Pariz 7.60. London 16.52.5, Ne\vyork 451. Bruselj 69, Milan 21.70. Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.60, Oslo 98.50. Kopenliagcn 83.50, Sofi ja 425, Lizbona 17.26.5. Budimpešta 85 Atene 3(M>, Carigrad 557.5, Bukarešta 2.12.5, llelsiugfors 8.75, Bucnos-Aircs 101.5. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 480—481 v Zagrebu 480 denar v Belgradu 480—481 Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100—102, agrarji 56 -58, vojna škoda proinpt. 480—+sl. begi. obvez. 85.50—86.50, dalm. agrarji 81.50—82.50. 8% Bler. |K.^)jilo 106—108, 7% Bler. posojilo 101—105, 7% |>osojiln Držav, hip. Iiunkc 105—104. 7% slab. posojilo 97—'98. • Del n i ce: Narodna banka 7.000—7.050. trboveljska 585—595, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo KM) denar, ugrurji 56 denar, vojna škoda promptna 480 denar, bcgluške obveznice 85.50 denar, dalm. agrarji ,82.50 blago. b% šiini-ske obveznice 81.50 blago, 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Blerovo posojilo 107 denar. 7% Blerovo posojilo 101.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. 7% stab. posojilo 97 denar. Delnice. Narodna banka 7.IMM) denur. Priv. agrarna banka 205 denar, trboveljska 3'Ml—395 (590) Sladk. tov. Bečkerek 7(M) denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 101 denar (101), vojna škoda promptna 480—481 (480.50), bcgluške obvez. 85.75—86.50 (86, 85.75). dalln. agrarji 81—81.25 (81.25), 0% šiimske obveznice 80 denar, 4% severni agrarji 55.25—56,8% Blerovo posojilo IO1)— lil. 7% Blerovo |>osojilo 103 denar, 7% |x>sojilo Drž. hip. banke 105 denar. 7% slab. posojilo 98.50 denar. Delil i c e: Narodna banka 7.050 blago. Žitni trg Novi Sad: oves, bački, sremski, slavonski 415—420. Ječ m e n, bački, sremski 580—590. Tendenca nespremenjena. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju, Gornji grad 8. februarja t. I. Voli 1. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; telice I. vrste 9 din, II. vrste 8 din, III. vrste 7 din; krave 1. vrste 7 din, II. vrste 6 din, III. vrste 5 din; teleta I. vrste lOdin, II. vrste 9 din; prašiči špeharji '20 din, pršutarji 16 din zo 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrsto 16 din, II. vrsle 14 din, III. vrste 10—12 din, svinjino 20 din, slanino 24 din, svinjsko mast 27 din, čisti med 30 din za 1 kg. — Pšenica 385 din, ječmen 350 din. rž 375 din, ovea 300 din, koruza 325 din, fižol 6a o kontroli izvoza čivalske krme«. Naredim o spremembah iu dopolnitvah naredbe št. 52.947 z dne '29. oktobra 1940 o kontroli uvoza bombaža, l>oinbaževe preje fiocca itd., ild.«, »Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike v resoru min. za socialno politiko in ljudsko zdravje , Navodilo za sprejemanje dnevni-čarjev na delo v resoru ministrstva za gradben. Dopolnitev pravilnika o učnih zavodih in strokovnih šolal, katerih izpričevala dajejo ugodnosti glede dokazovanja strokovne izobrazbe za rokodelske oh rt i , »Popravek v uredbi o prisež-iioni obrazcu, obliki pečata, obrazcu za overilo prevoda ital. tolmačev , Odredba o ustanovitvi odseka za evakuacijo in zaščito otrok pri kr. banski upravi dravske banovine, in »Popravek v uredbi o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno^da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. — Odsek za evakuacijo in zaščito otrok. Službeni list z dne 19. februarja prinaša banovo uredbo, ki odreja naj se pri oddelku za socialno politiko in ljudsko zdravje takoj ustanovi odsek za evakuacijo in zaščito otrok. Odsek začne poslovati takoj in prevzame vse posle sedanjega referata za zaščito otrok pri omenjenem oddelku. V področje odseka spadajo posli evakuacije in zaščite otrok za primer vojne v smislu predpisov uredbe o državni mobilizaciji, uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka ter zadevnih pravilnikov ln navodil. px> dh&ovi * Trideset jadrnic brez hrane. Te dni se mudi v gruškem pristanišču trideset jadrnic, ki ne morejo odpluti na morie, ker ne moreio kupiti dovolj-ne količine hrane, ki jim je potrebna, dokler so na morju. Pri nas je namreč hrana omejena na živilske karte, teh pa mornarji naravno nimajo in trgovci jim hrane nočejo pa tudi ne morejo prodati. * Velike poplave ob Kolpi. Poplave ob Kolpi okrog 1'etrinje in Siska zavzemajo vedno večji obseg. Vse ozemlje od Karlovca do Siska je pod vodo. Poplavljenih je na tisoče oralov polja in travnikov. Mnogo ozimine je tako uničene, da bodo morali kmetje znova sejati. Vode še zmeraj naraščajo. * Pšenico tihotapijo iz Hrvatske. V zadnjem času se je po Hrvatskih vasem zelo razvilo tihotapstvo s pšenico. Pocnico tihotapijo razni pre-kupci iz drugih banovin ter plačujejo kmetom mnogo višje cene, kakor je to maksimalno določeno. Kakor je znano, znaša maksimalna ccna pšenice 3 dinarje, ti prekupci pa jo plačujejo tudi po 4.50 din za kilogram. Nakupljeno pšenico potem skušajo spraviti v druge banovine. Prav zadnje dni so prijeli več takih tihotapcev, ki so skušali pretihotapiti kar cele vagone pšenice. * 150.000 dinarjev hoče za izgubljeno oko. V Zagrebu se je neki Nikola Leandrov udeležil na vrtu gostilničarja Planinšaka slavnosti z umetnim Mimogrede... Hladno zimsko jutro. Ves »zbit« se vlečem kot megla brez cilja po prestolniški postaji. O ti, zlata in draga — seveda, Metropola, že deset let te nisem videl. Nič «e nisi spremenila, le nekoliko polepotičila si se. No, tvoj polkrog pred postajo še ni zazidan. Po vojaško povedano, levo krilo je slabo. Pa bo že narod zazidal. Kam naj jo ubrišem? Za intervencije je prezgodaj, treba si bo malo dušo privezati. Korak me vleče v Balkansko ulico. »Prosim, gospod, snažimo čevlje.« Lop, lop, lop, tolčejo mladi črnopoltneži po zabojih. Saj res, čisto iz sna se prebudim, čevlje pa znajo ti prestolniški čistilci imenitno osnažiti. »Kako naj osnažim? Poglejte, gospod, tu na desnem čevlju je masten madež, to moram z bencinom. Usnje je pretrdo, treba je malo milnice, gospod.« »Dobro, očisti kakor veš«, si mislim. »Kako ti gre, mladi prijatelj, od kje si?« »Iz Južne Srbije — tam — tam — Gostivar in še dalje. Oh, slabo je, gospod. Režija je velika in stroški so.« »Bog te je dal! Kakšna režija? Dve krtači, tri škatlice masti, malo bencina in steklenico milnice, to je vse tvoje imetje.« »Da, ali dokler dobiš dovoljenje, to listino pa ono potrdilo, pa eno pa drugo. To stane. Le poglej, gospod,« in mladenič privleče cel šop dokumentov. Malomarno sežem po papirjih. Res je, mladenič se je izučil, nc vem, kakšne obrti. Snaženje je neke vrste obrt. »Vidiš, gospod, učil sem sc pri V.; on je bogat, ima že tovarno za snaženje čevljev. Dovoljenje me velja 2000 din, davka plačam 900 din letno, pa treba je jesti in kje je še drugo.« Moje oči plešejo po listinah, čistilčeve krtače pa drse po mojih čevljih kot blisk. Čevlji se svetijo, da bi se duša zrcalila v njih. Kaj hočem, Mladenič ima svoj posel, le njegov sosed se še vedno jezi, da je to predrznost, češ da sem hotel k njemu zaviti, pa me je nesramno zvabil k sebi ta mladič. Konkurenca je velika in ostra, toda gorje ti nevedni prišlec, če padeš v zanke teh be-sedičljivih in ne tenkočutnih podjetnežev kot jaz, »Koliko sem dolžan?« »Vse skupaj, snaženje iz blata, čiščenje usnja, snaženje in loščenie — 18 din, gospod.« Bal sem se, da me bo kap zadela. »Tri sto • Judov, za 18 din dobim že skoraj nove čevlje, pa • ne to navadno čiščenje.« »O, oprosti, gospod, to ni bilo navadno čiščenje, to je bilo kemično snaženje, to se plača I dražje.« I »Dober si,« si mislim in smeh me popade. »Bog s tabo in s tvojim kemičnim čiščenjem. Zdi se mi, da ti ne pojde slabo na zemlji.. .< Skrb za duševno zaostalo mladino Banski svet želi, rla se mladinsko skrbstvo razširi na one otroke, ki jim je treba posebne oskrbe Banovina naj ustanovi posebno vzgajal išče za duševno zaostalo mladino pod vodstvom vzgojiteljev in zdravnikov. (Sklep banskega s\eta z. dne 22. II. 193(>.) Duševno zaostala mladina je tista, ki je vsled bolezni ali kakega drugega vzroka zaostala na kateri koli stopnji duševnega razvoja in se orl tega časa sj>loh ni duševno razvijala ali se ni mogla prilagoditi življenjskim vplivom pod danimi 'pogoji tako kot njeni sovrstniki. Ker ni na tem mesttl mogoče tozadevno obširneje razpravljati, opozorimo samo na sklep banskega sveta z. dne 22. II. 1936 in s tem nujno potrebo. da zgradi banovina s pomočjo mestne občine in države internatsko urejeno pomožno šolo in zavod za duševno zaostalo mladino, kakor predpisuje * 15. zakona o ljudskih šolah. Duševno zaostale otroke" in mladostnike najchmio v družinah vseh slojev in v vseli krajih naše banovine, vendar pa prihaja pretežna Večina teh duševnih revčkov iz socialno najnižjih plasti, kjer beda dopolni to. kar je narava pogrešila nad njimi. Razmere, v katerih živijo Ii otroci so naravnost obupne. V teh družinah ponajveč ni pogojev zu mijskroinnejše življenje. Otroci zlasti duševno zaostali, pogrešajo prave topline doma. in ker se pogosto zanje nihče ne zmeni, lačni in propuščeni samim sebi tavajo po ulicah, -e vtihotapi ja jo v gledališke in kino predstave, pohajkujejo jx> nizkih zakotjih, se družijo z zapravljivimi, tatinskimi m nezado- i ■ .:-! *— — l.ln , rtn i" otrok dobro situiraiiih staršev, ali pn iz socialno najnižjih plasti, skoraj vedno nudi le internatska vzgoja možnost, da se njegove duševne in telesne sposobnosti razvijajo do one višine. ki ic i>o njihovi prirojeni dispoziciji sploh možna. Starši svojega bolnega otroka ali preveč razvajajo in ubijejo v njem sle- herno samostojnost in sfHisobnost za delo ali ga pa (lo skrajnosti zanemarjajo. V obeh primerih postane otrok breme ne|>osrediii okolici in človeški družbi sploh Samo smotrna vzgoja z vsemi pripomočki, ki jo nudijo izsledki psiho-jiatologije in zdravstvene pedagogike, more trn jiiA vplivati na te otroke in jih usjjosobiti v toliko, da družbi in državi ne bodo v breme, temveč si bodo saini služili svoj kruh. Kdor bi trdil, da se tak zavod ne izplača, ta ne pozna življenja, ne ve, od kod izvira toliko gorja, vlomov, tatvin, ropov, umorov, ]>o-žigov, prostitucije itd. Zavod za duševno zaostalo mladino je prav tako potreben kakor za slepe, gluhoneme in moralno ogrožene otroke in mladostnike, lak zavod bi bil v veliko korist naši javnosti, ki bi prihranila nebrojne izdatke za poboljševalniee in ul)ožnice, kamor premnogo duševno zaostalih otrok dovede njih bridka usoda. Dokaz, da tividevajo potrebo zavoda za duševno zaostalo mladino tudi drugi krogi, je resolucija banskega sveta dne 22. februarja 1936. leia. ki je bila »oglasno sprejeta. Od takrat minulo 5 let in v tem času se je zavod za duševno zaostalo mladino odlagal in odložil v čas, ko je zadeva težje izvedljiva. Kljub resnim in težkim časom pa upamo, da bo kraljevska banska uprava le našla sredstva in zadevo čimprej realizirala, zlasti v slučaju, ako dobi od ljubljanske mestne občine stuvbišče in ostalo potrebno zemljišče brezplačno. V tem slučaju bi moral biti zavod za duševno zaostalo mladino v Ljubljani, kamor trfdi spadn. Služil bi namreč za nadaljno strokovno izobrazilo nčiteljstva. kakor tudi za izobrazbo učiteljskega naraščaja, kar pa je mogoče le v mestu 7 univerzo. Z ustanovitvijo zavoda bo ljubljanski pomožni šoli. ki slavi letos 30 letnico svojega obstoja, najlrpšp jiriznanje za njeno dosedanje prizadevanje in težavno delo v korist duševno zaostali mladini. " J. M. »Jaz. bodoči šef-iircilnik Slovenca, pozdravljam svoje kolege urednike. Marjan Pohar, Slovcnj-gradec, v desetem mesecu svoje starosti.« Ljubljana, 20. februarja Gledališče Drama: Četrtek, 20. febr.: »Cigani'. Red A. — Petek, 21. febr. Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Zaprla vrata«.) — Sobota, 22. lebr. 'Šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 23. lebr. ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek, 20. febr. »Satoska kraljica«. Red Četrtek. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. — Petek, 21. febr. Zaprto. (Generalka.) — Sobota, 22. febr. »Tri stare škatle«. Opereta. Premiera. Izven. — Nedelja. 23. febr. ob 15 »Pri belein konjičku«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Tri stare škatle«. Izven. Radio Ljubljana Četrtek, 20. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisani napevi (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi 13.02 šrainel »Ljubljana« — 14 Napovedi in poročila — 17.30 Pester spored Rad. ork. — 1S.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac ura: Govori Belgrad — 19.40 Plošče — 20 »Suhcem za debeli četrtek«. Pisan večer s šalami, petjem in godbo. Sodelujejo Rad. ork., sestre Stritarjeve, Avg. Stanko in Cimermauov kvartet — 22 .Napovedi in poročila. Drugi programi Četrtek 20. februarja. Belgrad: 19.40 Nar. pesmi — Zagreb: 22.15 Beethovnova »Kreutzer-jeva sonata« — Praga: 20.25 Dvorakov trio — Sofija: 20 Simf konc. — Beroiiiiinsler: 19.25 Pisan konc. — Budimpešta: 20.10 Simf. koiic. — Ital. postaje: 19.30 Donlzettijeva opera »Ljubljenka« — Sottens: 20 45 Kom, konc, — Švedske postaje: 20 Ork. in solisti. Prireditve in zabave Boheinski večer za Bolniški fond gledaliških igralcev bo na pustni torek pri Mikliču. Za zabavo bo skrbel nov, pester spored, ki ga bodo izvajali gledališki umetniki pod vodstvom g. Daneša. Za prireditev je veliko zanimanje, zalo pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji pri operni blagajni. »Veseli dan ali Matiček se ženi« bo na pustno nedeljo, dne 23 t. m. ob 5. uri popoldne v frančiškanski dvorani. Med odmori bo pel kuplete g. Podgoršek. Če se hočete zabavati, si oskrbite vstopnice v predprodaji, ki je od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj. Predavanja Vzgoja sadnega drevja po švicarskem načinu je naslov predavanju, ki ga ho imel drevi ob pol 8 o ljudski šoli g. tajnik Škulj. Na razpolago Itodo tudi slike. Sestanki A KI) Vir ima drevi ob osmih prijateljski sestanek. Naše dijaštvo Kongregacija akadeiničark ima drevi točno ob pol osmih v frančiškanski kapeli svoj redni sestanek. Vse ste iskreno vabljene! Lekarne Nočno službo imajo lekare: dr. Pireoli. Dunajska cesta 0: mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Pri zobnem zdravniku »Gospod, sedaj je nastopil trenutek, kn lahko izbirate. Če plačate 50 din Vam i^derem zob ampak to vas bo bolelo Če plačate 100 dm, vam ga iz-derem brez bolečin, če pa plačate 150 din, se vas ne bom niti dotaknil in lahko spet jireite.« | LJUBIJ4NA Ljubljana je zdravo mesto Ljubljana, 19. februarja. Mestni fizikat je objavil le dni letno poročilo 0 svojem delovanju. Jz tega poročila se predvsem vidi, da je Ljubljana zdravo mesto in da se zdravstveno stanje mesta tudi vedno boljša. Za enkrat posnemamo iz poročila glavne podatke: V letu 1940. je znašalo število prebivalstva v Ljubljani 87.780 Celokupna ploskev mestnega pomerija znaša 00 km' in 855 niJ m odpade na 1 km2 približno 1300 prebivalcev. Prebivalci stanujejo v 6693 hišah. Leta 1940. je bilo v Ljubljani rojenih skupno 2473 otrok, vštevši 74 mrtvorojenih. Domačinke so rodile 1058 ot/ok, od teh pa se je rodilo zakonskih 961. nezakonskih pa 83. Dečkov se je rodilo 534, deklic pa 524. Na 1000 prebivalcev odpade tedaj 12.02 rojstev, to je nekoliko manj kakor pa v letu 1939, ko je znašalo to število 12.35, leta 1938 pa 12 54 rojstev. Kljub padcu rojstev v letu 1940. so številke ugodnejše od onili v lotu 1935. in 1934., ko je bilo število rojstev 10.9 oziroma 10.18. Največ otrok so rodile domačinke v letih med 26 in 30 lotom starosti in sicer 400. Takoj za njimi so prišle žene v starosti od 31 do 25 let, ki so rodile 251 otrok in šele za njimi prihajajo mlajše žene v starosti med 21 in 25 letom, ki _j>o rodile 202 otroka. Največ naraščaja so dobile družine iz stanu javnih nameščencev (310), takoj za njimi pa družine obrtnikov in obrtnih uslužbencev (231), nato [z stanu prostih poklicev (148), in delavcev. Značilno za naše čase je, da je vedno manj tretjih, četrtih in nadaljnjih porodov pri isti materi. Širi se stanje, da ostajajo družine pri enem ali dveh otrokih. Število nezakonskih olrok je napram lanskemu letu narasllo za 6, je pa še vedno manjše kakor v prejšnjem lelu in ostalih letih po svetovni vojni. — Dvojčkov je bilo rojenih 36, enkrat pa trojčki. Tri matere so obolele na j>orodni mrzlici, 34 na drugih boleznih v zvezi s porodom. Novorojenčkov je umrlo takoj po porodu 49. Od stalnega prebivalstva pa je v Ljubljani v letu 1940. umrlo 902 osebi. Umrla sta 442 moška in 460 žensk. Umrljivost Ljubljančanov je bila torej 10.25 na 100 prebivalcev, kar pomeni porast napram lanskim 10.2 in napram predlanskim 9.8. Umrljivost domačinov po smrtnih vzrokih je bila naslednja: zaradi ostarelosti je umrlo 244 oseb, zaradi bolezni srca in žil 117 oseb, rak in mrtvo-nd 100, živčne in duševne bolezni 71, tuberkuloza 62, bolezni dihal 60, bolezni novorojenčkov 59, bolezni prebavnih organov 45, konstitucionalne bolezni 29, samomor 23. smrtne nezgode 22, bolezni sečnih organov 21, nalezljive bolezni 19, organi za gibanje 4, bolezni kože 4, bolezni nosečnosti 4, spolne bolezni 3, pucrperium 3, fenske bolezni 3, uboj 3. Iz tega je razvidno, da umirajo Ljubljančani največ v visoki starosti. Plemenit dar prijatelja otrok Šefa otroške bolnišnice g. primarija dr. Bogdana Derča pozna prebivalstvo vse Ljubljane in okolice kot idealnega prijatelja olrok, predvsem pa kot dobrotnika revne mladine. Gori od Goričan in Medvod pa doli do Vevč ljudje občudujejo viteško osebnost tega predobrega zdravnika na konju ali na kozlu elegantnega voza, kako hiti od hiše do hiše pomagat revnim otrokom vsako jutro in vsak dan. Po viteških svojih načelih se je primarij g. dr. Bogdan Derč spet izkazal z veliko podporo mestnim revežem ljubljanskim, ko je par svojih krasnih konj podaril za zimsko pomoč. Odbor za zimsko pomoč je podarjeni par popolnoma zdravih, krepkih in za vsako delo sposobnih konj odslopil mestni občini ljubljanski za 15.000 din, mestna občina je pa oba konja dodelila mestni vrtnariji za prva po-inagača pri urejanju otroškega jiaradiža v Tivoliju. Že v soboto prične namreč mestni tehnični oddelek urejati vso sedanjo mestno vrtnarijo z ribnikom vred in tivolskim parkom tja do »lavnega drevoreda za velika otroška igrišča in sprehajališča, zasajena s samim sadnim drevjem ter opremljena z najraznovrstnejšimi pripravami za igranje ter kopanje in čofanje olrok pod skrbnim varstvom poklicnih otroških varuhinj. Tako bo plemenito darilo velikega prijatelja otrok porabljeno za zimsko pomoč brezposelnim družinskim očetom, njegovi konji bodo pa v pose,ti mestne občine še nadalje pomagali pri delu za zdravje olrok. S svojo kava-lirsko gesto požrtvovalnega mladinoljuba je primarij g. dr. Bogdan Derč dal najlepši zgled ne samo vsem svojim kolegom, temveč vsemu prebivalstvu ter s tem zgledom tudi pokazal, naj bo naša prva skrb varstvo mladine. Velikodušnemu dobrotniku mestnih revežev izreka najtoplejšo zahvalo odbor. * 1 XVI. prosvetni vefer bo v petek, dne 21. t. ni., ob 8 v franč. dvorani. Večer bo posvečen narodni pesmi. 1 Spored koncerta na dveh klavirjih, ki bo jutri ob 20 v mali Filharmonični dvorani: Mozart: Sonata; Brahms: Variacije; Chopin: Rendo; Rahma-ninov: Druga suita Koncert izvajata Marta Osterc in Sifva Hraševec. Začetek ob 20. Vstopnice v Matični knjigarni. 1 Mesec roditeljskih večerov na bežigrajski gimnaziji se nadaljuje. Prvi sestanek, na katerem je predaval .ravnafelj g. dr. Pečovnik o matematiki in g. prof. Arko o nemščini, je us|>el v največje zadovoljstvo polne dvorane. Drevi je na vrsti predavanje o slovenščini in verouku. Društvo Dom in šola« ojxizarja starše in njihove namestnike na ta »večer«, ki bo ob 8 v gintn. risalnici. I Slovesen Requiem z libero ojiravi cerkveni pevski zbor cerkveni pevski zbor cerkve sv. Jožefa za blagopokojnim Albertom Jeločnikom v soboto, 22. t. m. ob 7 zjutraj. Vsi njegovi prijatelji in znanci se vljudno vabijo k tej službi božji, da molijo za jiokoj njegove duše. 22. februarja vsi na ~ Grafično prireditev v Del. zbornico 1 Danes zaključi akad. slikar Franjo Klemenčič svojo jubilejno umetnostno razstavo, ki je privabila v razstavne prostore Jakopičevega paviljona lepo število obiskovalcev. Razveseljiva je ugotovitev, da je bilo v vrstah obiskovalcev tudi več mecenov, ki so z nakupom gmotno podprli našega umetnika. Slikar F. Klemenčič je — to se lahko sklepa iz njegove izjave — izredno zadovoljen, saj pravi: »Beležim moralen in gmoten uspeh! Ali je mogoče kaj več doseči?« Na doseženem uspehu čestitamo! 1 Kam pa v soboto zvečer? V frančiškansko dvorano! — »Oj ta presneta latinščina« in domači šramel igrata! 1 Zaradi streljanja in pobijanja ptic pevk mora mestno poglavarstvo opozoriti vse prebivalstvo na gozdni zakon, predvsem pa na poglavje o zaščiti ptio psvk in o varstvu vseh za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo koristnih ptic. Skoda, ki jo morda napravijo ptice in med njimi tudi kosi po vrtovih zlasti na zrelih čre^njah in grozdju, ni prav v ni-kakem razmerju z veliko koristjo, ki nam jo ptice pevke napravijo s pobiranjem raznih vrtnih in sadnih škodljivcev. Policija in mestni uslužbenci bodo z največjo pazljivostjo zasledovali vsakogar, ki bo koristne ptice ali tudi kose streljal in pobijal, jim razdiral gnezda ali kakor koli uničeval in mučil. Kadar ptice obirpjo jagode, češnje ali grozdje, jih lahko oplašimo in bi bilo sramotno za vse mesto, če bi te najuspešnejše pomočnike vrtnarjev in sadjarjev pobijali. Kogar koli bodo sosedje prijavili ali bi ga zalotili stražniki in čuvaji, bo za svoje sramotno deianje brez kakršnih koli ozirov kaznovan in njegovo ime objavljeno v listih, da javnost tako grdega dejanja ne bi dolžila kakega nedolžnega. 1 Podaljšanje natečaja za regulacijo Ljubljane in okolice. Na prošnjo nekaterih interesentov in po pristanku vseh, ki so dobili razpisne pripomočke, je ljubljansko mestno poglavarstvo podaljšalo natečaj za dva meseca, da poteče rok za pošiljanje regulacijskih skic 1. maja t. 1. ob 19. uri. 1 Večje uradne prostore potrebuje nek tukajšnji urad. Ponudbe z navedbo števila sob in najemnine na oglasni oddelek pod »Uradni prostori«, štev. 2487. 1 Aeroklub. Danes ob 6 zvečer občili zbor v Kazini. 1 Nesrefa v telovadnici. Na učiteljišču se je pri telovadbi hudo ponesrečil 21 letni učiteljišnik Matevž Bezlaj, doma v Devici Mariji v Polju, Padel je z droga in si je zlomil tilnik. Ljubljanski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. I Druge nesreče. Pri sekanju drv sc je močno vsekala po roki 1'onikvar Marija iz Ponovič pri Litiji. Zaradi nevarne poškodbe se je zatekla v ljubljansko bolnišnico. — S kolesa je padel in se udaril na glavo Janez Podgoršek iz Vodic pri Kamniku. Tudi ta je iskal pomoči v ljubljanski bolnišnici. UUDIHH Razprava proti velepofeznfm ponarejevalcem Maribor, 19. lebr. Včerajšnja razprava, ki je bila napovedana za pol deveto uro, je pričela z zamudo, ker je senat prej sodil nekemu mlajšemu mladoletniku, ki je bil soobtožen v tem procesu, ker je svojemu očetu, ki je eden glavnih obtožencev v tem procesu, ukradel pet kosov ponarejenih 500 dinarskih bankovcev. Senat je izrekel sodbo, da se fant izpusti na preizkušnjo za dobo enega leta pod nadzorstvom. Senat tvorijo višji sodni svetnik dr. Turato kot predsednik, prisednika pa sta vss. dr. Adamič in Kolšek. Obtožbo zastopa državni pravnik Košeni-na. Obtožence brani 10 odvetnikov, ki so malone vsi uradno postavljeni. Razpravi prisostvuje tudi ekspert fin. ministrstva Kerševan, nač. ministrstva v pok. Deset obtožencev so v razpravno dvorano pripeljali iz preiskovalnega zapora, med katerimi je bila neka ženska, enega obtoženca, Josipa Belca, sta dva orožnika pripeljala uklenjenega iz Murske Sobote, kjer je bil zaprt zaradi nekih vlomov in tatvin ter je najbrž tudi bil pajdaš roparja Bratka. Ostali obtoženci, ki se niso nahajali v preiskovalnem zaporu, so se vsi razen enega odzvali pozivu na razpravo. V Maribor se je pripeljala tudi Frančiška Zrimšek iz Radeč, danes zjutraj pa je nekdo od obtožencev sporočil, da k razpravi ni mogla priti, ker ji je čez noč noga tako otekla, da ne more hoditi. Košaški orožniki so bili naprošeni, da jo popoldne pripeljejo k razpravi, kar se je tudi zgodilo. Obtožnica je bila prečitana tajno, in sicer zalo, ker je Tomaž Senekovič s Pobrežja pri Mariboru obtožen tudi po čl. 3 zakona o zaščiti države. Ko je bila obtožnica prečitana in preden se je pričelo zasliševanje obtožencev, je predsednik proglasil razpravo za javno. Preden je bil zaslišan glavni obtoženec, Franc Majcen, se je dvignil njegov zagovornik in pre-čital izpričevalo uradnega zdravnika, ki pravi, da je obtoženec hudo bolan in da ima pljučno jetiko. Nato je predsednik dr. Turato pričel z zasliševanjem glavnega obtoženca Franca Majcena, ki je trajalo ves dopoldan. Majcen je opisoval, kako se je po razpravi proti Babiču z njim seznanil in sestal. Pravil je, da sta šele po tretjem sestanku, ki sta ga imela na pokopališču na Pobrežju, začela govoriti o ponarejevanju denarja. Natančno je Majcen nato opisal, kako so si nabavili aparate, papir in druge potrebščine, ki so jih za ponarejanje denarja potrebovali. Pri tem svojem opisovanju se je Majcen skušal pokazati v lepi luči. Danes se je razprava nadaljevala. Razpravna dvorana jo nabito polna radovednežev lor morajo mnogi odhajati, ker no dobe prostora. Včeraj in danes se vrši v glavnem zasliševanje obtožencev, katerih je na zatožni klopi 26. Obtoženih jo bilo 28, toda proti enemu, ki je mlajši mladoletnik, se je Vojaška parada pred Belo hišo v Washinglonu po Roosevellovi zaprisegi ob nastopu svojega, že tretjega, predsedništva . vršila razprava pred pričetkom procesa tor je sonat I odločil, da se izpust i na pre izkušnjo za dobo enega leta pod nadzorstvom. Fant je izmaknil svojemu očetu — enemu izmed glavnih obtožencev, pet ponarejenih bankovcev po 500 din ter jih je na svojo roko razpečal. Obtožnica jo bila prečitana lajno, kor je Tomaž Senekovič iz Pobrežja pri Mariboru obtožen tudi po čl. 3. zakona o zaščiti države. I'o prečitanju obtožnice je predsednik proglasil razpravo za javno. V dvorano so se tedaj vsuli radovedneži, ki so poprej postajali na hodniku. Senatu predseduje v. ss. dr. Turato, prisednika pa sta V; ss. dr. Adamič in Kolšek. Obtožbo pa zastojia državni pravdnik Košenina. Obtožence brani 10 odvetnikov, ki pa so skoraj vsi uradno postavljeni. Deset obtožencev so pripeljali v razpravno dvorano iz preiskovalnega za|iora. Mod njimi je bila ena ženska. Obtoženega Josipa Belca pa sta pripeljala dva orožnika vklenjenega iz preiskovalnega zapora okrožnega sodišča v Murski Soboti. Belec jc tam obtožen zaradi raznih vlomov in tatvin tpr ga tudi sumijo, da je sodeloval v zloglasni Bratkovi razbojniški družbi. Ostali obtoženci pa sc branijo iz svobode. Na razpravo se je pripeljala tudi obtožena Frančiška Zimšek iz Kadeč, toda na sodišče ni mogla pilti, kor so ji čez noč noge tako otekle, da ne more hoditi. Po prečitanju obtožnice se je začelo zasliševanje obtožencev. Pred tem je zagovornik Franca Majcna predložil izpričevalo uradnega zdravnika, da je njegov klient težko bolan, in sicer ima pljučno jetiko. Nato se je začelo zasliševanje Franca Majcna ter je trajalo vse dopoldne. Majcen jo skušal sebe predstaviti kot nedolžno ovčico, toda v sodnih aktih je zabeleženo, da ima za seboj bogato ponarejevalsko kariero tor izhaja iz šole ponarejevalca Rupnika. Natančno je opisal, kako so si ponarejevalci nabavili aparato, papir in druge tehnične pripomočke za ponarejanje. , Včeraj popoldne je imel sodni senat zanimivo »učno uro za ponarejanje denarja« v sobi za cor-pora delicti na okrožnem sodišču. V tej sobi so spravljeni tudi vsi aparati in priprave za ponarejanje. Senat je povabil s seboj v sobo oba glavna strokovnjaka tega procosa, Franca Majcna in Mohorja Vabiča, ter sla tam eno uro razlagala sodnikom vse 1'imese ponarejevalske umetnosti tor jim nazorno pokazala, kako so bankovci izdelujejo. Sodni dvor se je na ta način prepričal, da ima med obtoženci prvovrstno strokovnjake. Danes se je pričelo nadaljevanje razprave ob pol devetih tor je trajalo do 13. uro, popoldne od 15. uro spet pozno v večerno uro. Nadaljevalo se jo zasliševanje obtožencev, ki jo bilo poznO končano tor jp sodni dvor nato zaslišal še nekaj prič. Jutri se razprava nadaljuje. * m Mariborska Matica — spominu velikega Mariborčana dr. Korošca. Na zadnji seji centralnega odbora Glasbene Matice v Mariboru je bil sprejet sklej), da priredi Glasbena Matica v Mariboru s svojim orkestrom in pevskim zborom ter .sodelovanjem vseh pomembnejših mariborskih pevskih društev v počastitev spomina velikega Mariborčana dr. Antona Korošca orkestralno-vokalni koncert. Izvajal so bo Requiem za veliki orkester, zbor in soli. Tako bo Maribor najdostojneje počastil spomin velikega pokojnika. Obenem bo lo glasbena prireditev. kakšne v Mariboru že dolgo ni bilo. m Požarni alarm so imeli v torek zvečer mariborski gasilci ter so hiteli s svojimi orodji v tekstilno tovarno Ehrlich. Tam so se namreč vnele saje v _ dimniku nekega poslopja v sklo-j)ii tovarniških objektov. Nevarnost |>a so odstranili že domači tovarniški gasilci, tako da mestnim požamikom ni bilo irelm poseči v akcijo. m Slov. kat. akad. starešinstvo ima danes zvečer ob osmih v mali dvorani na Aleksandrovi c. 6 svoj sestanek. Predava predavatelj iz Ljubljane. m 40(1 kg bele moke za bolnike v Mariboru jo za dobo 14 dni nakazal Prevod. Na te borili 400 kg pa jo nastal pravcati naval in dasi se doli na osebo lo t kg. jo bila v nekaj dneh razdeljena. Nakaznice za bolo moko izdaja mestni fizikat. ki ima dnevno 30 do 60 pro>il-cov. V poštev prihajajo bolniki, ki so v zdravniški oskrbi tor imajo oil svojega zdravnika predpisano, do no prenesejo težkega kruha iz mešane moko. za bolnike pa bi so moralo smatrati tudi vso o-ebe. staro nad 70 lot. Takih pa je v Mariboru izredno veliko ter bo moral Pre- vod zaradi tega za mariborske bolnike določeno količino bele moko znatno zvišali, obenem nu urediti razdelitev skupaj z mestnim preskr-liovalniin uradom. m Uprizoritev »Caričinih amaconk« bo v mariborskem gledališču v najkrajšem čusu. Režira Vonlonik, dirigira l ojzc llercog. ni Izdnlki mariborske občine za tehnično stroko. V omenjeno stroko apndajo v mariborskem mostnem gospodarstvu vsa dela za vzdrževanje, čiščenje in olepševanje mesta tor lotila dotacija za regulacijski sklad. Za te namene jo bilo v proračunu za I. 1940.-41. določenih 1,079.235 din, novi proračun pa predvideva 1,710.330 din, tedaj /.a 631.095 din več. Za vzdrževanje luostn jo v novem predlogu predvideno 615.940 din in sicer za cesto, ulice, trge, hodnike, mostove, brvi in ograjo 551.570 din, za kanale 52.500 din, za razno (napisno in svaril-io talilo, prispevek za vzdrževanje državne cesto št. 50) 11.870 din. Za čiščenje mosla predvideva proračun 618.260 din, od toga za škio-pl joti jo ulic 203.870 din, za pometanje ulic in spravljanje snega pa 351.390 din. Za draginjske doklade delavcem je predvideno 98.000 din. Za olepšavo mesta bo žr'vovala mostna občina v pri-hodnjom proračunskem leto 178.130 din in sicer dobi od to vsot'* Mostno olepševalno društvo 127.500 din kot letni prisjiovek. Olepševalno društvo Sv. Magdalena 37.500 din kot letni prispevek, od katerega pa se v prvi vrsti krije anuiteta posojila društva pri mestni hranilnici, za čuvaje v mestnih parkil- pa je predvideno 13.130 din. V re-gulacijski sklad l>o vplačala občina letno dotacijo \ znesku 200.000 din. Proračun tehnične stroke znaša 3.03% celotnega proračuna. m Rokoborci za zimskit pomoč! Opozarjamo na veliko dobrodelno prireditev mariborskih rokoborcev v prid zimske pomoči mosta Maribora. Vršila se bo v nedeljo dopoldne v veliki union-ski dvorani ob pol 10. in Davčno zadeve. Davčna uprava za mo-sto Maribor razglaša: Dne 1*5. februarja jo potekel skrajni rok za plačilo prvega četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine, davka na poslovni promet, renlninc, družbenega davka, \ojnice in spec. doprinosa. Davčni zavezanci, ki so zaostali s plačilom', se opominjajo, da plota j o obveznosti v teku 8 dni. m Radi propagande za tujo miselnost sc je pred okrožnim sodiščem v Mariboru zagovarjala 47 letna zasebilica Klara Joront iz Mariboru. Po čl. "i zakona o zaščiti države jo bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora. Drž. pravilnik se s sodbo ni zadovoljil iu je prijavil priziv. Spretna sleparja. Mariborskemu državnemu tožilstvu sin prijavljena dva zanimiva jiri-inera prevare iz Slov. goric. Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. goricah so prijuvili Albina De-bonjaka iz Celja, kor je prevari! 6 mladih deklet iz raznih vasi na področju občine Sv. Anton v Slov. gor. Debenjnk je hodil okrog od lii.še do hiše lor organiziral prikrojevalni tečaj, ki bi se moral vršiti v kratkem v teli občinah. V toni tečaju bi se dekleta v nekaj dneh naučila prikrojevalne in šivalne umetnosti. Na račun in n jo morala vsaka plačali 60 din. Ko je spravil skupaj 560 din. pa jo izginil. tečaja pa (lo sedaj še niso imeli. — Druga zanimiva prevara so jo pripetila v Čagoni. Vrbanič Konrad, viničar iz Cogetincev, je |>ri-javil orožnikom, da ga je povabil neki znanec v začetku decembra k sebi na dom ter pa pogostil. Med pogovorom mu je pokazal novo nn-livno pero ter "ga prigovarjal, naj se s toin rjt* rosom jioskusi pod|)isati na prazno polo papirja. Vrbanič je res napisal na takšno polo svoje ime. Zelo pa se je začudil, ko jo bil povabljen nedavno v št. Lenart k odvetniku, ki mu jo povedal, da ga toži dotični znanec zn znesek 1000 (lin. katerega mu je posodil in je Vrbanič prejem denarja potrdil s svojim podpisom na poli papirja. Vrbanič je šole sedaj vidol. da ga je znanec prevnril tor jo potem na polo. na katero jo Vrbanič zn poizkus nnjiisiil z nalivnim peresom svoje ime. nn|)is bil eden glavnih stebrov Mohorjeve družbe v ogrski Sloveniji; sam se je udeležil Koroščeve nove maše in gojil žive stike s slovenjegoriško duhovščino. Ta beltinski »pan-slavist« je moral kot kaplan v pregnanstvo med gradiščanske Nemce in Hrvale Mlajši brat, umrl prav petindvajsetimi leti, je kol pesnik Miroslav obetal, da bo prinesel bogal delež prekmurske duše v slovensko pesništvo. Rajnega župnika Bašo je označevala orjaška in prikupna zunanjost, preprost, a gladek in vsakogar osvajajoč nastop — ob vsem tem pa mirna, v zatišju in drobnem ]x)klicnom delu snujoča in nevidna vodeča osebnost: žlahtna kot kristal. En sam Ivanoczy je bil Slovenski Krajini, ki je bil oče in začetnik preroda svojemu ljudstvu; en sam Klekl si. je bil boreči se Iribun tega kosa zemlje — in en sam Baša je bil nedosežni vzgojitelj tega ljudstva njega predstavnik in harmonično utelešenje vseh njegovih kreposti. Duh in vpliv take osebnosti, snuje preko svojega telesnega slovesa od zemlje in ljudstva v desetletja in čez in bo bu1 dil nove mojstre in oblikovalce življenja. Baša je bil posebljena življenska zrelost in modrost — to je bilo gibalo in bistvo njegove osebnosti. Belina bogojanske cerkve z okroglim v nebo kožočim stoljioin bo večen spomenik Baševi kulturni in religiozni osebnosti, klicar njegovega duha je veličasten nagrobnik orjaka, padlega prezgodaj v grob pod hrastovim križem. Počivaj, pastir dobri I Bg. Mladika št. 2 O uvodni povesti Franceta Barka Hram nad klancem bo mogoče reči dokončno besedo šele ob konru leta. toda že iz teh prvih poglavij se vidi, da je pisana polnokrvno in z veliko vporabo folklornega blaga, tako jezikovnega kakor stvarnega. V tem poglavju smo priče prevare, ki Štefa pripravi skoraj oh pamet. S to povestjo se odkriva štajersko življenje ob Središču. — Viktor Fli-srk je napisal krepko črtico o Hlevskem Janezu, katere odlika je resnično nazorno opisovanje kmečkega dela, pa tudi takega kmečkega značaja, kakor je slaboumen najdenček Janez, ki se razvije v prvovrstno kmečko moč. Ko pride k vojakom. poslane nekak slovenski Švejk, po svoje pameten in logičen, toda v razponi z veljavnimi objektivnimi postavami. Kot invalid se vrne iz vojske. Kakor ie poveslica krepka, je vendar v njej malo preveč motivov, kar jo dela zavlečeno. Toda izpričuje ostro opazovanje pisca ter njegovo kleno besedo. — Viktor Smolej nadaljuje s svojimi slovaškimi potmi, opisujoč v tem poglavju en najbolj markanlnih slovaških postav, očeta škullety-ja, dolgoletnega predsednika Slovaške Matice ter enega najvidnejših slovaških ljudi, znanstvenik in domoljub. Ivan Zorcc nadaljuje nadaljnje spomine Kotarjevega Nancta kot gospodarskega hlapca, kot uradnika, ter se še posebej dotika narodnostnih bojev v bivši Avstriji. Pesmi imajo v tej številki Gustav Guzelj, Jože Šinit, ki je najboljši med njimi, ter Tone Čokan pesem Med nama«, ki pa jp odmev znan.-. Heinejeve pesmi... Ostale rubrike so [Tolne kot ponavadi: Fr. Vodnik se spominja Finžgarjevega jubileja ild. Med najzanimivejše članke te številke pa spada Velikonjev opis Koroščeve matere ter načinu življenja v njenih letih. Tu ni opisana samo dobra Bežikova mama, ki nam je dala enega največjih Slovencev, temveč tudi sploh narodopisna pestrost toga kraja ter duh Koroščeve rojstne hiše. Kakor Jegličevi materi je Velikonja postavil lep spomenik tudi Korošcevi, kakor ga je zaslužila. Dr. Terstenjak razmotriva ugibanja značajev iz rokopisov, kar ima znanstveno podlago, kajli pisava je posebno telesno duhovna kretnja ter spada njeno raziskavanjo v psihologijo. — Številka je tudi bodalo ilustrirana (Devica Orleanska) — td. Kondor: Roosevelt govori (karikatura). 'Ob priliki Kondorjeve razstave karikatur v palači Bat« v liubljuul') Dom in svet št. 2 Februarska številka »Doma in sveta« je izšla ter prinaša na uvodnem mestu dve petsmi Se-lerina Kalija -Noč« in iStvari minule«. Posebno prva, »Noč«, je vsa Salijeva in spada gotovo med njegove najbolj lirične pesmi. To je občutje večeru podano na oseben način z najlepšimi primerama iz narave. Druga »Stvari minule« pa je obračun s preteklimi duhovnimi stvarmi, kakor so up, starost, obup in prevara ter umirjenje z njimi. Matija Malošič je že začel s tem poglavjem svoj roman o kaplanu in njegovim vplivom na malomeščansko liberalno družbo razgibavali ter postavlja živahnejši in tudi zanimivejši. — Svojevrstna zanimivost je gotovo prevod ene najmogočnejših (Jlaudelovih religioznih pesmi »Procesni obreduik v pozdrav novemu stoletju«, ki jo je prevel v značilnem Claudelovem ritmu Tone Cokan. Tako smo po Claudelo\em Marijinem oznanjenju, ki ga je svoj čas prinesel Dom in svet, dobili sedaj ludi eno njegovih najbolj značilnih pesmi, v katerih opeva skrivnost sv. maše ter vso veličastnost cerkvene metafizike in človeškega življenja v očestvu svetnikov do sodnega dne, z vero v Presveto Trojico. Cokanov prepod se slovensko lepo bpie ter dobro predstavlja Claudeja — izrazito k-itoliškega pesnika. — Slauko Kociper priobčuje v celoti drugo dejanje njegove »tragedije mladega duhovnika Seiitjurjevski provizor. Ni t<> sicer prava tragedija, ker se skoraj ne dotakne notranjega značaja duhovnikovega, ki je ves čas igre eden in isti dobri, nedolžni duhovnik, temveč ga le razmere okrog njega, farna in potek dogodkov, spravijo v tragičen položaj, ki ga 011 sprejme kot duhovniško žrtev, da trpi za druge, verujoč v božjo pravico. Da je tak položaj mogoč, smo videli ob javorskih dogodkih, toda Kociper ga v tretjem dejanju reši lako, da ohrani doslo-janstvo duhovnika na vsej višini ter njegovo žrtev dvigne v zmagoslavje. Farna in sum, ki sta ga v tem dejanju zapletla v tragično situacijo, iz katere ni videti rešitve, se zrušita pred resnico, ki dvigne duhovnika zopet na svetilnik, na katerem je stal. Tragika je v tem, da tak neupravičen suni stre provizorju zdravje do dna. — Tako je ta tragika bolj situacijska, toda močno zgrajena in kaži Kociperjev dramatski talent, ki veliko obeta. — Jože Kastelic je v daljšem eseju pristopil k ocenjevanju ene najvažnejših lanskih knjig, k So-vretovini Starim Grkom. V dveh poglavjih, ki sta objavljeni v tej številki, razmotriva rast klasičnega študija v zadnjih 50 letih od Grkov Staretove Občne zgodovine, ter sploh pomen antike za evropsko moderno kulturo od renesanse dalje, zasledujoč razne obnovitvene faze klasičnega študija in vplivov. V nadaljnih poglavjih bo pristopil k podrobnejši oceni Sovretovega dela. Za zdaj pa je podal uvod, ki bo zanimal vsakega klasično izobraženega človeka — Beličičeva pesem Rodi-nam slovo zaključuje leposlovno znanstveni del. V Književnosti poroča prof. J. Jesenovec o Gorsetovi monografiji o Zamiku, prof. J. Rakovec o Ušeničnikovem VI. zvezku, T. Cokan pa o New-manovem Gerontijevem snu. Prof. M. Tome je podal obračun letošnje operne in koncertne sezone. — V Zapiskih pa piše T. Debeljak o Matiju Malešiču ter razmerah v katerih je pisal letošnjo uvodno povest Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu in kmalu nato umrl. O pisatelju samem pa je obljubljen itak še poseben esej. Namesto polemike s Sodobnosljo in njenim materialistično-idejnim ocenjevanjem pesniških zbirk je napisal krepak epigram. Vinjete je narisala akad. slikarica Bara Remec. — td. Rokodelski oder: »Slepa sreča« Preteklo nedeljo so vprizorili na tem odru veselo igro z naslovom »Slepa sreča«. Igra je bolj burka, a pri tem poučne vrste. Obsega štiri dejanja, priredil jo je pa |)o češkem originalu J. Oblak. Režijo je vodil g. Cehuta. Naslov kaže na zunaj pre|>rosto vsebino in skromno umetniško višino. Po fabuli sami je v resnici preprosto delo ali po nravneiu jedru pa igra boljše vrste. Zgodba sega v življenje preprostega obrtnika čevljarja Tršarja, ki si s svojim pomočnikom vred želi večje sreče, kakor mu jo nudi njegova skromna obrt. Ta sreča se 11111 ponudi: bogat stric v Ameriki mu zapusti veliko vsoto denarja. To mu pošlje v kovčegu poleg suknjiča in klobuka skrito v čeveljčkih. Ko po hitrem pregledu pošiljke ne najde dolarjev — spremno pismo- je prečital prenaglo —, razdeli poslano, čeveljčke pa, kjer je bil ček za veliko vsoto, podari širotinjskemu zavodu. Ko pa prečita list ponovno, zve, da je nakazilo skrito v enem poslanih predmetov; tedaj odideta s pomočnikom iskat razdane stvari. Pri tem nastane cela vrsta komičnih prizorov, dejanje se močno zaplete. Komike v nenadnih položajih, zmotah itd je vse polno. Tako najdeta suknjič pri razburljivi spiritistični seji, kjer si ga vzameta z zvijačo kot strahova, klobuk pa pri asistentki zobnega zdravnika, toda denarja ni nikjer, čeveljčkov s čekom pa nista iskala In prav te je bil podaril sirotinskemu zavodu, ki je s tem imetjem razširil svoje podjetje. Ko vidi ravnateljica zavoda, komu pritiče denar kot zapuščina, ponudi mojstru in pomočniku službo v zavodu. Oba sta zadovoljena, zlasti Tršar. Želel si je boljše sreče, sedaj jo ima Velikodušno prepusti bogato dediščino zavodu. Primer idealnega značaja, nesebičnega človeka, ki se odpove velikemu bogastvu v korist sirotam. Vprizoritev je bila zadovoljiva v vsakem pogledu, nekateri igralci so se obnesli celo izvrstno, tako g. Čehula iu Skril, poleg njiju pa še Kerhar-jeva, Kostova in Cankarjeva. Igranje je bilo živahno, kakršno pritiče burki. Tako je našlo številno občinstvo v igri razvedrila, a tudi dragoceno vzgojno jedro: prava sreča je v skromnosti. Obisk igre pri reprizi priporočamo prav toplo. Dr. Gr. * Letošnje Matične knjige. Kot poroča Slovenska Matica so določene za letošnje leto naslednje redne knjige: 1. Anton Ingolič: Matevž Visočnik (povest). 2. Univ. prof. dr. Vojeslav Mole: Umetnost. njeno obličje in izraz (knjiga o likovni umetnosti). 3. Dr. Bralko Kreft: Kranjski komedijanti (igra o prvi vprizoritvi Linhartove Županove Micke). Slovenski rojak dr. Avguštin Pavel — docent segedinske univerze. — (j. februarja je imel slovenski rojak, delujoč na Madžarskem, g. dr. Avguštin Pavel svoje nastopno predavanje kol docent na univerzi v Segedinu. Predaval je o »Kralju Matjažu v slovenski narodni pesmi in umetni književnosti«. Predavanje je imelo velik uspeh. Kakor poroča Nova Madžarska, bo sedaj izšla na Madžarskem tudi serija jugoslovanskih umetniških del v madžarskem prevodu in sicer 2 knjigi iz hrvatske, 2 iz srbske in 1 iz slovenske književ-aosli, To zadnjo bo izbral in prevel prav dr. Av- šport pri italijanskih gasilcih. Člani milanskega gasilskega društva na športnih vajah Sueški prekop zaprt Nemški listi poročajo: V Sueškem prekopu pri Ismailu in pri Suezu so Nemci poškodovali dve ladji, in sicer eno 6500, drugo pa 10.000-tonsko Ti dve ladji, ki sta se na pol pogreznili, sta popolnoma zaprli Sueški prekop. Nemško letasivo je na ta način prvikrat 1110Č110 zadelo Anglijo v Sredozemlju. Letalec, ki se je s tovariši dvignil na pot proti Sueškemu prekojiu, opisuje svoj polet: Prav takrat, ko se je prikazalo sonre na obzorju, letimo mimo Grčije in dalje nad Kreto in na vzhod. Iz velike višine vidimo že od daleč Nilov delta, Pori Said, Sinajski polotok in Sueški prekop. Preletimo Sinajski pololok in pri Sueškem zalivu zavijemo proti prekopu, ki je od tod pa do Port Šaida 162 kin dolg. Globok je najmanj 11 metorov, a povprečna širina je 50 do 100 metrov. Med vožnjo od Sueza do Port Saida ali obratno, sc smejo ladje zasidrati le v Timdalskem jezeru ali v velikem Grenkem jezeru, v prekopu pa se sme ladja zasidrati le v najhujši sili. Medtem ko se bližamo Suezu, se razgledujemo po Sinajskem pogorju, po puščavi in vidimo tja do Rdečega morja in na Nilovo poplavljeno ozemlje. Pred Suezom opazimo veliko gnečo ladij. Kakih 10 km severno od Sueza opazimo, da neka 6500-tonska ladja s koncem tiči v prekopu in tako ovira ves ladijski promet. Dalje opazimo v prekopu še sedem velikih prevoznih ladij. Velika šatorska taborišča na levi prekopa nam povedo, da so se Angleži pripravili na zasilni pristanek. Pot na fronto je za zdaj zaprta. V Grenkem jezeru vidimo spet več ladij, ki ne morejo naprej — in dalje drugo oviro: 10.000-tonski tovorni parnik, ki je poškodovan in ovira promet. Zadaj za Ismailom je spet več ladij, med njimi so tudi vojne ladje. Ker je prekop ozek, se ni moči poljubno z ladjami krelati. Na vsem poletu so nas protiletalski topovi obstreljevali. Ko smo preleteli Port Said, kjer tiči tudi mnogo ladij, zapazimo za seboj 8 Hurrieanov, ki pa se v tem kratkem času ne morejo povzpeti do nas in se zalo vrnejo proti Sredozemskemu morju. Tudi polet domov mimo Krete in Grčije nam ni povzročil škode. Naša opazovanja s prostim očesom smo še pomnožili s fotografijami. Zvedeli smo pa, kakšne hude posledice nastanejo, če ob-tičita zaradi bombnih poškodb dve ladji v Sueškem prekopu. Ves angleški ladijski promet od Sredozemskega morja do Mrtvega morja je za zdaj onemogočen.« S tem se je Nemcem prvikrat posrečilo, da so v Sredozemlju zadeli angleški imperij na najbolj občutljivi točki. Krompir je lupil in postal milijonar ... kakor poročajo iz Ne\vyorka o Harleyu Milfordu. Ta je imel spočelka branjarijo z zelenjavo, pa mu kupčija ni nič kaj dobro nesla. Slednjič pa se mu je posvetilo: odslej bo prodajal le še olupljen krompir. V Parizu seveda lahko vsak čas dobiš olupljen krompir. A za Newyor-čane je bila Io novost. Mr. Milford je po ameriško razbobnal svoje novo blago: »Samo pri meni dobite lepo olupljen krompir. Umazanega, neolup-Ijenega krompirja ne prodajam.« In glej — kupčija je vzcvetela. Gospodinje so hitele kupovat ta krompir in so ga rajši malo dražje plačale, le da jim ga ni bilo treba lupiti. Milford je imel od leta do lela več izkupička in zdaj pravijo, da premore že 2 milijona dolarjev, po naše čez slo milijonov dinarjev. ŠPORT Osemnajst mesecev po vojni bo prihodnje svetovno nogometno prvenstvo Z ozirom na sedanjo vojno so sklenili merodajni činitelji svetovnega nogometa, da se bo priliotlinje svetovno prvenstvo vršilo šele osemnajst mesecev po vojni. Ker ni še prav nobenih izgledov, da bi bilo te vojne konec, ki se lahko zavleče v nedogled no bodočnost, l>o še precej vode preteklo, preden bomo imeli spet priliko prisostvovati svetovnemu nogometnemu turnirju. Zaenkrat so naj resnejši kandidatje kot prireditelji: Argentina, Brazilija in Nemčija. Seveda pa ni izključeno, da sc tej trojici pridruži še kak kandidat, ki bi hotel organizirati prihodnje svetovno nogometno prvenstvo. Svoječasno so mislili, da bosta prihodnje tekme priredili skupno Argentina in Brazilija. Ker pa ni prišlo do |>otrel)iiega sporazuma, kar se neredkokrnt zgodi v športu, je ta misel padla v vodo. FIFA je meu drugim odločila, da lx> prihodnje prvenstvo izvedeno po istem sistemu kakor zadnje, ki se je vršilo leta 1938 v Italiji. Kje in kdaj se bo prihodnji turnir izvedel, je vprašanje bodočnosti. Če bo v Ameriki, je ver jetno, da bodo na njem sodelovala kaka štiri moštva iz Evrope, kaki dve iz Azije, ostanek bi dala pa Amerika Če bi bile pa v Evrojii, se pa situacija prevrne v prid Lvropi. Vsekakor je turnir še tako daleč, da se morejo naši nogometaši lahko tolažiti s tem. da bodo mogli svojo reprezentanco tako pripraviti za to svelovno prvenstvo, tla se bomo lahko malo bolje odrezali kakor pri dosedanjih sličnih turnirjih. Zopetna in lahka zmaga Joe Louisa V Filadelfiji je nastopil ameriški boksarski svetovni prvak Joe Louis vseh kategorij proti malo jKiznanemu in za dva razreda slabšemu nasprotniku Gustu Dorassijti. katerega je premagal v drugem kolu k. o. Borbi je prisostvovalo 15.000 gledalcev. Kakšen program imajo nemški lahkoatleti Prihodnja sezona nemških lahkoatlelov bo — kakor se vidi iz njihovega programa — precej bogata. Dne 30. avgusta se srečajo nemški im italijanski atleti v Nlonakovcm. Madžarska reprezentanca bo tekmovala 9. in 10. avgusta na Dunaju, medtem ko je mednarodno srečanje med Finsko in Nemčijo predvideno za 6. in T. september v berlinskem olimpijskem stadionu. Dne 19. in 20. julija bodo v Berlinu tekme za nemško prvenstvo. Maratonski tek bo 24. avgusta. Poleg omenjenih tekein je predviden dvoboj mest Dunaj—Budimpešta, ki naj bi se vršil v avgustu na Dunaju, kakor tudi tekmovanje moških reprezentanc Dunaja in Bukarešte v Bukarešti. Tudi srečan je med reprezentancami Brna, Dunaja in Bratislave je predvideno v mesecu juliju na Dunaju, llusttovrtne iporlslcc novosti š/. M z dne 18. februarja so izšle z naslednjo vsebino: Reirtis Gradjanskega in Hnška. 1. Haškovcl in • Purgerji« so zadovoljni z rezullatom. Plenarni gtistin Pavel. K njegovemu nastopu na univerzi in uspehu pri vzdržavanju medseboinih kulturnih zvez iskreuo čestitamo. sestanek hrvatske drsalne zveze. — Hokejisti pričakujejo uspešnih porazov v Ga-Pa. Sodniški zbor. ki se ie moral menjati na zahtevo občinstva po vsaki točki. — Mednarodni zimsko-šporlni teden v Ga-Pa. Čivkovič ne bo več dolgo igral. — Slabe igre srbskih licašev v nadaljevanju pomladanskega prvenstva. — Povodom kongresa FIF. Treba ie imeli dobre športne diplomate Inko kakor spremne borce. — Športni odnosi Srbov in Slovencev napram Hrvatom in še več drugih zanimivosti s slikami prinaša ta šlevilka. Vesti Športnih zvez, klubov in društev SK Korotan. V četrtek 20. t m. bo ob 19.30 v klubskih prostorih na Rakovniku važen sestanek nogometne sekcije — Tajnik SK Mladika obvešča v6e člane in prijatelje, da bo XVII redni občni zbor v ponedeljek dne 3. marca t. 1 ob osmih zvečer v pr.ostorih Fantovskega krožka na Kodeljevem. Dnevni red običajen. Če ob določeni uri ne bo navzoče zadostno število članov, se bj pol ure pozneje vršil nov občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov. XVII. reČinkole« na Poljanski cesti z običajnim dnevnim redom ob 8 dopoldne, — Samostojne predloge morajo člani izročiti vsaj 3 dni pred občnim zborom v roke g predsednika Ako občni zbor ni sklepčen ob napovedani uri, se vrši eno uro pozneje nov občni zbor neglede na število prisotnih članov. Kdor nima poravnane članartne, nima glasovalne pravice, zato se opozarjajo vsi člani, da pravočasno poravnajo članarino blagajniku. — Tajnik Dr. Koroščev spominski veleslalom ASK razpisuje za 23. februar velike med-klubske dr. Koroščeve spominske tekme v veleslalomu za prvenstvo dam in gospodov - na Črnem vrhu. — Odhod članstva in starešin ASK-a v soboto, dne 22. februarja ob 16.40. V nedeljo ob 7 sv. maša • pri Sv. Križu za pok. dr. Korošcem: ob 11 spominski veleslalom. I Prehodni pokal g. predsednika dr. Kulovca zmagovalcu na dr. Koroščevem spominskem veleslalomu, ki bo 23. febr. la Črnem vrhu CELJE V Celju bo letos velik letalski dan Celje, 19. februarja 1941. Pod predsedstvom poveljnika 39 p, p. polkovnika g. Tomaševiča je bil v torek ob 8. zvečer v vrtni dvorani hotela Evropa redni občni zbor mestnega odbora Aerokluba v Cel|U. Zborovanju so prisostvovali okrajni načelnik dr. Ivan Zobec, župan dr. Vorjič, predstojnik policije g. Kukovič ter številni prijatelji športa. Predsednik polkovnik g. Tomaševič je v svojem pozdravnem govoru v jedrnatih besedah poudaril važnost letalstva v današnjem času, zlasti velik pomen vzgajanja mladine za ta izredno važni šport. Nova uprava, izvoljena na zadnjem izrednem občnem zboru pred tremi meseci, je mnogo storila v tej kratki dobi. Društvo je oživelo, izvršen je bil delovni načrt, podvzela se je nabiralna akcija, izvedla reorganizacija članstva ter pripravilo vse za ustanovitev poverjeništev v bližnjih krajih. Sledila so poročila tajnika g. Vičerja in blagajnika g. Sadarja. Nova uprava si je nadela delovni program ter ga hoče v tem letu tudi izvršiti. Mestni odbor bo dokončno izvršil gradnjo aparata, ki je že v delu, gradnjo enega klizača, tipa »Vrabec«, eno šolsko letalo izvedel bo popolno reorganizacijo Jadralne skupine in pritegnil k njej čim več sodelavcev. V to 6vrho bo šolal jadralne letalce po možnosti doma ali na strokovnih tečajih. Posebno nalogo 6i je mestni odbor nadel, da dokončno uredi aerodrom. Letos bo odbor priredil po možnosti velik letalski dan v Celju s sodelovanjem domače 6ekcije in vojaškega letalstva. Poročilo o delu Jadralne skupine je podal g. Mejavšek, Skupina je že z novim letom zaključila, odnosno dovršila svoj dosedanji delovni program tako, da stoji sedaj pred novo težko nalogp — postaviti smernice, ki bodo rodile željene U6pche. Prehodna šolska jedrilnica »Inka« je dograjena ter pripravljena za krst in letenje. Dvoje osnovnih šolskih letal je v roparaturi tako, da bo v prvih spomladanskih dneh pripravljenih troje letal za šolanje. Avto in šlepne naprave so v brezhibnem stanju, prav tako tudi ostali pripomočki za letenje. Sedanji upravni odbor je že tudi zbral potrebna denarna sredstva za nabavo bencina. Poveljstvo vojaškega zraKoplovstva je dodelilo skupini 450 kg bencina in 15 kg olja. Delo v delavnici trenutno počiva in bo oživelo, čim bo določen skupini nov delovni program. Stroji in ves ostali inventar so v brezhibnem 6tanju, potrebne bodo le malenkostne nabave novega orodja, ki bo odgovarjalo vrsti in načinu bodočih gradenj. Tudi vmesni prostor med delavnico in pisarno, oan. skladiščem je skupini že zagotovljen. Gradbenega materiala je v delavnici približno za eno šolsko letalo v vrednosti okrog 3000 din. Vse to bo vsekakor odločilno vplival6*na sestavo bodočega delovnega programa. Zaradi neugodnih finančnih prilik nj pričakovati, da bi se Mestni odbor mogel v bližnji bodočnosti ukvarjati z motornim letalstvctn, zalo je njegova naloga, da se čim bolj oklene smernic jedrilničarstva, da dvigne svojo jadralno skupino do najvišje možne stopnje, da organizira nove enote in da vzgoji ljudi, ki bodo državi v oporo, Celju pa v ponos. Petletna borba za na- Vojaštvo pomaga poljedelcem: Izufcni kovač, ki služi pri nemški armadi, pomaga podkovati konja Edgar Wallace: 42 Zagonetna grofica (Roman tz londonskega življenla.) Hipoma se v Loisl zasveti v glavi neka misel. »Na kakšni duševni bolezni pa trpim?« je naglo vprašala Starka jo pogleda s premetenim pogledom. »Čudim se, da to vprašujete. Vaša, fiksna ideja je, da mislite,da ste nekdo drugi, kar ste v resnici.« Loisa je nagubala čelo. «Mislite s leni reči, da si predstavljam, da sem neka visoka osebnost?« Starka pritrdi. »Da... vi mislite, da ste grofica Moronskal« XXXI. Loisa ni mogla verjeti lastnim ušesom. »Jaz mislim, pravite, da sem grofica Mo-ronska?« je vprašala zbegano. »To je čisto izključeno; jaz si zares ne predstavljam kaj takega!« »O, dfc, dal Doktor pravi, da si domišljujete, da ste grofica. Poskušali ste Ubiti lady Moron, da bi dobili njen naslovi« Ta trditev je bila tako neostiovana, da se je Loisa morala zasmeiati. »No, takšna nisel mi pa še ni padla v glavo! Lady Moron! Saj jaz sem vendar le navadna strojepiska. Kdo pa vam je to rekel?« »Doktor... in on vedno govori resnico. On lrže ljudem kiterim je dolžan denar. To je pa navsezadnje čisto razumljivo. Staika vstana in odide iz sobe. Zunaj se je zadržala kake pol ure in se la čas, kot se je zdelo, ukvarjala z drugo jetnico, ker je potem, ko se je vruila, nekaj godrnjala o nezadovoljnih ljudeh. predek, oz. boljše, za obstanek, je zdecimlrala vrste v jadralni skupini, toda kar je ostalo, je prepojeno « skrajnim idealizmom in trdno voljo, da doseže svoje vzvišene cilje. Ni težko prodreti v dušo jedrilničarja, potrebno se mu jc samo približati, pa ga boste razumeli. O sodelovanju naše javnosti z jadralci trenutno seveda ne more bitj govora. V očeh povprečneža je jcdrilničar še vedno oni pri-smojenec, ki zapravlja čas v delavnici in obeša na nit svoje kosti, dalje pa njegova filozofija ne prodre. Kaj pomeni letalstvo v sedanji dobi in kaj bo še pomenilo, to nam kažejo vojna poročila, ki jih beremo dnevno v časopisju. Nadzorni odbor je dal dosedanjemu odboru raz-režnico, izrekel pa posebno zahvalo za požrtvovalnost g. polkovniku Tomaševiču in g. Vrablu Van-čiju. * c Ljubljnnskn drama uprizori v petek ob 8 zvečer v Mestnem gledališču Pragovo dramo »Zaprta vruta«. Predprodnja vstopnic v Slomškovi knjigarni. c Baletni večer lx) drevi ob 8 zvečer v Mestnem gledališču. Nastopita operna solople-salca Mohor jeva in Pilaito. Spored je kvaliteten, saj nastopijo priznani umetniki, ki so znani tudi izven naših mej. Pripominjamo, du je bilo gledališče v .Mariliorii ob istem sporedu in z Lstimi izvajalci dvakrat razprodano. c Po novem proračunu se jiobira v Celju poleg obstoječe uvoznine še sledeče: na vse vrste usnja od kg 0.30. za volneno prejo kot surovino od kg 0.30, za bombaž in juto kot surovino od kg 0.20. Za uvožen led, izvzemši j>ivo-varn, gostiln in mesnih obratov, ki služijo za prodajo konsumentom, se jiobira uvoznimi od 100 kg 5 din. Za obrabo občinskih cest se pobira od vsake avtobusne proge, ki vozi iz Cel ja iin skozi Celje prispevek din 1000 od proge. Celotno povišanje v plinarni znaša 19%, mesečna najemnina za plinomere in jiosojene aparate se zvišajo za 2*>%. Spremeni,be gredo v korist izrednih osebnih in rodbinskih doklad de- V pokrajini krog zaliva pri San Franciscu, ki mu pravijo Američani »San Francisco Bey Area«, sredi blagoslovljene Kalifornije, na (ijiali Tihega oceana, v podnebju večnega poletja, v najbogatejši in najrodovitnejši prirodi, kar je je sploh na svetu — v tej pokrajini je že nekaj mesecev vse na nogah. Na kilometre daleč stojijo majhne, enonadstropne bele hišice na morskem bregu in vzdolž cest; tako so videti, kol biseri, nabrani na niti. To so delavske hišice, ki so jih pravkar postavili in obljudili. Vse ceste, ki potekajo mimo hišic, avtobusne proge, ki vodijo od njih, vse držijo do enega in istega smotra, in sicer k velikim ladjedelnicam, ki so v zalivu San Francisko, v mestu San Francisko in Oak-landu in v mnogih manjših mestih ob morskem obrežju. V teh naseliščih, na teh cestah, v avtobusih in pred ladjedelnicami opaziš velike ljudsko množice, ki očividno niso doma iz Kalifornije, kot jim je to videti po beli pol li. To so ladjedelniški delavci, ki so v poslednjih dveh, treh mesecih prihiteli v Kalifornijo,, delavci kovinske obrti, lesne stroke, prevozno obrti, neizučeni delavci, sinovi s farm, uslužbenci iz bombaževe in tobačne industrije — vse je prihitelo semkaj, da si poišče svoj kos kruha. Še pred letom dni je bilo tu komaj 100 delavcev, zdaj pa jih je po 320 do 330 Odhod so igralshe harfa ? O izviru igralskih kart ali kvart imamo precej različnih jtodalkov. Neko spročilo pravi, da so prišle igralske karte na svet šele konec 15. stol., in sicer da jih je lepa prijateljica slaboumnega francoskega kralja Karla Vf., Odette, iznašla v njegovo zabavo. Drugo sporočilo pravi, da so prišle karte k nam iz Azije, z oaze Kuča v vzhodnem Turkestanu. Res pa je, da smo dobili igralske karte — kot toliko drugih stvari — iz Kitajske. Kitajski zgodovinar Ilovejtinlu jih omenja že leta 909. Nemara so služile za podlago kart stranice kock, ki so dobile nato obliko lista in iz takih so nastale karte in hkrati domine. Iz kitajskega so se po trgovcih zanesle karte v 13. stoletju v Evropo, in sicer najprej v Benetke in sploh v Italijo, od tod pa so se brž razširile po drugih državah. — Te prvotne igralske karte so bile z roko risane, ni nam pa znano, kakšne so bile po zunanje in pa kakšne barvne znake so imele, prav tako malo pa je znano, zakaj so imele karte za italijo, Švico in Nemčijo posebne barvne znake. Nastala pa je »Ima vse, kar rabi... jed in pijačo... pa vseeno ni zadovljna. To je dokaz, da je blazna. Še nikoli nisem videla slaboumnežev, ki bi bili zadovoljni.« Loisa pomisli, da se ta slabost najde tudi pri drugih ljudeh, ne le pri umobolnih. »Kdaj pa bomo spet odšli od tukaj?« »Tega ne vem.,. najbrže drevi. Doktor bo prišel sem, da me bo zamenjal, da bom lahko spala. Skoraj mrtva sem od utrujenosti.« Starka ni bila voljna nadaljevati razgovor in čim delj. tem bolj je postajala molčeča in razdražena. Ko se je začel spuščali mrak, se jo zadrževala ali nu vratih ali pred hišo. Loisa je čula njene korake pod oknom. Sedela je na stolu in bi bila skoraj zaspala, ko nenadoma za-čuje doktorjev glas inse takoj predrami. »Vi odvedite ono drugo .. . jaz pa bom prišel z dekletom za vami. Vse svoje reči pustite tukaj, ker se bomo mogoče zapet vrnili sem. Sicer ne verjamem, da bo to potrebno, vendar moramo misliti tudi na to« Ko je stopil v sobo, je bilo že čisto temno. Prižgal jo žepno svetiljko in osvetlil Loiso. »Današnji dan je bil za vas, žal, malo neprijeten, a za to se lahko zahvalite svojemu prijatelju,« ji je rekel. »Zvečer boste zopet spali v svoji postelM in lahko vam povem, da bo vam bolj prijetno ko njemu!« Loisa nI odvrnila ničesar, ker niti ni razumela njegovega skrivnostnega namigavanja na Mihaela. »Zvit mladenič je *a Dorn ... ali ne? In sposoben detektiv! Silno duhovit in prebrisan!« Loisa mu zopet ni odgovorila ničesar. »Zares je premeten,« ponovi Tappatt. Po njegovem vedrem in razjiosa jenem raz-jioloženju je Loisa zaslutila, da se je Dorn vrnil in da ga je Tappatt prekanil. Sklonila je glavo. »Le poglejte to-lel« Osvetli! je e svojo svetiljko neki predinel, lavstva in uradništva. Cena električnega toka se je z ozirom na 170% |x>dražitev premoga zvišala za 13%. Za obisk kinematografov se jiobira v Celju od prodane kino vstojinice t din kot občinska taksa. Prav tako od vsake vstopnice za obisk plesnih prireditev t din občinske takse. na delu. Tako je narasla konjunktura, povzročena po velikem ladjedeliiiškem načrtu Združenih ameriških držav. Znano je, da je Wasliington sklenil in uvedel veliko povečanje svojega bojnega ladjevja. — A manj znano je to, da se hkrati povečava tudi trgovsko brodovje USA. Glavnica 400 milijonov dolarjev, kolikor znaša denarni obrat samo v zalivu San Francisko, velja za izdelovanje bojnega in trgovskega brodovja. Od jeseni 1940 so v delu 4 križarke, 20 rušilcev, 10 podmornic in 2 letalonosilki, hkrati pa še 21 trgovskih ladij, potniške in izključno tovorne ladje srednje velikosti, ki so 8000—20.000 tonske. Brez dvoma je angleški mornariški minister Cross mislil na ta trgovske ladje, ko je govoril o povečanju angleškega trgovskega brodovja z nepričakovano pomočjo v svoj-jein velikem govoru konec, januarja 1911, ki je izzval toliko pozornosti med svetom. Od konca decembra 1910 je v zalivu San Francisko, pred belimi hišicami delavske naselbine, vsake tri tedne po en krst kake nove ladje, kar jfe pač rekord v zgodovini pomorskih narodov. To dejstvo, na tem majhnem jezeru neizmernega ameriškega oceanskega obrežja je dokaz, kako se Združene ameriške države bridko resno oboro-žujejo. nova obrt — izdelovalcev igralskih kart. Prav do 19. stoletja so jih izdelovali po navadnih lesorezih, nato po bakrorezih in slednjič po klišejih. V Alteiiburgu na Nemškem imajo muzej igralskih kart, kar je videti ko kaka kulturnozgodovinska slikanica. Z izredno raznovrstnostjo so okus in neokus, morala in nemorala, muhavost, politična satira, moda in dnevni dogodki ustvarili ta predmet za igranje, ki je povzročil že toliko gorja na svetu. Franeosho sadno drevje za Nemčijo Iz Berlina poročajo: Nemško vinogradništvo, sadjereja in vrtnarstvo je bilo po hudi zimi leta 1939-40 močno poškdovano. Da bi vrzel v sadjarstvu čim prej zamašili, so Nemci v francoski pokrajini krog Orleansa nakupili več milijonov sadnega drevja in ga odpeljali v Nemčijo. Tako bo Nemčija kmalu okrepila svoje sadjarstvo. Tudi vrtnarstvo je bilo na ta način že okrepčano. ki ga je držal v roki. Bil je avtomatski revolver velikega kalibra. Prestrašila se je. »Ne bojte je, saj vos menda ne bom ustrelil. Jaz ne morim ljudi, ampak jih le zdravim. Zato sle tudi tukaj, da se pozdravite.« Ko jo je potrepljal po hrbtu, se je umaknila za korak nazaj. »Samo to stvarco sem vam hotel pokazati, ker je Domova. Vzel sem mu jo tako z lahkoto, kakor bi vzel dinar kakšnemu otroku. Potegnil sem mu jo is žepa in on ni rekel niti besede... a vendar je zelo zvit « »Kaj je mogoče mrtev?« je vprašala Loisa; to njeno vprašanje pa ga je znova razdražilo. »Ne, ni mrtev,« odvrne, željan razgovora. »Nič posebnega ni hilo; jaz ne ubijam ljudi kot sem vam že rekel. Le zdravim jih. No, on je zdaj čisto zdrav. Manija, da povsod voha, ga je čisto prešla.« Stara dekla je že bila zapustila hišo s svojo jetnico. Loisa jih je slišala, kako odhajata skozi grmovje in opazila odblesk žepne svetiljke, s katero je dekla iskala pot med drevjem. »Pustila jih bova, naj gresta naprej,« reče doktor, »potem pa bova šla še midva za njima, pekla je počasna; pa to ni nič čudnega, saj je že stara.« »Kdo ps je ona druga ženska?« »Neka moja pncijentkinja,« odvrne on ravnodušno, >ki trpi na zelo nenavadnem domišlje-vanju.« »Zakaj pa ste rekli svoji služkinji, da sem jaz slal>oumna',« »Zato, ker sle v resnici takšni.« se je glasil njegov mirni odgovor. »Poslavil sem diagnozo, da trpite na umišljenih predstavah in da se nagibate k samomoru. In če jaz postavim diagnozo, o njej nihče nikoli ne dvomi. Zdaj, pa, Če 6te gotovi. .« »A zakaj sle rekli, da si domišljujem, da sem grofica Moronska?« »Ker to tudi v resnici delate, Tako sem zapi- škofja Loka Okrajni cestni odbor je pod predsedstvom loškega župana g. Ziherla Matevža sestavil in odobril proračun, ki znaša 1,316.458 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Cestna doklada je ostala lieizpreinenjena. t. i. 20%. V proračunu so predvidena le tista dela, ki so najbolj nujna radi razvijajočega se obmejnega prometa. Na banovinski cesti 1-9 Škofja Loka—Žiri so predvidena sledeča dela poleg manjših popravil in ogiajnih naprav: ovinek v Gabrku, Logu ter obložni zid v Gorenji vasi. Na hanoviski cesti Škofja Loka—Železniki— državna meja pa je v načrtu ureditev propusta v Dolenji vasi, obložni zid in odtočni kanal v Selcih, ureditev cestišča v Studenem, razširitev mostu v Češnjici. oporni zid v Železnikih in razna j)opravila mostov. Poleg tega se bo popravil ovinek pri km 4 n? banovinski cesti Škofja Loka— Sora—Medvjde. Več izdatkov je namenjenih za odcepe raznih manjših cest v okraju, tako da se bo |Kjvsod delalo. Če bi bilo na razpolago še kaj več kreditov, b! se lahko stanje cest mnogo izboljšalo, kar bi bilo želeti, kajti stanje rest v našem okraju radi izredno velikega tovornega in osebnega prometa ne odgovarja potrebam časa. »Dobri vojak fivejk« pride na oder Društvenega doma v soboto zvečer ob 8. uri in na pustno nedeljo ob pol 5. uri pojioldne. Zagorje Odbor Rdečega križa v Zagorju objavlja svoj letni občni zbor za sredo, dne 19. februarja 1941 zvečer ob jiol osmih. Zbor se bo vršil v občinski posvetovalnici. Ravnateljstvo meščanske šole objavlja, da bo v soboto, dne 22. t. m. zvečer ob osmih pripravilo pod okriljem Pomladka Rdečega križa v dvorani Zadružnega doma v Zagorju posebno prireditev. Čisti dobiček te prireditve je namenjen v korist šolske kuhinje, kjer prejema dnevno 02 učencev odnosno učenk mlečno južino. K lej dobrodelni prireditvi zato vabimo vse socialnočuteče občinstvo. Prehranjevalni urad v Zagorju je naročil dva vagona krompirja. Krompir bo prvovrsten ter zato uporaben tudi za seme. Pla vflmo — |io zagorskih cestah namreč. Razumemo, da v zimskem času ceste ne morejo biti take kot n. pr. v kaki drugi letni dobi. Vsekakor pa je prehudo, da je nova cesta v blatu, kot ga že zlepa ne pomnimo. Do gležnjev in še više ti sega, a ni nikogar, ki bi ga posnel. Gramoz, ki bi bil moral že jeseni na cesto, se utaplja v blatu neizrabljen. Gorje onemu, ki nima prvovrstnih čevljev, a tudi tistemu, ki ga dohiti sredi ceste avtobus. Prosimo merodajne čiuitelje, da se zganejo. Mežica Meščanska šola. Z redom sv. Save 4. stopnje je bil odlikovan za zasluge, ki si jih je pridobil pri razvoju meščanske šole v Mežici, j>ožrvovalni in marljivi ravnatelj g .loško Hergouth, ki nače-ljuje šoli od njenega začetka 1926. Gospodu ravnatelju prav prisrčno čestitamo, saj se je to odlikovanje pridružilo vrsti drugih. sal v bolniško knjigo, bolniška poročila pa imajo pred sodiščem jiolno moč!« Tresel se je od smeha, kakor da je jiovedal kak izreden dovtip. Odšla sta počasi iz hišice proti farmi. Kljub temu, da je bila Loisa žalostna in trudna, ji je pot čez polje vendar bila ugodna, četudi so njene uoge bile otrple od dolgega sedenja in so jo vse kosti bolele. Ko sta se povzpela čez zadnji grič, sta zagledala pred seboj dolgi sivi zid Gallows-farme. Vstopila sta skozi na stežaj odprta vrata. Nista še prišla do polovice dvorišča, ko jo je on iznenada prijel za roko in io zadržal. Slišala je renčanje psov na verigah, in bila radovedna, če jo bo doktor zopet opozoril na nevarnosti, ki bi ji pretile, če bi poskušala ubežati. »Tam spodaj se nahaja krasna, mala sobica,« je rekel in pokazal na malo celico v kleli. »Nekdo mi je rekel, da ni dovolj zračna, četudi je le čisto malo pod zemljo. Nekega dne vam jo bom pokazal ... ima zelo zanimivo preteklost « »Ali me morda hočete v njo zapreti?« je vprašala Loisa Ves poguin io je bil zapustil. »Vas, draga gospodična? Vi ste pač zadnja oseba na svetu ki hi jo tam zaprl.« Zopet je začutila. kako jo treplja njegova zoprna roka. »Le pojdite mirno na|,rej... vaša. krasna soba vas čaka.« Vzel je svetilko, stoječo na nekem stolu na hodniku in ji svetil po stopnicah navzgor Pogledala je na vrata sobe. ki so se nahajala na drugi strani in opazila, da je na n i t h nova ključavnica. Po vsem sodeč ie bila premeščena druga jelnica v njeno sosedstvo. Tappatt je pogledal v smeri, v kateri so šle njene oči. »Družbo st" dobili.r reče. »Ta stari zavod se zelo naglo polni Vse. kar je |iotrehno za prijeten sanatorij za umoholne, se nahaja tukaj, zadovoljni pncijenti pa so najboljSa reklama.« »Kje je Mr Dorn?« je vprašala, ko je odhajal iz sobe. »V Londonu. Vtaknil sem mu v uho bolho, ki mii dolgo ne bo dala miru... On me uc bo spet tako kmalu nadlegoval.« Krst ladij na tekočem trahu Glavna kolektura Dri. razr. loterije VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINSEK, Ljubljana. Beethovnova uliru 14 javlja izid žrebanja z dne U). februarja V. razreda 41. kola: Mt.OOO din št. 51740 (>0.000 din št. (15011 10.000 din st. 33757, G4109 30.000 din št. 2H82K 2-1.000 din št. 48075, 89719 20.000 din št. 54097, 91178 Hi.000 din št. 20976, 89810 31487, 67807, 83529 15634, 23264, 42511, 47067, 5413, 2671 S, 41773, 50576, 82864, 93153, 93799 2968, 9718, 15405, 18072, 30063, 60520, 74593, 83095. 83674 288, 3053, 17201, 17405, 28200, 29774, 39007, 49744, 49797, 61103, 62114. 64281, 65555, 67764, 76040, S1035, 84850, 91762, 93948, 94845 1491, 1998, 7067, 10851, 12769, 17072, 28144, 30021, 30218, 31710, 36611, 37067, 38969, 41443, 41702, 42438. 43678, 57697, 60175, 61460, 61726, 69252, 71249, 74503, 71352, 77332, 80701, 85967, 93384, 93683, 94973 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din. Ker so bili dobilki javljeni telelonično, event. pomola ni izključena. Glavno žrebanje se bo nadaljevalo v Skoplju dne 24. februarja in bo trajalo do 6. marca. V tem času ie možnost največja zadeli velike dobitke ali premije. Kupujte srečke, ki so Vam na razpolago v glavni 1'laninškovi kolekturi Vrelec sreče . Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče', na i srečk«* takoj predložijo v izplačilo. 12.000 din št. 10.000 din št. 8-000 din št. 6.000 din št. 5.000 din št. 1.000 din St. 99648 72220, (2 Ceneno, odlično, sijajno razsvetljavo daje »PITON« KARBIDNA SVETILKA Zahtevajte karbidno svetilko le z napisom PaTON Varujte se p o t v o r h! Edini izdelovalec: „BALKANMETAL", Subotlca tovarna kovinske robe Za k. zaSčit Mali oglasi * malih sarlaalh »elja taska b»at>d« 1 din: teultu«anjakt IflMl I din Debelo tlnkanr naslovna hrami* «c raftunajo dvojno. Najinanjftl innaek «a ma'1 ocla* IS illn • Mali »jrlaal mm plačujejo takoj pri naročilo. ■ Pri oclaath reklatnnera »nagaja a« radona anokolmiaka, I min rlnoka e* ti to a * rutica uo t din - Za plamena odirovora (leda aaallb adaaat treba prllotlU luaoiko. 1 Sliižte | Jtteio: Absolventka nižje gimnazije z malo maturo In trgovskega tečaja, s primerno prakso, išče takojšnje zaposlitve. Prosilka je iz številne družine s 7 nepreskrbljenimi otroci. (Ke je onemogel delavec brez zaposlitve. Ponudbe na upr »Slovenca« pod »Pridna In poštena« št. 2471. Poštena sobarica srednjih let, želi menjati svojo službo. Razume vsa domača opravila. Ponudbe na upravo »Slovenca« .Maribor pud »iščem službo 354«. Trgovska pomočnica poštenih, kmečkih staršev, želi premeniti službo kamor koli. Zna tudi kuhati in šivati. Kolene. Franc, Globodol, p. Mirna peč. (a Obž. tajnik in crganist zelo zmožen, Išče službe. Gre tudi začasno kot pomoč. Zmožen večje kav-vlje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tajnik« | ra[cmi| Za mehanika ali ključavničarja bi so rad izučil v Ljubljani pošten in priden 10-letni fant. Cenj. ponudbe prosim na : Goljuf, Trebnje. Deklica resna, pridna in poštena, bi se rada Izučila za Šiviljo z vso oskrbo v hiši. / nton RadeJ, Sevnica 53 ob Savi. (v Vajenca zdravega, 14 let starega, poštenih krščanskih staršev. sprejme takoj Mali Martin, avtoličenje ln splošno tapetništvo, Domžale. Vsem, ki so ga poznali, sporočam žalostno vest, da mi je umrl moj ljubljeni oče, gospod Valentin Margutti posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. februarja ob 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. februarja 1941. Globok« žalujoča hčerka Josipi na Umrl je danes ob dveh popoldne naš dobri, dragi bral. svak in stric monsignor Janko Barle kanonik zagrebškega kapitlja, apostolski protonotar itd. Pogreb bo r četrtek nb desetih dopoldne po rekvijemit iz zagrebške katedrale nn Mirogoj. V Zagrebu, dne 18. februarja 1941. Žalujoči bratje iu sestre j Sttižto j Dobe: Izurjeno šteparico zmožno vseh del. sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico »Slovenca« -Jesenice pod »Steparlca < Otroški Kotiček Mlhževe čudovite dogodivščine Gospodinjo sprejmem na deželo - k obrtniku in na majhno posestvo. Ponudbe upr. »Slovenca« Maribor pod Postrežnico pošteno in miroljubno -sprejmem za pospravljanje park. sob, pranje in likanje, od 7 do '/,3. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2193. Zaslužek Šivilja trrc šivat na dom. NafOov v upravi »Slovenca« pod št. 2109. Perica gre prat na dom. Naslov v upravo »Slovenca« pod št. 2107. (a Iščem tvrdko, za katero bi kupoval pitane svinje. Obrnite se na : Mile Paskaš, trg. -Šld. (297) Kmalu je Mihec ugledal tudi domače letališče, kjer je to-likrat blagroval letalce, ki so se lahkotno dvigali v zrak in pristajali. Sedaj je pa sam tako srečen, pa še svoje letalo ima. Ali bo šlo? No, kar lepo jc pripeljal velikega ptiča na varno. (298) Hitro se skobacata iz letala, mož iz »zlatega žrela« pa je bil kaj klavern, Saj je vedno sanjaril, da se bo vrnil domov kqt bogat in ugleden gospod, pa pride bolj podoben beraču in nesrečniku, kt ga je življenje prevaralo. Mihec pa mu reče: »Nič ne žalujte' Saj zlato tudi ni vse! Sreče gotovo ne prinese, če pa je nepošteno pridobljeno, pa še sploh ne!« Tako sta se poslovila. Potnika zastopnika za Ljubljano, sprejmemo Za postransko prodajo vpeljanega predmeta v trgovinah s špe-eerijo, z barvili ln žele-znino. Ponudbe na »Sila'; Beograd, Karadjord jeya št. 15. Instrukcije za italijanščino, iščem. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Italijanščina« št. 2311. (u Nemščina - italijanščina teoretično in praktično -priprava za izpit — za skupine popust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2105. (u Posestva » REAIITETA« J5 »»m" na Da omogočimo čim večim naročnikom »Slovenčevega koledaria«, da bodo deležni številnih nagrad, ki so razpisane za one, ki bodo pravilno rešili eno od križank v »Slovenčevem koledarju« podaljšujemo rok do katerega pošljite rešitve križank nepreklicno do 24. februarja 1.1. Do tega dne pošljite rešitve na »SLOVENCEV KOLEDAR«, KOPITARJEVA 6, LJUBLJANA K vsaki rešitvi je priložiti znamko za 1.50 dinarja SREBRO - PLATINO BRILI AHTE SMRRPCDESRFIRIE RUBIHf felSERE I.T.O. STRftllMKf NRKITE'TER'UMETNINE ,pci npjviSjih cehrh J°sEBEftLE IJUBLJOH A. TYR£EVA 2 * Prodamo «avod za nakup In pro dajo nepremičnin Je sa mo v Ljubljani, Prešer nova ulica 54, 1. nadstr. Telefon 44 -20. 1 letovišča 1 Turiste pošiljamo letoviščem, toplicam, penzionom, hotelom in zdraviliščem. — Kdor J lil spreime na 5 do 10 mesečno odplačilo, dobi pojasnilo od Narodne štedionice, Belgrad, Cika Ljubina IS. (r B Poizvedbe ! Ukradena je bila včeraj zvečer iz mojega osebnega avta rjava aktovka, v kateri so bile naročilne knjige, kolekcije stekla in propagandni material. Prosim storilca. da mi povrne za njega absolutno neupo-l-abljlvo stvari, ter si naj za odškodnino obdrži aktovko. Pri tem opozai'-jam svoje cenj. odjemalce na rtorjeno delo. in prosim, v primeru, da bi tat Izrabil bodisi naročilnico ali mogoče inka-sivanje denarja, da imenovanega prijavijo takoj najbližji stražnici. »Rtn-klo« Toder, št. Vid nad Ljubljano, tel. 731. Vsakovrstna zlato briljante in srebro kupuje po najvišjih ceoah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska nlica 9 Vsakovrstno zlato kupuje po aajviSjlh cenah CERNE, juvelir. Ljubljana Wolfova ulica it. » Lisice strojimo barvamo in prvovrstno Izdelamo. — Krzna rstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trk 5. Prodamo jekleno, ognja in vloma varno blagajno in jekleno azbestno omaro za knjige. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Vlom nemogoč« št. 2178. Iflvto-motorj Kupujem za gotovino tovorni avtomobil »Ford« V poštev pridejo samo avtomobili, ki so v dobrem stanju. Obširne pismene ponudbe pod K-5173 na Jnterre-klam, Zagreb, Masaryko-va 28. S" '•/.' .-' ■. ^ - .j. Vj •. -Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. Darujte za starološki »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 - »Dom slepih«, Ljubljana RAZPIS Občina Trebelno, okraj Krško, razpisuje pogodbeno mesto pisarniške moči Nastop takoj 1 Plača po dogovoru, — Prošnje je nasloviti na občino Trebelno. Občinska uprava na Trebelnem, dne 17. februarja 1941. ZAHVALA. Ob bridki izgubi našega dragega sina, brala iu sorodnika, gospoda FRANCA ŠMIGOCA stud. phil. se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so ga tolažili v trpljenju iu ga jiospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sočutje in tolažbo. posebno še gg. govornikom, pevcem ter darovalcem vencev in cvetja. Kapela, due 19. februarja 1941. Žalujoči starši, brat in ostalo sorodstvo , A 's .,<5> •, Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš dobri mož, oče, slari oče, gospod Franc Gruden trgovec in posestnik previden s tolažili sv. vere. danes popoldne, v 80. letu starosti, umrl. Pogreb bo iz hiše žalosti, Primskovo 10, v petek, dne 21. februarja ob 8 s sv. mašo. 1'riiuskovo jtri Kraniu. Planina pri Sevnici, Mavčiče, Stična, dne 19. februarja 1941. Žalujoči ■VV- ••'" . 1 - -—- m,.'.«*; • Za Juooslovansko tiskamo v lirbliani: Jože Kramaril Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčič