OjDII PmtiT (Ito. M6)
n TP ACT OF OCTOm i/frlt. Qg «1« At TP POST OWCI OP	Ofljte of the Present, M B nnrUmm. T n turn
VtjTeiji iIotckIb dxviik ▼ Ždrnfetih driarah Velja ta Ml* leto......... $5.00
Za pol leta............... 30G
Za Hew York celo leto.... 6.00 i St inozemstvo celo leto... 7.00
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki*
The Largest Slovenian Daily in the United States
leaned every dny except flnadayv and legal Holiday!
W 75,000 Seeders "W

TKLEPOlf: 8876 CORTLAMDT
Entered as 8econd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office ml Mew York, N. T, under the Act off Oongreei of 3Ca<Th 3, 1871.
■	-->0 ■ i - - i - - - t
TELEFON: 4687 COETLAKDT
NO. 20. — ŠTEV. 20.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 24» 1920. — SOBOTA, 24. JANUARJA, 1920.
VOLUME JOLVUL — LETNIK ZXVm
OBRAVNAVA V ALBANY NE ZAOSTAJA
ZA SLAVNO ŠPANSKO INKVIZICIJO
PRIZOE TEKOM USTAJE NA MEJI INDIJE.
OBSODBE SO ŽE IZOOTOVLJENE — SPLOŠNO PREVLADUJE PREPRIČANJE, DA BO JUSTlCNl ODBOR PRIPOROČIL IZKLJUČITEV PETERO SOCIJALISTOV. — "NEVIDNO KRALJESTVO". — "Vt NISTE NASI SODNIKI '. — ZNAČILEN GOVOR ODVETNIKA HILLQUITA.
Albany, N. V., januarja. — V najkrajšem času bo izrečena obsodba proti peterim socijalističnim assemblymeuom. To se bo zgodilo takoj, kakor hitro bo naveden ves dokazilni materija). Vsi, časnikarski poročevalci, zagovorniki in obtoženci so pa prepričani, kakšen bo uspeh obravnave. Vedo. kaj ar bo zgodilo, pa če nastopi kaka priča sli ps nobena.
.Tssno je, da go justičui komite predlagal izključitev peterih so-eijalistov, ki so bili postavnim potom izvoljeni v ljudsko zastopstvo. —
Zelo značilno pri vsem tem pa je. da se tožitelji branijo naslova "tožitelj", ampak hoč"jo biti le preiskovalci. Včersjšna obravnava jp jasno, pokazala namene teli ljudi, ki bi v polni meri zaslužili imena in naslove španskih Lnkvizitorjev.
Na vse načine si namreč prizadevajo spraviti socijalistično stran ko v zvezo z mednarodnim socialističnim gibanjem, in s to vrvjo, "e ne jim bo posrečilo splesti jo, nameravajo pognati socijalističue zastopnike iz assembl;. ja.
<>o*pod Littleton j ? rekel, da je socijalistična stranka s svojimi pristaši vred član 1» kega nevidnega svetovnega kraljestva "inter-uscijonale". To pa v »leti tega. ker je soeijalistična stranka sprejela neko resolucijo, v kateri izraž« svoje simpatije z rusko sovjetno ' ludo.	. i ■ ! 1 *"B 1
(roftpod Littleton j«* zelo navdušeno govoril. luternacionalo je *<ziiueil kot državo brez meje. katera sega preko vseh oceanov. Visok njegovega govorit je pa bil. ko je vzkliknil •
-— Kako se glasi obtožba? Obtožba se glasi, da ti možje, ki pripadajo nevidni državi iuternacior..ilc, opravljajo službo Leninovih in Troekijevik Mgeutcv. Oni ne hrepene po tem, da bi zgradili na tuzvalinsh kake infauinc avtokracije sovjetno vlado, ampak sovjetno vlado hočejo zgraditi na razvalinah ustave, katero je dolžan vsak mož braniti do zadnje kaplje svoje krvi.
Vprašanj« j{ le sedaj, če t*n je nadela soeijalistična stranka krinko in če pod to krinko nudi	firr1 ffff^^i	V t-nem kotičku srca te petorl'je počivata Lenin in Trocki drugi kotiček pa pripada špartakn. Ti ljudje niso lojalni s temTcFa soT se'pritlopUi strankarski organizaciji iujerodcev in so se Uročili tujemu gospodu.
Tolit»lji ao danes tndi izjavili, da je obravnava naperjena tudi proti socijalittični strani. Mr. Stanchfield jc konštatiral, tekom obravnave, da se bo preiskava bila s taktičnimi metodami socijalističue stranke ter njenim programom.. Socijali&tični program baje
P06AJANJE MED ANGLIJO IN BOLJŠEVIKI
ZASTOPNIK BOLJ&KVI&KE RUSIJE, LITVINOV, SE PRITOŽUJE NAD &PIONAŽNIM SISTEMOM. — Z ODPRAVO BLOKADE JE ZADOVOLJEN. — RUSI SE flOCEJO POGAJATI V KAKI DRUOI DEŽELI. LITVINOV JE NEPRESTANO ZASTRAŽEN.
ALBANCI SO
ZAČELI GROZITI
Načelnik albanske delegacije v Parizu pravi, da se bodo Albanci v skrajnem trenutku posluiili skrajnega sredstva, namreč gue-rila vojne. — Oni nočejo nobenega gospodarja — niti Jugoslovana — niti Grka.
Poroča W. E. Nash.
Parit, Francija, 23. januarja. Dočiin se Italija in Jugoslavija zbližujeta glede refirtve jadranskega vprašanja, se za Albanijo
. „	, - nihče ne Omeni. Albanija je po-
zahtera strmoglavi jen je. državne moči ter popolno odpravo države. ;pohloma v	podobua jc
Zagovornik Stedmau je priznal, da je soeijalistična stranka is-l.^t««.. razila svoje simpatije sovjetni Rusiji. To se pravi, da priznavajo! M»cijalisti Rusiji pravico samoodločevanja kot jo priznavajo Irski ali Indiji ali pa kaki drugi deželi.
Kna sama taka i;java pa nikakor se ni zadosten dokez, da je soeij«li*ti<-na stranka v zvezi s komunistično internaeionalo v Moskvi oziroma da nameravajo kaka nasilja v Združenih državah.
Taki dokazi ne morejo držati, ker sploh niso dokazi.
fttedman je dokazoval, da so soeijalisti odgovorni svoji stranki. Soeijaliatične stranke \ Združenih državah pa ne kontrolirajo tuje-rodei in jc najbrie ne i>odo nikoli kontrolirali.
Glede najostreje- obdolži**. namreč, da socijalistična stranka hrepeni po nasilnem prevratu, ie izjavil zagovornik Stedmau.
—• Mi zaaledujemo politični program. Mi verujemo, da mora večina d'ktirstj razvoj človeke družbe.
J petemu kolesu.
Načciuik albanske delegacije, Monsignor Bunce, aleški škof, je iz javil •
— Mi nočemo imeti uiti Italijanov, niti Jugoslovanov, niti Grkov za svoje gospodarje. Mi hočemo imeti samostojno državo, tako državo kot smi jo imeli leta 1913.
Albanska delegacija je prišla v Paris leta 1919 polna upanja, vsa zaverovana v "\Y11sonov princip samoodločevanja. K malo je bila razočarana, kot so bili raz-
Glede Rusije je izjavil' — Rusija je izstrelila nekaj svojih idej v rs ver mike polke in ti polki so takoj odpovedali službo. Iz tegaj
,ie ran id no, da so ideje včasih tudi militarizmu lahko škodljive
Predsednic Martin je uato pripomnil: — Ali ne zatrjujemo, da so ti možje zločinci.
Po teh besedah je pa skočil kvišku zagovornik HJIquit ter zahteval, naj pride ta izjava v zapisnik.
BOJI V SIBIRIJI
da nima posebno veliko mož na razpolago.
Prebivalstvo v Amurski dolini ter fee verno od Vladivostoka se
očarani Perzijci, Arabei in Egipčani. Mirovna konferenca se pa ni zmenila za Albance, kljub temu. da je francoski zunanji mili isten Piclion obljubil tedanjemu načelniku Meluned beju iz Kori-cc. da ga bo zaslišal, predno se bo odločila usoda njegove dežele. Kot hc pa sedaj a* id i, je diplomat |H\iedel svojo besedo.
Albauska delegacija je čudua
London, Anglija, 23. januarja. — Dopisnik tukajšnjega "He-alda" poroča iz danskega glavnega mesta, da so prišla pogajanja med angleškim zastopnkom Jamesom O'Gradv-jetn in zastopnikom niske sovjetne vlade Liitvinom. v zelo kritičen štadij. Kot znano, se vrše podajanju glede izmenjave vojnih jetnikov. .
Litvinov je skoraj v vsakem hotelu vprašal za stanovanje, pa jra ui mogel dobiti.
Apeliral je na boljševiškega zunanjega ministra Čieerina in na O'Gradyja pa ui vse skupaj nič pomagalo. Litvinov odločim zahteva, da bi se premestilo pogajanja v kako drugo deželo.
V svoji brzojavki, ki jo je poslal Cičerinu, pravi zastopnik bolj-ševikov, da se mu skoraj ravnotako godi kot aretirancu ter da so mu detektivi neprestano za petami. Ke je slednjič vendarle dobil neko stanovanje, se j* takoj naselilo krog njega šest detektivov.
Zelo se zgraža nad holandsko vlado, ki noče izpolniti garancij, katere je zadala ko so bila predlagana pogajanja.
Litvinov je sprejel v avdienci zastopnika londonskega Ileralda • ter mu rekel, da je zadovoljen, ker so boljševiki prenehali blokirati Rusijo. S tem je padel prvi del kitajkega zidu ki jc obdajal Rusijo.
Glede trgovanja z vzajemnimi je družbami je povedal naslednje :
— Ruski vladi bi bilo ljubše trgovati z inozemstvom potom vzajemnih družb, ki popolnoma soglašajo z drugimi sovjetnimi napravami. Ruska vlada si na noben način nc bo pustila diktirati kakšna .sredstva naj si izbere z deželami brez medsebojnega zastopstva ter proste uporabe poštnih brzojavov.
Odpravi jen je blokade bo pa le malega pomena, če bodo zavezniki še naprej hujskaii Poljake in druge manjše narode proti Ku-Ameriški časnikarski poročevalec Ponorelega pesnika so začeli Re-To nam sieer veliko ne škoduje kajti vse te napade z lahkoto se je pregreiO proti postavi. — čani sovražiti._Prebivalstvo mu odbij«"«. vendar pa jc treba pomisliti, da imajo vojaške odi <lbe
NEMEC JE ŠE
VEONO NEMEC
KAJ PRAVI ITALIAN OD'ANNUNZUU
l
Poroča George Whitte.
baje streže po življenju
Rerlin, Nemčija. TA. januarja. Reka, 23. januarja.
Slučajno sem opazil, da se vsi a v- do Zanelia. -vodja reške ljudske i skrbuo izogi- stranke je rekel nek< prehoda skozi karskemu poročevalcu :
vedno prednost pred gospodarskimi.
Važnost odločitve, ki jo je podili najvišji svet, jc odvisna «><1 •itosrčnosti njegovih namenov ter od splošne zavezniške politi-Riecar- ke mjp^m Rusom.
Washington, D. t'.. 22. januarja. — Ruska sovjetna vladna pi-
I	-	sovjetna Rusija. Zaveznik i hočejo obnoviti trgovino z ruskimi vza-
, , .	, vrata- ttvo-»eT: ~ Reka je ŽC d° grl* sUa Umnimi družbami; kar pa ni mogoče, kajti takih družb ni več. V
šoferju sem rekel naj me povede trole Gabriela DAnnunzia. Sk6- j trgovino in transportna sredstva kontrolira namreč sov je-skozi srednji prehod.	raj v vsaki hiši je bolezen; lju- Tnrovanie z Hribin nmneni«	«	n
tomobili in vozovi skrbno izogi- stranke je rekel nekemu časni- ^ daneii	da ■ se4laj ^ dn Rusij, kot sanm
Lajo srednjega ----1—-1----1------1---------"—1—	1 ■■	'
liranden b urška
......................" ................. "	'	"se
t na vlada.
... . , ...	. , . Trgovanje z Rmnjo pomen ja trgovanje s sovjetno Rusijo. So-
-	Ne smem - je odvrnil - dem primanjkuje hrane in v«ak-jvjetna vlada'je pripravlejna trgovati z vsem svetom in sicer pod tam skozi se vozi samo kajzer. jdaujih potrebščin. Pesnik se boji,!pogojij ki so VMeniu svetu spi.ejemljivi.
—	Toda sedaJ ui ^J^rja da bi ga ne ubili ter je nočindan, _ Ruska	vIada _ pečeno nadalje - kontrolira
rogo zastražen.	|ves ruski ekšport in import, transportna sredstva ter druge vire in
Nadalje jc rekel Sigflor Zanel-|sred}itva? katera jc lnogo5e 1ip0r«biti. Ruska sovjetna vlada jc ,»r:-
sem odvrnil.'
— To je že res — je od\rnil, toda kaznovan je šc vsakdo, kdor la. da lie more Reka sprejeti n*-|j,ravljena zadostiti vsem zalit
vozi tam.	j črta predsednika Wilsona, nam
— Kar peljite — sem odvrnil, reč, da bi" pripadla Jugoslaviji.
bom že jaz plačal kazen. ISofer se jc nekoliko vstavljal.
evam glede trgovine. Odpreti hoče svoje trge za ameriške produkte ter nakupiti za tisoče miljonov d<>-larjev izdelkov.
Da se pa trgovanje olajša, jc treba opustiti čimprej vse omeji-
Jugoslovani imajo veliko drugih
, ,	, pr^tan1.^ ^ ?eke c,^to ne P° ltvc glede poštne in brzojavne zveze med Rusijo in drugimi deže
slednjič jc pa vendarle pognal trebujejo. Zelja prebivalstva pa']amj
skozi srednji prehod. — Ko sva[jc, da se priklopi Reka Italiji. I_ 1_________
dospela do živalskega ma j, bil j Kapitan D Annunzio j, ^in«^ priznilIa irsko rcpnbIiko „h pr. da bo poso(,il(1 nolatldska .Ven, zc za nami policaj. Izvlekel je i zatrl vsak princip proste vlade—_____i „:	i.... ,	...	„ .
iz žepa debel zapisnik ter oblast-; je rekel Zanelia, ki je bil svoj eas no rekel:	j reški župan. Svoje legije je napr-
—	Prelomili ste postavo in mo-1 til prebivalcem, v mestu je delal rate jutri pred sodišče.	|"trub€l" mesecc in-mesece ter
—	Zakaj? — sem ga vprašal, j kar na svojo roko zaplenjal ljud-
—	Oni prehod je rezerviran samsko lastnino. Ljudje so že do grla um za kajzerja.	j siti njegove vlade. Hrane je ma-
—	Kakšnega kajzerja? — sem Io bolezni vsak dan več. Nase fi-vprašal. — Policaj je začel posta-]nanee so na robu propada. Devet-jati nestrpen. —* Ali mislite, da | deset odstotkov meščanov zahte-se bo kajzer vrnil. — Ali me bo-'va, naj pesnik prejkomogoče od-
vi ugodni priliki.	jAjji dvesto miljonov forintov. Po-
— Sedaj, ko je sklenjen mir — sojiJo jc Izdano za deset let. pa pravi — nam ne more nihče nič &e lahko obnovi. Posojilo je dobro zato. Poleg tega je pa tudi irski pokrito.	-
narod pri volit vali izrazil svojo i vo!jo, da hoče biti samostojen.
- DENARNS POftIL/ATVE V STA OORlftKO nv
JUGOSLOVANU BODO VO ULK.
Belgrad, Jugoslavija, 23. jan.
IsTrtojmo dentras" izplačila popolnoma sanesljivo in aedanjirs raam*ram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriikem in tndi na
Tudi Amerikand so se morali vme *ati. g—eooo Je prevael povelj-1 k začelo puntati, stvo. nad
prehod T
Nc vem. kaj se bo zgodil
zmes. Načelnik je katoliški škof. je odvrnil policaj v še večji za delrk arditov. Po mojem mnenju \ pisarni sedi v svoji škofovski
četami
obleki. Drusri elan je neki molia-London, Ruglija, 23. januarja. 1nedmnaki	tretji pa pravo-
Oficijeln« v glasi, da je v zad- siaVI)i auho%nik. Vsi trije se prav Sibiriia ian Ui,h ^ ,rt,nih "PUMtil° ^^'dobro razumejo med seboj.
t / ikaanelo uoročilo ^ Po celi ^ dv**~tti*0* °dik> bi Jih! - Zelo smo bili razočarani -.jKMBeio poroojo.> — 1 o cw hiIo hv ^ bi bHo ^ ieleznie j	i]iar . ko	Mr
-i»>«riji se vrt* Soji med raznimi , , , ^	!•»' pp*cl •kof ~ ko ««pt««ii Air.
oddelki. \:aeriike čete se umika	' __Polk 8	delegacijo Pariz.
-	Izza onega časa nam ni naklonje-
i na nobena velesila. Če pa da Li-P08EBNA MISIJA DRNIKIKA.; narodov mandat nad nami ter
če nam hočejo nkrasti Jugoslova-
do obsodili v socijalno-demokra- ide s svojimi možmi vred.
tičui Nemčiji, če bom rekel, da sem j DAnnunzio se pa strašno boji j IV7^ih^njih" narodnih	^^ « ^
>e peljal skozi kajzerjev privatni za svoje življenje. Zadnji ca* ni y jllgosIavijj ki ^ ^^ vršilo	P°	M™««11-
' '*	.spal niti dve noči pod eno in isto ..... * . , . 1 ^
1 ,	1	„ , prihodnji mesec, bodo imele vse
ilo —streho. Neprestano jra »trasi od- . . ..	.. . , ,
ženske, ki upravljajo kako posc-
.	„	^'stvo, volilno pravico,
dresri.	ne bo mogel ostati na Reki vec ™ .	... - - , , ,
*	....... t Tozadevno poročilo je izdal da-
—	Ali se piedsednik Eberl lah kot se en mesec. Njega in njego- kabinct
ko pi»lje tam skozi?	bando lahko izžcnc brigada do-i	_*__
—	Ne vem. bcm poizvedel — brili vojakov, je rekel ter izgubil za vogalom.
j« ('v Julian idezaici ter mi ne Aiduje dni Tu^krat zapletle v boj.
t t 'Kotlov*»si generalni štab po-
T ..a, da se j* oddelek polkovnika Hoeofoeijak, ID. januarja. (Ru-jnt in Grki kaj ozemlja, naj pa-Mor cvs. ki hotel izprazniti ska brzojavna agentura^. — Po-izjj«:	edino sredstvo bo guc-
Uajkalaki okraj, spustil v boj s selma misija iz Južne Rusije, ke-' pr-.»-;ittjo boljfteviško «lo.	teri načeluje pod tajnik za notra-
Riinn Amerikanci. ki se šc na-
nje zadeve Kronski, bo kmalo od-
'lajajo t nevarnem okraju, so f°toval* .v	drMVe ,
»judje. prips^ajoČi potkn gene- logajm,!,Je * ^eljaviti politic-rala Mor roma: Kdaj bodo doapeli .»e	z Združenimi drsa-
m m, f raenkral ie ne da pove.t%**V d. "	.. . ,
dati. V^e Je namreč odvisno od ^^ tudl stonlm	ko
zelesnisk« trm*.	n '	ustanovi ekonom-
ike odnošaje med Južno Rusijo London, AngUj*. 23. januarja, m Ameriko z osirom na izvoz in Neka brsoje^o 1s Peking« na- uvoz. Člani misije bodo špecijali-i tU js prarsel poveljstvo V at i, ki popolnoma poznajo ekonom.
Sibirije general|ska, politična in.vojaška vpraas-

ŽALOSTMA 81.TKA . Dunaj, Avstrija. 22. januarja.
Reka je sprejela predlog generala Badoglia glede kontrole mesta. toda D\.\nnunzio se ni hotel pokoriti tej odločitvi. Jaz sem zto, da bi Reko anektirala Italija.
HOLAHDSKA PROSTA NEMČIJI POSOJILO
ali fg—timamo poifljotev, toda za kake mo-j goče zamude v izplačilo ne mora« 'mo prvvseti nikaks obveznoatL
50 lir	....	$ 4-40
100 Ur	.... $ 8.20
500 lir	.... $41.00
1000 lir	.... 181.00
PO
rila vojna.
Albanija zna samo sebe vladati. Albanija ne potrebuje nobe nega Jereba. Vse, kar ste slišali, Amerikanei r letu 1913 glede dr- n^j nhod. Številni so omedleli
llolandska, 23. januarja.
Obvestilo, da bo omejena zaloga	jbrže ye to ne bo siodilo. Z,manji minister ^
mesa na razpolago na centralnem CpIo Mtlcvo ^^puščam zunanje trgu in da so ble pndeljene vsa- m|| ministru Tift0niju v Parizu.
ki osebi po tri unče. je imelo za „. ...
.	,	, . ,	31» nikakor ne moremo sprejet)
posledico, da so se zbrale tam ve- „	, .. .....
... .	.. ,. ..	predloga preosedmka. »usona
likanskc množice ljudi.	• *	. .. . .	...
In/uvi	u -i . Icr se podvreči Jugoslovanom Mi
40,000 si jc priborilo vi>top v	r . ... . .. .. ,-
. . . . J- 4 - .	-norimo ohraniti svoj italjanski
tržnico ob sestih zjutraj in na- „ .	. .... .. —. .
. ,_j. ..	. znaeaj ter svojo civilizacijo. Kaj-1
daljnih 20.000 je skuaalo pozneje . , . .	.. !, . .
r * ti oboj* je v nevarnosti. Rekami
podati je najbolje Poetal Money Order Drnfli
na nove
na Kranjsko, fttajerako, Hrvatje, t SUvonijai popolnoma ioneeljtvo in
ca veako poftOJoltv, toda aa kako mo
žavljanske vojne, vse je bilo laz. Poglejte, kakšni elani tvorimo delegacijo. Različnih prepričanj in ver, Kfjub temu smo pa vsi Albvpel ter se razumemo med seboj. Hi zahtevamo zase edinole ono osemlje, V katerem Sivi osem delit ali ječ odstotkov Albancev. To oeeydje pa vsebuje tudi Vali** ob Jadranskem morju, kate-
... . u......
iu ljudje so jih pohodili. Zmešnjavo so se povečali žepni tatovi, ki so prišli na lice mesta velikem številu.
za Italijo trgovskega pomene. Ita-. ljauska pa mora biti, da ohrani-. n»o svojo ifaljansko civilisacijo.
100 kron 100
/
NEMČIJA MAJ PRIZMA IRSKO
400 kron
$ 155 $ 2.40 $ 3.00 $ 4J0
rega Italija tako odločno zahte va zase iz strategičnih ozirov. se-, verni del Egipta, katerega zahte-1 Rerlin, Nemčija, 23. januarja. DM> vajo Grki ter okolico Skadra, ki J Neki dopisnik v Deutsche Eei-1 fS »• je sedaj v jugoslovanskih rokah, i tu ng priganja nemako vladi, dn1
000 kron 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron io, ke ee
$ 6.00 $ 11.30 | 56.00 I1U.00
O B
Mm je poelati najbolj 90
Ordet
.tiifr 'i.
'i ■ i '.
GLAS NAHODA. 24. JAN. 1930
-1 -.	s ,
- -
GLAS NAHODA"
	Mm Ceraeratleo and AMreaaaa ef Akewe Offldei 1» Baaangk af Maakattan New York City. N. V.	
	lakaje veek Can lzvzemM nedelj In praaaOwv.	-* - - »
		
Ce eete lete velja Itet ca A	merlke la Za *tlrt mseeca	
Za eel leta	•MS Za Cftrt lata Za. New York Cttf	
O LAI NAROM (Voice ef the People) ^Mi 4mj except Sundays an« lTuWiafa		
ftraartiaaataat aa ■■naanat		
Doptai area qaaplae fe aaafe Kmmt Ord< prt epreaec |>; Mmuaoa i	noatl aa na priobčuJeJo.Denar naj aa MacovoU poCUjatl po ( nb( kraja naročnikov proelmew da m nam tndl prejinj* aninl, da hitreje najdemo akMavnlka.	
m Cortlsndt *»	O LAa NARODA eeC Saro«apk fe Manhattan. New York. M.Y. Telephone: Cortandt H7S	i
		
čevanj a. Njegovo načelo je. bilo, da se mora vse uravnati potom za-stog, In pome je so se oprijeli tega načel« tudi ostali italjanski delegati. Zavzemali so staliiče, katerega je lahko označiti s sledečimi besedami:
— Ce vam mi damo to, nam vi morate dati ono v zameno.
Orlandovo glavno strašilo je bil pa italjanski parlament. Pravi dobro je vedel, kakšna usoda pa bo zadela, ce ne izposluje za Italijo vsega, kar parlament zahteva, da, i/pošlo vat i bi marki še več kot je parlament zahteval. Kljub temu. da je Orlandp izvanredno dober govornik, inn	taktike. Bil je sieer član velike četvorice .to-
da smatrati se pa je /amoglo kot paaivnega. člana
Kje je shranjena
r-
neodvisnosti
Washington, 17. jau
Uredništvu Glas Naroda: Državni oddelek (Department
Sonnino je bif pa mol večjih zmožnosti in sposobnosti kot Or-j of State) želi, da bi priobčili sle-laudo. Če bi bile razmere le za las drugačne, bi bil Sonntao najbrže jdeči članek v eni najbližjih izdaj dober pogajalce. Sonnino je mož krasne postave in izbornega na-!vaae8a lista:
stopa. Angleščino govori brez vsakega naglasa, nič slabše kot jo go- j . ^ svrho> da odstranijo od vori Balfour. Nehote se je moral na prvi pogled vsakomur prilj^)*** ^ biti. Le škoda, da se je bil lotil tako neizvedljive naloge.

I
&
Jugoslovanska
i§i —~

Katol. dednets
trgu iu vasi uiogouc poslcdice ne-
Clemeneeau in Zlovd George sta poštenjaka in sta ^tela do^^ 3^^™^ Pieiee izpolniti obljubo svojih	; zastopnikov tiska m kinematogra-
fieiiili družb ter uradnikov depart-Ill enta v četrtek popoldne v knjiž
sklenjeni leta 1915. Hotela sta pp priznati Italiji samo to, kar ji določa pogodba in ničesar več. Reka ne spada v pogodbo.
Zmede racK Jadrana
Predlaganih je bilo več kompromisov in včasih je le za las manj- nid državnega oddelka (Depart kalo. da ni prišlo do popolnega sporazuma. V vsakem takem slučaju i laent of state) razstavil original ga je pa polomil Orlando.	ne pergamente Federalne Konsti-
Italjanskemu ljudstvu je bil namreč obljubil, da bo dobilo Re-itucije.
--ko in to svojo obljubo je hotel na vsak način izpolniti. Bal se je vr-1 Tekom prihodnjega tedna bode
Jadransko vprašanje je prešlo v akutni štadij. Še danes se bo niti v Rim praznih rok. Sonnino in Orlando sta se poslužila zadnje- j petdeset miljonov ali več obisko cdloč lo če bo jugoslovanska vlada sprejela kompromisni predlog, ga sredstva. Demonstrativno sta namreč zapustila Pariz in sicer ma-, vaklev khieniatografičnih gleda-katere-a je WavU italijanski ministrski predsednik Nitti, ali če ga lo prej. predno so imeli priti Nemci podpisati mirovno pogodbo. Pre-jI** y Zdnmniih državah dobilo bo br^DOtfoino zavrnila	'	pričaka sta bila, da bosta s tem izvedla velik pritisk na Clemeneeau- j vpogled v dokument, ki predstav-
t.	... .	•• , ja in Llovd Georga.	: lja temelj vlade Združenih držav
Prišel je odlocdni trenutek in z njim tudi nad vse zanimiva raz-, „ „ _	,,	, . .. i m časopisi bodo spominjali ame-
, . .	Toda Francozi, Angleži m Amenkanei so trdno vstrajali na	v
kritja.
V pivi vrsti moramo povdarjati, da je fraui-o^ko časopisje kot en mož proti temu kompromisu in prav posebno proti Londonski pogodbi Lis I i izjavljajo, da je bil Llovd George oni, ki je zahteval v prvi vrsti ultimatum na naslov Jugoslavije in da sta Nitti in Cle luenceau privolila v to zahtevo angleškega ministrskega predsednika. —
Vsi francoski	brez ozira na politično barvo, najbolj reak-
cijouarni in najbolj radikalni, vm izjavljajo da je sramota za zavez tiike.
Ma 1898 - InhorpoK^aaa k!9M
Glavni urad v ELY3 MINNJ
loun biunnr
J08BPH WWffT.P. By. QKO. Is. BBOZICH.
VNt •RAONIKIt «m K f^rmmmmm ■ &M TMi An
VRHOVNI ZDRAVNIKI
It.. NI
NADZORNIKU
-r. KM V.
cm oactm wtw- n
NTHOAT SCOTS. IM1 TAM TABOOl UM Ni
g flO« 1.
■ONAfLD ITLABODNIK. bom nas RtTPNOC. ■ A htm M.
PRAVNI ODMORI
oupk RADit Jt. m-ra nt aiaMt m
:ms MOVERN. 124-Snd Arm.. Dulntk. Mina Ull	T m. KH)Uob ll
1UUK r niliuu^l, illlt:iiv.i lil	mam i nu mu"" »Oiiajuii uai ... ... ...	, .	T„
i- -	* ^	-i- irLske eitatelje na zgodovino	Kon-
svojem stahscu. ltaljam so kmalu spoznali svojo z^noto ter se vrnili, j . ..
S tem je pa tudi Orlando pogorel. V zbornici je izgubil večino, in S ^ j*" ppvi sluC-aj od leta	1902.
da so razgrnili zgodovinski dokit-: nient. stvorjen od prednikov te
njegov naslednik je postal Nitti.
Val razočaranja je sel preko Italije. Ta val se da primerjati z o ni in valom, ki je zadel Francijo, ko je spoznala, da Nemčija ne bo i re^>ixl>like. Konstitucija, skupaj z mogla plačati vse škode, ki jo je naravila vojna.	originalnim pergamentom Dckla-
Toda reakcija je bila v Italiji veliko večja kot pa v Franciji, j raejje neodvisnosti, je shranjena njen obup je bil veliko bolj globok.
Nittijeva politika je bila veliko bolj prefrigana kot politika nje-[nega oddelka. Državni tajnik ka-ee puste tako na cedilu Jugoslovane in posebno Srbe, ki sokovih prednikov, čeravno je v bistvu zasledovala isti cilj. Odločil I kor varuh konstitucije je odgovo-Lili najbolj verni in najbolj junaški med vsemi zavezniki.	-sc jc? da ne gre sam v Pariz in ta poteza znači njegov politični zenij. ren za shrambe dokumentov v do-
Neki list pravi « elo. da ni to le sramota, temveč celo vnebovpi- Poslal je Tittonija, naj se pogaja v njegovem imenu. Tittoni se je brem stanju. Le redkokdaj se vrni joča krivica. List ima popolnoma prav, če pravi tako.	.pa v vseh ozirih močno razlikoval od Orlanda.
Italjanski. francoski in angleški petelini so že večkrat izjavili, Brez sramu je priznal napake svojih prednikov, priznal je, da da se je Amerika umaknila iz evropskih zadev m da sedaj laliko de -zahteva Italija v gotovih ozirih preveč, ter je bil pripravljen na vse
združevalni odbor: •CiJOLi mDA« coat St Clair Ave.. KB Cleveland RANK 8VRABEC MM Weablnton Street. Denver. Colo 4MKX>m mACll, MT-ttk A to. Johnstown. P»
*e*DOttae tfaaua; QULM NABODA
vae itfui Ckajoe m nradnlk iad«f kakor tudi daoanu polti ja:\e caj ae a* niaJo na slavne«« tajnika Vae prjtolbe naj ee potlljajo na predsednika porodi«g» dbora. Proinje sa iprejem novih C lan or In aploh m sdravnlika •pričevala, ae nal joflUiaJc na vrbomeca adravnlka.
Ju*oeI«-vahaka Katoliška Jednota ae priporoča raem Jusoaloranom aa obilen prt; -cop Jednota poaluje po "National Fraternal Congreaa" leatrld. V biacajnl raa kro® SSdO.vOO. (tristotiaod dolarjev). Boinlik;h podpor. odAaodnln In poamrtnln H niftCala *0 nad pcldru^l m II Jon dolarjev. Jednota ateje o kros > tiso« rednlk Cianid 1« In okrca S tlaofi otrok v Mladinskem oddelku.
Druitva Jednota ae nabajajo po rasnih alavenak;ih naselbinah Cam kjer fft *e nt priptrofiaroo vatanovitev novih. Kdor ell poatatl Clan, naj ae atfaal pri taj-iOco bij;xnesa druitva J S. K. J. t Za vatanovitev novih drufttev ae pa obrnite <*a "ittiifi tajnika Novo druAtvo ae lahko vatanovl s « Clanl ali članicam!____
v železni omari v knjižnici držav- ščitila nas, ščitimo jo tudi mi pred
nepoklicanimi rokami."
Nato jo sledil nagovor Mr. McXeir-ja:
inšpekcija dokumentov glede njihovega stanja.
Pregledovanje dokumentov se
Hudobno.
lajo kar se jim zljnbi. Da pa kljub temu upoštevajo mnenje in raz- mogoče kompromise. S svojim nastopom se je zelo priljubil angle- j i* sedaj uporabilo kot (prilika za poloienj- v Združenih državah, je razvidno iz pripombe v nekem škim, francoskim in ameriškim delegatom.	jnetormaluo ceremonijo, potem ko
francoskem listu, v kater, sc g^i, da Londonska pogodba ne	Diference so bile ,elo malenkostne.
J«' obveljati, ker je A.r.erika proti njej in ker slednja nikdar ne bo Zmerne koncesije, katere je dal Washington ter sta jih London i
| rivolila v to, da bi prišlo celih tiOO.OOO Jugoslovanov po<l italjanski,i« Pariz odobrila, so se rdelo, da odstranjujejo zadnjo oviro k u-; ^t(>pnjkov *asopisov in kinema-
jareni.	*	'	\	, , . . ,	, ' -	,,	• i tografov, uradnikov department a
Amerika ima torej se vedno be^lu. a zakaj« Ker so tako Fran-. v Toda V t^tku ko je imel Tittooi podpisati pogodbo, se je i (lrugih oseb zbraaih v knjiž.
cozi kot Angleži in prav posebno pa še lačni ltaljani odvisni od Ame-i	KI>om,1L	J1*' djl 111 pooblaščenec i tal Janskega naroda. ^ ^^ je na pomembnost
i-iko v več kot enem orim	Pa samo Nltt,Jev P^^scenec. Rekel je nadalje, da mora v Rim, j amerKke konstLtueije, ki da pred-
.	, ... -	predno podpise, ter se mora tam posvetovati s svojim "bossom sfivlia vse kar ie naivtiii in nai-
Ital.ja bo posta , bankerotna, ee ne bo dobila kreditov v Ame-	{ J	razvidno, da je bila Nittijeva politika toliko j	^H, ^n McXeir
viki, Francija se bo le težko izmuznila IZ težavnega pol^aja v kate.	izJ ^ ^trpežljivost All?Wev, Franeonov in Amerikancev, ^^ ^ tk^SaS
tem se nahaja danes m tudi ponosna Angl.ja je zapisana s kredo v da w se ti ^^	naveli,ali ter dali Galiji, kar bi ,ahte- ^ oUdeJka in	knjiSr.
Ameriki m to jc tuds vzrok, da dob,s le tn dolarje in sedemdeset ^ Upal j<? dobiti djvoJj	Ja b- se vse i4aljansko ljudstvo iz-ije razložil metode, vporabljene za
centov za angleški funt.	. leklo za Reko in Reka za lUlijo. Nastal naj bi nekak fait accompli,! koiiser\-iranje velikega dokumen-
Te nanolbankerotne dežele >e morajo ozirati na razpolozenje . .	, ..	. - -
1 '	J	v katerega je nevarno drezati.	ta za večne ease.
Amerike, tudi če bi tega ne hot^t'.	Scde£ l>i} časnikarskih poročilih, so se tekom meseca oktobra lta-| Državni tajnik Lansing je spre-
Kdor ima denar, ;ma tud, oblast in moe na svetu.	^ ^ ^	prjzadevali? da bi izolirali a^ri^e delegate, u- govoril:
pajoč dobfti koncesije potom separatnih pogajanj s Francozi in An-; Državni tajnik, ki je čuvaj i^leži. Med zadnjimi in Amerikanci namreč še ni bilo definitivne po- j Konstitucije, sine, kadar se mu
zdi, pregledati dokumente, da se
pogajanja gteue jaaransKega vprašanja, ki so se vrsua v njego-j pojavil ge jp ^^ Seiaolia. napei je vse siie, da bi pokazal Prepriča o uporabi primernih vi navzočnosti, so temeljila na izrecni domnevi, da se ne smatra^... ^ AngHjl kako napažno je amerisko staliiee in kako po- ^edstev v svrho njihovega obva-I ondonske pogotlbe za obvezno. Narodnostne meje naj bi se nvelja-1 tpobno j(? .. , m0?0ee kon?atl krizo. Kot je bilo nadalje raz- rovanJa za X\hl za vse	je
vilo ter dalo Jugoslovanom kar je jugoslovanskega ter Italijanom, f ^^ ^ y	WJo yse ^ Q prizadevanje breZuSpešnO.	! "f1a t<? neformalno ceremonije,
kar je ren italijanskega. Predsednik Wilson je bil voljan dati Itali- Frauc0zi iu	so namreč prišli do Zaključka, da je življen-1	da	^polno^
janom TiM, par istrskih mest. vojno pnstamice Pulj ter par dalma-lsk	delormti skupno z Amerikanci. Sklenili so sporazum,fc^^T ^ ? T ^
tinskih otokov.	^	Js	. ,	K.	' j svetlobo ter drugimi elementi, ki
linX	sestavih pa niso nobenega dokumenta.	navadno tekom
''I>rža\nii oddelek je naslednik sledečih prejšnjih ustanov: Secret Committee of Correspondence. Committee of Foreign Affairs in Department of Foreign Affairs — in kakor tak je seveda podedoval listine Kontinentalnega Kongresa, gori omenjenih oblasti, pogodbe zakone itd. (Mnogo teh dokumentov se jo od tedaj preneslo v Kon-gresijonalno knjižnico.) Iz tega razvidite razlog, zakaj se Konsti-tucija nahaja v shrambi državnega tajnika.
"Konstitueija je spisana na pergamentu in obstoji iz petih
A.r	— Torej nove igra se vam n'kakor ni dopadla?
B.:	— Ne; grozen dolgčas je b?i — skoro sem zaspal.
A.: — Tako? V listih je pa vendar pisano: Skladatelja so vzbujali s klici!
1».: — No. torej vidite, da. je celo sam pisatelj pri svoji igri zaspal 1
lju, da mu je žt-na prehitro porodila.
Stranic — štiri od Konstitucije in' — yeš. prijatelj. — mu w o<l-eno, vsebujočo resolucijo, ki pri-
Ncki zakonski mož se jc pritoževal napram svojemu prijate-
Predsednik Wilson je tul prvrga pri«"etka, ko je prišel v Pariz, izjavil, da ne priznava Londitkc pogodbe, ke rje bila tajna in ker
je bila pri njej sovdeleiena Rusija, ki je med tem časom že izginila. |^^ dasiravno so vsi 2avzemali isto staiiSče. Vsa pogajanja gletle jadranskega vprašanja, ki so se vršila v njego-;
* _ ,	, . „ „ „	, . .. __ .j---------časa minjujejo
Sele 9. decembra, ko je Mr. Polk z ameriško delegacijo zapuščal, spisane dokumcnte, ako SO njim
izpostavljene. Konstitucija je varna, kar se tiče naravnih sil. Obvarovati pa jo moramo ravnotako v nabili mislih in v našem srcu.
"Štirje veliki dokumenti znači-jo napa-edek tisočletnega boja za
Nacion" v svojem po-ugotovila ni bilo objavljeno.
Lahi so se pogajali na prav eifutsko nesramni način ter le ča-liali na trenutek, ko m bo predsednik odpeljal nazaj v Ameriko,; l>ariz; so olemenccaUf Sir Crowe in Mr. Polk izročili Scialoia-ji pod-kajti domnevali so, da bodo potem lahko vse dosegli pri evropskih ^^ ugo|ovilo vseblljože glavne točke glede njihovega skupnega
za\ ezmkili.	stališča z oziroma na jadransko vprašanje.
V tem svojem unrnju se niso varal., eeprav je Amerika se ved^ ^ dokumeut je llavedel dopisnik lisUi no faktor, s katerim j« treba računati.	'roČilti
Ce bo Jugoslavija zavrnila stavljene predloge, bomo »ele vide-
li, kaj ima- Italija pravzaprav v mislih, kakšno peklensko potezo je' R}jub"temuW pa Tahko trdimo^ da je bil ^osnetek, ki je bil priobčen, zop»et iztuhtala in če si upa še enkrat v boj vsprieo velikega nemira
v deželi ter vspričo vedno naraščujočega radikalno-socijalisetičnega	List"' Naci~n„ ima nadalje prav> ko pravi, da ni
^tUanja.	gotovilo podobno ultimatu, kajti diplomati, ki so ga podpisali, so
Italija s, bo pač desetkrat pomislila, predno bo šla v boj proti preve- pametnL da bi se posiuževaU bosed, ki bi lahko rani]e ponos
Jugoslovanom, kajti dobro ji je znano, da je pravica na njih stra- naroda K katerillI moramo	v prijateijskem razmerju.
iu, d očim j« najti na italjanaki strani le maceliiavellsko hinavščino - Značilno pa je da jp scdaj Italija na jasnem l{&m Francija in
ter pohlep po nadaljnem plenu.	^ "Amerika so ji odločno povetlale, kaj so pripravljene dati in do česa
Le malo ur na« ločuje od trenutka, ko bomo videli, pri čem j0 Tjpravičena da smo pravzaprav, kaj misli Italija in.'kaj jugoslovanska vlada.
poroča ratifikacijo.
'"Začetkoma je bil dokument shranjen v kositrasti cilindrasti posodi, ali okolo leta 1878 so bile stranice zglajeno iu naročena je' bila rdeča morocco listnica v stilu odprtih kuvertov ter so bile ključavnice .priovTŠčene k njej radi varnosti. Tako je bil dokument shranjen do leta 1893. ko je bila napravljena sedanja železna oma-
mil jO
vrnil. — To jc mogoče edinoie pri pivem otroku. Pri ostalih gre vse po redu.
Zakaj bi ne poskusili istotako?
Mr. .1 uri j Steeum nam je poslal sledeče pismo iz Leduc, Alta.,
ra na stroške komisije za razsta-'Canada. 27. decembra 1Š19. "Mi
vo, ki je nameravala razstaviti Konstitucijo in Deklaracijo neodvisnosti na svetovni Kolumbijski razstavi v Chicagi. Ali radi velike nevaraosti potovanja se je odločilo. da se lic d;i razstaviti dragoceni dokument, in državni odde-I<
farmer j i v Kclethilu in okolici se vam iskreno zahvaljujemo za vaše izborno zdravilo. Trincrjcv
Ameriški Eliksir Grenlcega Vina je pomagal številnim farmer jem. ki so imeli tako silne želodčne bolečine, da so včasih mislili, da jim
lili IIUIVUU1VIIV, m U'I .	>y	I	. , . ..
, - , -,	4	. 'ne kaze ničesar drugega kot idi v
ik je nakupil omaro ter jo posta- , , . .	t	• »» n
..	, ' bolnico tel se da i operuati. Me
dosego državljanske svobode, ki
verodostojen. Vsebuje namreč ameriško stališče, ker je dokument! je našla izraz v ameriškem državljanstvu — Magna Charta od leta 1215, angleški Bill of Rights od 1 1689, Deklaracija neodvisnosti od 1. 1776 in Konstitucija Združenih drŽav v Ameriki od 1. 1788. Vsak od teh dokumentov je epohalne >pomembnosti, ali Konstitucija je
Da je slednja preeej trdna v svojem sklepu braniti pravice tro-imenskega naroda, smo uvideli pri zadnjem odgovoru jugoslovanskih delegatov na predloge zaveznikov.
Sedaj treba le ac izvedeti, kaj hoče pravzaprav Italija.
Velike važnosti jc tudi, da se Francozi. Angleži in Amerikanci OUa> ki P^avlja najvišji izraz
suverenosti svobodnega ljudstva.
"Nabrana od kolektivne modro-
zavzemajo za stalisče svojih vlad. Toliko je bilo diplomatičnili pogajanj, da bi skoraj pozabili, kaj je privedlo zastopnike teh treh ve-
sti časov in stopljena v poipoli o
v
Jadranska uravnava
lesil, natančno obveščene po svojih strokovnjakih, do sklpa, da se> , .	_
.... , .T	, . X ' .J ri. Tf,... ; celoto v ognju genija, Konstitu-
ne sme izpolnit i vseb ita janskih zahtev Ce bi dovolili Itabji vse,,cija ki izpolnjuje	in
kar zahteva, bi bil jugoslovanski narod, komaj porojen, zopet um- cije geilcracij> ^^ je narod.
cen, m na tisoče Jugoslovanov, oproščenih izpod habsburškega jar-!ki temelji na načelu da so vsi ma, bi priilo pod nov jarem, italjanski.	;,judje enaki pred ^^ ^ da
|P	^ ue tlobl jugoslovanska država pravice in prilike do trgov i- S() vsi upravičeni do enakega gla-
--—	ne. bo to država brez vsake bodočnosti.	isu v vladi, pod katero živijo.
Profesor t*liarle> Seymour je pisal newyorskeinu časopisu, Niso pa samo moralični vzroki, da ne dovolimo Italiji. &e drugi; "Ta veliki instrument izbor-Times' nasledi)je :	so, na stotine jik je. Jugoslovanom bi ne preostajalo v tem slučaju ; nost katerega se je dokazala toli-
Te dni je bilov vasem listu natisnjeno ]>oročilo iz Buenos liičenar kot vojna.	!ko v miru kolikor v vojni, je sred-
Aircsa, v katerem navtja rimski dopisnik lista "Nacion'7 vsebino Italiji smo dovolili kolikor smo mogli. Dovolili smo ji toliko, da xtvo, potom katerega naše narod-dokumenta, katerega ^o podpisali dne 9. decembra francoski, angle- ji ne moremo več. Dovoli smo, da je strategično zavarovana, dasi- no življenje prihaja do svojega ski m ameriški Zastopniki. To poročilo je izvanredno velike važno-;ravo se ji ni treba več bati Avstrije. Res je, da bo prišlo kakih 20|Pravega izraza. Isti je trdnjava sti. Osvetljuje rfurarer »ituaeijo. ki je bolj kft katerakoli droga spravljala v zadrego one. ki ne bavijo s sedanjimi dogodki, osvetljuje problem	mkr uravnave.	. t . .	. . ^ Že prej je izšlo v raznih listih na stotine in stotine člankov glede te stvari. Č lanki so bili pa nejasni, in če jik je povprečni čitatelj eital, ti ni vedel pomagat* iz zagate ter je bil še v večji temi kot pa
I »op rej.	j šitve jadralnega vprašanja, katerega so podpisali Amerikanci, An- na?Kl zg^fn ^f.,^111 .
it takoj v začetku mirovne konference je bilo jasno, da so biliifcleži in Francozi, kmalo zablestel tudi podpis zastopnika Italije. • °v svobode, Nikdar naj ee ilaljaiuki dale^gLi. nekoliko ločeni od »ojili francoskih, angleških	------
oper
trpite vsled neprebave. glavobola, nervoznosti,
zaprtja, nespeč-
nosti in drugih bolezni, ki so po-
tisoč I tal j an o v pod jugoslovansko vlado, toda kaj je to v primeri s j natch, individualnih pravic in va-500,000 Jugoslovani, ki so pripadli Italiji.	|ruh usode republike. S spožtova-
Italija sedaj premišljuje. Sama pri sehi gotovo noče priznatL njem stojimo pred Konstitucijo Ker je pa stvar izvanredno velike važnosti tako za Italijo kot za zaveznike, je treba, da se jo reši čimprej mogoče.
Naše odkritosrčno upanje je, da se bo na dokumentu glede re-
Zdruienih držav, videč v nji aim bol demokracije, zmagoslaven /po stoletjih boja, vidni dokaz, da je ta narod zgrajen na večni skali
vil v knjižnico, kjer je vsaka stranica dokumenta hermetično za>pc-čateiia nie<l dvema ploščama iz
francoskega stekla v obvarovanje sfedica želodčnega nereda zakaj bi pred zrakom m vlažnostjo \saka ne vzeli za vzgled kauadskill far,
stranica se nahaja v posebnem merjev pili Trinerjev Ameri-predalu. Deklaracija neodvisnosti ški Eiiksir Grenkega Vina? In na se nahaja v zgornjem predalu. Ni- jstcm mestu, kjer boste kupili to koli ni bil izvršen nikak fae-simile z<lravilo, kupite lahko tudi Triner-otltLs Konstitucije. razun fotogra- jCv Linement za revmatizem in fičnih kopij, izvršenih po urad- nevralgijo. Trinerjev Miritclj nem fotografu Narodnega muzeje, Kašlja, najboljše zdravilo zoper (Mr. Smilie) iz originala, ki sem kašlje in prehlade ter druga Tri-ga jaz prenesel leta 1887 v Muzej, nerjeva zdravila. Joseph Ti mer kjer je bil vedno pod mojim nad- Company. 1333-^-43 S. Asliland zorstvom in po dovršenem delu Ave., Chicago. III.	(Adv.)
zopet povrnjen na svoje mesto. Te|-
fotografične plate so četrtina obsega originalnih stranic.
"•Konstitucija se nahaja v -popolnoma dobrem stanju in pisava j se more danes citati z isto lahko-; to. kakor tedaj, ko je bila spisana. Ne razstavlja se pa, ker to hi' spravilo v nevarnost Deklaracijo i
. .... ..	» saka obleka ir narr-jp-
neodvisnostl. ki je - kakor vam; na po nosebnl meri Iz bla-
je znano - precej ovenela.	j S^u«
1' Razne spremembe v Konstitu-, vi določite. Mi i>o-
...	,	1-tt.i Sljemo v pouku-
ciji se naliajajo v shrambi od Bu- »njo. utaiamo na-reau of Rolls in v knjižnici medi zakoni zasedanja kongresa, ki jih!*1**1«1« ln prei«-
°	I kuSate. Dokler nl-
je odobril.
»25-
JgmigF nas AUWOO&8VTT
iti amerižkib tovarišev. Ločili so se od njih po*lWfll%r stališču m po •v«0iJ| jpeto4^h.
Orlando, ni hotel dovoliti, da bi ne uporabilo princige itirinag-atdi to9k pri razdelitvi bivšega avatro-ogrskefa ozemlja. On je vat rana račun samoodlo-
ne odrekam te dedne pravice ame-
♦ #	i-iškega državljana. Vsak o^ nas
»r i	. .	* t J .	...	^ , naj oaUn« nji zvest. Branimo njo,
Nekaj vzpodbujcvalnega je v naslednjem poročilu: — Poslop- streha, tndi z življenjem pred
jetiUikega "Heralda" je knpd mož, ki je kot iertnajrtletni dečekivsaSim aovraioikomT ki »kiia
prodajal pred tem poslopjem časopise. Tedaj so ran tudi zdravniki nnicifi jo v niiecia ali y mpčl Ka-izal za prijateljske z veze rekli da je jetičen ter so izgubili nad njim vse svoje upanje.	u----11	^-----	~
Vatikanom in Francijo
je glasom dunajskih vesti pred durmi. Kot prvi kandidat za mesto francoskega poslanika se imenuje bivii poslanec Lazar (Židi), ki se je baje vedno odločno pote-
med
kor	niže pr«dnJke*Tn je Francijo "in sv/^tQli^O,
jite zadovoljni, va Se i>o»kupno naroČilo !)<• bo stalo nlU e-neira cen ta. Velik Cenik Zastpni! Pošljite dopisnico za litis cenika in knjiico za kroje st 32 sukneniml uzorci najboljših i/j.-ikov it: z;irlr.j:li newvirSklh In il-Jtsiikib krojev. V nji J« povedano. kako umore vsak vzeti mero. Ml imrnulirairo. J j. vam bo popolnoma pristajalo. -Je trrujete z nami. s Izdelovalci. al lahko uri hrani te nepotrebne atroike. Dobite prvovrstno Nuo ter znWete etro-flce od 2S do 40od»t. Pilite THE MIL TA1LQR8 - " Adfmf pnd 9rffn ftrvvtt .

CLA8 NAHODA, 24. JAS. 19*
Romantika in mizerija
modernega bandita
Aretacij« bandita t arlisla, ki jc značila kulminacijsko točko iniri (In« trajajočega zasledovanja od strani številnih pos skozi bli-zarde in v temperaturi pod ničlo ter preko divjih gorskih prelazov, je bila izvršeno v koči nekega prospektorja v enem najbolj divjih delov Laramie Peak pokrajine, kjer se je Carlisle skrival skozi deset dni. Možje pose so obstopili kočo tako, da je bil vsak beg nemogoč in šerif Roach in posebni agent McClements sta nato stopila v i uhinjo. Ob pogledu na uradnike je skočil bandit na svoje noge tt-r pohitel v sosedno sobo, kjer je ležalo na mizi 500 nabojev muni-eije, Colt revolver ter puška, išerif Roach mu je sledil z revolverjem ^ roki in ko je posegel baudit po svojem revolverju, je šerif za-klical
— Roke kvišku!
Carlisle pa sc ni obotavljal in je posegla njegova roka po puški na mizi, je Roach izprosil svoj revolver. Aleril je na roko bandita, a slednji »e je obrnil oo je počil •trd in kroglja je predrla njego-u desna pljuča. Ko je padel na tla, sta bila Roucli in McClements i.a njegovi strani. Pobrala sta ga, položila na posteljo ter mu nudi-l<( prvo potno«'- kot so puč dovoljevale okoliščine. Carlisle je takoj priznal svojo identičnost, a razveu tega pripombe napram šerifu : — Jaz vam ne zamerim streljanja, — je imel le utalo povedati.
Ta majhna povestica nima ni-kuke zveze s kino-slikami in tudi in> z novelo iz zupada. Vzeta je iz lu-ke decern berske številke lista The Rocky Mountain Xews, ki ii-Uuja v Denver, Colo., v kateri o-pisuje posebni poročevalec na iz-vanredno živahen način dogodek, kojejra vsebina je bila brzojavlje-n» po celi deželi v času, ko se je I u dogodek za vršil.
William L. Carlisle, pobegli kaznjenec in notorieni ropar po vlakih, je uspešno izvršil nadaljni "job" na prebrisan, dobrodušen način ki pa je omilil pri tisočih Atucrikancili, ki občudujejo slič-ne dogodke v kino-glediščih. Zasledovale so ga pose, pa ranile in ujele. Sedaj se nahaja v jetniški bolnišnici ter čaka na novo sodit :j*ko postopanje radi ropanja na \ lakih, za kateri zločin je določena smrtna kazen.
Pretežni del svojega življenja je preživel v ječah, a na vsak način veliko več kot pa pri izvrševanju svojega razburljivega posla, (•lavni princip, ki ga je vodil po mnenju številnih njegovih komentarjev ter razlagalcev njegovega »lučaja, je bila njegova ljubezen ti« notoričnosti, da je bil namreč /lian, v slabem ali dobrem oziru.
• Mogoče je našel le v notoričnosti to, kar je iskal, - pravi edeu teh. Cena, katero je moral plačati za svoje kratke dobe prostosti, nevarnosti in drznosti in še veliko večja eena, katero bo moral plačati za svoj zadnji izlet, hi ne predstavljala zanimivega niateri-
Hill Carlisle, izvanredni ban-ait, ki je pobegnil iz "Wyoming kaznilnice v Ra\vlins štiri dni preje, je bil zopet pri svojem starem hi priljubljenem poslu.
Par minut pozneje je skočil z vlaka, dočim jc slednji vozil še vedno z veliko naglico. Nekdo je oddal strel na bežečo človeško postavo ter slučajno zadel bandita i:a desni roki.
Vse je kazalo, da ga jc požrla zemlja Pose so iskale ter sc grdo jezile, ko niso mogle najti niti najmanjšega sledu bandita. Med tem časom pa je hodil Carlisle povsem nezenirano od renče do renče, povsem javno in brez strahu, da bi ga kdo ovadil.
Konečno, po lovu, ki je trajal dva tedna, je bil obkoljen ter lijet. Sel je peš več kot sto milj preko zasneženih planjav in višin Wyominga. Njegova raujena roka je narasla do dvojnega prvotnega obsega. Bil je brez zadostne obleke ter hodil včasih ure it: ure brez vsake hrane.
Ko je bil obstreljen, ni prav nič j;;dikoval temveč se le bolestno smehljal: — Nisem mogel upati, th. bi ušel.
Save the
Easy Way
w^WS.S.
govili delavnosti nikakih ljubezen-j skih afer. je bila njegova soba i vendar polne slik lepih deklic. O-stale dele zidu je pokril z različnimi priostrenimi zastavicami, tako da je soba izgledala kot stanovanje kakega dijaka.
Pisce priznava, da ni na Carli-slu prav nič. Preveč domač je. Zanimivo je citati glede njega, vendar pa predstavlja razočaranje, če ga človek vidi.
— Visok je nekako šest čevljev in eno inčo ter tehta nekako 190 funtov. Njegova temna koža iti njegove neotesane poteze, — velika usta in trde oči, — vse to ga usposobija za ulogo roparja na vlakih. Oči so prav posebno zanimive. Velike so in živahne ter se sedaj blestc, sedaj zopet ugasnejo. Njegov glas ui umerjen ter nekoliko gutnralen. Vedno je zelo j glasan, posebno kadar govori o j svojih činih.
Značaj tega moža je težje ori-i £ati kot pa njegovo zunanjost. On ima več zelo značilnih potez. Dobrodušen je na nek surov način te r je bil vedno v stanu pridobiti j si prijatelje. Gibal se je v olikanih krogih v Denverju prav tako z lahkoto kot med kravjimi pastirji v Wvomingn.
Nobenega pripravljenega po-jfsnila nimamo za njegove kriminalne instinkte. Vse kaže, da ima muni jo za ropanje na vlakih. On ne navaja nikakih izgovorov za to. temveč se nasprotno eelo postavlja s svojimi nspelii. Prav gotovo pa se svojih dejanj ne sra-1 Svet občuduje pogum kot je in n,uje temveč le moralizira ter najde utehe v misli, da je storil po-petrebnim dosti dobrega z denarjem, katerega je odvzel potnikom s pomočjo svojih velikih revolverjev.
Nobenega dvoma ni. da ni bil izt kijučno denar, ki je dovedel Bili Carlisla do tega, da je samcat o-ropal štiri vlake v Wyomingu. Ni šel v kare ekspresnih družb ter se tudi ni dotaknil pošte, kjer bi bil lahko deležen večjega plena. Prodajalne in banke po deželi, katere je poznal, bi mu nndile več fi-» naneijelnili uspehov in vspričo manjšega rizika, a to se mu je zdelo, da ne spada v njegov delokrog. Njegova špeeijaliteta so bi-, li vlaki.
Vedno je šel na svoje delo na
kjerkoli ga najde in to je tudi pojasnilo za čudovito popularnost, katero uživa Carlisle, ropar. Njegova karijera je polna dogodkov, katere je običajno najti le v izmišljenih povestih.
— Kake vrste človek pa je ta Bill Carlisle! — vprašujejo pogosto ljudje.
On jc neke vrste posebnež, ki hoče, da se govori o njem. On je rojen kriminalec neizmernega poguma, a z zmešanimi možgani, ki ga dovajajo do tega, da ropa vlake ter kupuje s plenom cvetlice in godbene inštrumente.
William Carlisle, ropar iz Wyo-n.inga, je ena izmed posebnosti narave. Kot baudit je bil \edno dvori j i v, popustljiv in pogumen. On ni ropal žensk, starih ljudi ali onih, ki so bili videti sami v po trebi.
Za dobo kratkih desetih dni
jam, katere je po njegovi lastni izdavi gojil eelo svoje življenje.
preti štirimi leti jc živel Carlisle j.:la za kino predstavo. Kljub ste-j v Denverju v izobilici in posto-vjlnim njegovim prijetnim last- panju. S tem je zadostil ambiei-iiontim in vendar največji ž iveri bandit izven kino-glediš«-, poteze,
Ui ga ne uspouobljajo. da bi bil | Ljubil jc godbo in cvetke. Na-perf* k ten junak zanimive povesti, j polnil je svojo sobo s cvetlicami Neki poročevalec omenja njego- in raznimi inštrumenti. Učil sc je \e surove poteze, široka usta in|ti:di plesati ter prijahaj k vajam
ti r odhajal z njih s taksikabom.
trde oči, njegova pahljači podobna ušesa, ki stopajo iz glav«* ter mu dajejo skoro smešen izraz, ki je še povečan od njegovih velikih, nervoznih rok. Njegovi črni lasje so gosti in nepoeesani in eelo če je na kratko postrižen, kot je o-I^Čaj v ječo. se ti lasje jezijo ter jil. ni mogoče ukrotiti. Njegove metode, potom katerih je postal t etničen zel človek, nam opisuje Kansas City Star na naslednji način:
—	Potniki enega zadnjih Pull-manov. nekega Unio nPacifie vlaki- so čuli neke noči v pr**eklem novembru žvenketanje razbitega stekla. Visok, koščen človek z dvema revolverjema in liri pa vim glasom se je pojavil v vestibulu ter zakričal:
—	Line up and shell out! (Postavite se v vrsto in iztresite.)
Smejal se jc ter uganjal burke s preplašenimi potniki. Neki človek ni hotel ničesar dati in bandit se je ostro ozrl vanj. Tresoči se potnik je rekel:
—	Jaz nimm prav nič denarja.
Smehljaj se je pojavil na lieu
bandita in potegnil je iz nabrane-zvitka bankovec, katerega je ter rekel pri tem: to, kajti potrebovali
Proučevanje osebne lastnine, katero so zaplenili uradniki v M'yomingu po njegovi aretaciji leta 1916. je razkrilo naravnost otroški značaj moža, ki je skozi n:ei>eee vodil za nos pose in privatne detektive. V omari za obleke je viselo pol ducat anovih o-blek najmodernejšega kroja. Čevlji iz patentnega usnja, ki so morali gotovo žuliti njegove velike noge. so stali poleg težkih škorenj, katere je nosil, ko se j" potikal po planjavah Wyominga. preganjana žival. Svilene srajce, ovratnice, vezeni robci, ovratniki.! - • vsega teg-i je imel v izobilici in vse to je predstavljalo čuden kontrast z njegovo običajno obleko. obstoječo iz overalls, flauelne srajce ter škornjev, katero je nosil. ko je ropal vlake.
V kratkem jc hotel biti ta Carlisle, bandit. pravi gentleman. Vse, kar pa je kedaj postal, ]»a je obstajalo iz amaterskega gentle-mana. Nikdar ni mogel premagati plebejskega okusa za blesteče, nepotrebne stvari. Kupoval jih je
prav poseben način in če bi bilo-praktično, bi najbrž vzdržal do-: bro urejen publicistični department, kajti pred vsem jc h repe-1 nel on po notoričnosti.
Ženske jra obe At je jo, ker ni nik diir oropal nobene ženske in člo veška narava je v splošnem zanj. kajti izogibal se je vsakega nad-1 legovanja starih ljudi in revežev. Pri svojem delu je kazal neki humor in ljudje na zapadu še vedno pripovedujejo številne njegove iz reke.
Koliko -tega naravnega in koliko afektiranega. je težko dolo: čiti. Nekateri pravijo, da jc bilo vse naučeno, dočim trdijo drugi, dn so te njegove lastnosti prirojene in neprisiljene.
f'arlisle pravi, da bi nikdar ne ubil eloveka. — raz ven če bi moral storiti to. Nikdo razven njega samega ne ve pojasnila za o-koliščino. ki bi ga prisilila vzeti človeško življenje. Nikdar ni oddal nobenega strela iz svojih revolverjev na kateregakoli. Rajše se je udal posaiu kot da bi ri-i skiral smrt kakega nasprotnika v bitki. Kljub temu pa imajo njegove oči zmožnosti skrčiti, se. kadar je "v službi". Njegove velike ustnice se stisnejo trduo nod nerednimi* zobmi in nikdo n: šel < dosedaj še tako daleč, da bi preizkusil resničnost njegove izjave, ds bi nikdar ne ubil človeka.
On ni izobražen, a iAa precej prirojene inteligence, kar je najbolj razvidno iz lahkote, s katero se je izogibal zajetju in naČi-'
■■	na, kako je pobegnil iz državne:
kar na debelo. Ime je pri sebi vse kaznilnice v Rawlins.
merika izvrševala kar uči Lenin. IH
DRED tristo leti je prišel v Ameriko kapitan John Smith ter tolpa * možkih in žensk.
Rekli so: "Sistem družbe in vlade v Evropi je napačen. Ne smelo bi biti nikakih delodaj. alskih in delavskih razredov. Mezde je treba odpraviti. Nobenih dobičkov ne sme biti, nobenega "kapitala", in nobenega "dela". Zemlja, hrana, obleka in vsi produkti dela naj bodo skupna last
Kar proizvede vsaka oseba, naj bo last vseh."
Nastanili so se v pokrajini, ki predstavlja, sedai državo Virginijo. Ustanovili so občino, temelječo na idealu skupnega lastninstva in uživanja sadov dela vsake osebe od strani vseh. Živeli so v deželi, ki je bila bogata na lesu za grajenje hiš, obilna glede sadežev, perutnine in divjačine ter plodonosna za pridelovanje žit. rna na i - -
Rekli so: 11 Dosegli smo popolnost. Kot kommunisti smo dosegli idealni načrt družbe.
Ni bilo dolgo časa potem, ko je pričelo nekaj iti krivo. Nekateri med kolonisti so bili leni in nekompetentni. Rekli so: "Imam svoj delež pri hrani, obleki in hišah. Lehko imam kar potrebujem, dočim drugi delajo. Zakaj bi torej delal?"
Drugi pa so bili energični, rekli so: "Zakaj
bi aaiaii mi zanje?"
Nato pa je prišel čas strašnega stradanja in trplenja. Kapitan Smith sam se je imenoval diktatorjem ter izdal naslednjo prokla-macijo: "Oni, ki ne bo delal, tudi ne bo jedel."
Kmalu pa so ljudje pozabili na svoja trpljenja in lenuhi so zopet pričeli zanašati se na energične. Prišla je nadaljna perijoda stradanja.
Nato je Sir Thomas Dale, novi voditelj kolonije, odločil, da na j se zemljo razdeli v deleže po tri akre in v povračilo za to so kolonisti obdelali zemljo ter plačali v javno zakladnico vsako leto po dva in pol soda koruze.
Ta uvedba individualne lastnine je napravila konec časom stradanja in ljudje se pro- 1 spevali ter bili zadovoljni. Vsak človek je ;
namreč imel bodrilo za delo.
^	I
Energični in pošteni človek je imel dobri-|o. čim trše je namreč delal, temveč je pro- j duciral za samega sebe in svojo družino in tem boljše so živeli. Leni človek pa ni mogel še"nadalje živeti kot zajedavec. Moral je delati ali pa stradati.
Komunizem so vnovič preiskusili prvotni priseljenci v Novo Anglijo. Zapiski iz onega časa pravijo, — da so hašli, da proizvaja ta skupnost veliko zmede in nezadovoljstva, kajti mladi možje, ki so bili najbolj sposobni, so se protivili temu, da bi morali uporabiti ves
svoj čas in svojo moč za to, da delajo za žene ir otroke drugih mož.
Prosperiteta in zadovoljstvo sta prišla potem ko je dal governer Bradford vsaki družini kos zemlje, ki je, kot se glasi v njegovem zapisku napravila vse roke zelo pridne tako, da se je zasejalo več koruze kot bi se drugače.
Kar so ti prvotni priseljenci v Ameriki brez uspeha preiskusili in kar se je preiskusilo neštetokrat v svetovni zgodovini, se je sedaj poskusilo v narodnem obsegu v Rusiji. Skupno lastninstvo je cilj boljševizma. To je tudi cilj boljševikov v Združenih državah. Prav kot se je izjalovilo v Novi Angliji in Virginiji, tako se bo izjalovilo tudi v Rusiji.
Mogoče pa vam bodo rekli, da se je vse to zgodilo pred 300 leti.
Vzrok za izjalovljenje komunizma je človeška narava.
Komunistični poskusi so temeljili na domnevni, da je vsak moški ali ženska altruist, človek, ki misli na svoje sosede in skupni blagor preje kot na samega sebe in in svojo družino in na domnevi, da ni nikakih lenih, nekompetentnih in nepoštenih ljudi.
Ustava ruskega Sovjeta pravi: "Kdor ne dela, naj tndi ne je." Lenin noče dati sedaj krušnih kart onim, ki nočejo delati.
To pa ni še vse.	*
Lenin je uveljavil "kapitalistično" delo od kosa v narodnih tvornicah, ki plačujejo nekaterim delav. cem več kot drugim, čim večja je namreč produkcija Človeka vsled zmožnosti, ambicije in naglice, tem več lahko založi.
Lenin pa tndi najema '4 kapitalistične'' izvedence, da vodijo te tvornice ter dosežejo večjo produkcijo od ruskih delavcev za plače, ki so višje kot se jih plačuje v Ameriki.
Kot voditelji prvotnih komunističnih poskusov v Ameriki tako je iznašel tudi Lenin, da more imeti človek bodrilo za delo, — priliko za osebno pridobitev.
Na ta način uvaja zopet principije industrij alneg a sistema, katere je izročil pred dVemi leti uničenju.
The Inter-racial Council
i Z O Broadwov—New YorK
najnovejše uganke ter je gotovo* Njegov duševni proces, ki
— T x*__i:_i J__•■!___...__. . . . .	_ .
se je eat oropal
več fttndiral glede njih rešitve kot	t tem, da je
pa glede svojih zločinov. Dočim j	■
'ne kaže skrbno raziskovanje nje- (Nadaljevanje na 4 strani.)
Rojaki, kupujte Slovensko-Amerikanski Koledar. Cena 40c,
Sfrf
- .•vp^jfHgPl
Tr



QLAS NAKOIU. /AN. 19»
* » « f
Romantika in mizarja
modernega bandi$a
(Nadaljevanje s 3. strani.)
vlake, bi zadovoljivo lahko po- je vjcl neki tovorni vlak, name-j snil kriminolog svojemu tova- njen v neko mei»to zapadno od risu, a za navadnega človeka o- Raulinsa iti na vlaku se je pred-
stane Carlisle eudak. ki nore nič stavil kot inšpektor, diugega kot <ia *e govori iu piie Sedaj pa se nahaja Bill Carlisle o njem.	f bolnici, da okreva od ran na
Ljudem, s katerimi j*- bil v *ti- roki in v prsih. Carlisle stoji da-ku tekom	ko je »idrl v do- i«c* pred tragienim koncem na-
bio tini/lM. *e j«* zdel Carlisle vadnega kriminalca, ki ogroža 4 prijeten. I rti sel dečektf, Kupo- diužbo. val jc evetliee za ženske v board-)	* * *
ing hiši. kjer stanoval. Viel jih laHUIe je bil znan kot "parlor
car" bandit med drugimi naslovi,
jc h seboj z avtomobilom ter pla-rt<v«l zalije, Pogont© jc zbral na ••f si i kro« *«*Ik* «»tr«»ke ter ji't |w--tjut v kmo-glcdišče.
Vi*»» ras pa j<* kazal neiutvatluo
>!i£rljivnnt, da si pridobi oliko.
katero j«1 poznat i i kino-vliV ter i/ cenenih uovcl. katere jc nad rad »v t al.
Njegovo |H»jaMiilo, zakaj si je i/.bral l«» kiirij«T«i. m* jc glasilo, <ia
"linti t /,i\«ti*\ I/bral si je ed i-n«> kfiiUtvti, «• kal«-r»'iti v«l»*l, «1» bo hitro izpolnilo njegove želj" ter jc bil vedno pripravljen plaeati reno, ko bi ga enkrat zalo! ili.
— Imel sem iloMi zabave, — je n kt'1 na svoji poti v kaznilnic o v Wvouimjrii. da o« I »luži jwtdesct-b-tno j«s"o radi (»ropanja \ lakov. Smrti je ušel le radi romantične primeri k njegovim činom, kar je proizvedlo ugodno reakcijo pri občinstvu in predvsem pri onih. katere je bil oropal.
V	Wyoming, poaoriiču ujego-% ih zloriaev, kjer bi človek domneval, <la nuna Carlisle nobenega prijatelja, je preje junak kot pa bandit. Ljudska domišljija ga je odela s slovesom kavalirskeg.i pu-s olovea. Izmeti »to ljudi v Wyo-mingH. vzetih poljubno v mestih
Cheenne pa do Douglas, pa /apadno od Itawha*, ui najti uiti enega. kateremu bi nc bilo dejanski žal, <la j«* l>il CarlisJe ujet. Ko jc novembra meseca bežal preti posami. — ta kriminalce, ki jc pobegel kaznjence tu ki je ravttikar oropal nezavarovane potnika nekega vlaka, — so ga dejanski hra-ii'Ii ter mu pomagali k begu leač-mani. ki slove kot državljani, ki ii|»oštevajo postave. Ko je ležal v Ltouglas. so trgovci v Casper zbrali petdeset dolarjev v |>etuaj-stih minutah, da mu kupijo cvetlice
V	kaznilnici v Kawiins je bil i i rlislc zo|k*t neke vrste osebnost. Njegovi sokaznjenci »o ga seveda občudovali nad v*c mere. Bil jc uzoren jetnik. Posebnosti njegovega temperamenta so se >opet pojavile. Ni s«- pajdašil z "navad-II i a. i lopovi*. Nobenega opravka l.i hotel imeti z njimi ter si izbral za tovariša Charley Dabney-a. prejanega bančnega uradnika, ki je bil obsojen na šestletno ječo redi ponarejanja. Dubat-v je stal nad navadnimi zločinci glede in-ti ligenee iu olike. 1 »a ud it je »e vedno skušal izobraziti in olika-ti »e.
Mirovni uradniki v VVvomin-ru imajo različno mnenje glede Car-lisla. Njim se zdi ta človek ob-upen značaj, pretnja za družbo Seriftnn iu detektivom tlnkm Pacific se ne zdi ta elovek kot ne kak liobiu Hood. Smatrajo ga za kriminalca, nepoboljšljivega, za-\ ratnega in nevarnega.
Oni pojasnjujejo njegovo ma-nijo za ropanje vlakov kot željo postati notorieen. Za nje je Carlisle človesk. ki je vsega zmožen. <ia postane tem potom znan. Pravijo, da ima rajše. da govore o niem ljudje in da ga občudujejo kot pa da bi mel ves denar zapad-i:o od Mississippija.
Od pričetka svoje karijere je bil Carlisle pravi posebnež. Nato je šel v kznilnico, da koača tam Kvoje življenje. Prosil je za pomi-loščenje, a slednje je bilo zanikano. Nato je v noči 15. novembra preteklega leta pobegnil. Njegova metoda pri begu je bila zopet prav posebna. Skril se je namreč v velik zaboj s srajcami in tako so ga odvedli is jetniinice na zelezni-iko postajo v Bawling. Ta* se ja a pomočjo iage imuni is in dočoa je vladal v okolici »e«
pitno, vf1
tar a
soglasno z nekim piscem v Rocky Mountain News v Denver ju. kjer ustanovit bandit svoj glavni strni. Ropanj«* vlakov je smatral
■/.;■ največjo i*;ro na svetu. Ljubil je to itrro raditega. ker jc po-lazal. tla jo j«* inog<M*c igrati. Had je prekanil uradnike iu rad je tli-«!i .vršil posebne stvari.
—	Ah/, sem največ j t ropar vlakov v zgodovini, — je nekoe u-gotovil in v resniei si jc pridobil
sloves, da je najbolj drz<»n i i»-ti bandit i zapada v zadnjem
V nekem drugem članku istega lista se nam kaže bolj priprosto stran prvotne karijere tega bandita. Pri tem čujemo o dejanjih, ki niso bila prav nič drzna ali romantična, temveč le malenkostna iu enostavno kriminalna. List piie:
—	Carlisle «e je pojavil v I>eii-vrju malo potem ko je prvikrat oropal vlak leta 1916. Znan je bil kot Walter Cottrell ter postal kmalu priljubljen med mladimi člani družbe in to radi svoje zmožnosti, da se veseli sam in da napravi tudi druge srečne.
1 Tape rs t own, Md.. Je bil pozo-rišee njegovega prvega zločina. Lil je star šele sedemnajst let. ko je za gleda 1 uro. katero bi rad imel.
Ponaredil je ime očeta na reki,, plačal uro ter dobil pet dolarjev nazaj. Ko je prišla ta ponaredit* na dan, bi moral Carlisle v jeco, a njegov oče, ki ni hotel srnin«rte, j** plaeal eek.
gimi!" Pot pa je dolga, težav-'na! Jo bomo prevozili z železnico f Naže denarnice bi preveč trpele! Ali pea? Zato pa so noge prekratke in kovčegi pretežki! V tej stiski pa nam je velikodušno pomagal osvobodite j in varuh slo-j venske Koroške, naft priljubljeni general Maister s tem, da nam jc dal za vožnjo v Kranj na razpolago vojaški avtomobil. 6. profesor dr. Rozman in prefekt Dobe rn i k pa sta nam , poskrbela v Kranju stanovanje, tako da smo bili sedaj vsake skrbi glede vožnje ali stanovanja in hrane razbremenjeni.
*"V pondeljek ,duc 22. Sept., ob b. uri zjutraj, je avtomobil pripravljen v Dobri ivasi". Na to novico smo se začeli pripravljati in v nedeljo popoldne so sc že zbirali dijaki v Dobrlivasi.
V. Dobrlivasi. dne 22. septembra, ob 8. uri zjutraj. Dijaki so že zbrani pri avtomobilu. Celo- noč močno deževalo in sedaj padajo vines Se snežinke. To jc vreme! V dežju in snegu moramo na pot rez visoke Karavanke? Šoferja sla ves čas pri delu. Avtomobil se pokrije s plahto, okinča s cvetjem in zastavicami. Kovčegi — 14 po Številu — se spravnjo v av-
to in končno vstopimo se mi. Napravili smo si udobno, kakor smo pač znali. Pogrnili smo kovčege in sedli nannje, nekateri manjši
, .	'sr. si izbrali kotičke gori pod stre-
revolverja ter ukazaljvlak, v bližini Medicine Bow, je j ho kjor s0 sp vlegli Dru?a ,eta tam i
ia vlaku, naj pobira orvoril neki potnik nanj ogenj. sm0 se vra£ali C.ez poi:]tn[cQ peS, ™
4 ari,sle je stekel iz kare vspri-jz YOZOm aJi z železnieo, nikoli pa
. cele toče krogelj. a se izpod- z avtomobilom. Avto je začel taknil. ko je skočil z voza ter se
GBOftGC J- \fJ66b&4H*nJk«g> ma*k	^FRANK
M.WOOOS^^)WIIO WILL MANAGE THE^PECSWI	PRESIDE NT
flPQM ♦ ♦	_	gwwwwwf j
(MV'CS
VODITELJI PB£DSEDNldK£ KAMPANJE ZA PERSHINGA.
tegnil tlva stenografti 11a pi ispevke
—	Ne nadlegujte žensk. — je za ukazal in pet mož v kari je prispevalo in eno zlato uro. Carlisle sc je obrnil tVi zapusti voz. ko je srečal porlerja.
—	Porter, tu je darilo za vas. Dobil seni jo pri zadnjem "holdup"*, — je rekel ter dal presenečenemu človeku zlato uro. Nato sc je obrnil, pogledal na tla ter skočil z vlaka, ki jc vozil z na-glieo štirideset milj na m o.
V noči dne 21. aprila istega leta je prišel neki očividno invalidni človek na Overland Limited vlak Union Pacific železnice v Greeley. Kmalu se je zapletel v pogovor s potniki. Razpravljal je z njimi o ropu na vlak pred par tedni ter se vedno pritoževal ra-
sredstvo. Slučajno le smo imeli na vozu verigo, katero je soer vsakokrat položil pod kolo, tako da je imelo trdno prijemalaiče. Tako smo se vzpenjali meter za metrom vise; toda še to sredstvo je odpovedalo ! Tedaj smo poskakali z voza in z nogami spravljali sneg v stran. To je pomagalo! Tako »mo dospeli ua vrh prelaza do znamenja, kjer se odpre ob lepem vremenu razgled proti Kranjski. Občudovali smo naša štajerska voznika, ki sta bila oblita s potom in umazana, a vkljub temu eelo pot nepopisno dobre volje, kateri ravno se Imamo zali valiti, da smo vse zapreke, ki so se nam stavile, ta ko dobro premagali.
Navzdol je šlo pač vse drugače! Med potniki, ki so bili prej u-
»ev. ,o*a i Jf/.v l.i »/(J r/lJj l ^
^uravjf • JI U/IIIJ.I.
Kašelj
J* UN kot «dm najbolj t«—IS
znaka*, ki »premij«	gripo
im tadwkaU an priudw crri sapnik* Zato potrebujete 7.<tnsrilo. ki bo niajin1' v M*Je in na is naftin ustavilo viaarnirjenje ter kitotj. Sobana adiSTii* d* boM*, krnkor
S
ever as
Babam
for Lungs
(Savtrcv Balzam za pljnia'. ki
dobro poznan iz u leta 1981. kot vspaAno zdravilo za zdravljenje PNhlada. hripavoHi ln kailja. zlasti C* Izhaja tz vnetja sapnkb oevl. kfCnih napadov in influnca. Ona SSe Ib Io davka, ali SOB in.Se davka. V VMS Mcarnab.
W F	S F V F P A	CO
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
zavalil po nasipu navzdol. Kri so nasi i na platformi in pozneje so
ropotati in se premikati med petjem * 'Lepe naše domovine" smo zapuačali Dobrlo vas. Pa smo ime-
ti i svojega slabega zdravja, do-I'o tem trublu je zapustil mladi W^r ni vlak prišfl v Edsott predor v bližini Kawlinsa.
Mirno izgovorjene nesede: — Throw up your hands! — so presenetile potnike in v isTcm trenutku so zeli v revolverja "bolnega" moža. doeim ie posebni agent za j železnico, ki sc jt* peljal z vlakom, da ga ujame, posegel po svojem
Carlisle svoj dom iu kmalu* nato sc je čnlo o njem, da je v Mouta-ti. kjer je bil aretiran radi tat vire Dobil je tri leta ječe in to ka-z« u je tudi odslužil.
Stopil jtf v. armado Združenih držav v pričetku leta 1912, a se kmalu naveličal discipline vojaškega življenja ter dezertiral. — revolverju. Aretiran je bil v Philadelpluji. kamor jc priael na obisk k svoji sestri ter odslužil nato kazen petnajstih mesecev v zvezni kaznilnici.
Ko jc bil izpuščen, je odšel Car-Lnde zopet v Moutano, kjer jc dt
ugotovili, da je bil ranjen na des- Vl sraolo! Znnti vasi avtomobil ob-
111 rokl	!stoji! Šoferja sta delala in se pe-
Ljudje so pripovedovali števil-: hala. da jima je kar lil pot z obratu povesti o njegovih skrivali-;za, nas pa jc minevala dobra vo-šcih. a od onega časa pa do časa,|lja, saj smo se bali, da ne osta-ko so ga našli, je popolnoma iz-j nemo koncem konca sredi eeste. guiil in čeprav se je glasilo, da soj Čakati smo morali dve uri, da se gr videli v številnih večjih me-;je kotel primerno segrel, ko se je stiJi. ga vendar ni nihče dejanski petrolej vžgal, smo mogli vožnjo
nadaljevati. Prva postaja križeve-ga pota je bila za nami. Dež je bil med tem prenehal, gore globoko doli v dolino je pobelil sneg. Šlo jc veselo naprej; za nami so se oddaljevale vasi, mi pa smo prepevali in mahali za nami ostajajoč im v pozdrav. Veje, ki so se grinjale nad cesto, so trgale cvetje z voza in ga sipale na tla, da sc je videl side, kjer so se vozili koroški dijaki. Pri Miklavcu smo sprejeli na voz šc dva dijaka s kovčegi, tako da nas je bilo na vozu vseh skupaj 19. Spredaj dva
videl, vsaj ne da bi vedel za to, dokler ga ni ujela posa v koči prospektorja.
Malo ie 1.»ilo romantike, a dosti mizerije v življenju tega rno-deriega bandita, ki . j moral sedaj najbrž plačati z življenjem y i svoje drzne rope.
V Kranj
Trd
in grenak kruh so nam re-
t arlisle jc ustrelil skozi stre ho \ oza. tla prestraši potnik ■ ter ki- Tiho smo si želeli, da bi se raz-1'uto prisilil Fred Ihulley-a. posebnega agenta. Via je pobiral prispevke od potnikov v svoj klobuk.
I"jet je bil naslednjega dne se-
lai na stevilnir velikih renčali te j verno «m1 Fori Steele. Wyo. država. Ni pa mogel ostati pošten Dne osmega maja se jc vršila
t,er bil lHa 11114 zopet aretiran radi veletatvine ter obsojen na oncbi najst mesecev v državni kaznilnici države Montana.
Ko je odslužil to kazen, je pri-iiel v Denver. Ker ni mogel dobiti dtla. je dal v neki list oglas, v katerem jc rekel, da je prejšni kaznjenec, ki ne more dobiti dela. S tem jc obrnil nase pozornost nekega časnikarja, ki mu je pre-skrbel službo.
Carlisle je vzel to službo za en rh'scc. a nato izginil. Nikdo ga r.: videl skozi več tednov, nakar se je naenkrat zopet pojavil v mestu pod imenom Cottrell, po svojem prvem oropan ju vlaka. Vzel je apartment v neke modlič-nem hotehi na Peensylvania Str. Pridobil si je veliko prijaleljev in njegovo sumljivo dejauje je bilo to, da se je uril potegniti revolver iz žep« ter se opazovati pri tem v ogledalu. Izginil je v pričetku aprila ter izjavil, da gre po trgovskih poslih ter se vrnil po par dnevih, sledeč dragemu ropu.
Nastanil se je na Capitol Hill ter nadaljeval svoje razkošno življenje.
Dragi rop je izvršil na prav poseben način. Splezal je preko itleaae ograje razgledne platfor-nekega proti zapadu vozečega Overland- Listi tad vlaka ko je
proti njemu obravnava radi ortt-pauja vlaka, za kaler! z'oein je Vv vomingu določena smrtna kazen. Bil j«* spozrni krivim ter obsojen, na dosmrtno ječo.
Carlisle je užival v jetnišnici izvrsten ugled. Pletel jc sveterje z:t vojake, kupoval Liberty lion-de ter dobil za to due t». septembra preteklega leta nagrado s tem. t^a je bila njegova Kazen iz-premenjena iz dosmrtne ječe v ječo od petindvajsetih do V^d^se-
zah na nemških koroških gimna-i*>ferja in ^ župnik Laser, naš
y.jah. Ko smo gledali, kako *o|*premljevalec do Jezerskega, za-urugi jedli pogačo, smo si je žerjdaj pa mi dijakL Vedno ^ vil
bi, se ni. slovenski koroški dija,jcleli kaj noVega. vedno je bilo
"tfletno pri nas. Vozili smo se med
trgale verige, v katere smo bili divnimi planinami ob sumeči Be-vkovaui, da bi tudi nam zažareliju skozi železno Kaplo. Cesta se lepm dnevi, ko b! slišali mili ma-;tani n^nja M ^ 0zke dolini-terini jezik raz katedra.	Kako žirahno jc bilo koncem
Prišel je preobrat. Veselo smo majnika in začetkom rožnika na pt'zdravljali vzhajajoče solnce na- tej cesti: Topotala je konjenica, šc svobode, ko jc razlivalo svojo. korakali vzorni srbski pešci, vo-mirno lue Čez naše poljane. Na- j žili so sc težki topovi, dolga vr-sprotnikom haše svobode pa se jc sta trenskih vozov in avtomobi od svetlobe, ki je nas obdajala, zableščalo pred oemi. S severa so
lov dan na dan. Vse to za osvoboditev slovenskega Korotana!
se pripodili temni oblaki. Na ko-i Vidijo se Se sledovi vojske: dve roških tleh je zadivjal vihar. Ne-j od granat poškodovani hiši in nice je vdrl v naše pokrajine, da j tam na travniku pod ccsto je med zasužuji slovenski Kofotan. Pu- jc-lšami ob šumeči Beli postlan
ske. strojnice in topovi so peli po naših krapih žalostno grozno pesem.
V teh burnih dneh je več naših dijakov šlo v Krtmj. da bi tam
tih let. Nikdar ni smatrat svoje| nadaljevali študije. Nekateri so kazni za resno ter se večkrat Via- ostali doma, ker se niso več upa-
upa-
11 na nemško gimnazijo. Nekateri so se vrnili ter preživljali tam težke dneve suženjstva in poniževanja, dokler jih niso rešile hlapčevstva počitnice in jim vrnile zlato svobodo. Tedaj smo našli svoje domove v zarji tiste svobode, po kateri smo tako hrepeneli. Od vseh strani je donela in odmevala spet starodavna narodna pesem. Bil je to čas taborov in shodov. Tudi mi smo s** začeli zbirati in spoznavati — saj smo živeli d« sedaj ločeni, da drug drugega
hal, da lahko pobegne, kadarkoli bi se mu zljubilo.
V	soboto dne 15. novembra preteklega leta pa je izpolnil svojo obljubo. Skril se je v zaboj, v katerem so se nahajale srajce in tako so ga odnesli skozi vrata jet-nišnice na železniško postajo.
Kot je že preje omenjeno je odpotoval naslednjega dne z nekim tovornim vlakom v Creston, kjer je šel v neko železniško čuvajnico in prenočil tam. Krog poldne naslednjega dne je zapustil hišo. a vlaku, ki je vozil ovce z neke velike renče, je dobil drago obleko ter puško in municijo.
V	noči od 18. novembra se je zopet poslužil ropa ter oropal Los!združenja in svobode. Angeles Limited vlak. Prišel jej Hiteli so h koncu dnevi počit-na vlak v Rock River ter olajšal i»ic! Toda kam naj se obrnemo.
nismo prav poznali; kajti nemška pest nas je izgnala na vse vetrove. Na sestanku v Šmihelu smo se našli, obhajali smo ga v znamenju
grob. Slava srbskemu junaku, ki je tamkaj dne 25.' majnika dal svoje mlado življenje za osvoboditev koroških Slovencev! Cesta sc jc jela vzpenjati p ohribu nav z gor; v velikih ovinkih ali serpen tinah se vije v višino, da avtomobil še lahko premaga tako strmino. Večkrat so nam črede govedi cesto popolnoma zaprle in pozneje smo srečali še več mož s konji, kjer smo se nehote spomnili na nase prefrigane tihotapce, ki spravljajo konje v Avstrijo. Zadaj za ozko dolino se je po-
ne je, ko smo vedno urneje drveli
v doliuo. Na »Jezerskem smo si od-	---
povili, kjer uum je gostoljubna k«, istotako mi ni tire/, pomena, gostilničarkit postregla -s čajem, (če se kar cele vrste volilnih upra-ki sc jc krepilno razlil po otrplih v.reneev — raj pripadajo že ti »dih. Kokra jc bila od tukaj na- ali oni stranki s silo odpošlje prej naša spremljevalka, fmcliij" v kako Sibirijo, prav kakor bi smo s seboj številko "Mira", v pripadali deželi, Katero j.« rav-kateri se Jezerca ni pritožujejo ru- n°kar okupiral sovražnik! di pošte, ki vozi s Kranja samo Sn-er pa, kakor rečeno, z nared-do bivše kranjskokoroške meje. batni, s katerimi bi sr odvzelo zlo Stebru, ki je tvoril nekdanjo me-,ci:emu delu prebivalstva, obenem jo, smo preprokovali naj grozne j- P" prav isto zlo navalilo drugemu Ji konec. Poslovili smo se tukaj fdelu prebivalstva, ne bodemo pri-od naše Koroške, katero smo tuo-iš!' do uspeha, in naj v tem oziru rali zapustiti v času, ko se bije {naša deželna vlada še s tako vue-najhnjši in zadnji boj za nje- m« vihti na brušen i meč svojih iz usodo in njene meje. Z "Lepo: j« mnih naredeb. Veliko večjega našo domovino** smo stopili na I pomena bodo dejanja, za katera kranjska tla, v veseli nadi. da bo-'se bode morala vlada prej ali slej mo ob našem povratku na Koro- j odločiti. Tu sem spada predvsem ško že našli slovenski Korotan ze-j vprašanje, je li neobhodno pu dinjen z Jugoslavijo, pri bor jen zjtrebno, da so gotovi uradi v celo glasovnico v roki od našega ljua- ti nakopičeni v Ljubljani, Saj je stva. Zdrav Korotan! Sedaj pa je (mogoče, da bi spadali v celoti v naš pozdrav veljal kranjski zem- Ljubljano, ako bi živeli že dan-Iji. Kranjicam in Kranjcem, ki danes v normalnih razmerah; ker smo jih srečavali med potjo. A v- p živimo v nenormalnih razme-tomobil je pel svojo pesem na-;rah, morala bo vlada z vso res-prej, vedno bolj se nam je bližal nest jo. z vso energijo razmišljati paš cilj, zaropotali smo čez želez-!tiali bi se ne dalo kaj državnih lini most, pod katerim se vije glo- mdov, če ne v celoti, pa vsaj v boko doli med skalovjem Kokra, i oddelkih premestiti v kaka druga naša spremljevalka. Pod mostom slovenska mesta. Po mojem po-končuje svojo pot in se vrže v na-inižnem mnenju bi urad za agrar-ročje bistre Save. Tudi naša pot t" reformo Irhko deloval izven se je tukaj končala. Med petjem Ljubljane, po mojem mnenju bi r.arodne pesmi smo drdrali po raz,*«* dali gotovi oddelki soeijalnega
svetljenih ulicah Kranja____ skrbstva, premestiti v druga me-
Thka je bila pot slovenskega Premotiti morda tndi v manj-koroškega dijaka z letošnjih po- mesta na Kranjskem in Stajer-
eilnic. Veselje in dobra volja sta *kt*m- Ko bo cnkrat nnelu ga spremljala - saj grenkih kap-;liana 2adost' *'»»™anj. se lahko Ijie še pozneje dosti pokusi. Ne-in oddelki m tS ura<li P»k,i^jo našel je s seboj čez Karavanke vro-iZhJ ll ^avn,m "^dom. Stvar bo čo ljubezen do svoje domovine injt?mu ah onen,u '»P^Jetna. pa je naroda, čigar blago naj bo visoki! »V«"jiva. ker je dandanes, ko ima cilj njegovega dela it. stremi je-;mo dobn' ^I^fonsk.t zveze, obče-nja. O naši koroški dijaški kolo- van->e z d'ž('hl° v,ado- kl ,,l0ra
niji v Kranju prihodnjič vef. ;s,atl z ™mi ,u:adl v -otov' zve"
jZ». mogoče
Na drugo stran se naj že vendar enkrat poseže po tistih sredstvih. po katerih je posegla ob ča-,su potresa prejšnja avstrijska vlada. Za vse uradne prostore naj •s" zgradi dve ali tri barake, v katerih se bo lahko poslovalo, kakor se je svojca s skoraj tri leta
--i poslovalo v vladni baraki pri L;.-
Župah Tavčar sc je izjavil ne- j termanovein drevoredu. Absolut kako tako-lc o tem predmetu: |no je izključeno, da bi >e Se naprej Slep bi moral biti ,če bi človek naprej rekvirirala zasebna stane priznal, da je rešitev tega vpra-1 uovanja, in š« celo zasebne hiše
sanja silno nujna in da se ie ne,za uradne prostore. Te rekvizici-bodemo mogli otresi s tem, da jo i j« so nam požrle že toliko zasnb-od dne do dne preziramo. Rešitev i nih stanovanj, tla o kaki rešitvi pa se ne sme iskati samo v bese- j stanovanjske bede, dokler se ne dali, enkrat bomo morali poseči, odpravijo, ne more biti govora, tudi po dejanjih. Vprašanje je le. ker se število stanovanj,- in sicer kdo naj poseže po dejanjih, kaj; najLoljsili in najobsežnejših, ved-sc naj ukrene, da se grozni po-i no bolj krči. ložaj uradništva odstranil? In tukaj sc ločijo moja pota od pota g. podpredsednika deželne vlade, ki{ zastopa mnenje, da se mora poseči po skrajnih sredstvih in da je izdati neusmiljeno novo naredbo.
Kar se tiče te naredbe, sem še ^^ Belgija. 23. januarja.* -
vedno mnenja, da jo sme izdati le| Ntm«kl voJni •Jetmkl ,z L,lle eelokupna vlada. Izrekam pa tu-!kiaja so se za(V,i vra,''at' domov
Živel jugoslovanski Korotan!
Stanovanjska kriza v Ljubljani
(Konce sledi.)
_2_
NEMCI SE VRAČAJO.
di, da so mi take izjemne naredbefT P^ti-h jih je odpotovalo tri prejkoslej nesimpatične in da se pad pod nami je postajal vedno nikakor ne morem ogreti za mi-
i	l -i__-	/io tisoč. Izgledajo izvanredno dobro.
grezal za nami svet v meglo, pre-Tprejkoslej nesimpatične in da se i . "	, . ,	,
,	____. -______j__*__i____________I vsi imajo nove obleke in čevlje
glahlji in jako počasi smo se d vi- sel, da naj se grozni položaj urad-
r_______ _____voza vse- kc nam je itadij m
ga dinarja in vseli dragocenosti « enkrat onemogočeni Ia vtt ji Ko se je pripravljal, da ^ipustilieklo; 41v^ Kranj pojdimo u
gali h kočam, ki so Čepele visoko nad nami v snegu. Snega je naletelo čez qpe tukaj v planini precej velijo, da je bila proti Trku cesta vaa j za ped. visoko pokrita z njim. Spet smola l Kiokaa avtomobila so se šakala nabralo pod njjari krJi^kaj vse snega, je vos nazaj kot s« *ato«a pač
ništva odpravi s tem, da se vrže velik del prebivalstva saSe Ljubljane v enak grozen položaj. Vsik-dar se bodem zavedal, da mi je kot županu prva in najsvetejša dolžnost, da branim pravice domačega. prebivalstva, let me je odposlala ns magistrat v namenu, da hranim njegove pravice tako na _ premoženju, kakor 'V politiki Baslastitve, ki, zadevale hiine po-in najemnike, imele bo; do v mm - največjega nasprotni
ter jemljejo sel>oj veliko množino živil.
t • ^ -- ■
vi i [T
1 Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24
mSB£
Varajte se psnaradb,
JStEŽL
"OLAfl HA10DA'
KD^-


■'ifissiiiu ,i! --j : —

;• ^ , . ... '	"' : . Li A .. .

>




ouua
24. JAN. 19Ž0
Vitez iz rdeče hiše
(Lb Ghsv^lisr da Willi Inn.)
komah a Časov francoski rkvolucuk.
Spisal Msknnisr Duui star. ■ »k- ji » » >
(Nadaljevanje.)
Nadela si je belo obleka, roki je ponosno .Marijo Antoinetta."
imela na hrbtu zvezani. Ko se je prikazala gori na stopnjicsh,
"No, dobro", je dejal Lorin: "saj to je ravno, kar me navdaja spremljana na desni od župnika z upanjem: ko ljudska jeza po-(iirarda, na levi od rablja, ki »ta goltnc vase glavi Uveli tiranov, bila oba oblečena v črno obleko, -potem bo nasičena vsaj za neko-je bilo čuti med mnoaieo neko liko časa, kakor ona ača, ki potre-mrmranje kakor vsled ganotja. Ibuje tri mesece, da prebavi, kar
Ko je kraljica uzrla sramotni je povžila." rabeljski voz, se jc nehote umak-j	Lorin", jc odvrnil
nil« za korak. Kri ji je stopila v Maurice, "jaz sem trdnejšega lica in »orla do las; toda skoro v mnenja Jlt.ga tj. povem ti prav Utem hipu jo zopet smrtno oble-	pripravljen sem, da glasno
Njeni beli ustnici sta se zge- ponovim: sovražim novo kraljico.
Pekoče grlo, bolečin« v pršiti
Ite|ta frta m.jesist rih^ T^gnitsv •
PaiR-Expellsrjwn
tsr pokrite pm s lukueoo obvezo. Ne
izpMbTlj^jto m potom zuamujtnjk preklada vnetjem, pljučnici, influent i in dragim nevarnim boleznim.
Kupite Faia-Expeller dane« v v«si lekarni, 35 in C« centov steklenica Pristni ima nafto tvomiiko znamko
"SIDRO"
Ne jetnljite nadomestil tU i»osnetkov.
F. AO. RICMTER * CO. 324-3J0 Broadway. New York
Slovanske novice
Raznoterosti
Svojo kandidaturo za občinskega (township) blagajnika je oznanil naš rojak Mr. Jacob Agnieh iz
Kdo je hotel svetovno vojno. sli, da *i smemo ob praktični izvr-To vprašanje je v časopLsju zo- šil vi v Bel{?radu stavljenih zapet enkrat na dnevnem redu. Po- litev dovoliti dalekosežno vmeša-vod diskusiji je dal — nore nt nc- vanje"". Gospodje so bili brez po-YelJow Jaeketa. VeseU nas, da sejjl0te _ j^autskv, kateremu je bi- tre be v skrbeh; želja po vojni se je nai rojak oglasil za to službo, j la gvoj c.as uradno poverjena na- jim je v polni meri izpolnila. ~ Ae bolj nas bo pa veselilo, ako bo logft da prouži iu „bjavi dotične Končni uspeh je bil seveda popol-l z vol j en. In ako vsi slovenski m nemike dipiomatiike listhle. Kuji. uoma drugačen, nego so bili pri-
hivataki voliloi v Calumet town-! ; ....... , .	,
shi stori* svo'o dolžnost >ri- a 116 1U1ZH'pac * Times cakovali.
s pu s o jo s\ojo o nos <pri | objavila važne odstavke tega de-1 Nemci so nad Kautskj'cm skraj-
rah )iirhm>!> a viru-'
® n_ i...*—i. — ...... .. .............—......... da je v sovražnem
bo na, kandid h t moral pro- r^ " katCrih	iz,1«ja bislVe' W ^0»ee.l..
konja. Voz se jo ustavil na mo-[11102 ter nagnil glavo rišču.
Kraljica je zopet uprla ponosne oči v lmiožico. Zopet je
j uzrla bledega mladega moža, kij začudenih stražnikov
primarnih volitvah mesec."
trta. bo naš kandidnt mor«« urv, .... ........	, . . ,
dreti To pa tudi zasluzi Mr Ag- na	Avstrije 111 Nemčije na inozemstvu pred izidom celotnega
iliell je poleg Ruppetov eden naj- ]svetovu* vojni. Zelo značilne so <Ula objavil za Nemčijo najbolj
Starejih slovenskih naseljencev na °P«*ke, ki jih je na listinah delal obtežnjoče stvari. Kautsky pa se
Calumetu, kajti tu biva že telilijbivii cesar Viljem; ".z njili se vi- pere in pravi, da
145 let. ^kozi nepretrganih 40 let^di, kako težko je mož čakal, da
blaženo seje v službi C. & H. družbe in jejsi' dvigne s svojo vojsko. Av
smehljaje. ♦•Zbogom! Na svide-jodlikovan z zlato kolajno za 40- atrijski zunanji minister Bcrcli- s«- pripisuje vložniku Cassirerju.
svoje nje!"'	jletno zvesto službovanje. Že pred told inu jc bil v tem najboljši za-1	-----
lil izdihnil je svojo dušo sredi; veliko leti je imel v rudniku ne- \eznik. Tako je nemški poslanik
srečo, da mu je odtrgalo nogo in Tsehirsehky t>. julija 1J»14 j.oro-
111
ni zakrivil «»11 tri več »-tvari ;::ivii«i
iudiskretnosti da je "Times" la. Glavna krivda
dela. - ---------------- - ~ }<v«w • uu . butifluui iiu1w al uij1vu. i _ •	. -1» .	.	i. .. .	..	....	-.1
„ili	ki bo sle<iila Avstrijanki. To je'	Vldcla statl na toPu "Tudi to se še lahko stori,	ho-\kljub temu je kot pohabljenec de- fel v Berlin: "Grof BeivhtoM je
"4 emu je treba zame voza.' Saj žalostna kraljka, ki ji &u*lat izde- F*	V*** "H ,U'kem	predno se postane slab	ob-ji al in delal ter še vedno dela. daj^kel, da bo svojemu cesarju vse-]
je šel kralj pV.; na mortice", je lujejo iz vsak dan prelite krvi i„! 10111 ^,n,llu-	N ^/»^a Jijčan", je dejal Maurk-e.	j je mogel pošteno preživeti svojo;kakor svetoval, naj se zahteve mi1
KANDIDATI ZA NEMŠKGA PREDSEDNIKA.
Jc lujejo iz vsak dan prelite krvi iiii- . ,	, , ,	. , ..	. ...
dejala.	ki ima Dantona za prvega mini- f	»postljive l^lxyyv ka-, p^j. je i)restTa5cil ilt lujiljoC. driumo. Odkar ga i>oznamu. je bd|Sjrbiio ustavijo tako. ua ;io,lo po-
ŽupnUc liirard ji jc za.epnil ne-| tra. '	k°(1'	m,skakljal okolo trupla.	j'Jaek dober član nase ccrkve. Z polnoma nesprejemljive". Istega
Nedvomno je skušal -Ji*. midva ji že ubeživa »	!-	"	..	"Stoj, to je Blak^, je dejal neki	na fVsa taJ« fdne je brzoja vil poslan iik i svetnik
__	^ _ - - - - - -	dolžnost slovenskih in hrvatskih
kaj besedi.
l»a, midva ji že ubeživa.*' 'Menim, da lie", je odvrnil
zatreti ta zadnji izbruh kraljev-' skega iKMioaa. Kraljica jc luolvaln (Mmuriee in omahovala.	**saj
liabelj Sanson jo je hotel pod-Vesti, ker bi ipretij toda Marija Antoinetta sc prijeli." je vzravnala in mu je umakiu-	^ jahko zapustiva Pariz,
la. ie predno se je je bil dotakiul. ui- naju ne oyira pri tem tre Kraljica je stopila v voz, a za ,>a dft	Strie me pri-
njo župnik.	čakuje v Saint Omerju; denar
Kraljica je previdno sAopila Z;muž L delieJo m do|lfo	v	m urv.^u jUf. stolberir-
iti zmajeval z trlavo A™! •	^ ^^ ^[rokah. "«toj, to jc Blak; pojdi'VoH1^; ^ del "jej« na toda naš! u by
... 11	z glavo ;isoll t, Je ravliai 2 11JO zci0 obzir-L,..,. 1	Tojak Mr. Jaeoh Agnieli dobi urad , - ,
vidLs. da morava ostati lili 1l<> 1 l/k	I	I iiU.'.mrilv.vMi on •>>«]
lie no sprjeia.
morava ostati naillo do zadnjega li^pa.	f"1"; ljubeek "
naju doma gotovo u-	.	. - .	1 es se jc priblual onemu, ki ga
Ko je stopala po stopuj^ah na^ Uica|; ltxU komaj je d l
moriaee. se je nekaj konj spiasilo, do lljega je dvignil moi ja.Q nekatere straže 111 vojaki so jeli,in mu	glav krohotajoč
omahovati m izgubljati ravnotež-j se J)rj tcw
Ko se je jel voz pomikati, je nastalo med množico velikansko va-Lovenje; vojaki so morali na^»eti vse sile, da so zadrževali ljudstvo, vsled tega se je prostor med vozom iu prvimi vrstami izpraznil.
V tem prostoru se je naenkrat zaeulo zamolklo lajanje. Kraljica je vztrepetala. se vzravnala in se
potni listi, nič nama ne manjka in noben orožnik naju ne prime. Kaj>ulir v teni slovesnem treuotku ni
____jl ____m.	1.
je. Nato je bilo videti, kako je ne- ■ kaj kakor senca smuknilo pod mo-ri-šče; toda kmalu je zopet nastal
pravš k temu? Midva ostancva; ker hočeva tako."
4'Ne, ni tako. kakor praviš, ljubi prijatelj, zvesta duša. Ti ostaneš, ker hočem jaz ostati."
''In ti hočeš ostati, ker bi hotel najti Genevievo. No. dobro, nič ni
'"Oh. nesrečnež!" je vzkliknil i Maurice.
"Tiho!" je zašepetal Lorin in zadržal prijatelja. "Tiho, sicer sva izgubljena! To je Simon!"
*rl* okolu LgU'dala jo s^ega	^
psička 1 tlaka, k, ga le dva me^-aj^ y .. kar < ^ y ' bilo na spregled m ki je kljub|T|	^ ^ ^ ^ ^
njo,
smeva zapustiti Pariza.**
Maurice je vzdihnil, po glavi so mu rojile druge misli.
"I'bogi vitez iz Kdoče hiše!" je
kričanju, udareem in brcam planil pred voz; toda konji so kmalu ]x>teptali ubogo, suho, sestradano in otrpuelo živ ali co.
Kraljica mu je sledila » svojim pogledom. Nato je bil izginil za kratek čas; slednjič ga je zopet j a-
zagledala v naročju bledega rnla-j 44Ah, Jiočeš-li, da ti povem, kar dega moža. ki je, stoječ 11a nekem »e mi zdi ijjose'bno žalostno na re-to|>u, nadkriljeval s svojo postavo
L.
Oblak na doma.
nihče hotel zapustiti svojega me sta; nihče ni hotel prezreti niti najmanjše posameznosti velike žaloigre. ki se je imela dovršiti. Vse oči so se uprle v obsojenko. ^ —
Kraljica .se je že nahajala na morišču. Duhovnik je še vedno govoril 2 njo; neki pomočnik jo . IjOI*lu ie <*lvedel Maui^ca v svoje polagoma potiskal naprej, ne-Pe	Maurice ni hotel kdo drug ji je odpel ruto, ki ji je ^Po^avljati svojega prijatelja ne-zakrivala rame. varnosti, zato je odhajal že zjutraj od doma in se je vračal šele
občinskega blagajiiika.
Krščeni sta bili v nedeljo 11. t. m. Klizal>eta. hči Franka iu Marije Isukšič iz Raymbaultowna, iu Margareta Roza, hčerka Jožefa L. J
Grot lSerehtold avstrijskih zahtev Cisto gotov pa v
Berlin, Nemčija. 22. januarja. Šjevihi" odlične Neliier se je že ini-uovalo kot utožut* kandidate za predsedniško me-,to. I Med temi možmi .h«' nahajajo 'Friderik Kbert, sedanji predsetl-'nik nemške republike; maršal vou liituleuburg, prejšni bavarski pre-»tolouaslcduik Huppreelit; Kride-riek von Payer, prejšni cesarski jirofesor Friderik
„	_________ vseučilišča v Monako-
Na oklicih sta v slovenski eer-h^p^ HeV. Anton Berk. Nevarno' Vem - Adolf Weriunth. župan i/, kvi Mr. Peter Milielič in ^[rs. Ka- je	ko se je prehladil pri* Berlina
tem oziru vendar 111; \enaar 111"
Ponoči med
Lorain, Ohio.
IG. in 17.
januar-! podkaneelar;
hi Frančiške Kastelie od istotam. Ijem jc Ullirl tukajšnji slovenski Foerster z vseučilišča
in Adolf in kmalu Ilaiabur«ra. V soboto!	__
Bamasehke iz
V dvemu.
Marija Antoinetta je začutila: kako ee je dotaknila brezčastna roka njenega vratu. Burno se je
Ma ur ice ?" je dej al
kakor kraljuje kraljica uad je dejal z grozo:
vso množico iti ki je v največjem razburjenju pozdravljal kraljico kazoč h prstom proti nebu.
Marija Antoinetta se je ozrla proti nebu in s* milo smehljala.
Vitez iz Rd«"če hiše je globoko vzdihnil, kakor da bi bilo kraljičino smehljanje ranilo njegovo nree; in ko je voz izginil za oglom, se je zo|H*t pomešal med množico.
XUX. Na moriaču.
Na Place de la Revolution (lie-volite i jskeiu trgu) sta dva moža, naslonjena na steber neke svetilke, čakala skupno 2 ostalo množico prihoda kraljire. Nahajala sta s*' prav blizu uioriUtcga orodja, ki jc bilo že zarjavelo vsled *olnca iu dežja, obrabtjcuo v rab l je vili rok ali, grozno skrhano vsled vedne dotike x žrtvami iu ki je z nekim mračnim ponosom gospodovalo nad v senu spodaj stoječimi,
svojim ljudstvom.
Moža s sklenjenima rokama bledimi ustnicami iu razoranim licem sta se tiho pomenkovala med sobo j.
Bila sta l*>rui 111 Maurice.
"iilej", je dejal Maurice in kazal na giljotino, 4'glej, kako izteza ifuusua pošast svoje roke! Zdi se, kskur da naju kliče, kakor da »e nama smehlja skoz svoja vratca. podubna grozovitemu žrelu."
"Ah, (|»ri moji veri", je rekel 140rut. "f>rbnaraa>, jaz sem pač tak, da vidim vse v rožnatih barvah. Celo ob vznožju te ostudne priprave bi pel .ii upal."
"Ti še upaš. ko morijo ženske?"
4'Ah. Mauriee, sin revolucije, ne zatajuj lastne matere! Maurice. ostani dober in pošten pa triot! Msuršee. ona, ki umre tu gori, ni ženska, kakor «10 druge ženske; ona je zli dul Francije.**
"Ah. saj ne pomilujem nje, saj ne objokujem nje!" je vzkliknil • Maurice.
"Da, racuuem. menil si Genevievo."	'
"Ah, vidiš, bojim se, da zblaz mm, ako pomislim
mrmral. "To bo žalosten dan za okrenila in stopila na nogo Šansonu. ki se je pripravljal, da jo pritrdi 11 a usodno desko. Kraljica sploh ni opazila tega.
Sanson je takoj odmaknil nogo. 4'Oprostite, gospod", je dejala kraljica, ''nisem storila nalašč."
To so bile zadnje besede, ki jih je izgovorila cesarska hči, francoska kraljica in vdova Ludovika XVI,/
Na TuilerijaJi je ura odbila četrt na eno, ko je duša Marije Antoinette odhajala v večnost.
Orožen krik, krik, ki je združeval v sebi vse strastiveselje, žalost, strah, upanje, zmagoslavje, spravo, jc kakor vihar preglasil drug slaboten vzklik, ki se jc za-eul pod moriščem
Slišali so ga samo orožniki, četudi je bil slaboten; stopili so par korakov naprej. Množica se je vsled tega izvila iz stiske iu se kakor reka razlila po prostranem trgu, porinila gledalce, ki so stali ob strani, v ozadje, razkropila in prodrla naravnost k
volucijali, Lorin.
-Not"
"Da imamo večkrat ljudi za sovražnike, ki bi jih imeli raje za prijatelje, in ljudi za prijatelje.
ki..."
"Je nekaj, kar težko verjamem", ga je prekinil Maurice.
"Kaj?"
"'Da ne skuje zopet kakega blazuoga načrta, da reši kraljico."
"Ta človek ima moč stotisoče-rih!"
"Ponavljam: če bo še tako blazen ; vem, če bi hotel rešiti Genevievo. .."
44Maurice, ti se motiš; ne, tudi če bi ti hotel rešiti Genevievo, bi ne bil slab občan. Toda dovolj o tem, Maurice, čujejo naju. Glej. kako t»e gibljejo glave, glej, Šansonov hlapec je vstal s svojega i straže in prodrla naravnost kuša in zre v daljavo. Avstrijanka vznožju moriaca. Vsakdo je hotel prihaja. '	videti od blizu zadnje ostanke
Maurice, čigar visoka postava kraljestva, ki so je smatrali na »e je ob stebru še bolj vzravnala. Francoskem uničeno za vedno.
zvečer.
Zjutraj onega dne, ko so se vršili dogodki, o katerih hočemo takoj (pripovedovati, je Maurice odšel na revolucijsko sodišče, da se
tarina Mukavee, oba iz Yellow; obiskovanju bolnikov, Jaeketa.	i zatem je sledila smrt.
Mrs. Katarina VidoŠ iz Laiirhi-117. januarja bi ravno moral praz . Una se je te dni vrnila iz Milwau-|UOVati svoj imendan. Ranjki Rev. I
|l*ee. Wis., kjer je bila čez prazni- Bt,rk je bij rojen leta 1879 torej	__
ke na obisku svoje hčere Mrs. Fr. je bil v41 lotu .svojc starosti. Štu-
Pmtar.	o	^ Idiral je v Mariboru in novo mašo: Kuharica (v gostilni'.: — Ne-
Mr. John Z. Puhek iz Yellow daroval v Rogatcu na Štajer- ki gospod me je preje vprašal. > Jaeketa in Charles GaŠparieh sta skem y Ameriko je dospel 1. 191*21 imam mehko srce. Zdaj pa ne vem, odpotovala v Detroit, Mich. ;jn je bil najprvo v Jolietu. Tli., za jodi mislil kako telečje srce, ali
! duhovnega pomočnika, nakar je!moje!
Chicago, HI. bil prestavljen na slovaško faro	__
Chicaški Slovenci vljudno vabi-j sv. Ivana v Bridgeportu. Conn, i mo vse rojake in rojakinje na ples-časa je potem deloval kot kaplan	Več poklicov
110 veselico, katero bomo priredili; pn največji slovenski -župniji sv	_
v korist domžalskim sirotam 1 Vida v Clevelandu, Oliio. odkoder*
Prav posebno pa se obračamo na jra je škof poslal na slovensko fa-, slamnikarje in slamnikarioe, da bi'ro v Lorain. Pri župljanili je bil \M*čiti?
Gospa: — Ali vas 111 sram pro-
jM»sta\i tam na svoje mesto. Vsak priskočili 11a pomoč domžalskim jako priljubljen. Pogreb se je vi dan je prihajal sem. kajti menil sirotam.	šil v sredo 21. jan. Naj počiva v
je, da bo od tu najbolje videl Ge- Veselica se bo vršila v soboto j miru po prestanem zemskein trp-nevievo, ki je imela priti na zatoz- 31. januarja v dvorani Čctao- 1 jenju! 110 klop.	slovaških Ameriških Sinov, 1440
Loriu je še spal. toda kmalu ga West 18- St- Vstopnina stane
Pri veselioi bo sviral slavni češki
Berač: — Vam vrjamem, gospa; toda danes sem nekoliko natikali; če sem trezen, sem violin ilec.
me areti-
"l>a, res prihaja." Kmalu se je pojavila druga priprava, skoro ravnotako gnusna kakor giljotina, namreč rabljev voz.
Na levi in desni so se svetile puške spremljajočih vojakov, in nekaj prenapetežev je sprejelo voz z divjim krikom, ki se je pa polagoma poizgubil, čim se je približal voz s kraljico, ki je mrko in hladilo gledala okoli sebe.
Se nikoli ni kak obraz vzbujal toliko spoštovanja; Marija Antoi-neita ni bila še nikoli veličastnej-ša in bolj kraljevska ne«!> v tem treuotku. Ni poslušala opominov /.upnika Gtr&rda, ki jo je sprem Ijal proti njeni volji; njen obraz se nI oziral niti na desno, niti na levo. Misel, ki jo jo obvladovala.
Toda orožniki so iskali nekaj drugega; iskali so senco, ki je pre
je vzbudil velik šum, ki so ga povzročali udarci s puškinim kopitom. pomešani z ženskimi glasovi.
Štirje sekc iona rji, dva orožnika in komisar so v tem hipu vstopili. Ta obisk se je zdel Iiorinu tako pomemben, da se je oblekel z vso naglico.
4'Ali ste prišli, da rate?"
"Da, občan Loriu!"
"Zakaj?"
4'Ker si osumljen."
"Ah, da, prav imaš.'
Komisar jc počečkal par besed ua zapisnik.
"Kje je tvoj prijatelj!" je vprašal nato.
"Kateri prijatelj!"
"Občan Maurice Lindey."
4"Bržkone na svojem domu."
V Ne, on stanuje tn."
4On? Le pojdite! Iščite iu če ga najdete..." 44Tu je ovadba", je dejal komi-
tamburaški zbor Sokola Jan Atnos Komensky in tudi druge zabave ne bo manjkalo, ker bo izvoljeni odbor že skrbel za to. Plesalo se bo toliko časa, dokler bodo čevlji na nogah. Tudi kranjskih klobas nam nc bo zmanjkalo.
Raditega prosimo drage rojake^ in rojakinje, da se v obilnem šte-j vilu vdcležc te veselice, kajti čisti! dobiček je namenjen domžalskimi sirotam. Na svidenje 31. jan.! '
Odbor.
Cleveland, Ohio, j
Zopet je en pristen slovenski; fant dobrega imena in stare kore-i nine izginil iz srede naših fantov. | To pot je preskočil zakonski plot j Mr. Andy Sadar, dobro poznani: tajnik društva Z. M. B. Držal se je do zadnjega, toda — saj veste!] Nevesti je ime Mary Šile, iz dobro znane, priljubljene rodbine Šile.
Poroka se je vtšila v sredo 21. ja drla njihove vrste in ki je smuk-js«1"? 4*dovolj je jasna in obširna."inuarja. Bilo srečno! nila pod morišče. Kmalu sta se Nudil je Loriuu papir, ki je bil
dva vrnila in držala za vrat mladega moža. ki si je pritiskal na srce neko okrvavljeno ruto. Sledil mu je španski psiček in milo ■e vi lil.
podpisan z grdo pisavo in z zago netnim pravopisom. V ovadbi je bilo rečeno, da vidijo vsako jutro prihajati iz Lorinovega stanova-• nja občana Maurica, ki je sumljiv
".Smrt aristokratu! Smrt izda ' m določen za aretacijo. Ovadba jalcu!" so zavpiti nekateri izmedj je dila podpisana od Simona, iniioice in kazali s prstom na mla-j 44Ali, ta čevljar ^zfcubi vse svoje dega moža. "Pomočil je ruto v, odjemalec, ako bo izvrševal dve
kri Avstrijanke. ubijte ga!"
"Večni Bog!" je dejal Maunee Loriuu. "Ali si ga poznal? Lorin, ali si ga spoznal?"
"Smrt rojalistom!" 90 ponavljali besneči. "Vzemite ura ruto, ki si jo hoče ohraniti kot svetinjo, iztrgajte mu jo!" Ponosen nasmeh je zaigral na
"e je zdela neomahljiva kakor j ustnicah mladega moča. Odpel si njen pogled. Nepremično m trdno Jk srajco, razgalil svoje prsi ter
je stala na vozu. ki se je neprenehoma stresal na razoranem tlaku: podobna je bila mramornate-mu kipu, ki ga peljejo na voza, samo da so se temu kraljevskemu kipa svetile oči m da so njeni kratki lasje vihrali ▼ sraka.
Na množico, ki je štela tristo-tisoč gledalcev, ja k^gel mrtvaški mir. Ka mesto, kjer eta stala Ijo-Mauriee, ae je kmalu seč v Vo k "ffjflrrinil* <ml
v0f4 ju^ ^
■pustil ruto iz rok.
"Gospodje", je dejal, "te krvi ni prelila kraljica, temveč jaz; pustite me, da umrem v miru."
Na levi strani prs mu je zazijala globoka rana. Množica je zaklicala in se umaknila. Nato ae je mladi mož (polagoma zgrudil na kokna In gledal proti moriita, kakor glada mu$enee proti nebu. "Vkm iz Rd^ hiše!" j» Sepafl
Lorin Manrien.	^^
"Jbof
obrti obenem. Kako? Ovaduh in čevljar! Ta gospod Simon je pravi Cezar", je dejal Lorin in se za-krohotal.
44 Kje je občan Maurice!" je zopet vprašal komisar. 4 4 Poživljamo te, da nam ga izročiš!"
Če vam pa povem, da ga ni tn!"
Komisar je odšel v sosednjo sobo," nato je stopil v neki predel v katerem je stanoval Lorinov po strežnik, slednjič je odprl še neko drugo izbo. Toda o Msurieu ni bilo sledu.
Neko pred kratkim spisano pismo, ki je lelalo v jedilnici na mi-
Umrl je John Stare v sredo 14. j jan. zvečer, ko je doma sedel na stolu v svojem stanovanju, 13191 East 55. St. Star je bil 46 let. Doma je bil s Primorskega. V domo-j vini zapušča soprogo in več otrok. V Ameriki je bival 7 let Pred 1 tra t kini je prišel iz Pennsvlvanijc v Cleveland. Pogreb se je vršil v soboto 17. jap. Ker ni ničesar zapustil. so njegovi sodelavci v Ma-j d i son Foundry zbrali skupaj potrebno svoto za pogreb. Naj počiva v miru!
Vmrla jc v sredo 14. jan. Ana Duganjevac. stara 45 let, stanujoča na 710 E. 155. St. Tu zapuwC-a soproga, dva brata in dve sestri, v stari domovini pa mater. Pogreb seje vršil 17. jan. Počivaj v miru!
V Lutheran bolnišnico so far nterji iz Windham. Ohio, pripeljali v sredo 14. jan. Mr. Antona Gerjola. Gerjol je poznan kot dolgoletni uslužbenec A. Grdme, m zadnje mesečin je delal na farmi pri Mtsl Helen Žlindra v Wind
Dnevni pogovor.
Jaka: Jo Je:
Jaka: Jože:
Jaka: Joi«:
ii, je vzbudilo komisarjevo pottbamu. Dne 14. jan. mu je postalo f0™0^	3^4ttrice	W tfim&mt* naločffl ua
o je odšel, na . ne da bi Ul vzbudi svo-
sani terprepeljaU 33 milj rtajefi v Cleveland. Operiran je W nil a^ pendicitia (alepižu). 2etimo dofcre-mn fantu akorajSno okrevanje.
Jaka: Jeie:
Jaka:
Jok:
"Kaj je novega, Jože?.'
4 'Slovenski-Amerik&nski Koledar je izšel. V njem je najraxnovrstnejse čtivo. Ali ii si že nabavil iztis?"
"Ne še sedaj, pa bom kmalo."
"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej pošel, predno prideš ti na vrsto.
"Kaj pa je v letošnji izdaji?"
"Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", so storil Jugoslovani v svetovn? vojni".. "Generalni štrajk", "Kojatvo Jugoslavije" In tako dalje. ŠJle je cela kopica. Zanimivosti je svrliana mera."
"Koliko pn stane?"
"Itirl dajme. TO vendar ni dandanašnji no-Imb denar. Vreden pn je desetkrat toliko."
"Kje U ps lahko dobil en fetiš?"
"Poilji denar v snamkafa na Slovenje Publishing Company, 88 OorUandt Street, Hew York City, pa ti ga bodo takoj poalali."
.MIX
"tfobro, dobro, bom po storil tako. te dsn«s bom nealaL


FRANCOSKI 8F28AI. OAB&IXL FBSfcY.
Za "01as Naroda" pmiU 0. f.
137	(Nadaljevanje).
— Kuko se jc nahajal nož Fabijana tako blizu prepada T

Pepe ni odgovoril na to vprašanje svojega tovariša. Iznadljivost njegovega duha ui bila za trenutek v stanu najti naravnega pojasnila iu oba lovea sta trepetala za treuutek pod težo strašne negotovosti.
PrejJui mejni lovec pa se ni še smatral poraženim. Približal se je kraju, kjer sta oba na raztrganih vejicah spoznala smer, v kateri sta se morala borilea zvaliti s planin i ee navzdol. Od tam je potegnil z iztegnjeno roko v mislih črto do središča prostora, ki je ločeval oba grma drug od drugega. Ta črta se je kaučala ob vznožju majhnega grička, nedaleč od odprtine prepada.
—	Nož Fabijana je pri padcu padel iz njegov rok ter se zavalil do mesta, kjer si ga našel. Ce torej domnevaš, kar je vrjetno, da so priskočili ob vznožju piramide, kjer se je vršil nadaljni boj, trije ali štirje svojemu tovarišu na pomoč, potem si lahko misliš, da je bil Fabijau hitro obkoljen in ujet, še predno je mogel pobrati svoj nož
Itois-ltose se je moral zopet zadovoljiti s to izjavo, kajti dospel je do točke, ko jc goreče upal potem ko je premagal obup, ki sc ga je lotil. Velike bolesti je mogoče pogosto pomiriti z manj tehtnimi razlogi kot so bili oni Pepeta.
Oba lovcu sta kmalu zapustila del doline, katerega sta preiskala ter splezala na višek skalnatega roba.
—	Vračam se ropet k svojemu mnenju, — je nadaljeval Pepe, dočim sta oba skušala prodreti skrivnostni dogodek, katerega niso hotela pojastniti ta razora na tla.
—	l»on Fabijan je jetnik v rokah tega prokletega Mestiza in slednji bo skušal pridobiti ga z ustrahovanjem ali obljubami. Mladi in pogumni mož pa se bo prvim rogal iu druge zaničeval. Vsled tega naiua bo na ta aLi oni način dan čas, da prodreva do njega.
—	Ah, — je vzkliknil Bois-Rosc. — Tak star lisjak ter sem se tu ko spustil speljati na led!
—	Najti je še orožja, katerih nama ne morejo vzeti, namreč dober nož, neustrašeno * rce ter zaupaujc v Boga, ki tc ni na tako čudovit način združil * Fabijanom, da bi ti ga zopet za vedno odvzel.
-- Kaj na tem! Napravila bova tako kot ubogi Indijanci, ki so nas pogostili s koreninami iu ki žive le od divjih sadežev in ko-reu'n.
—	Tako te rad vidim. llois-Kose. prav od onega dne, ko si se i.ahajal v kaj kritičnem položaju in ko si mirno kadil čeprav si bil I rivezan nn oui strašni koles. Vspričo glasu neke puške, koje zvok si dobro poznal, si br» z presenečenja obrnil svojo glavo v trenutku. Uo je Indijanec, ki j.- že načel tvojo kožo na čelu. padel na tla kot zadet od strele, . . .
V resnici niseiu bil presenečen. Pepe, kajti pričakoval sem te. - je ivkel K a na dec priprosto.
Tega ti ne re.-era, tla te spominjam na majhno uslugo, temveč ker ti hočem dokazati, da ne sme človek na tem bornem svetu obupati glede uikake m vari.
Oba lovea *ta prišla na isto mesto, na katerem so se nahajali Indijanci prejšnega dne. Rois-Hose je stal pokonci ob obronku ter vrgel tožen pogled tm piramido, ua kateri so se vsi utaborili. enotni in pogumni. Njih enotnost pa jc bila razbita iu preostal jim je le še pogum.
—	Ah. — je vzkliknil Katiadec. — to je prvo veselo gibanje od včeraj zvečer, ki sc oglaša v mojem srcu.
—	Kaj pa je T — je vprašal Pepe, ki se je približal tovarišu.
—	Poglej!
Uois-Bosc je pokpzal svojemu tovarišu krpo z jopiča Fabijana, katero je moč vetra obdržala na grmičevju.
—	Prišel je do sem, — je nadaljeval Kanadec z žalostnim veseljem, — in ta cunja ir.u je bila strgana s telesa, ko se je branil.
> — Jopič tega ubouega dečka je bil zelo slab, čeprav bi bil lahko bogat mož. — je reke« Pepe. — Toda je tudi dokaz, da se ne motim, če rečem, da še živi Pri tem pa bi tudi vprašal, če se vrjameš, da skrbijo Indijanci za trupla belokožeev.
—	To je res. — je odvrnil Bois-Rose. — Nisem mislil na to, da bi iskal tukaj dokazov za to.
Žalosten prizor j: govoril izrazito za trditev Pepeta. Bilo je truplo Barake, ki jc še vedno ležalo na mestu/kjer ga je podrla krogi ja Kanadea. Nesrečnež očividno ni hotel zapustiti svojega zaklada.
—	Oe bo ta pasji Mestizo skrbel za mrliče kot si domnevali ti, — je rekel Pepe, — bi bil bogato nagraden s tem zakladom, ki leži tukaj. Don Fabijau se ima zahvaliti za svoje življenje misli, katero mi jc uavdihnil liog sam. da sem namreč pokril to dolino z vejevjem iu peskoui ter skril zaklad pred očmi vsakega.
To je bila resnvu, kajti v človeškem življenju je najti pogosto trenutke, ko sledi človek impulzu, ki prihaja od neke višje sile.
—	Ali hočeva vzeti s seboj nekaj zlata, ko nimava nobenega drugega orožja, BoU-Kose? — je vprašal Špance.
—	Kaj nam pomaga zlato v stepah? Ali bo mogoče pogled na to /lato odstranilo od na i divje zveri? Ali bodo po prerijah pasoči se bivoli prišli k nam ter se pustili od zlata T Pustimo to Zlato dolino kot jc t svojim mrličem, ki nudi dokaz, da se vsako zlo kaznuje na »vetu. Ta krpa jc zame veliko bolj dragocena kot so vsi zakladi sveta. *
. Oba lovca sta ua tem mestu izvedela za vse skrivnosti, katere sta hotela vedeti ter se obrnila proti Meglenim goram, kojih megle so lahko prikrivale rešitev marsikatere skrivnosti.
—	Postojva tukai za trenutek. — je rekel Pepe. ko je precej z i »porom splezal po strmi stezi, po kateri sta najbrž odšla Main Koo
in Mestizo, kajti lakota *e je pričela oglaiati pri obeh lovcev. lCazdelila Rta si majhne zaloge, ki so še preostale. To jc bit njih pr-* i in edini obed. ki sta ga zavžila od prejšnega večera, ko «ta se še i«.. Uajula v družbi Fabijana.
Naj je bolečina, katero občuti človek, še tako s-lna. iK>K nikdar
dopusti, da bi ostale pravice narave dolgo časa neuvaževane. kajti življenje eloveka i- le dolga vrsta mimoidočih bolečin, katerim se u. more nikdo izogniti. Vsled tega je tndi človek prisiljen prchrauje-vatl svoj obup.
Po končanem obedu sta Kanadec iu Španec potrpežljivo nadaljevala svoja raziskavanja. Ker je vihar in ualiv izbrisal- vse sledo-v c, je bilo zelo težko najti uajmanjšo sled.
Natančna preiskava dela tal. ki je bil vsakemu dodeljen, ni prinesla na 4a $obenega znaka, ki bi lahko dovedel oba lovca na pravo sled. Oba sta bila obdana od megle ter nista mogla videti drag druge«, ko je Pepe naenkrat poklical Kanadea na posvetovanje. Xaniaie je čakal ua odgovor in ko ga je drngič poklical, je od
filorefki glas. a to ni bil oni Kanadea. pepe j« ..bil presenečen vspru-d dejstva, da sc ne nahaja saaa a t teh gorah ter vsled tega saklieal s
—	Kdo za vraga pa je-t^t	_______' T V'
—	Koga kličešf — je vfeffeaal glas Bois-Roseja iz sredine megle.
—	Senjor Bois-Eose, aaijor Pepe, kje sta T —Tukaj, — je odvrnil Pepe, ki je spoznal glas Gavterosa.
—	Hvala Bogu, da vas kenečno zopet najdem, kajti drugače bi moral poginiti od gladu v teh prokletih Meglenih gorah, — je rekel akalpirani ga m bus? no ter. stopil iz megle, ki ga je dotedaj zakrivala.
—	Dobro, — je rekel Pepfe, sam zase. —' To jc zopet goslač, katerega bo treba braniti s koifeninicami.
—	No, dečko mo*, slabo ste zadeli, — jc rekel naglas. — Lovci brez pušk so zeia slabi zavezniki.
—	in Don Fabijan * — je vprašal tiajferos, ki ui pozabil, da se ima edinole priprošnji tega mladega moža zahvaliti za svoje življenje. — Ali je nesifeča, katero sem slutil, v resnici nastopila?
—	Ou je jetnik Indijancev in vi vidite nas same brez živil, brez umnije, izročene divjim zverem in lakoti. Predno pa vam povem vso nesrečo, ki nas jk zadela, moram ie vprašati Bois-Roseja za informacije.
Španec je pokaznl staremu lovcu ob vznožju gostega grma peli* na sledove, katerih ni mogel dež popolnoma izbrisati.
—	Ali so bili tudi beli med njimif — je vpraial.
—	Tukaj so indijanski mokasini in tukaj podplati belega, če se nc motim.
Oozdnemn romarju ni bilo treba dolgo preiskovati sledove, katere mu je pokazal Spanec.
(Dalje jutri)
Nwrmnwm
NAZNANILO XH ZAHVALA. <
Z žalostnim srcem naznanjam vsem znancem, prijateljem m sorodnikom, da je v Gospodu zaspala moja soproga oz. mati
/ MAB2JAKSAftOVSC
rojena Vrčič v Cele, fara Prem pri U rški Bistrici na Notranjskem. Smrt ji je pretrgala nit življenja dne 16. januarja ob 6. uri zvečer po 3dnevni bolezni.
Tem potom se vsem najsrčnejše zahvalim, kateri so mi pomagali v času njene bolezni, kakor tudi vsem onim, kateri so jo obiskali na mrtvaškem odru. Najlepša hvala vsem onim, ki so jo spremili k zadnjemu (počitku in za prekrasne vence.
Ti pa, draga, neporabljena, lena oziroma mati. počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemljal Duša tvoja naj se veseli nad zvezdami j
Žalujoči ostali: Janes Kražovse, soprog. Marija iu Jon£a% hčeri, stari 5 let oziroma 20 mesecev, p. O. Bo* 32. RWiwood. TT.V
Jtoxla?bi izvedeta, za naslov moje sestre IVANE MAVER, rojene Kern. doma rr. Hotimaže, Št. Jur pri Kranju. Pred tremi leti £e je nahajala v Clevelaudu, Ohio. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njen naslov, naj mi ga naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, ako pa sama to čita. naj mi sporoči svoj naslov, ker iuiam zanjo zelo važno poročilo iz starega kraja. — Mana Do linšek, 1736 Bissel St.. Chicago Illinois.
Podpisani tem potom-izjavljam.
da ni rennično, kar sem v pijanosti govoril čez M. Kovača in družino Župan, ii tem hočem popraviti krivico. — John Lekše, 749 Hough St., Indianapolis, lnd. («-27—1)
grobovom
"Nikakva ljudska mast a nc bi mogla opisati
sve načine, na koje ih ik ubijahti".
(Iz govora Tresiča-PU-vičiča o preganjanju Srbov v. Bosni.)
HOUUmntA NOČE IZBOČITI
; Nizozemska, 22. januarja. ; Nizozemsk, 22. januarja. Odgovor nizozemske vlade na zahtevo zaveznikov, naj jim izroči prejšnega nemškega cesarja, je bil poslan danes zjutraj nizozemskemu poslaniku v Parizu. Vrjetno je, da Uo izročen Cleinen-eeau-ju ie danes.
aautit
Cosulich line
Mraklai pil n Grško In f Trst
Parnih Belvedere odpluje
T Februarja Parnih President Wilson odpluje • Marca
Parni hI odpluje jo od pomola 7. o* vznožju 41. ulico. So. Sroohljrn
Za con« in Prvpo informacij« a« •krnita na	...
PHELPS BROTHERS & GO.
Paaoenper
West Street
Oopartmont
New Yak
.
ii fantje so. fcli starci, glave nsv-j y kolikor m0g0če izvedeti, pogljive.	ni nobsnega dvoma, da bo nizo-
z deco matere. In deve lju-jzemska vlada odklonila zahtevo beznivc.	iter obenem tuili pojasnila stališče
Nizozemske.
rle

starke slabe, ukaz so dali. lV»luike so z vozmi peljali.
"Kar živi —"
4-
na klavnico {,
Argument, da Holandska nc more izročiti, prejšnega kajzerja zaveznikom, ker je nemški poda->nik, predstavlja po mnenju številnih del odgovora. Nemogoče jet i:o v senci pušk so dokončali zad- j dobiti kako-mnenje glede tega
njo hojo,	i [slučaja v oficijelnili krogih, kjer
f
NAZNANILO IM
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijate ljeni žalostno vest. da je nemila smrt pretrgala nit življenja moji ljubljeni soprogi oz. materi
ANI SKUBK.
Pokoj niča je boleliala skozi dva [tf^dna na porodni bolezni ter je dne 10. januarja 1920 ob 7. uri zvečer v starosti 40 let .^v groznih mukah v Gospodu zaspala. Pokop-niea zapušča mene žalujočega so*' proga ter 6 otrok prvega in 3, katerih stareiši je star 3 leta in mlajši 2 tedna, drugega zakona ter dve sestri in več sorodnikov tu v Ameriki, v stari domovini
Kje se nahaja sestra ali kateri drugi sorodnik od FRANKA ŠINKOVEC. On je delal pri enem šahtu nedaleč od Pitts-burgha, Pa. Pripetila ser mu je nesreča, -padel je v šaht in dru gi dan je umrl v bohniaiei v j Pittsburgh u. Slišal sem, da ima| sestro nekje v lllinoisu. tc vid) ta oglas ona ali kateri ^dragi sorodnik pokojnega, naj se oglasi in jaz mu bom dal vsa pojasnila o umrlem Franku Šinkovcu. Moj naslov jc: Tony Zaletel Box 95, Crab Tree, Westmoreland Čo., Pa.	(23-24—1)
Rada bi izvedela, k je se nahaja PETER RAČKI mlajši. Pred časom je bil v Delagua, Colo. Če kdo izmed rojakov ve za njegovo bivališče; naj ml ga naznani, ako pa sam bere te vrstice, naj se mi javi na naslov: Miss Clara Heken*ti«n, 8 North Ave., M ill vale, Pittsburgh, Pa.-
Kje se nahaja moj prijatelj JOHN OESNIK, podomače ValantačT Doma je iz Zagorja na Notranjskem. ' Pisal mi je 5. novembra 1919 iz Texasa. Prosim ga, naj^ mi pošlje svoj pravilen naslov, imam mu nekaj zelo važnega za povedati iz stare domovine. Rojake prosim, čc kdo ve zanj, naj j mi naznani njegov naslov. —. Max Klim, 6023 Bonna Avenue.' Cleveland, Ohio. (22-26—1)1
z majhnim kapitalom, ki "bi hoteli iti z menoj v partnerAp že vsta inrvljeno usujanu> ali-ledramo. pri. kateri se danes zaalneijo skoro. največji procenti. Na vuKo vpra sanje bom odgovoril in dal .vsa to-, zadevna pojasnila. l*iihe ali osel; no .vprašajte pri: M. Jalovec,. 19000 Shawnee	E., Clcve
land, Obi o. ;	(20-27—1;:
E4
i cilju so kopali jame'si svojo.
Ts*kije
ustvarila poslanica precej ner-
pa mater rn eno sestro.
Pcgreb se je vrs'1 <ln«» 13. jauu-arja s tn»to sv. ms>*o- zadnšnieo na tukajšnje katoliško pokopališče sv. Kr\ža. kjer počivata tudi njen
V
vozhosti v ministerijalnih krogih.; xtyvi wVrofc Frank Rotar ter njen kajti taiu se,l»oje, da bo imela za'brat Alojzij Jenko.'
i i
akor*^il1 j posledico velike težkoč Vršil se je tajni
e.
zadnji blagoslov pesmi svete,
prsih matere utihnilo jc dete. 1 ' T	.	«
y	'j svet, da se to vprašanje.
Berlin^ Nemčija, 21. januarja. iN iti vladni uradniki, niti listi tukaj ue komentirajo o sedanjem stanju postopanja, tikajočega se izročitve prejšnega nemškega kcjzerja.
deset
>.ato deset. In spet
so pač stali. Mladenič, starec. Žena z Deček mali.
kot
možem.
puške počijo. — "Gospod, zdaj bodi z nami!"
-. Umolknil je koral, ki so ga peli sami. —
Vesice prazne so. Povsod le črna stena.
in za vasmi grobovi, ki jim ni imena.
V njih tisoči leže. Leži v njih na-rod celi.
Iu človeštvo teh, ki so tam moč imeli.
A vi, ki bU vaš greh je — kri slovanska v žilah,
v", pokončani v očetnjave Termo-pilah,
nczuanci vi, ki pa srce sveta je vaše,
junaki svetli vi, vi bratje, sestre naše.
POZDRAVI IZ NKW TOIXA
Na porratku v staro domovino pozdravljam se enkrat moje tri brate Andreja, Gašperja in Janeza v Pittsbunghu, Pa., m svaka Antona Rihtar v Denverju, Colo., ter vse prijatelje in znance sirom Amerike. Odplujemo 24. januarja luči a parni k oni "La Lorraine". — Jakob Biteuc, Mihael Klopeič, Jakobi Rihtar.
Pri tej priliki se srčno zahva-ministrskii ljujein vsem. ki so jo obiskali ter stregli v času njene bolezni; dalje društvu Zarja Svobode štev. 325 SNPJ., katerega članica je bila. k; se je korporativno vdeležilo pogreba in ji položilo na krsto krasni venec; dalje drašfarU sv. Jožefa St. 89 JStKJ.. katemce je tudi vdeležilo pogreba ter ji podarilo krasni venec; dalje vsem »posameznim družinam, katere so podarile vence, kakor tudi vsem ostalim rojakom in rojakinjam, ki so nas ob'skali v ttkžnih urah. ter jo spremili k večnemu počitku.
Tebi, ljuba, netpozabljena mi soproga. mati in pantjatelji^, pa bodi lahka svobodna žemljica; pOči vaj v miru, naj ti. sveti večna
Kje je ALOJZIJ VOGLAR! Doma je iz Leskovea pri Krškem. V Ameriki biva že 12 let. Pred šestimi leti se je nahajal tukaj v Cleveland. Od takrat se pa ne ve zanj. Ker ima v starem kraju. lepo dedščino. prosim cenjene rojake, ako. kdo ve za njegov': naslov,, uaj ga javi. ali. pa naj se sani oglasi ua: John Levičar., 3123 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.	<22-24—1)
Rad bf zvedel, kje se nahaja AN . TdN FLORJANOlC, douia iz Studeaiic pri Poljčanah ua Sta-' jerskem. Zadnji njegov naslov nailov je bil: Box 213. Rill ton, ; Pa. Ako je kateremu tanikaj-snjemu rojaku znan njegov nov naslov, ga prosim, da mi ga pošlje, za kar mu bom prav hvaležen. Za slučaj pa, da on sam Čita te vrstice, želim, da sc ini nemudoma zglasi, kajti poroča-; ti mu imam važne novice, tika-; joče se njegovega posestva v. <tareni kraju. — August Col-, lander, 70 — 9th Ave., New York. N. V.	. (23-26—! •
Pri odhodu v stari kraj še enkrat prav lepo pocdravljam vse prijatelje iu znance v Pennsylva-niji, posebno moja brata Ivana iu Jožefa Mihalič ter vse one, ki stanujejo v Miyburgu, Pa. — Tone Mihalič. v--
' Predno se podam na airoki ocean, prav iskreno pozdravljam vse vsi, vsi vil — Ko zlomljen meč .moje sorodnike po državi Minne
Žalujoči ostali: Alojzij Skuha, «*rog. Otroci prvega zakona Frank, Josip in
sinovi. MariK Angela in Ana hčere. . Otroci drugega zakona: Stanley, Henry in Jek sinovi.
Gotvanda, N. Y.,. dne 22. janu-
HH^HHHHHHHHiM
bo, konec klanju.
soti ju v Clevelandu, Ohio, sploh'
NA PRODAJ.
Radi odpotovanja v staro
Iščem svojega brata ANTONA SEDLAR, doma iz Št. Rnperta na Dolenjskem. Pred letom jc bil v Pittsburghu, Pa., zdaj pa ne vem, kje se nahaja. Jaz mislim v kratkem odpotovati- v stari kraj m zato prosim cenje-
Jnz Terezija Palčič, omožena Žga-njar. bi rada izvedela za naslov, mojega brata ANTONA PAL ČIČ, doma iz Iga pri Ložu, po domače Pavloy,-hit. 7. Kdo^ izmed rojakov ve za njega ali za njegov naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti, ako pa sum čita ta oglas, naj se mi nemudoma zglasi, ker mu imam zelo važne stvari sporočiti glede starega kraja. — Mrs. Theresc Žganjar, Box 26, Gilbert, Minn. (23-26—1)
ne rojake, če kateri' ve za nje-	.
gov naalov, da mi ga naznani, POZOR DOGARJI
ali naj se pa sam oglasi svojemu' bratu: Frank Sedlar, 1249 East 55. St., Cleveland, Ohio.
do-
ko iz krvi Evropa se zbudi k spo-; vse prijatelje in znance, posebno!mov:no *** 86 namenil prodati
'brata Alojzija v Ely, Minn. — Ja-!faV°j° DOMAČIJO, to je hišo s 4e-iiee Pogorele. *	istinii sobami in trend- kletmi ter
• 0 •	; svinjak za deset prašičev. Zemlja,
. j katera obsega 3 lote, je vsa raz-
znanju,
ko laž ob moč bo svojo, ko spet pravda vstane,
Pred odhodom v staro, domovi-
k. imiri se, prfitejejo « «-«.„o	po^r,^ rvnoje	^
ko -ir prh^ ljudem	p^^i^LoJ,
.	• . ^ . , r n,S0V- f™""^. I	m kakor tudi v kuhinji xitaho. Vae
takrat pred vami svet bo stal s na svidenje! — Frank Berus tz	*
odkrito glavo 11
SLUČAJ

21. januarja. —j Danes so tukaj razkrili slučaj --»•bavosti. Po preiskavi, ki je tea j a la dva dni, so zdravniki izjavili. da trpi Frank Lena, delavec v neki čokoladni tvornici. na tej bolezni. Opazovali se ga izza pre-| tiklega avgusta. Lena, ki je stari 23 let ter . neperelm, je semkaj is Bone, N. T. pred tre-mi l^ti. Podan bo v zvezno keloid je m-p^^tofei m Petalkega otn^j
Dobernič na Kranjskem.
BO- Rada bi izvedela za naslov svoje matere ALOJZIJE MTKLIČ, . rojene v Dra^i št. 25 pri Kočevju. Pozneje se je pissla SMITH ni bivs že dolgo let nekje v Ze dmjenSi drŽavah. Svoječasno je bivala v Jshnstownu, Pa. Mene in še eno sestro Antonijo Smith je pustila svoji usodi. Sedaj sem stara 23 let in živim v pomanjkanju, zato prosim, da mi ogiam, sli pa ee kdo ve za
sobe so opremljene z hot air fur-uaee ali s pečjo, dodavajoeo topli zrak. Vsa poslopja ao v najboljšem stanju ter komaj dve Isti, odkar sem pričel graditi V Mttmi je nahaja premogorov, kater! vedno obratuje. Prodal bom po najnUti deni. Za nadaljna pojsmila pridite me osebno ojgbkati. — Jos Murgel, Bishop, Ps. — Box 232, Cecil, Pa.
Slovenec srednje stsfsstf se Je)i seznaniti s Slovenko etsdnje stanje naalov, da mi ga blagovoli rosti v svrho ženitve. Katen> .ve
} natzraniti, za kar bom zelo	se zglssi ns
kU. ime

ležna. — Antonija Miklič, Dra-'Anthony Stanjša, Kočevju, Bl<nrmuja SIS ^wtk Kast
Rad bi izvedel, kje se nahaja: moj prijatelj FRANK JAMNIK, podomače Mohorjev iz Oaberje, fara Kopanj pri Grosupljem. Minulo je že več kot dve leti, kar ne slisim nič od njega m ne izvem, kje ae nahaja. Ker poizvedujejo po njeni iz stare domovine njegovi stariši in sestre, -zato prosim cenjene rojake sirom Amerike, če je kateremu kaj o njem znano, da mi sporoči, za kar sc mu že vnaprej zahvaljujem, ako pa sam čita to vrstice, prosim ga, naj se mi o-glasi. ali pa naj piše svojim sta-rišem v stari kraj, ker oni so največ v skrbeh, če on še živi. Moj naslov je: Jernej Babich. Box 549, Brewster. Ohio. (23-24—1)
▼ Kentucky sem kopa 50.000 hrastovih dreves . ter potrebujem 250 dogarjsv in 35 furmanov, da mi pomagajo IzrrfiU 4$lo na tem lesu. Drevesa so ▼ gorah« kjer nI ne blata, ne mrzlfee, ne moški tov. Za delo plačam toliko, da pi boste priitedili Teč ds&arja, kot si ga zamorets prtttediti, kjer delate sedaj, ns ozirajs se, kje ste. Vi lahko delata vsak dan t dežju ali solncu ▼ kentulkih gorah, dočim zamorete r jnšofli gozdih delati samo polovico tom. . Če ostanete pri iw*|>* štiri messosi vam bom povrnil voinjo na islesnfel 6« pa ne najdeta vse tako kot pravim, vam bom povrnU vse stroike, če pridete sem ter preiiiete mojo ponudbo.. Pridite r Hazard* Kentucky in tam m« boste našli pri. pravi j enega, da Vam dam delo.
H
HAZARD. KKNTUCKT.
DOCTOR LORENZ
SOI NI SLOVENSKO GOVORCtl ZDRAVNIK SeCCIJALISV MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave rrmBURGH, PA.
Hoja stroka je zdrsvljen je akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti pn- spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko*. zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moškil bolezni. Zato «ee morate popolnoma zanesti na mene> moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.	-
Ja« MSravMi. ■■■trupli—• krt, mwfi|» lit IU« po Mm, lolanl v sHu, tz-M<»J» las, >ili»m V kMSvSM rsn^ t»v£n« kotesni, ^HWat Mmf v nNfjtt, teScaa, tetrad In iilrtcM, nnonlco. ravmatiium, hM»r, šteto tiio.
. UraSno are m: V ponSolJok. mtfik In potkih o4 e. uro sftftrs) So k aopoMaoh ' V torkih. Mktklh In ookotoh od ». ura tjytraj So S. aro. mdr. OS noSoUpk pa po a. ura pipotenj . . PO POlTI SC ZDRAVIMI. PSIOCTE OSKSNO. NE ROZAS1VB IMS IN

/
»•--•: ■
Dr LORENZ M
k, ' 'i