Leto II. Psiluiss« platfesž® « getonlni. Liubifana, sobota 18. septembra 1920. NI LIST Ste v. 212. ii' '"i i miiii'i i ■wmvnu ii iii Cene gso poiti: Z3 solo lefo . H SV— zn pol lota . R ki'— za četrt leta. H 11’— za I mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K Za Inozemstvo mesečno H IZ’— Uredništvo in upravo: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO taamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Steblika 60 vin. Slovenija dob! le 34 poslancev? drjav Belgrad, 17. septembra. Na seji bnic e^i oc?^ora se ie obravnavalo vpra-^lma°' S o mandat°v za Slovenijo in posl^01’0- .Slovenija bo imela najbrže 34 e, J2 Cev’ ln sicer 14 za ljubljansko okrož-ciia ri„u-a.za mariborsko okrožje. Dalma-*31 H poslancev. (To poročilo uradnega dopisnega urada je na prvi pogled skrajno netočno in nesmiselno. Vendar pa je mogoče, da dobi Slovenija res le 34 poslancev, kar bi pomenilo veliko oškodovanje slovenskih interesov. Ur.) Za izenačenje davkov v celi državi. septembra. »Narod- aji seji i- a<< Javlja iz Belgrada: Na včerajš-siovansi'n uko ostane Nemčija še da- ena. Po različnih vesteh je dobil Leon Bou,rgeois od francoske vlade natančna navodila, ako bi hotela zveza narodov novembra meseca z večino nastopiti proti francoskim predlogom glede sprejema Nemčije. V takem primeru bi Francija najbrže izstopila. °vINSEA pogodba s ČEŠKO- ft- L»U * , SLOVAŠKO, ,.1 sVe, “elflrad, 17. septembra. Minrstr-CeuJ6 0ril trgovinsko pogodbo koslovaško in Jugoslavijo. V SARAJEVU, ®elflrad, 17. septembra. Jutri ob ekik p°tuje Nj. Visokost prestolona-JuT reSent Aleksander v Sarajevo. Ib?tl med češkimi socialisti. 'Jelina ,raga, 17. septembra, (DunKU.) glisti 1 )a.v^a lz Kladna, da so tamošnji k '4l,)u ev*te na svojem včerajšnjem zbo-NmisProglasili svoj pristop k praškim vADn*?0 GEORGE OBOLEL, ta ariz- septembra, (Brezžič- C^ja , ^aja lista »Chicago Tribune« >, ^ ,de govoric, ki krožijo po Lon- » '*Mi. č eba Lloyd George na težki de-eprav njegovi tajniki to zanikajo. aPaža, da angleški ministrski °Pa ' ,°d svoje vrhitve iz Švice ne listju s ^ec v javnosti in da se da v na-(j. batj ■ps^°iinii dosedanjimi navadami za-L pO0 .0 ie dobil Robert Home nalog, ^ D -la z zastopniki rudarjev, Bonar Peca z zadevami Irske. |0ltLTTtRlJSI IN POLJAKI. V .nd°n, 17, septembra. (Brezžič-tij ^°vepršave javljajo: Poljska vlada je 8 Sov,atVno določila poljske pogoje za L,fesn0 * . ko Rusijo, Ako je ruska vla-^°dgje jlpravljena skleniti mir, se more ^ v]aH P^dp*safi predhodni mir. aa je vpoštevala vse utemeljene zahteve Rusije in je pripravljena, dati Rusiji vsa zahtevana jamstva na podlagi popolne medsebojnosti. LDU Varšava, 17. septembra. (Poljska brzojavna agentura.) Frontno poročilo z dne 16. t. m.: Severno od Dnjestra so naše in ukrajinske čete pri zasledovanju umikajočega sovražnika dosegle črto Zyrawka— Urynkowce — Zloti potok — Korosčiatyn — Monasterzyska ter zasedle Cholojow in Radziechov. Južno-vzhodno od Kowla so naše čete prekoračile Stochod. VELIKA EKSPLOZIJA V NEW YORKU. LDU Amsterdam, 17. sept. (Dun. KU) Kakor javlja »Telegraaf«, objavljajo »Times« nastopne podrobnosti o veliki eksploziji, ki se je dogodila za časa borze v New Yorku nasproti poslopja tvrdke Morgan. Vse šipe borznega poslopja ter mnogih nebotičnikov okolice so bile razbite. Vzrok eksplozije je še neznan. Krožijo raz-ične vesti. Trdi se, da sta dve osebi dospeli v avtomobilu pred tvrdko Morgan in da sta tam vrgli bombo. Našli so se ostanki uničenega avtomobila. Nadalje trdijo, da je avtomobil, napolnjen z dinamitom, trčil z vozom. Opustošenje je strašansko. Na cesti leže trupia in ranjenci ter veliko število mrtvih konj v velikih lužah krvi. Mnogo hiš je poškropljenih s krvjo. Ranjen je tudi sin Piermonta Morgana. Mnogo na-stavljencev borze je bilo za eksplozije na cesti. Mnogo redarjev in vojakov je na mestu nesreče in ne dovoli nikomur dostop v borzni del. Na povelje guvernerja so borzo zaprli. Škoda znaša dva milijona dolarjev. Volivni zakon za konštifuanfo. Nadaljnji členi: 58.—62. volivnega zakona govore o vzdrževanju reda na volišču. Ta naloga pripada v prvi vrsti predsedniku volivnega odbora, ki more pozvati na pomoč občinske ali državne varnostne organe. Razen teh ne sme nihče drug s kakršnimkoli orožjem — tudi ne službenim — stopiti na volišče. V sobo, kjer se glasuje, naj prihajajo volivci le posamezno, nikakor pa ne več kakor po pet naenkrat. Člen 63. Vsak volivec mora, predno glasuje, pred volivnim odborom glasno povedati svoje ime, poklic in stanovanje. Ako volivca v odboru nihče ne pozna, ga predsednik — potem ko se je prepričal, da je dotično ime vpisano v volivni listi — vpraša, da-li je res tisti, za kogar se izdaja, Ako volivec pritrdi, se sestavi zapisnik s popisom volivčeve zunanjosti; predsednik pa more tudi odrediti, da se neznani volivec takoj fotografira in da predloži dokaze o svoji istovetnosti. Ako se kljub vsemu pojavljajo dvomi, more volivni odbor z večino glasov skleniti, da se volivec ne pripusti h glasovanju. Pred glasovanjem mora eden izmed članov volivnega odbora vsakemu volivcu glasno pojasniti, katere kandidatske liste predstavljajo glasovalne skrinjice in ako volivec ne zna sam čitati, mu morajo na njegovo zahtevo prečitati tudi vsa imena kandidatskih list. Predstavniki posameznih kandidatskih list imajo pravico volivcu povedati, kateri stranki ali skupini kaka kandidatska lista ozir, skrinjica pripada. Nato da predsednik volivcu eno glasovalno kroglico, ki jo volivec vzame v desno roko in jo zapre. Nato gre od skrinjice do skrinjice in v vsako vtakne roko, pri tem pa nevidno spusti kroglico v tisto skrinjico, v katero je namenil — prav tako, kakor se godi pri znani otroški igri »zlate barvice«. Ko potegne volivec roko iz zadnje skrinjice, jo mora vpričo volivnega odbora odpreti, tako da vsi lahko vidijo, da nima več kroglice, da je torej glasoval. Med glasovanjem opazuje volivni odbor volivca, da ne bi kroglice predal iz desne v levo roko in jo potem odnesel s seboj. Volivec, ki bi radi kake hibe ne mogel glasovati tako, mora privesti s seboj pooblaščenca, da namesto njega izvrši glasovanje. Člen 64. Kakor hitro je volivec opravil glasovanje, mora oditi z volišča. Kot volišče velja poslopje, v katerem se vrši glasovanje in pa njegovo dvorišče. Člen 65, Volivni odbor nima pravice — razen v gori navedenih primerih, — da bi odklanjal volivce, ki so vpisani v volivno listo. Ako ima o kakem volivcu kaj pripomniti, se mora to zabeležiti v zapisniku. Ako pa pride kak volivec, na če-gar ime je že preje kdo glasoval, se vpiše v poseben seznamek, glasovati pa ne sme. Seznamek takih oseb se priloži volivne-mu zapisniku in se ti glasovi pri verifikaciji volitev vpoštevajo, ako bi to vplivalo na izid volitev. Člen 67. Nobeno oblastvo ne sme nikdar in nikjer klicati volivca na odgovor radi glasu, ki ga je oddal pri volitvah, niti ne zahtevati od njega, da bi povedal, za koga je glasoval. Člen 68. Glasovanje traja neprestano ves dan do 6. ure zvečer. Samo če nastane nered, se sme glasovanje prekiniti, dokler se red ne upostavi. Ob 6. uri zvečer se volišče — dvorišče ali poslopje — zapre in ne sme nihče več vanje. Volivci, ki so tačas na volišču, pa glasujejo do konca neglede na uro. Ako se je bilo moralo glasovanje prekiniti radi nereda za več nego eno uro, se zvečer vrši glasovanje za toliko dalje. Člen 69. O vseh pripetljajih na volišču treba natančno voditi zapisnik in ima vsak član volivnega odbora pravico podajati sVoje mnenje ali pripombe na zapisnik. Člen 70. določa, da se dan pred volitvami, na dan volitev in dan po volitvah ne^ smejo točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače. Sklep glasovanja. Člen 71. Ko se glasovanje konča, se morajo takoj zakleniti in zapečatiti zabojčki, iz katerih je predsednik volivcem dajal glasovalne kroglice. Ključ ostane pri predsedniku. Člen 72 in 73. Tfemeljem seznamka se sešteje, koliko volivcev je glasovalo in število z besedami zapiše pod seznamek; nato se podpišejo pod seznamek vsi člani volivnega odbora. Nato se zaključi in podpiše zapisnik. Člen 74. Začne se štetje glasov. Skrinjice se odpirajo po vrsti, kakor stoje. Iz vsake skrinjice strese predsednik kroglice v skledo in jih vpričo vseh prešteje. Vsakih 100 kroglic, ki jih odšteje, izroči občinskemu odborniku, da jih istotako prešteje. Preštete kroglice izroči občinski odbor predstavniku dotične kandidatske liste, kateri glasovi pripadajo, da jih prešteje še on. Tako se ravna z vsako stotino kroglic, dokler niso prešteti vsi glasovi. Nato zabeležijo v zapisniku uspeh glasovanja za dotično kandidatsko listo in zapisnik podpišejo. Nato začno s štetjem glasov druge skrinjice, potem tretje itd., vse po istem redu, dokler niso prešteti glasovi iz vseh skrinjic. Nato se zabeležijo v zapisnik še morebitne pripombe kakega člana volivnega odbora. Potem spravijo zapisnik, seznamek glasovalcev in abecedni volivni imenik v zavoj, zapečatijo z občinskim pečatom, naslove na glavni okrožni oziroma mestni odbor ter puste na mizi volivnega odbora. Ko je volivni odbor tako dovršil svoje delo, odide; ob svojem odhodu zaklene in zapečati sobo in postavi stražo kakor prejšnji dan. Ključ spravi predsednik. V glasovalno sobo ne sme to noč nihče in pod nobenim pogojem. Člen 75. Naslednje jutro se volivni odbor zopet snide v glasovalni sobi, dožene, da je ostalo vse nedotaknjeno, o morebitnih prekršitvah sestavi zapisnik in vrne občini volivni material. Nato prevzame zavoj z volivnimi spisi in morebitnim zapisnikom o prekršitvah predsednik volivne-* ga odbora in se z njim takoj osebno odpravi na pot k glavnemu volivnemu odboru. Z njim smejo iti tudi predstavniki kandidatskih list ali njih namestniki. DONAVSKA PAROPLOVNA DRUŽBA. LDU Budimpešta, 17, sept. (MKU) »Szoszat« doznava, da je donavska paro-plovna dužba sklenila, ustanoviti v Belgra-du za Jugoslavijo in najbrže v Braili ali Galatzu za Romunsko samostojni ravnateljstvi. Novi ravnateljstvi bi bili enakopravni z osrednjim ravnateljstvom družbe na Dunaju. Pogajanja, ki se vodijo v tem vprašanju z Jugoslavijo in Rumunijo, še niso končana, vendar pa se vidi na obeh straneh pripravljenost, da se reši to vprašanje, Družba zgradi prihodnje leto dve novi ladjedelnici ter uvede na spodnji Donavi lokalno paroplovbo. Kakor poroča isti list, je družba jamčila, da bosta imeli novi ravnateljstvi popolnoma nacionalen značaj in da ne bosta niti v administrativnem oziru odvisni od dunajskega ravnateljstva. Politične novice. -f- Odkrita b&seda o zadnjih nemirih na Hrvatskem, Zagrebška »Nar. Politika« zavrača pisanje srbskih listov povodom zadnjih nemirov na Hrvatskem. Vsi ti listi vidijo izvor nemirov zgolj v plemenskem separatizmu hrvatskega naroda, v radičev-skem in frankovskem rovanju, To pa nikakor ne odgovarja dejstvom, kajti prvič je res, da so se v dotičnih krajih že pod prejš-nj oblastjo dogajali nemiri, drugič se je vršila rekvizicija, ki je med kmeti najbolj osovražena stvar na svetu, tretjič se je rekvizicija vršila tako, kakor se ne bi smela in četrtič je ravno v teh krajih že od preje kipela nevolja radi felbvebekkih batin, s katerimi so gotovi ljudje takoj iz početka osrečevali tamošnje ljudstvo v imenu novega reda in nove oblasti. Ne toliko Radič in Frank, ampak tisti so v prvi vrsti krivi zadnjih nemirov, ki s svojo prakso dele državljane v više in niže, ki ne poznajo osvobojenja, ampak samo zmagovalce in premagance, ki kaznujejo tistega, ki zaušnico vrne, nekaznovanega pa puščajo onega, ki je z zaušnicami začel, ki prihajajo med ljudstvo z mržnjo in osveto, pa zahtevajo v zameno ljubezni. Krivec je tisti duh, ki enako tlači i Hrvate i Srbe i Slovence, Duh tistih, ki niso ne Jugoslovani ne demokrati, čeprav se s temi imeni dičijo. Njim je ves demokratizem to, da birokratično vladajo in da jim je ljudstvo samo »politična čreda«. Končno zahteva list, naj se v prizadete kraje pošlje medstrankarska komisija, ki naj na licu mesta dožene ne samo povod, ampak tudi vzroke nemirov. + Demisije slovenske deželne vlade osrednja vlada ni sprejela. Pač pa je na interpelacijo posl. Smodeja Vesnič odgovarjal, da plebiscitna komisija na Koroškem postopa pravilno in da se nam ni treba bati. Tak odgovor je dal Belgrad na demisijo deželne vlade v zadevi, ki pomeni za nas življenjsko vprašanje bistvenega dela našega naroda, — Istotako plehko je poročal Trumbič o jadranskem vprašanju. Ljudje brez mozga in srčnosti vladajo danes našo državo in odločajo našo usodo. + Gibanje Hrvatske ljudske stranke. Hrv. ljudska stranka prireja po vsej deželi sestanke svojih zaupnikov, ki so najbolje obiskani. Glavni predmet razprav na sestankih je volivni zakon za konstituanto in sestava kandidatnih list. Krščansko misleče ljudstvo je trdno odločeno, da nastopi pri volitvah proti demokratom in komunistom složno in z največjim povdarkom. Kandidatske liste za konstituanto morajo biti sestavljene in se morajo vložiti od 8. do 18 novembra t. 1. na pristojno sodišče, Kot tako velja za Ljubljano in kranj-sko-primorsko-koroško volilno okrožje ljubljansko deželno sodišče, za štajersko-prek-mursko-koroško volilno okrožje pa okrožno sodišče v Mariboru. -f Papež o političnih in socialnih nalogah ženstva. Predsednica španske ženske zveze markiza Unza del Val §e je obrnila na papeža s prošnjo za pojasnilo, da-li res ne odobrava političnega in socialnega dela ženstva, kakor to nekateri trde. Na to je po papeževem nalogu odgovoril državni tajnik kardinal Gasparri, da je pač papeževa želja, da bi se ženstvo v prvi vrsti udejstvovalo v posvetitvi družine in utrjevanju vere in nravnosti, Ker pa delajo nasprotniki pod krinko gospodarskih in prosvetnih ustanov in organizacij in pod napačnimi političnimi gesli, morajo na politično bojišče vsi, ki jim je blaginja ljudstva na srcu. Zato naj tudi španska ženska zveza nadaljuje svoje socialno delo in se z vsemi sredstvi bori za krščansko stvar. -j- Strankarske razmere med bavarskimi katoličani. V bavarski ljudski stranki, ki se je radi nove centralistične ustave ločila od Centra, se vrše hudi notranji boji. V njej so zagrizeni pristaši bavarske državne avtonomije, ki so za to, da stopi stranka v državnem zboru v zvezo z drugimi federalističnimi skupinami, predvsem s hanoversko ljudsko stranko in s šlezvi-škimi poslanci, ki so izstopili iz demokratske stranke. Druga struja je glede federalizma zmernejša in je za zvezo s Centrom. Razen teh dveh nasprotnih si struj je še tretja skupina, ki s politiko ljudske stranke ni zadovoljna: To so »krščanski socialisti«, kakor jih grajaje imenuje »Reichs-post«, in sicer predvsem tajnik Ljudskega društva Vit Heller iz Wiirzburga in Kral iz Monakova. Ta dva sta sedaj v Treicht-lingu ustanovila posebno »Bavarsko krščanskosocialno stranko«. Ker se s tem cepijo katoliške moči, ta korak mnogi obsojajo, dasi tudi »Reichspost« izrečno priznava, da imajo krščanski socialisti dobre namene. V kratkem se vrši strankin zbor bavarske ljudske stranke, na katerem bo treba razčistiti mnogo temeljnih vprašanj. Boj bo brez dvoma zelo vroč, a kako bo izpadel, danes ni mogoče reči, -j- Blagoslovi centralizma na Nemškem, Niti leta dni še ne osrečuje Nemčije centralizem, pa že poka nova stavba na vseh straneh. Centralni davčni sestav se je izkazal kot popolnoma zanič in je spravil državo na rob finančnega propada. Železnice so pa pod centralno upravo tako nazadovale, da znaša njihov deficit že 24 milijard; po mnenju nekega bivšega bavarskega prometnega ministra železnice pod centralno upravo sploh ne bodo več prišle v ravnotežje. Ravnotako se je poštni promet pod centralno upravo neprimerno poslabša!. Tako poroča v »Reichsposti« dr. Franc Wetzel iz Monakova. Človek bi rekel, da treba biti, kadar gre za wei-marsko ustavo, nasproti »Reichsposti« in njenim bavarskim dopisnikom zelo previden, ker bo tu težko najti čisto objektiv- Auto nost. Toda izkušnje, ki jih imamo v naši lastni deželi s centralizmom, nas nagibajo, da radi verjamemo vsakršno zlo tudi od nemškega centralizma. -f Boj za ustavo v Avstriji. Pododsek ustavnega odseka v avstrijski narodni skupščini je te dni rešil domalega ves ustavni načrt; ostalo je nerešenih le še nekaj najkočljivejših vprašanj, ki so jih izločili iz celote, da se sedaj stranke o njih še posebej pogajajo. Zdi se, da so vse stranke voljne iti do skrajnih mej popustljivosti, samo da se ustava reši še pred volitvami in se tako napravi novemu parlamentu prosta pot. Na vsak način je v ustavnem načrtu zmagalo stališče deželne avtonomije in so morali socialisti večino svojih centralističnih želja pokopati. + Dr, Oto Bauer in princ Windisch-graiz. Princ Windischgratz je bil v zadnjem času izdal svoje spomine. Tu piše na nekem mestu, da e neka dunajska banka, v sporazumu z državnim tajnikom za zunanje stvari dr. Oto Bauerjem odtegnila državi 300 milijonov kron in rodbinske dragocenosti Windischgratzov in jih poslala v Švico. Dr. Bauer je v »Arbeiter-zeitung« to trditev zavrnil in naznanil, da je proti princu Windischgratzu vložil tožbo. Obenem je imenoval princa lažnjiv-ca in obrekovalca in ga pozval, naj ga radi teh besed pokliče na odgovor. Princ Windischgriitz izjavlja v »Reichsposti«, da je za pojasnilo v tej stvari vsakemu nepristranskemu forumu rad na razpolago. Dnevne novice. — Sitarska zadruga v Stražišču. (Zahvala). Vsi, ki ste poznali razmere Sitarjev pred ustanovitvijo zadruge in pa pozneje, veste, koliko koristi in dobrot smo imeli člani od nje. Ne bilo bi torej prav, če bi se ne zahvalili tistim, kateri so največ pripomogli k ustanovitvi zadruge in njenemu blagostanju. Da, celo v dolžnost si štejemo, da sedaj, ko se širijo neresnične vesti okrog, priznamo zasluge tistim, kateri so jih res zaslužili. Zato se podpisani vpričo cele javnosti zahvalimo g. Alojziju Šarcu, župniku v Šmartnem pri Kranju, kot glavnemu ustanovitelju in dobrotniku zadruge, Brez njegove velike požrtvovalnosti bi se mi nikdar ne bili gospodarsko osamosvojili, brez njegove znatne pomoči bi bila zadruga v par letih propadla. Nadalje se zahvalimo g. Jožefu Anžiču, eks-pozitu pri sv. Joštu, kateri je skozi 11 let z vztrajno požrtvovalnostjo in veliko potrpežljivostjo vodil zadrugo. Ko je prevzel načelstvo zadruge, je bila ta gospodarsko v zelo slabem stanju in le njegovi veliki previdnosti in požrtvovalnosti, vsled katere se ni ustrašil nobenega dela, če je šlo za korist delavcev, se imamo zahvaliti, da je zadruga danes na dobrih nogah. Sad njegovega dela smo vživali posebno med vojsko. Koliko več pomanjkanja in lakote bi bili morali pretrpeti, če bi ne bili imeli takrat v zadrugi skrbnega načelnika, to vemo samo člani. Zato se še enkrat obema gospodoma iskreno zahvalimo za ves njihov trud in skrb za nas ter kličemo: »Bog plačaj!« Obenem pa tudi grdo obsojamo vsa obrekovanja, ki se širijo sedaj o njihovem delu — celo med nekaterimi člani — in izjavljamo, da so docela vsa neresnična. Vsak načelnik te ali one organizacije mora gledati na to, da koristi posameznih članov podredi koristim organizacije in se pri izvrševanju te dolžnosti ne sme ozirati na posamezne člane, ali je to po njihovi volji ali ne. Tako se rado zgodi, da tisti člani, katerim manjka zadružnega duha in katerim je več 1 kronca v lastnem žepu kot pa 1000 kron skupnega dobička, zamerijo voditelju, če v kakšnem slučaju ne more in ne sme ugoditi njihovi volji. To se je pripetilo tudi pri nas. Zato pa postavijo vse laži le tiste, kateri jih širijo, v prav grdo luč. Mi pa, pošteni delavci, ki se zavedamo, da tisti, kdor dela v koristi zadruge, koristi tudi posameznim članom — saj zadruga smo vsi člani — hvaležno priznamo, da sta gori omenjena gospoda toliko storila za zadrugo, da bi bila brez njih že davno propadla. — Hvaležni člani sitarslce in žimarske zadruge v Stražišču. — Iz seje deželne vlade 15. t. m. Sklene se, da se proda grad Češnjice pri Moravčah dražbenim potom pod pogojem, da mora biti kupec kmetskega stanu in da bo zemljo res sam obdeloval. Posestvo se proda, ker pomeni za poverjeništvo za kmetijstvo, ki ga sedaj opravlja, samo obremenitev. Sprejme se osnutek naredbe, s katero se ustanavlja fond za trgovsko in obrt-, no šolstvo in se osnavlja odsek za njegovo upravo. — Izvrše se nekatera imenovanja pri državnem stanovanjskem uradu. — Sklene se naredba, s katero se ustanovi poseben hotelski urad. Hoteli kakor tudi gostilne in zasebniki, ki oddajajo obrtoma najem sobe (ležišča) tujcem, smejo oddati sobe, oziroma ležišča samo proti nakaznici, ki jo izda hotelski urad. Na ta način se doseže boljša kontrola v Ljubljano dohajajočih tujcev, na drugi strani se pa tujci obvarujejo izkoriščanja od strani hotelskih podjetij in portirjev. — Pri poverjeništvu za uk in bogočastje se imenujejo, oziroma predlagajo ministrstvu v imenovanje nekateri srednješolski profesorji, — Rešijo se razne interne agende poverjenikov, — Prepoved nočnega dela v pekovski in kolačniški obrti traja od 21, ure zvečer do 4. ure zjutraj poleti in do 5, ure po zimi. Za poletni čas se smatra od 1. maja do zadnjega septembra. Po tej prepovedi so izvzeta pripravljalna opravila (kvas, kurjenje peči) v toliko, da se sme pričenjati eno uro in pol pred začetkom skupnega dela .Za ta dela pa je uporabljati le neizogibno potrebno število delavnih oseb, ki se morajo tedensko menjavati. Izključeni so vajenci, mladost, pomožne delavne osebe in delavke, Ta naredba je bila objavljena v št. 99. Uradnega lista z dne 27. avgusta 1920 in je stopila takoj v veljavo z dnem razglasitve. Ker pa nekateri obrati kljub tej prepovedi delajo v prepovedanih nočnih urah, se opozarja, da bodo kompetentne oblasti strogo postopale proti kršitvi in tem primerno kaznovale. Nekateri mojstri so mnenja, da sami smejo delati, ali tudi zanje velja prepoved isto kot za ostalo uslužbenstvo. Prestopki se kaznujejo do 1000 kron ali z zaporom do 3 mesecev in pri ponovnih prestopkih se odtegne obrtna pravica, — Obveznice vojnih in predvojnih posojil, Uradno objavljajo: Veliko število naših državljanov ima obveznice vojnih in predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske izven mej kraljevine v Avstriji in Ogrski, od koder se za sedaj še ne morejo uvesti na naš teritorij, ker se tam nahajajo pod sekvestrom. Gospod finančni minister je v zaščito naših državljanov odredil: Da se pozovejo naši državljani, ki imajo gori omenjene obveznice ter jih niso mogli uvesti na naš teritorij, ker se nahajajo v prej omenjenih državah pod sekvestrom, da jih prijavijo: v Srbiji in Črni gori: Generalni direkciji državnih dolgov v Belgra-du, v ostalih področjih naše kraljevine pa: delegacijam ministrstva financ v Zagrebu, v Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. — Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: 1. krstno in rodbinsko ime lastnika, poklic, kraj stanovanja (natančen naslov). 2, Vrsto in številko vsakega posojila, njih skupno nominalno vrednost (po možnosti serije in številke), 3. Podlago, na kateri so se deponovale (n, pr. depot, lombard, ženitbena kavcija itd.) ter vsota dolga, za katero jamčijo. 4. Kraj in zavod, pri katerem so obveznice deponovane. Prijave se morajo vložiti v roku od 15. do vštevši 30. septembra t, 1„ in sicer posebej za obveznice predvojnih in posebej za obveznice vojnih posojil. Ta rok se ne bo podaljšal. Prijave, ki ne bi točno odgovarjale prej označenim predpisom, se ne bodo vpoštevale. Strankam, ki so svojedobno te vrste obveznic prijavile v repatriacijo tukajšnji podružnici »Jadranski banki« ali pa v najzadnjem času »Repatriji«, ni treba vložiti predpisanih objav, pač pa naj v lastnem interesu predlože tozadevna pismena potrdila, ki so jih prejele od »Jadranske banke«, oziroma »Repatrije«. Priporoča se, da stranke, ki imajo obveznice posojil s posredovanjem domačih denarnih in drugih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic, zavarovalnic itd.) v depotih, v lombar-du itd. v Avstriji in Ogrski, prijavijo obveznice potom teh zavodov delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Vse druge stranke naj vlože prijave v predpisanem roku direktno tej delegaciji. — Nesreča na srbski železnici. Oddelek za javno varnost v ministrstvu za notranja dela priobčuje: Komisar železniške komisije v Pirotu je 12. t, m. brzojavil ministrstvu naslednje: Tovorni vlak št. 248, ki je ob 19.30 zapustil pirotsko postajo, je skočil s tira med postajama Staničenji in Cilika. Prevrnilo se je šest voz, ki so bili naoženi s premogom, 260 m proge je razdrte. Železniški pragi so izruvani, Žrtev je samo en vojak, ki je stal na mestu na straži in ki se mu je slučajno sprožila puška, na katero je bil naslonjen. Odnesli so ga v bolnico, kjer je čez dve uri nato umrl. Promet na omenjeni progi je prekinjen. Vzpostavil se bo promet v 24 urah, — Nesreča za Suhadolnikovo hišo. Pred deželno sodnijo v Ljubljani se je odigravala 19. t. ni. tragedija z dežele. V sodno dvorano je pripeljal paznik postavnega fanta z Blatne Brezovice, Jožeta Suhadolnik, Obdolžen je, da je grozil svoji materi in sestri, omoženi Kirchbaumerjevi, da ju bo ustrelil. Mati mu namreč noče redd to-le: izročiti posestva. Fant je Moja sestra je omožena s nuv or, jem, ki sedi zdaj v petletni jed. johov je zemlje; živine je zdaj 6, pr jI . bilo 9 do 12 glav. »Mater je meni v petletni ječi se nahajajo« ^ baumer, da mi še jesti niso dah, ^ dela ravno nasproti meni, da wenl j„ roče posestva. Mati so ušli, šel sem v vas in jo peljal v hišo nazaj, K®r ^ bilo sram«. Sosed Gregorec je da j najlepše spričevalo: pijanec ni, P®11®' ni, pridno dela, fejst fant je; tud^; ni, Vse nesreče pri hiši je kriv. Sodišče je Suhadolnikovega oprostilo. „ p,,. — Sladkor zelo podrazen, LU ga, 17. sept. (DunKU.) Listi javljajo, J bodo z ozirom na veliko povišanje P ^ cijskih troškov zelo dvignile cene korja, ^ Valute dne 17. septembra: Na 1• ški borzi: 1 dolar 113 K; 100 avS., $ kron 40 K; 100 levov 155 K; 100 ruWk fc K; 100 čeških kron 167 K; 1 1®®* 100 francoskih frankov 740 K; 1 dor 410 K; 100 mark 200 K; 1“H u 230; 100 italijanskih lir 495 K. |j( grajski borzi: 1 angl. funt 101 °1D.a francoskih frankov 197 dinarjev; ,,jj 28.25 din.; 100 lir 125 din.; 100 mark-^ din.; 100 lejev 58 din.; 100 čeških din.; 100 levov 42 din.; 100 avstrijske!® 10.20 din.; 1 napoleondor 105 dinarle ' Uuhlianske no*W* lj »Scapinove zvijače«, M.oVie*0^^ medijo v treh dejanjih, ki je po bini silno zanimiva, bo igral iu^rtGer pc t. m. ob osmi uri zvečer Ljudski od janje se vrši v Neapelju in je sila ^ :jj| f z mnogimi komičnimi zapetljaji, kil ^ vzroči pretkani Scapin. Molier je en način predstavil občinstvu dva ^ ha, ki hočeta sama določiti neves e / ma sinovoma, a sta lju,to prevaraj Režijo igre vodi o. Janko Novak, -j", nice se dobe danes cel dan v l,r Modiceve v Kopitarjevi ulici id v "$ jalni Nove založbe na Kongresnem Jutri — na dan predstave — Pa v trafiki gospe Modiceve in p°ro Ljudskem domu* l lj Nogometne tekme, V tekma® Ilirijo in Concordijo, ki se vrše ° ^ jutri na prostoru S. K. Ilirije, »c**"jgtff moči najboljši slovenski in najbol)sl J ski klub; tekme bodo torej izr mive in obetajo prvovrsten šport, u# oba dni ob pol 18. uri. V nedeljo O predtekma Ilirija rez, : Primorje, »s v nedeljo veljajo za obe tekmi. lj Pri ljubljanski podružnici posredovalnice za delo išče velik® ^ vajencev učne mojstre s^c^c^l^0lafs^( ključarske, kovaške, mizarske, krojaške, čevljarske, sedlarske, 1 ter vajenke kot šivilje in prodajalk ‘j-f S* stri, ki bi sprejeli vajence v u®cDha mogoče z oskrbo) se naprošajo, šljejo naslove na Državno posred® za delo v Ljubljani, Gradišče št..4» lj Išče se večje število gozd®1, cev (drvarjev) pod jako ugodni®L za na Hrvatsko. V to svrho se j® na Državno posredovalnico za delo ljani, Gradišče št. 4. U lj Aretiran verižnik in tat. H • • ^ d lentin iz Stareloke je nevaren ta s0 j rižnik.. Vsled pristanih predkaz®1^!^ u » VJVVMU11V IZ. ljuuip jr J Jjllv J Včeraj se je pa vseeno vrnil, smolo, da ga je srečal stražnik 1°.. To pa mu ni ugajalo in se je s S1 ijjfl aretaciji. Šele s težavo je bil PrJP poslujočemu uradniku. Razne novice*■ ^ r Dežela, v kateri solne« Kakor otroci smo slišali PraviJ'oide if želi, v kateri solnce nikdar ne za o^' pa take dežele ni samo v kraljest vgjl£8( kih pravljic, se lahko prepriča' ^f. ki ima za to potreben čas i® ^ mesecu juniju se mudi v Stoclcho go tujcev, ki čakajo na posebno ^ $ prikazen na gori pri Bosthmans ^it vu. Če gledamo solnce s te gore, f> kamo njegovega zapada. Nizko ^ ^ zorjem se ustavi in čez par 111111 JlC fj zopet vzhajati. Na severnem rtu solnce skoz več tednov. V junij® , je soln:e skoraj 20 stopinj nad 0 vz^ Pozimi v teh krajih solnce sploh ^ ja in skoz nekaj tednov se priK®-samo za nekaj minut. Zanimivo L živali teh solnčnih kapric tako hodijo spat ob navadnem času Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij » Večerneg* Tiaka »Jugoslovanska tiskarn** * mobili in koiesa njih deli in oprema pnevmatika garaža in delavnica J. Goreč Ljubljana Gosposvetska c.1 Vegova ulica 8.