IVAN DIMNIKKulturno delovanje naših okrajnih učiteljskih društev. Pričela se je sezija zborovanj in s tem delovanja naših okrajnih učiteljskih društev. """"Poleg organizacijskih in administrativnih nalog imajo naša društva važen kulturen pomen in nalogo. Kulturna naloga naših okrajnih društev se ima razvijati v dveh pravcih, in sicer na znotraj med člani in na zunaj. na polju narodnega prosvečivanja, med nečlani, t. j. med mladinb in narodom v najširše plasti. Med člani se vrši v prvi vrsti v snieri samoizobraževalnega ali nadaljnega izobraževalnega delovanja, kar vrše društva s prirejanjem sistematičnih počitniških socialno-izobraževalnih tečajev, z navajanjem članstva za pravilno izrabo okrajnih in lokalnih učiteljskih knjižnic. s širjenjem stanovskega tiska med članstvom in s prirejanjem predavanj ob priliki društvenih zborovanj. In prav teh, zadnjih, predavanj se hočem dotakniti danes. Sistematični socialno - izobraževalni tečaji so za danes.radi tehniških in gospodarskih težkoč za nas samo še ideal; okrajne učiteljske knjižnice, kakor lokalne učiteljske knjižnice nimajo sistematike niti gledc enotne nabave knjig in notranjega izpopolnjevanja, niti glede pravilne jn dobre izrabe s strani večine učiteljstva — kar nam izpričujejo statistični podatki okrajnih šolskih nadzornikov; naš stanovski tisk se še premalo od prevelike večine čita, kljub obvezni naročitvi. Preglejmo, kako je s predavanji pri okrajnih učiteljskih društvih ob priliki zborovanj! Ako bi bila ta predavanja sistematično urejena, bi vsaj delno lahko nadomeščala počitniške socialno-izobraževalne tečaje. V pretekli seziji nam statistika izkazuje sledečo sliko glede predavanj: Predavanja so se vršila pri sledečih društvih: 1. Maribor (dr. učiteljic) (2), 2. Radovljica (4), 3. Ljubljana (mesto)(7), 4.Kranj (4), 5. Logatec (4), 6. Maribor (mesto 3) 7. Prekmurje (1), 8. Gornjigrad (1), 9. Kamnik (3), 10. Ormož (2), 11. Mežica (3), 12. Sv. Lenart (6), 13. Marnberg (3), 14. Savinjsko (3), 15. Maribor (okol.) (3), 16. Ptuj (5), 17. Konjice (4), 18. Celje (7), 19. Novo mesto (2), 20. Ljubljana (dr. učiteljic) (2), 21. Slovenjgradec (3), 22. Krško (2). 23. Belokranjsko (4), 24. Šoštanjsko (1), 25. Ljutomer (5), 26. Tržiški krožek (2), 27. Kozje (1), 28. Ljubljana (okolica) (1), 29. Šmarje (1), 30. Cerknica (1), 31. Laško (2), 32. Dol. Lendava (1), 33. Brežicc-Sevnica (2). Teme predavanj so bile sledeče:_ 1. Socialno delo učiteljice, 2. O risanju v osnovni šoli, 3. Potovanje po Bosni in Hercegovini, 4. Podrobni učni načrt prof. Jedlička, 5. Zgodovina škofjeloške šole, 6. Šolski voditelj, 7. Srbsko pesništvo, 8. Zakaj ne dosežemo zakonitih učnih in vzgojnih uspehov? 9. Domoljubje, 10. Postanek in razvoj družabnega reda, 11. Protestantska doba in šolstvo v Sloveniji, 12. Duhovna organizacija učiteljstva, 13. Nadaljna izobrazba potom pedagoških krožkov, 14. Praktično vrtnarstvo, 15. Stališče o šolsko reformnih vprašanjih, 16. Eksperimentalna pedagogika, 17. Kulturne institucije v Čehoslovaški, 18. Risanje kot jezik, 19. Čitanje v osnovni šoli, 20. Ibsen in njgova dela, 21. Mariborski okraj iz geološkega stališča. 22. Protituberkulozna liga. 23. Vrline Tvrševega telovadnega sestava, 24. Pri mojih malih, 25. Združevanje nazornosti s sugestijo in poosebljevanjem za dosego dobrih učnih uspehov, 26. Šolsko vrtnarstvo v obče, 27. Neomejenost svetovnega prostora, 28. Razvoj srbske književnosti, 29. Slovenski učitelj v Cankarju, 30 Izgovorjava »1« za »v«, 31. Vzgajajmo novu generaciju, 32. O telesni vzgoji, 33. Početna obuku srp.-hrv. jezika v osn. školi, 34. Razvoj slovenske drame, 35. Izgovorjava trdega »1«, 36. Pouk srbohrvaščine, 37. Pasja steklina, 38. Podrobni učni načrt za rokotvorni pouk, 39. Šolski odri in mladinske igre, 40. Dr. Vil. Foersterjeva seksualna pedagogika, 41. Kaj zahteva meščanska šola ob prestopu iz ljudske šole? 42. Dušeslovni poizkusi, 43. K reformi zgodovinskega pouka v osnovni šoli, 44. Šolstvo v Rusiji. 45 O lepopisju, 46. Verskonravna vzgoja mladine doma in v šoli, 47. Bivši kulturni delavci v kozjanskem Qkraju. 48. Podr. učni načrt za ris. v Srazrednici, 49. Zgodovinski pouk v osn. šoli, 50. Zgodovina Slovenjgradca, 51. Slovnica v ljudski šoli, 52. Nadzorstvo otrok v odmorih, 53. Etika kot veda, 54. Samouprava v šoli, 55. Učiteljevo delo, 56. Ustanavljanje mladinskih kmetijskih klubov, 57. Popravljanje zvezkov med in izven uč. časa, 58. Zivljenje kot najdražje — je najhujši boj — in zahteva najresnejše priprave, 59. Zemljevid Brezna, 60. Srbohrv. književnost, 61. Potovanje po Srbiji, 62. V ruskem ujetništvu, 63. Gustav Le Bon in njegovi »Psihološki zakoni razvoja narodov«, 64. Kronika Mariborskega učiteljskega okraj. društva, 65. Šolstvo v Italiji, 66. Šolski odri, 67. Delovanje učiteljskih društev in potek zborovanj, 68. Šolstvo v obmejnih krajih, 69. O nervoznosti, 70. Uvod v narodno gospodarstvo, 71. Razvoj Anovške šole, 72. Uporabne naloge v računstvu na vseh stopnjah, 73. Vzgoja značaja, 74. Pirquetov sistem prehrane, 75. Moralno dobro in zlo, 76. Marija Monte Sori, 77. Svetovni mir in vzgoja, 78. Zgodovina Radeč, 79. Pouk risanja, 80. O čebelarstvu, 81. Teharski plemiči, 82. Zavarovanje učiteljstva za slučaj smrti in bolezni, 83. Kako se nam otežkočuje šolsko in izvenšolsko delovanje, 84. Ocenjevanje učiteljstva, 85. Želudac ideja vodilja, 86. Moderni učni načrt risanja v osnovni šoli. 87. Analiza človeških zmot, 88. Zraote s posebnim ozirom na evidenčno teorijo, 89. O naših močeh in vzgoji. 90. Učiteljsko pitanje. Predavali so sledeči tovariši in tovarišice: 1. Levstikova, 2. Razinger, 3. Lenarčič, 4. Lajovic, 5. Kramar. 6. Hladnik, 7. Skala, 8. Hribernikova, 9. Lazar, 10. Sotler, 11. C. Petrovec. 12. Flere, 13. Mlačnik, 14. Košir, 15. Jakopec, 16. Engelmanova, 17. Humek, 18. Dominko, 19. Rožmanova. 20. Hergout, 21. dr. Vrečko (zdravnik). 22. Schaup, 23. Zdolškova, 24. Knaflič, 25. Kafol (okr. ekonom), 26. Schechel, 27. Poljančeva, 28. Roš, 29. Črnej, 30. Rogovič, 31. Porekar, 32. Štupčeva. 33. Poznejeva, 34. Baukart, 35. Čulka, 36. (živinozdravnik iz Ljutomera), 37. Debeljak, 38. Rojc, 39. Ažmanova. 40. Šegula, 4. Riglar, 42. Lukežič. 43. Kosi, 44. Šetina, 45. Ivanetič, 46. Šega, 47. Hude, 48. dr. Veber (univerz. prof.), 49. Grogl, 50. Šumer, 51. Lah (inž.). 52. Petrovič. 53. Visočnik, 54. Krajnik, 55. Epihova, 56. Košin, 57. Spreitz. 58. Godčeva. 59. Berce, 60. Bezlajeva. 61. Zotter, 62. Jurko, 63. Peternel, 64. Sollar, 65. Lešnik, 66. Tiran, 67. Vidic. 68. Martinc. 69. Jurančič, 70. Šterk, 71. Jančič, 72. Vadnal, 73. Gosak, 74. Fr. Škulj, 75. VI. Požar, 76. Stegovec, 77. Anzulovič, 78. Al. Novak. 79. Polšak. 80. Repič. Statistična slika je sledeča: 3 3 d r u- štvenih učiteljskih enot je priredilo 94 različnih predavanj, pri katerih je nastopilo 80 predavateljev, od teh 75 izmed or g a n i z i r a n e g a članstva in 5 vzetih izven organizacije.* Ker običajnih poročil o pokrajinski in državni skupščini nisem vštel med predavanja, je razvidno, da izmed 32 okrajnih učiteljskih društev 3 društva niso gojila predavanj, dvoje društev jih je gojilo po krožkih, vštel sem pa med učiteljske društvene enote tudi Društvo učiteljic v Ljubljani in Mariboru, ker sem od obeh društev prejemal tudi poročila za »Učit. Tov.«, dasi nista direktno včlanjeni. Število predavanj je primeroma zelo nizko. Če računamo na 36 društvenih enot na leto najmanj 170 zborovanj, tedaj število predavanj !(t. j. 94). ni doseglo * Morda so kaki podatki izpuščeni, ker nisem prejel poročil od društvenih poročevalcev in tudi ponovne kontrole po izpisovanju nisem utegnil napraviti. O p. p i s. niti števila zborovanj in smo še daleč od našega cilja, da bi društvena zborovanja nadomestila redne počitniške socialnoizobraževalne tečaje. Število predavanj je torej treba pri društvih kvantitativno dvigniti! Žal, da rni ni na razpolago število navzočih članov pri posameznih predavanjih, da bi s tem dobil sliko celotne in povprečne udeležbe pri predavanjih in gibanje mase. Vsekakor bodo društveni poročevalci morali v tekoči seziji omogočiti tudi ta pregled s tem: da bodo poročali, koliko je bilo udeležencev pri 'posameznih zborovanjih. Število predavateljev se omejuje na 75 članov in 5 nečlanov, kar je vsekakor zelo raajhno število pri 2500 članih organizacije. Mnogo jih je med člani, ki so se poglobili v ta ali oni znanstveni del ter ga obvladajo; s tem, da ne razširjajo svojih pridobitev v stanovskih vrstah kažejo, da ne umevajo ekonomične in popolne izrabe svojih energij in časa, ki so ga položili v svoj študij. Oni le okoristijo sebe, ne da bi — več kot s svojo osebnostjo — skušali okoristiti z dobrinami znanja celoto. — In tudi nečlanov se ni kot predavateljev principijelno -izogibati ter se jih je prav pridno posluževati, da čimvišje dvignemo, izpopolnimo in razširimo naš celokupni nvo. Z nečlani, predavatelji - strokovnjaki pridemo lahko do sistematike predavanj in do delovanja po vsaj delnem načrtu. Neobhodna potreba bo v tem oziru nekaka evidenca predavateljev in polj, ki jih obdelujejo. Predvsetn pa je dvigniti število prcdavateljev tudi v lastnih vrstah. Prihajam k najkočljivejši točki ocene lanskega delovanja, k pogledu predavanj v kvalitativnem oziru. Že v začetku se iz gorenjih tem razvidi, da so društva gojila predavanja brez vsake sistematike, kar jim je ravno prišlo pod roke. V tem oziru bi si upal konštatirati, da nam manjka enotnega vodstva, ki bi usmerjalo tozadevno naše kulturno stremljenje in delovanje, ki bi izdelalo izobraževalen načrt ter bi angažiralo ljudi, ki bi ga sistematično izvajali v ciklusih po vseh društvih. V to svrho se je tudi osnoval poseben kulturno-pedagoški odsek, ki naj bi vršil to nalogo v področju našega Pov. UJU. Naslovi predavanj nam kažejo, da mnogo predavanj ni stalo vzporedno z višino časa. ' Ne zametujemo praktične pedagogike, toda upal bi si trditi, da bomo na pravi poti, če posvetimo večjo pozornost in se odločimo bolj za gojitev splošnih socialno - izobraževalnih vprašanj ter uvažujemo tudi racionelno dviganje celote z ozirom na moderne smeri splošne izobrazbe, kakor tudi da damo razpravam teoretične pedagogike prednost pred praktično pedagogiko. S tem bomo napravili pri vzgoji naše celote korak naprej. Prepustimo razprave praktične pedagogike lokalnim in okrajnim učiteljskim konferencam in glejmo, da jih razširimo, pomnožimo in pospešimo tam. Tudi bi se skoro upal trditi, da smo se prjveč zabubili samo v strokovna vprašanja ter preveč preziramo enotno orientacijo v splošnih javnih vprašanjih, kar nam ravno tlači našo socialno pozicijo navzdol in nam ne da onega uvaževanja, ki bi ga po- svoji strokovni točnosti zaslužili. Vsi, ki ste dobre volje, naj bi osredotočili svoje delovanje v kulturno-pe- dagoškem odseku pov. UJU, ki ga predvideva nov poslovnik za odseke in naj se oprimejo idej o naši duhovni organizaciji, ki jih propagira »Popotnik«; okrajna učiteljska društva naj posvetijo v tekoči sezoni temu vprašanju več pozornosti; poročevalce o društvenih zborovanjih pa prosim, da točno poročajo o predavanjih »Učit. Tov.«, in sicer prav na kratko: ime predavatelja, društvo, dan predavanja, kraj in število navzočih (na posebnem listu, hkrati z dopisom o zborovanju) — zgolj v statistične svrhe. ____¦