GLAS NARODA
fL largest Slovenian Daily m lil	the United States«
H
list slovenskih delavcev v Ameriki
and legal Hofidays. 75,000
TELEFOX : OHelgea S-3878
No. 262. — Stev. 262.
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 8, 1935. — PETEK, 8. NOVEMBRA, 1935
Volume XLIII. — Letnik XLIII.
ABESINCl SKUSAJO ZVABITI ITALIJANE V PAST
500.000 izbranih vojakov bo napadlo sovražnika
SWANS0N ZA POVEČANJE MORNARICE
Toliko jih je treba za po-polno mornarico. — Mornarica je neobhodno potrebna za varnost dežele«
WASHINGTON, D. C., 7. nov. — Mornariški tajnik Swanson je naznanil, da je treba pričeti z mornariškimi nabori, da doseže moč ameriško voj. mornarice 100,(MM) mornarjev, do katere moči imajo Združene države pravico po londonski mornariški pogodbi.
Glede p red stoječega mornariškega posvetovanja Swan-son ni hotel povedati svojega mnenja, ker se bo Amerika ravnala po drugih mornarskih silah.
Na rodni konferenci s časnikarskimi poročevalci je Swan-son rekel, da je pri ameriški mornarici običaj, da imajo bojne ladje, križarke in rušile! 85 odstotkov posadke v primeri z vojnim časom, submarini pa popolno posadko.
Rekel je tudi, da mornariški department še ni odločil, ako bo od kongresa zahteval denar za nadomestilo zastarele bojne ladje Arkansas. P o washingtonski mornariški pogodbi je mogoče z zgradbo nove bojne ladje pričeti v januarju, 1937.
PHILADELPHIA, Pa., 7. novembra. — Šef ameriškega mornariškega štaba, admiral AViliam H. Standley je pa nasprotnike gradbenega programa vojne mornarice imenoval " največjo nevarnost za stabilnost naše vlade in naše narodne varnosti."
Admiral je govoril pred Loyal Legion of- the United States ter je med drugim rekel: "V razdobju 11 let so vplivi pripomogli, da je bila zgradba naše mornarice do pogodbene sile preprečena.
"K nesreči so poslušali njihov glas v klubih, organizacijah, v šolah in vseučiliščih. Ni-kakega dvoma ni, da ima ta temna propaganda namen iz-podkopati amerikaiTizem in o-grožati našo narodno varnost."
FLORIDI GROZI NOV VIHAR
Svarila proti viharju ob celem obrežju. — Razvaline s o pričeli p o -spravljati. — Peta žrtev vihar*ja umrla.
OTROK ISKAL MATER PO RADIO
BOSTON, Mass., 7. nov. — Policisti v avtomobilih so bili začudeni, ko so na radio slišali otroški glas: "Hočem svojo maino."
Dve leti staro dekletce je prišlo na policijsko stražnico in povedalo, da je izgubilo mater. Dekletce so obdržali na •stražnici, policisti pa po mestu iščejo mater.
JACKSONVILLE, Fla., 7. novembra. — Jesenski orkan, ki je na vzhodnem obrežju Floride uničil 8 človeških življenj in na zapadni obali razširil strah in grozo, je zopet divjal v Mehiškem zalivu, tako da je vremenski urad poslal svarila pred viharjem ob obrežju od Carrabelle pa do izliva Missi-sippija.
Strah pred viharjem se je na zapadni obali polegel, ko je pozno popoldne vremenski urad naznanil, da se nahaja središče viharja 200 milj jugovzhodno od Port Eads, La. ter se pomika v severozapadni smeri.
Toda vremenski urad temu viliarju ne zaupa, ker izdaja znake, da se namerava obrniti in še enkrat obiskati Florido. Vsledtega je bilo izdano svarilo vsem ladjam v osrednjem in severovzhodnem Mehiškem za livu in malim čolnom od izliva Mlssissippija do Cedar Kev, Fla.
V	Miami je umrl 11 let stari Albert Pinder za poškodbami, ki jih je dobil v pondcljek tekom viharja. S to smrtjo je število žrtev narastlo na pet v Miami in na 8 na vzhodnem obrežju.
Izmed 125 poškodovanih se bori s smrtjo 25 let stara Charlotte Farley, ki ima zlomljeno hrbtenico.
V	Miami pospravljanje razvalin, ki pokrivajo ulice, naglo napreduje. Elektrarna in telefonska družba ste popravili žične napeljave.
Župan H. O. D. Fossey pravi, da je vihar v Miami in okolici napravil škode za tri milijone dolarjev. V Dade okraju, kjer se nahaja tudi Miami, potrebuje 2000 družin pomoč, v Broward okraju pa 1000 družin.
ROOSEVELT ZADOVOLJEN Z VOLITVAMI
JAPONSKI POLET NA FILIPINE
MANILA, Filipini, 7. nov. — Prvi japonski aeroplan, ki bo obiskal Filipine, bo dospel v Manilo 13. novembra. Pri-j peljal bo časnikarske poročevalce, ki se bodo vdeležili in-auguracije prvega filipinskega predsednika.
Izid volitev ga ne zanima preveč. — Zanima ga boi\j možnost vojne v Evropi. — Odpotoval je v New York.
HYDE PARK, N. Y., 7. nov. — Predsednik Roosevelt je v sredo vžival jesenski solnčni dan v polni meri, na videz zadovoljen z izidom volitev "mrtvega leta", to je z volitvami pred letom predsedniških volitev.
Pri najboljšem razpoloženju je odkrito rdzpravljal z zastopniki časopisov o političnem položaju, kakoršen se kaže izza vo_ lite v v torek in je povdarjal, tla ga volitve mnogo manj zanimajo kot pa sedanji razvoj dogodkov v inozemstvu.
V Beli hiši pa je bilo v Roo-seveltovem imenu rečeno, da kaže demokratske večina v državi New York isto sliko, ki je znana že iz leta 1930.
Glede volitev v občinske u-ra<le zatrjujejo demokrati, da je prišla v poštev mnogo bolj osebna kot pa narodna politika. Isto velja celo o Roosevel-toveni rojstnem kraju Hyde Park, ki je izvolil demokratskega župana.
Glede možnosti evropske vojne je rekel predsednik, da je o tem razpravljal z Bernardom M. Baruchom, ki se je pred kratkim vrnil iz Evrope. Predsednik je rekel, da ameriška vlada v bližnji bodočnosti ne bo pod vzela V tem oziru nikakih novih korakov in da bodo Združene države natančno držale nevtralnost.
Danes se je predsednik odpeljal v New York, kjer bo navzoč pri sprejemu svojih sinov Jamesa in Franklina v prostozidarsko ložo. Nato pa se bo odpeljal v AVashingtgon.
ifliiir^CTiiiiiiiiiuii^fiiiiiiiiiiiiiiiia
Naročite »e na "Glas Naroda99 največji slovenski dnevnik o Združenih državah.
FRANCOSKA PRST ZA DETROIT
BAE-LE-DUC, Francija, 7. novembra. — Francoska prst, ki je bila poškropljena s krvjo francoskih in ameriških vojakov, ki so se ramo ob rami borili v svetovni vojni, je bila položena v zaboj in bo poslana v Detroit v znak francosko-ameriškega prijateljstva.
PREBIVALSTVO ZAPUŠČA HELENO
HELENA, Mont., 66. nov. — Novi potresni sunki so prinesli nov strah prebivalstvu, ki naglo beži iz mesta. Opeka je padala s poslopij, katera so delavci skušali popraviti.
Iz mesta je že odšlo nad 50 odstotkov prebivalstva. V treh tednih je mesto občutilo nad 800 potresnih sunkov. Potres pa so tudi čutili v Butte, Livingston, Great Falls in v Ro-zeman.
Po nekem poročilu iz Pasadena, Cal., je južna California občutila potres o.b istem času kot v Montani.
Po celem seeverozapadu vlada hud mraz. Na mnogih krajih Nebraske sneži.
Mraz na severozapadu je napravil škode na sadju nad $3,-000,000. Nobenega izgleda pa ni za gorkeje vrerao.
TUDI LAVAL JE ZAPLETEN V PROCES
Najvišje osebnosti so bile znane s Staviskim.— Celo Haile Selassie je bil baje ž rijimi v zvezi.
PARIZ, Francija, 7. nov. — Imeni dveh vodilnih osebnosti v sedanji mednarodni krizi — Pierre Laval in cesar Haile Selassie — ste bili imenovani pri sodnijski obravnavi proti 20 obtožencem, ki so pomagali umrlemu Sergeju Staviskemu, ki je osleparil francoski narod za več milijonov frankov. General Joseph Bardi de Four-tou, ki je star 75 let, je izpovedal, da je sedanji ministrski predsednik govoril s sodnikom Prince © Staviskyjevih papir-Sodnik Prince, mož, ki je vse vedel," je bil po odkritju Sta-viskvjevega škandala na do sedaj še nepojasnjen načn umorjen in njegovo truplo je bilo najdeno na železniškem tiru.
General Fourtou, katerem o-čitajo, da je s svojim dobrim i-menom podpiral Staviskega pri njegovih sleparijah, je rekel, da je moral do Staviskega imeli popolno zaupanje, ker je bilo toliko odličnih oseb imenovanih v njegovih zadevah.
Ime cesarja Haile Selassie-ja imenoval Henri Hayotte, ki je bil zaslišan kot ravnatelj Staviskvjevega "Alex podjetja*. Hayotte je rekel, da je Stavisky riskiral mnogo denarja na dirkališčih in za gledali šča.
Hayotte je dalje rekel, da so bili dragi kamni, katere je Stavisky zastavil, označeni kot "abesinski dragulji". Tukaj je hotel sodnik kaj več vedeti in je rekel: "Takrat ste rekli, da je bila izvršena velika transakcija, pri kateri je bil tudi udeležen cesar Haile Selassie."
"Nikakor ne," je odgovoril Hayotte. "Abesinija s tem ni ni imela nikakega opravka."
N AZIJI OBSODILI RED0Y-N1C0
BERLIN, Nemčija, 6. nov. — Sestra Marija Lebora, 59 let stara tvjnica in blagajniČarka reda Naše Gospe v Paderbornu je bila pred berlinskim kriminalnim sodiščem obsojena na deset let zapora. Njen red pa je moral plačati 250,000 mark kazni.
Vlada je poleg tega tudi zaplenila celo premoženje samostana v znesku 700,000 mark, tako da ima skupne škode sko-ro miljetn mark. To je zopet nov slučaj v dolgi vrsti sodni jskih postopanj proti raznim redovnikom zaradi pošiljanja denarja v inozemstvo.
Državni pravdnik je dokazal, da je samostan vtihotapil čez mejo na Holandsko okoli 500,000 mark za poravnano tujih obveznosti.
AVSTRIJSKA KOMISIJA JE
ŠLA K OTONU
Avstrijski monarhisti na de!u. — Agitirajo proti republiki in proti Star-hembergu.
DUNAJ, Avstrija, 7. nov. — Pristaši (habsburške monarhije, ki bi radi nadvojvodo Otona kronali za kralja in cesarja, kažejo odkar se je plebiscit na Grškem izrekel za monarhijo, mrzlično delavnost za avstrijsko monarhijo.
Kot pravijo zelo zanesljivi viri, se nahaja več visokih avstrijskih uradnikov pri nadvojvodi Otonu v Steenockerzeel v Belgiji in število avstrijskih "božjepotnikov" stalno narašča.
Avstrijski monarhisti izjavljajo, da je ljudsko glasovanje glede povratka Habsburžanov nepotrebno. Toda katoliški list "Linzer Volksblatt" piše glede tega: "Ako smatra vlada za potrebno, da se ustava v 17 letih že tretjič premeni, naj bi se to zgodilo na podlagi ljudskega glasovanja."
Monarhisti so pa še tembolj delavni, ker hočejo prijatelji pod kanclerja kneza Starliem-berga postaviti za regenta in pozneje za kralja.
Voditelj avstrijskih monar-histov baron Zessner pravi k temu: — "Politična nesreča Francije, ko je Napoleon odstavil pravega vladarja v namenu, da bi sam postal cesar, naj služi Avstriji v svarilo".
Brat bivšega voditelja avstrijskih narodnih soeijalistov, ki so pobegnili v Nemčijo, Richard Fruenfeld, je bil izpuščen na svobodo. Aretiran je bil v boju proti narodno-soei-jalističoim teroristom 22. maja, 1934.
Njegov brat Alfred Frauen-feld je bil aretiran 12. januar-jo, 1934, toda se mu je posrečilo pobegniti v Nemčijo. Tam je prevzel propagando proti avstrijski vladi in jo je vodil z radio postaje v Monakovem. Od letošnjega poletja je vodja zbornice državnega gledališča.
V SPANJU JE DOVOLJENO GOVORITI
SOUTH BEND, Ind., 7. nov. — Brivec W. M. Kirkmann jo priznal, da ima navado govoriti v spanju, da pa to še ni dokaz njegove nezvestobe. Sodnik se je strinjla ž njim. Ugodil je pa prošnji za ločitev zakona, ker je bila njegova žena ljubosumna.
LAŠKE OBLASTI SO ODLOČNO NAST0PILEPR0TIVERIŽNIK0M IN DENARNEM MESETARJEM
BERLIN, Nebčija, 6. nov. — Dominikanec P. Siemer je bil v rOldenburgu obsojen na. 15 mesecev zapora in na globo 53,000 mark. Nek drug duhovnik pa je bil obsojen na dve leti zapora in na globo 70,000 mark. Obema je bilo dokazano, da sta pošiljala denar v tuje dežele* ,
ABESINCl PRIPRAVLJAJO PAST
Italijani že štiri dni napovedujejo padec Makale, toda mesto še vedno ni v njihovih rokah. Vce-raj je bilo rečeno, da je dospel v Makale na čelu prednjih straž ras Gugsa, ki se je predal Italijanom, danes pa poročajo Italijani, da je glavna laška sila še vedno par milj oddaljena od te važne postojanke. Poročila so tako netočna in nezanesljiva, da se jim ne sme pripisovati posebne važnosti.
Jasno je le, da skušajo Abesinci zvabiti Lahe čimdalje v notranjost dežele, nato pa vprizoriti nanje presenetljiv nočni napad. Res je, da grade italijanski pijonirji za glavno armado dobre ceste, toda vprašanje je, če se bodo mogli Italijani po njih dovolj naglo umakniti.
V odprtem boju bi Abesinci ne dosegli dosti, koristil bi jim le splošen napad iz zasede.
Nekateri domnevajo, da bo napadel abesinjski cesar sovražnika s 500,000 izbranimi vojaki. Ta usodepolni napad se bo završil med Makale in Dessye, v ozemlju, ki je obdano na obeh straneh od devet tisoč čevljev visokih gora.
PROTI PROFITIRJEM
Fašistična Italija je odločno nastopila proti pro-fitirjem in proti vsem tistim, ki širijo o Italiji oziroma o italijanski armadi zlobne vesti.
Oblasti so nekaterim trgovcem začasno zaprle trgovine, trgovci so bili pa izbrisani kot člani fašistične stranke.
Vladna gonja je naperjena proti onim, ki dražijo živila, in proti denarnim mešetarjem.
Industrijalni voditelji se ne boje sankcij, ki jih je odredila Liga narodov proti Italiji. Po njihovem mnenju bodo začele vse italijanske tovarne obratovati s polno paro, ker bo manjkalo tujezemskega blaga. Vsled večje produkcije bodo cene nižje in *več delavcev bo dobilo delo.
ŽENSKA VODI NAPADALCE
Neka krasna abesinska princesa, čije mož služi v abesinskem glavnem stanu, vprizarja s tolpo Abesincev nočne napade na italijanske oddelke. Princesa pozna vsako inčo ozemlja v bližini Makale, ker je preživela v tamkajšnji okolici vse svoje življenje.
PADEC MAKALE
r Italijanski glavni stan poroča, da bo mesto Makale danes padlo. Zavzela ga bo italijanska severna armada, broječa 1 25,000 mož. Nekateri prerokujejo, da se bo mesto vdalo brez boja, dočim so drugi mnenja, da se bo vnela pred mestom vroča bitka, ki bo najbrž .odločila usodo Abesini je.
CESARJEV GOVOR
Včeraj je abesinski cesar poslal po radio svoj poziv ameriškemu narodu.
— Prav dobro se zavedam dejstva, da Amerika ni članica Lige narodov, toda upam, da so Američani toliko pravicoljubni, da bodo podpirali prizadevanja Lige, ki skuša prejkomogoče napraviti v Abesiniji mir. Ako bi se še Amerika pridružila gospodarskim sankcijam, ki jih je uveljavila Liga, bi ne bil več daleč čas, ko bi bili našemu sovražniku računi temeljito prekrižani. Abesinski narod je že od pamtiveka svoboden. S podporo Lige narodov in Združenih držav upa uživati zlato svobodo tudi V bodočnostih	_	j
M .Vi s&LitaŠnfc
n a B3 D i w
_ ud rnhll^nl by
SM1VKNIC PUBLISHING COMPANY
L BeaO, Trni.
ot aboT« otflona; New York City, N. X.
"CULA 8 MAJftODA' (▼«*» «C the People)
Day Biwpt Sondam mm*. Holiday
*«*> to*
Ik pol lofta MMn* It mi
........H40
Za New Tock aa oalo leto......fTJX)
Za pol leta |U0 Za lnowewtro m eeki fljOO Za pol leta.................(MO
BfUMcrlptlon Tearly »«.00
"Olae Naroda"
yaafcl dan lwemill nedelj In prunlkor.
IftopUl bree podpisa In oeetaoed ee ne priobCuJeJo. Denar naj ee blagoroU peAUjatl po Money Order. Pri (premembi kraja naročnikov, proabno, da aa mm todl ptefale MUllWa ni—nl. da Mtreje najdemo naalovnlka.
*M W. l»th Street New
: CHeliM t-1171
Ma Bt 1
AMERIŠKA NEVTRALNOST
Kakor znano, je bila tik pred odgodenjem ameriškega kongresa na predlog administracije sprejeta postava, ki določa ameriško nevtralnost. Postava se v prvi vrsti tiče vojne v daljni Afriki.
Amerika stoji na stališču, da se ne sme vmešavati v konflikte med drugimi državami. Do tega so jo dovedle več ali manj britke izkušnje, ki jih je imela, ko se je pred osemnajstimi leti pridružila zaveznikom.
Ameriška postava glede nevtralnosti bo pa veljavna le do 31. januarja prihodnjega leta. Kaj pa potem? Bas to vprašanje je dalo ameriškemu državnemu tajniku Hullu povod, da je povedal svoje mnenje.
—	Moderna nevtralnost, — je izvajal Cordell Hull, — izvira iz zadnjih stoletij srednjega veka. Pred onim časom pojem "nevtralnost" ni bil znam oziroma ni veljal. Prej je bilo splošno geslo: — Kdor ni naš prijatelj, je naš sovražnik.
—	V šestnajstem stoletju je pa Huggo Grotius, ki velja za "očeta mednarodnega prava", postavil za temelj nevtralnosti načelo: — Ne stori ničesar, kar bi ojačilo tistega, ki zasleduje nepošten čin, in ne stori ničesar, kar bi škodovalo tistemu, ki se bojuje za pravično stvar.
j
—	Izza Grotiusa je preživela nevtralnost razne razvojne dobe. Nihče pa ni k njenemu razvoju več prispeval kot so prispevale Združene države. Kongres je uveljavil že leta 1794 postavo glede nevtralnosti.
Državni tajnik je nato omenjal postavo izza leta 1917 in najnovejšo postavo, ki jo je uveljavil kongres to poletje.
Svrha te postave je- preprečiti, da bi se Združene države vmešale v vojno.
Predsednik je prepovedal izvoz orožja, municije in drugega vojnega materijala ter opozoril ameriške državljane, ki se vozijo na italijanskih parni kili, da delajo to na svoj ri-ziko.
—	To pa nikakor ne zadostuje, — je izvajal Hull. — Pošiljanje orožja ni edina stvar, ki nas lahko pahne v resne mednarodne zapletljaje. Kdor misli to, prezira nevarnosti, ki nam prete z drugih stran. Ni dovolj, da vojskujočih se ne podpiramo z orožjem, pač je pa naša dolžnost, da s svojimi vplivom skušamo preprečiti vojno oziroma zmanjšati njene grozote.
—	Če bomo enkrat to dosegli, bomo dali miru pravo podlago ter se niti nam niti drugim državam ne bo več treba ukvarjati s problemi nevtralnosti.
„ New York, Friday, November 8, 1935
\ '	-	/ r----
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U 8. 2.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
Za $ 925............... Ur 1M
$ 18.20_______________ Ur 2*0
$ 44.00--------------- Ur 500
• % 87J50 --------------- Ur 1000
: $174.00 ...........—Ut 2000
.. Dta. 2000	$260.00 ------------------- Lir 3000
947J0
KERBS CENE OBDAJ UIT BO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEHEUB1 O O BI ALI DOLI
Bo ispauio večjih meokov kot seoraj -weOw»i bodld -dinarjih tU mak dovoljujemo Mboije ppsoj«.
S
UTLAOOA V
AMBBlSKIH DO LAM IB '
lltJB
(••■•••••■ flCr—
Ste
tJ»a<{
MUB 0*140
Prejemnik dobi t starem ltraja ijplaCllo t dolarjih.
NUNI NlkAOLA IzteSlHEMD HO CABLE UftTCfr ZA PRI-% . , . i STOJPINO	ri
SLOVENKI PUBLISHING CQMPKNY/
nt
NEW XOBB, N. I.
NOVO VINO UBIJA
LENDAVA, 22. okt. — Posledice obilnega in dobrega .vinskega pridelka se že čutijo. Preteklo nedeljo se bile v več mestih lendavskega sreza veselice, ha katerih se je prav pridno popivalo. Skoro na vseh veselicah pa je prišlo do večjih ali manjših prask. Ranjenci so morali iskati zdravniške pomoči, drugi so se morali zateči v bolnico, ni pa manjkalo tudi smrtnih žrtev divjaških pretepov.
Do prav žalostnih dogodkov je prišlo na Gornji Bistrici, občina Črensovci. V gostilni je bila trgatvena veselica, katere se je udeležilo več fantov iz sosednjih vasi. Pod učinkom močnega mošta je prišlo med fanti iz Gornje in Srednje Bistrice do prepira in seveda tudi do pretepa. V prvi bitki, ki se je razvila v gostilni in na dvorišču, je dobil hujše poškodbe Šernek Ignacij iz Gornje Bistrice, ki ga je zabodel neki Boh-nec iz Srednje Bistrice v oko. Serneka so takoj odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, oko je izgubljeno. Gornjebist-ričani tega niso mogli prenesti in so navalili na svoje nasprotnike, ki so jih podili domov v Srednjo Bistrico. Med bežeči-mi je bil tudi Lebar Oto, ki se je spotema skril. Zasledovalci pa so ga iztaknili in začeli u-drihati po njem. Dobil je sedem smrtnih ran na glavi z ročicami od voza in s sekirico. Nesrečni Lebar je čez pol ure izdihnil. Bil je star šele 29 let in se je pred kratkim oženil. Sam se pretepa sicer ni udeležil in ni bil pri vsem sporu nič prizadet, bežal je pač, ker bi bil tepen vsakdo iz Srednje Bistrice. Orožniki so aretirali pet fantov, ki dejanje deloma priznavajo, deloma pa zanikajo, ali pa vale krivdo drug na drugega. Dogodek je tem bolj žalosten, ker sta izmed aretiranih fantov dva mladoletnika.
Časopisje je že ponovno pisalo o vsekoletnih pokoljih, ki se dogode v teh krajih. Res čudno je, da se ravno v črenov-ski občini dogajajo taki, vsega obsojanja vredni dogodki. Storiti bo pač treba potrebne mere, da se toki poboji za bodoče preprečijo.
Komisija ki je šla na kraj zločina, pa je spotoma opravila svoj žalosten posel, še v Dolnjem lin košu. Tu sicer ni bilo fantovskega pretepa, ampak je postala žrtev neprevid. in pa očividno pijanega kolesarja 73-letna starka Helena Varga. Neki Škafar se je peljal domov iz Lendave, ki pa ni bil gospodar svojega kolesa in je v Dolnjem Lakošu zavozil v gručo žensk, ki so svdele ob cesti pri plotu. Nekatere so dobile manjše poškodbe a Vargovo je kolesar ta-
ko pritisnil na plot, da ji je zlomil prsni koš in je starka kmalu izdihnila.
CIGANSKA KOMEDIJA PRED SODNIKI
MARIBOR, 23. okt. — Danes je sedelo na zatožni klopi pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, pet ciganov radi obtožbe zločinstva tatvine. So to 33-letni Josip Cener, iz Van-čevasi, 27-letni Jožef Cener iz Borovcev, 28-letni Andrej Ba-ranja iz Vančevasi, 31-letni Rudolf Cener iz Kuštanovcev, 30 ter 26-letni Anton Kokaž iz Ro-peč. Obtožen je bil tudi Peter Sarkezi iz Ženavelj, ki ga pa ni bilo k razpravi. V obtožnici se navaja, da je bil v noči na 14. julij 1935 izvršen vlom v trgovino in pošto Štefana Templa-na v Štefanovcih na madjarski strani. Izginil je denar.
Ugotovilo se je da so cigani prekoračili mejo pri Budincih, kjer so jih graniearji zasačili. Vnela se je prava bitka, cigani in graniearji so pričeli streljati. Rudolf Cener, ki se mu je pa posrečilo, da je pobegnil v temni noči. Pač pa so grani-čarji našli dve čepici, glede katerih se je izkazalo, da sta last obtožencev AJntona Kokaša in Petra Šarkezija. S tem je bila podana sled in so nekateri od obtožencev orožnikom takoj odkritosrčno priznali vlom.
Pri današnji razpravi so cigani vse lepo priznali, zatrjevali pa so, da jih je k temu nagovarjal soobtoženi Peter Sarkezi. Ob glasnem smehu so izjavili, da so mislili, da jim ne bo treba odgovarjati pred sodiščem in da ne bodo obsojeni, če pojdejo na madžarsko stran krast.
Mali senat pa je bil drugega mnenja kakor obtoženi cigani in je obsodil Josipa Cenerja na 3 leta 6 mesecev težke ječe, Jožefa Cenerja na 2 leti težke ječe, Andreja Baranjo na 1 leto in 6 mesecev težke ječe, Rudolfa Cenerja na 1 leto strogega zapora, Antona Kokaša na 1 leto in 6 mesecev težke ječe. Razen Rudolfa Cenerja so bili vsi obsojeni že predkaznovani. K razpravi so prišle tudi ciganke, ki so z ignale velikanski vrišč in jok, ko so videle, da so ob-so jence peljali v zapore.
STAVKA V SKOFJI LOKI
ŠKOFJA LOKA, 26. okt. — Včeraj sta potekla dva tedna, odkar je stopilo delavstvo tovarne Aešir za izdelovanje klobukov v stavko. Vsega štraj-ka 160 delavcev hi delavk in delo v tovarni popolnoma počiva. Mir je red se ne rušita v ničemer. Življenje v tem živahnem delu Škofje Loke je docela zamrlo, okrog tovarne
Važna za potovanje.
Kdor jo namenjen potovati v štari kraj ott dobiti koga od tam, je potrebno> da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje Vam zatnoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, do je potovanji udobno •« hitro, Zfl{o se sauppo obrnite na nas za vsa pojasni.
Mi preskrbitno vse, hodih prošnje za povratna dovoljenja, point listf, vite je i* sploh vce, kar je za potovanje potrebno v. najhitrejfan. času, in. kar je gtavno. ta najmanjšo stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker prečno še dobi iz Washington povratno dovoljenje, BE EN TRT P-BRŠilT, trpi najmanj en mesec.
POtie tbrej*' i&&j ea breeptadn* nm*b&Qo *» ugotavlja mo Vam, da b*>ttopocš*A in ndab^o po4ova*%
SLOVJENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 li6 W«t 16th Street Nfew York, N Y.
ZAČELA J£ Z MLEKOM
za
svojo polt;
VrASI očisti mleko kožo li Rajev, ko se vse druge metode izjalovijo. Kajti mleko je izmed vae hrane irij-bojjntejši vir kalcija. In iuiio-f?o dragih Sitet-ijalistov j>re<l-piSe kalcij najprej .za izči-seenje kože. Vi ste deležni kalcijevega zdravljenja z vsako easo mleka, ki ga iz-l>i jete!
To se sliši malo preveč preprosto, kaj ne?. . . IS veže mleko! Samo za par iK*iii>.i-jev! Najmanj eno eašo naj Iti ga izpili pri vsaki jedi dnevno. Zapomnite si, da je dandanes mleko najbolj cenena vrednost v hraut
Izčistite svojo polt z mlekom
SIIUŠAJTE Z MLEKOM— £e hočete strokovrijaško shujšati, pišite po knjižico, ki jo proslavlja ves Hollywood: "The Milky Way". Dijete film. skih zvezdnic. Pošljite dopisnico s svojim imenom in naslovom: Bureau of Milk Publicity. Albany.
t
THE STATE OF NEW YORK
Kljub malim Izgledom obstoji vendarle upanje, da se najde kompromis. Upati je, da bo posegla v pogajanja kr. banska uprava, odnosno inšpekcija dela saj škotlfi je že velika na o-beh straneh. Delo v tovarni je odgovorno in zahteva ne le trdnega, marveč tudi veščega človeka. Udejstvovanje je povsem specilizirano in bi novinec v ti-m obratu bore malo o-pravil. Zlasti škodljiva je kislina, ki razjeda zobovje, plju-eam škodljiv pa je zrak, nasičen z dlakami. Pri enaki zaposlenosti je delavstvo v Avstriji še enkrat bolje plačano od našega. Tovarna fiešir je last Zadružone gospodarske banke.

Peter Zgaga
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ. NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
se vidijo le stalne delavske straže, ki so budno čuječe, podnevi in ponoči, da je vstop v tovarne vsakomur onemogočen.
Stavka je nastala zaradi kategoriziran ja delavstva vzporedno z njim pa se poraja tudi vprašanje mezd, tedaj dvoje vprašanj, ki že dalje časa vznemirjala delavstvo te tovarne.
Odnosi med tovarno in delavstvom vse zadnje mesece niso bili povsem običajni, pa čeprav se je vršil obrat normalno. S strani delavstva je bila izražena težnja po ureditvi kategorij, v čemer sta potem res nastala dva projekta. Eden tovarniški in drugi delavski, ki pa osvajata vsak zase svoje poglede na to aktualno vprašanje. Strokovna skupina oblačilnih delavcev motri vprašanje kategorij po važnosti in teži dela.
Iz delavskih vrst se zatrjuje, da bi bilo do sedanjega stanja nemara že prej prišlo, da ni delavstvo vedno upalo, da so mu situacija le zboljša. Preuredim ki so so izvedle v tovarni: instalacija parnega kotla, nabava novih <trojev, nadalje brezob-vezni razgovor, ki naj bi dal delavstvu po 0.10 Din več od ure^ potem dopusti; vse to je rešitev zavleklo prav do sedaj, ko je bilo delavstvu sporočeno, da na zvišanje mezd in misliti, glede kategorizacije pa da bi se dalo razpravljati po tovarniškem zamisleku, ... <
Za odprAyp prsnih prehladov
fektenit« iTctono-mni
ANCHOR ftXIN-EXPEtteR
B' Wtfti |thrf pjfuff
Preteklo soboto se je vršil v Waukei^an, 111., pogreb rojaka Johna Hodnika, kateri je podlegel kratki, a mučni bolezni v starosti 61 let. Pokojni je bil doma z Vrhnike, od koder je prišel v Ameriko pred 35 leti.
Josepli Penko v Steuben ville, O., je šel 27. oktobra zdrav na delo, ob pol dveh popoldne ga je pa zadel mrtvo-ud in zgrudil se je na tla. Vsa desna stran telesa mu je od-rvenela. Zdaj se nahaja v bolnišnici Ohio Valley v zelo -slabem položaju. Penko je ože-njen in ima štiri majhne otroke.
Y nedeljo zjutraj je umrl v Clevelandu, rojak Anton Fa-tur, star 4'.) let. Tekom bivanja v Ameriki se je večkrat podal v domovino, zadnjikrat pred 8. leti. Bil je premogar in je delal v Negbett, \V. Va. in v Strabane, Pa. V rudnikih •si je nakopal bolezen, kateri je podlegel. Zapušča hčer Jennie, poročeno Prime, in več so rodnikov. Doma je bil iz vasi Bač, fara Knežak pri Št. Petru na Krasu, kjer zapušča ženo, dve hčeri in sina.
K. Casey Gregoricli iz Sheboygan, AY is., tu rojeni Slovenec, ki je plavalni inštruktor v Floridi, je 1»11 pred kratkim odlikovan z zlato kolajno za zasluge pri reševalnih delili za časa nedavnega viharja na o-bali Floride.
Za čl no davico je umrla v Calumetu rojakinja Terezija Strbenc.
Tri mlada slovenska dekleta v Chicago, so bila zadnji teden hkrati operirana na vnetem slepiču. Dekleta so: Frances Kure, Mary Žahkar in Marie Korenčan.
Prihodnja mestna zbornica v Clevelandu, ki šteje 33 članov, bo imela pet Jugoslovanov, ki so vsi demokrati. To je, ena šestina mestne zbornice bo jugoslovanska. To sijajno zmago naših ljudi je pripisovati veliki politični zavednosti Jugoslovanov v Clevelandu.
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro do-moviho* Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahkcr stori. — Naročnina, asa staj-i kraj stane $7. — V Italijo, lista ne posir 1 jamo* '.i i <
il O
Prijatelj Volk me je včeraj prijetno presenetil:
—	Ker tako prokleto tarnaš po paprika-špehu, ti bom pa jaz pomagal. Poskusi, kakšen je ta.
Kar verjeti mu nisem mogel, da znajo takega v Metliki pripraviti.
Pa še drugih spominkov sta mi prinesla on in njegova soproga iz domovine: orehe, ko-ismače, bonbončke, z likerjem napolnjene, in jugoslovanske cigarete.
—	Se nekaj sem imel zate, — mi je zatrjeval — pa se mi je zgodilo na parniku nesreča. Bariglico slivovke sem pustil odprto, pa se je prevrnila. Smo imeli zelo slabo morje, pa se je prevrnila...
—	Ja, — sem rekel, slino pogoltnil in si z rokavom obrisal oči. Pri tem sem si pa mislil :
—	Bo res treba nekaj ukreniti zoper preslabo zamašene barigle in steklenice in zoper razburkano morje.
Ce bi mi bilo vse neodprto in nedotaknjeno izročeno, kar mi je bilo namenjeno v zadnjih letih, bi imel vsega vsak dan za sproti, pa še trgovino na debelo bi lahko odprl, da bi
spravil v denar, kar bi ostalo. *
Nedavno smo čitali o štiri-indevetdesetletnein možaku, ki je postal oče.
Zdravniki so konštatirali, da se mu je to posrečilo brez vsake tuje pomoči.
Včasi sem že obupaval nad življenjem, poročilo me je pa navdalo z prijetno zavestjo, da moram biti v prihodnjih petdesetih letih pripravljen še na marsikakšuo razočaranje.
Tisti moški, ki se zaradi denarja poroči, ostane vse življenje pomilovanja vreden revež.
Šla sta preko travnika, ko se je naenkrat pojavil pred njima razdražen bik.
Kakor veste, pa z bikom nI dobro češenj zobati.
—	Prepodi ga! — ga je strahotna prosila. — Saj si vendarle rekel, da bi se zaradi mene tudi smrti zoperstavil.
—	Smrti že, zakaj pa ne, — jo je potolažil. — Toda ta-le bik se mi zdi salamensko živ.
Čudno, da se Joža iz Most pri Ljubljani že tako dolgo ni oglasil. Gotovo je bil zaposlen s frgatvijo {h> naših lepih dolenjskih krajih. Saj ima vse-] »o v sod, kamor pride, vsej>ol-1K) prijateljev. Zdaj menda prisluškuje vretju mošta, o svetem Martmu bo pa poku-
Snja-
In tako bomo šele tam okrog Božiča zvedeli, kakšno je letos in koliko ga je.
V nedeljo bodo v slovenski dvorani na osmi cesti v New Yorku predstavljali "Črno že-* no". Igra mi ni znana, toda igralce, ki bodo nastopali v nji, poznam in vem. da, bodo dobro naredili.
Videl sem jih že v najrazličnejših vlogah. "Črno ženo" sem v sredo zjutraj še pred sedmo uro po telefonu dvignil iz postelje.
Strašno je bila zaspana. Se govoriti se ji ni ljubilo. Jezna ^ je bila, ker sem jo motil, meni je bilo pa žal, ker1 televizija še ni izpopolnjena.
•• G L A8 NARODA 99
New York, Friday, November 8, 1935
THE LARGE8T SLOVENE DAILY IS U. SL %
JABOSLAV 1IAŠEK:
ZAKAJ SE JE PROF. RESLERJU ZMEŠALO
Znameniti antropolog Vir-chov pravi, da nikakor ne zadostuje trditev, ki izvaja človeka iz opice, temveč bi bilo treba tudi dokazati, iz katere opice — iu to se doslej še nikomur ni posrečilo.
Tega mnenja je bil tudi profesor Rcsler. Preiskal je lepo število lobanj, ki so jili smatrali za lobanje pračloveka, in je napisal o neki posebni lobanji celo izredno zanimivo razpravo. Zaključil jo je's trditvijo da pripada najdena lobanja šimpansu ali orangutanu ali mladi gorili, ali pa prazgodovinskemu človeku, ki ni znal niti brati niti pisati, kajti obok obrvi je bil le slabo razvit.
Profesor Resler je bil znan učenjak. Nekoč je našel sen-sko kost in je v duhoviti bistroumnosti spoznal, da je lastnik senske kosti na levi nogi šepal, in sicer v razdobju med četrtim in tretjim tisočletjem pred Kris tusovim rojstvom.
Kajp rda so nastopili nasprotniki, ki so trdili, da je lastnik najdene senske kosti šepal na desni nogi in nikakor ne na levi nogi, toda te nasprotnike je pritiral polemični članek profesorja Reslerja do molka. V članku je stalo: "Kako bi le mogel šepati na desni nogi, ko pa mu je jamski medved to nogo požil!*' K sklepu svojega članka je učeni profesor navajal, da je oni nesrečnež naletel na jamskega medveda med peto in šesto popoldansko uro 5. maja leta 3917 pred Kristom.
To je bilo presenečenje! Njegovi nasprotniki so si dovolili le ironično opombo: **Profesor Resler nam mora le še i>ove<la-ti, kako se je dobričina prav za prav pi>al."
In profesor Resler je odvrnil: 'M V hočete vedeti, potem poslušajte: imenoval se je Rora ter je pripadal narodu Etrus-kov, s petnajstimi leti je izgubil mater, očeta na ni nikoli poznal. Koža, ki je v njo zavijal svoje telo, je bila od moljev tako razjedena, da si je moral z osemnajstimi leti nabaviti novo. Z dvajsetimi leti je nekoč izpodrsnila njegovi roki sekira in je z njo razklal butico pripadniku svojega plemena. Za kazen bi ga morali žrtvovati, toda po pri prošnji glavarja Mu si je ohranil življenje. ("V želite o njem še natančnejše podrobnosti, vam morem nadalje poročati, da je imel na trebuhu brazgotino in je nekoliko iec-ljal!"
Vse to je izvajal profesor
Resler iz senčne kosti, ki so jo •hranili v muzeju, dokler ni drug znan antropolog ob priliki študijskega potovanja dognal v renski kosti slavnega et-ruskiškega vojščaka Rore del mačkine lobanje. Posledica tega je bil velik znanstven škandal. Št1 hujše je bilo za onega učenjaka, zakaj muzejska komisija ji izjavila, da ti nikakor n del mačkine lobanje, temveč konjske. Poraženi učenjak se je še t i-t o noč skrivaj odpeljal in je na meji skočil pod vlak.
Majhna znanstvena epizoda seveda nikakor ni mogla pod-kopati slave profesorja Res-lerja. Ta se je v zadnjem času pečal z atavizmom. In ko mu je postrlo jasno, da ima on sam prav tako zobovje kakor orangutan, je dospel do neomajne-; ga prepričanja, da je v prid znanosti zanj vsekakor neizogibno, poročiti se in imeti po-tomce. Zato si je kot navdušen pristaš descendenčne teorije iskal žene z očividnimi znaki degeneracije. Njena glava bi morala biti brezpogojno podobna mer kovici, zakaj on sam je imel glavo orangutana, kar pričajo njegovi memoari. Zaradi tega je prepotoval predvsem pokra ji. le, obljnbene od tipičnega, pred. nekaj stoletij od jezera Njantse-Najnga v centralni Afriki v Ameriko preseljenega zamorskega plemena. To zamorsko pleme je živelo v Ala-bami v Severni Ameriki. Po štirih mesecih vztrajnega raziskovanja se je učenjaku posrečilo, da je našel ostudno za* morko, ki je imela glavo, podobno orangutanu in šimpanzu.
Nekoliko zmedene opombe, ki jih je zapisal pri opazovanju svoje bodoče žene se glasijo: "Pri popolni konfiguraciji glave se mora upoštevati obok čel-nice. Kot, ki sploh ni primeren glavi te zamorke, je Daubento-nov kot. Kajti ta ne tvori premice, ki preseka opisthion in bastion v eni črti ter veže spod-no mejc-očnic in Broceov kot; pri tem je prva premica ista, druga premica pa izhaja iz bis-tiona. Z vsemi merami kakor tudi s telesnino svoje zamorke nikakor nisem zadovoljen."
Sledila je kratka opomba: " Moj ?akon z za morko Amalijo je bil sklenjen v cerkvi sv. Duha v Oklahomi."
Ves učeni zbor antropologov je zdai čakal, kako se bo stvar končnla. Izmed vseh najbolj radoveden pa je bil profesor Resler, ki je prav rad izvajal svoje antropološke poskuse,
zlasti odkar se je bil navadil na za morko.
In zdaj si mislite njegovo presenečenje, ko se mu je rodil natanko po devetih mesecih — majhen indijanec! Prav takrat in zaradi tega se je profesorju Reslerju zmešalo. Zdaj se v prav redkih primerih, kadar ima kak svetel trenutek, spomni na to, da je služila njegova zamorka pred poroko pri nekem indijanskem žgan jar ju. Sicer pa je njegov duh omra-čen, in kadarkoli pride do svinčnika ali kosa oglja, tedaj piše na steno svojo sobe:
"(V se držimo pri preiskavi te lobanje nemškega načina merjenja, potem je ta lobanja dolihokefalna dolga. Č*e pa se ravnamo po francoskem načinu, potem je brahikefalna, kratka. Zato jo moramo smatrati za inez »kefalno, srednjo."
URE V STARIH ČASIH
Uro, pa naj bo že žepna ali moderna zapestna, nosimo vedno s seboj, ona je naš spremljevalec povsod. Muzeji kažejo, koliko različnih oblik so imele ure, ki jim posvečamo toliko pozornosti, da hočemo, da naj imajo tudi za oko prijetno obliko. Posebno priljubljene so bile v starih časih ure v obliki rož in <adja. Jabolkam, hruškam ali breskvam podobne ure niso bile nič posebnega. Pri-ljubljene so bile tudi ure s pokrovčkom iz kristalnega stekla da se je videl mehanizem in njegovo kolesje. T'asto je pa 'imela ura nalogo opozarjati človeka na minljivost vsega posvetnega. Kazati inu je morala, kako hitro čas beži.
Marija Stuart je imela uro iz pozlačenega srebra v obliki lobanje. Urnik je bil v ustni votlini, mehanizem v lobanji in pod čelom, obraz je bil pa okrašen s svetopisemskimi figuricami. Pobožni ljudje so imeli v starih časih tudi ure v podobi križa. Velike' umetniške vrednosti so bile ure, vdelane v glavo palice, ali v prstan. Oim manjše so bile take ure, tem večja je bila njihova vrednost. Največjo žepno uro je imel neki Tree, tehtala je pol kilograma, najmanjšo je pa izdelal neki švicarski urar; vdelana je bila v svinčnik in merila je v premeru samo 20 milimetrov.
največji slovenski dnevnik v Naročite se na "Glas Naroda" Združenih državah.
ŽRTVE EKSPLOZIJE
0#njega«ci odnašajo izpod razvalin žrtve, ki jih je zahtevala eksplozija v šest nadstropni tovarni. Oblasti šo uvedle preiskavo, da doženejo vz rok eksplozije.
IZ ZVEZDOZNAN-STVA
(Nadaljevanje.)
Venera je glede odaljenosti od solnca takoj za Merkurjem. Okoli solnea pride enkrat v 7Mi mesca. Skoraj tako velik je kakor zemlja, nekoliko manjša. Vidimo jo na nebu kakor Merkurja zvečer po soinčnem zahodu ali zjutraj pred* solnčnim vzhodom, zvečer kot Večerni-co, zjutraj kot Danico, samo da ne zgine tako hitro z neba kakor Merkur, ampak se vidi več mesecev m nekaj časa po dve, tri ure na dan. Z daljnogledom se vidijo na njej #vse spremembe kakor pri luni, od ozkega srpa do polnega kroga. Venera j e najsvetlejša med vsemi zvezdami in se vidi 3 prostim očesom tudi podnevi, če se človeku posreči, da jo išče na pravem kraju.
Tretji planet je zemlja, ki se od Venere in Merkurja odlikuje v tem, da ima svoj mesec.
Zunaj zemeljske poti je pot planeta Marsa, ki je precej manjši kakor zemlja: v zemeljsko oblo bi spravili šest Marsov. Svojo pot okoli solnea dokonča v enem letu in 322 dneh. Kadar ga zemlja dohiti tako, da ga ima ravno za seboj in solnce pred seboj, se vidi z zemlje vso noč. Ker je Mars takrat zemlji najbliže, se vidi kakor zelo svetla rdeča zvezda. Potem ga pušča zemlja vedno bolj za seboj in se vidi zato vedno manjši. Mars ima dva prav majhna meseca, ki imata ime Strah in Groza Ker se z daljnogledom vidijo na Marsu neke ravne črte kakor kaki prekopi, mislijo nekateri, da bivajo na njem razumna bitja. Na severnem tečaju Marsa se vidi pol leta nekaj belega, in ko to zgine, se pobeli južni tečaj. To bi utegnili biti sneg ali vsaj slana. Zato mora biti na Marsu tudi vocla.
Marsova pot okoli solnea obkroža pot planeta Jupitra. Jupiter je največji med planeti. Če bi bil znotraj votel, bi se dalo vanj spraviti 1295 zemelj. Če bi spravili vanj vse druge planete bi ostalo še veliko praznega prostora. Ker je pa petkrat tako daleč od solnea kakor zemlja, se vidi malo manjši in manj svetal kakor Venera. — Vendar je Jupiter za naše oči na nebu navadno prva zvezda za Venero. Samo Mars se kosa z njim, kadar je zemlji najbliže. Ima devet mesecev, od katerih se vidijo štirje z navadnim ročnim daljnogledom. Zelo zanimivo je opazovati te mesece, ker stoje zaradi svojega gibanja okoli Jupitra vsak noč drugače. Za svojo dolge pot o-koli solnea potrebuje Jupiter skoro 12 let.
Skoro desetkrat tako daleč od solnea kakor zemlja je planet Saturn. Ta je posebno zanimiv zato, ker ima okoli sebe svetel pas, sestoječ iz neizmernega števila majhnih nebesnih teles", ki se sučejo okoli njega. Satumova prostornina je 745-krat tolika kakor zemeljska. — Mesecev ima deset, pa jih je mogoče videti samo z velikimi daljnogledi, razen enega, ki se opazi že z manjšim daljnogledom. Za svojo pot okoli solnea potrebuje nad 29 let.
Zadnja dva velika planeta sta- Uran in Neptun. Uran je devetnajstkrat, Neptun pa tridesetkrat tako daleč od solnea kakor zemlja.
Oba sta sicer veliko večja kot • zemlja, Uran triinšestdestet krat, Neptun pa oseminsedem-desetkrat, pa se vidita zaradi svoje velike oddaljenosti zelo majhna in jih opazujejo samo zvezd oznanci.
fDftfe v&nteM-)
—m
KNJIGARNA "
216 WEST 18th STREET
NARODA"
NEW YORK. N. Y.
in . . • . . .. . Poučni Spisi
AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .15
Trda vez. 27» strani. Cena ..............1M Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnib in
Cena knjiga za Nemce In za one, ki so nem-	ženitnili pisem.	_____
mue zmožni.	NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................L»®
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav-
AMERIKA IN AMERIK ANCL Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5-—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in droa narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena .......... .4«
BALKANSKO TURŠKA*VOJNA. 181 str. Cena .80 ad „m^^ nD 1%v__. KDirK.
RONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 OB 5^LETNICI DR-	EV ™*Ar ~
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in obla-
ljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 256.
strani. Cena ...........................-
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 1UO strani. Cena OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike.
JO
.60 J59
J55
čenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narofe knjižico — "How to become m citizen of tbe United
States'*.
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. .50
MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena
94 strani. Cena .... Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo j ugaslo van stva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2JS0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-
.IS zoli varstvo.
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AIL Trije ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35
BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos.
Ti car. 155 strani. Cena .................. .75
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami.
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kuhaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. »dovi-na in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu.
deli: 1G2. 141, 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane
Poljnden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen ik> najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena ........................
DENAR. Spisal dr. Kari Engll?.
236 strani. Cena ..........
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila sa sobne rastline. 102 sliki.
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.
Trda vez. Cena ......1.50	BroS. cena 1.25
Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
V knjigi so opisane Iei>ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike uasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri .80 nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družiti.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena ____
Knjigo toplo priitoročnmo vsakomur, ki se hoče seznauiti z glavnimi črtami sodobne filozofije.
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI POD-LAGL Spisal Ivan Hohida. 183 strani. Cena Strokovnjaška razprava o posledicah preobl-
.50 .60
.80
.75
.65
.70
.75
lega za uživanja alkohola.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................ij^
V knjigi SO opisani predhodniki in idejni ute-.70 meljitelji te svojevrstne ruske struje.
RADIO. 244 strani. Cena ........................
K«Ior se zanima za ra.lio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
S Slikami. Cena ..........................1.50 RAČUNAR. 206 strani. Vezano. Cena ....
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli-	s pomočjo te knjige vam je mogoče naglo"likanji. 296 strani. Cena ....................L20 računati obresti «1 pol odstotka do dvanaj-
.75
Knjiga se odlikuje (to svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva.
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena ..........................
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......
stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži.
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...r.. JS% Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent".
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani.
Cena......1.50
_ v *pj	obuja na S znani potnpisee žujimk
Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ....	.50 SVE™ /S™EGA ™ NOVEGA ZA-
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-	in 233 st™ni. Trda vez. Cena 3.—
Stvu	SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc	SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO
Levstik. 220 strani. Cena ...................90 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40
Levstik. 220 strani. Cena broš. ..JO vea.	L10 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-
JUGOSLAVMA. Spisal Anton Melik. Prvi ln dru-	venski slovar in kratko slovnico slovenskega
in nemškega jezika.
-80 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Kalinšek.
OSMA POMNOŽENA IZHAJA. 728 strani, k»jn> trdo vezana. Cena ...........................6.—
.30
.50
J5
gi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del---- -80----H. Del
Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. Korah. rekah, poljedelstvo. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 Strani... SPRETNA KUHARICA. 248 strani Vezana cena 1.45
KRATKA ZGODOVINA 8U>VENCEV, HRVA-	v knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-
TOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ................skih naTodil>
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. L25 SP0L, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na-KUBIČN-% RAČUNICA. Tnls vez. 144 str. Cena .75 menjena deklicam v starosti Štirinajstih let.
Navodila za izračunanje okroglega, rezane- SPOLNA NEVARNOST. Cena ................
^ tesanega lesa.	Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.	nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
Cena...... .70	KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 * Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. V teh treh knjigah je zbrano vse književno UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-
nica in slovar. 295 strani. Cena broš.......L25
Vezano......L50
JO
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc'Veber.
352 strani. Cena ........................L50
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 stranL
Vezano. Cena ..........................1-25
.— Zbirka pisem, listin in vleg za zasebnike, tr-
delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in Jezikoslo\ ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobbouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. • MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc GoestL — 275 strani. Cena ........................
govce in obrtnike.
Razprava o blaznosti In posledicah pijanče-
Tan^a-	_	Vf;ŠČILN\ KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... M
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-	zh^ka voiilnih listov in pesmic k godovom,
melj. S slikami- 190 strani. Cena..........1J» ^vemu letu ^ druglm prilikam.
Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Po-	„
ljudno pisana razprava o izsledkih moderne VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena......
znanosti.	VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.	100 stranL Cena ........................ **
168 strani. Cena ........................L— VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh.
NASVETI ZA HIŠO IN DOBI. 410 stranL Cena L— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 stranL Oena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove Bege in navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60
strani. Trda vez. Cena .................. «75
48 stranL Cena ..............-.......
V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA ta lete 1*27. 128 str.
Gena.......
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-.40 mena.
VODNIKI IN PREROKU 128 stranL Cena .... Knjiga je izSla v založbi Vodnikove drvite ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva v svobodo.
JI
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen
po. uzorcu »»etiiBrIb u&4* knjig. S slikami	ZNANSTVENA. KNJIŽNICA, 78 stranL Cena!.
Primerno. aa otroke, katere hočete naučiti	Zanimivosti la ruske zgodovine ln natančen
slovenskega pravopisa.	opis vojaJka rapobllke zaporoiklh

-GLIB vznVD?**
New Yoijc, Friday, November 8, 1935
THE LARGEST SLOVENE STA1LT iN V.
GREHI OČETOV
Roman v dveh zvezkih*
Za Glas Naroda priredil I. H.
84
PBVI ZVEZEK.
TAKO UMIRAJO JUNAKI ŽIVLJENJA IN SMRTI
Iz Pariza poročajo, da so prepeljali nedavno na državne stroške v sanatorij slavnega radiologa Valilanta potem, ko so mu amputirali še zadnje o-stanke obeh rok. Ostalo mu je še nekaj dni življenja in sam je postavil diagnozo svoje smrti.
Cesto se debatira o tem, ali naj zdravniki vedno povedo svojim pacijentom resnico, tudi tedaj, če ni več rešitve, če se mora človek pripraviti na smrt. Odobrava se iluzija, dokler ne nastopijo posebne okol-nosti. Umirajoči puste celo zadnjo iskro upanja, češ, da jim bo kmalu odleglo. Samo en človek na svetu nima te iluzije, namreč zdravnik sam. On podrobno proučuje raka na sebi
In medtem ko si z eno roko obriše solze, prime z drugo zopet za krmilo, da popravi smer čolna.
Moral sem misliti na Friessliardta, na njegov prvi "vzor". Molče potegnem veslo iz vode in gledam proti kolibi. Tedaj pa skozi odprtino dreves vidim našo hišo in vidim pred vrtnimi vrati stati kočijo, ki je bila naložena s potniško prtljago.
—	Kaj pa to pomenit — se mi besno, razburjeno z ust, Jmedtem ko je hiša med nadaljno vožnjo čolna izginja.
—	Kaj pa je? — vpraše Egon.
—	Bojim se, da prideva prepozno — vi s svojo zahvalo m jaz z --
Kar sem še hotel reči, sem zamolčal in pričnem z vso svojo močjo veslati.
Komaj sva dospela do kolibe, ko že slišiva kočijo drdrati po strmi cesti. Ko zavoziva v kolibo, drdra voz mimo naju po cesti. Skočim iz čolna, tečem sko»i kolibo na prosto in vidim, da je bil on, kakor sem se bal.
k — Rihard! Rihard! — vpijem. Voz ž izgine v oblaku .prahu in za grmovjem.
Tedaj pa Egon položi roko na mojo ramo.
—	Ne maram misliti, da je bil to gospod Albert, ki se je
v	vozu--
—	Seveda! — pravim razburjen. — Sedaj se je odpeljal i 1 ta----I *
Besedo sem pogotnil, ki mi je ležala na jeziku in hitim proti hiši. Na hodniku srečam deklo in jo vprašam, ako je AJljert tekom poldneva mogoče dobil kako pismo ali kako brzojavko.
—	O, tako, ker je tako naglo odšel? Ne, nič ni prišlo. Tudi mi smo debelo gledali. Pred kako uro sem bila na vrtu in je prišel na verando ter je zaklical in vprašal, ako se niste |
vi	odpeljali po jezeru. No, pa sem mu povedala, da sem vas j srečala v Tegernu, veste, na pošti, ko ste ravno poštarja vprašali za gospoda Wanzky, ali Mansky.
—	Kaj? To ste mu povedali?	!
—	No, da, pri tem si nisem ničesar mislila, jeclja dekla, | — in sem začudeno gledala, kako je vaš prijatelj stekel kot neumen in takoj sem morala skočiti k sosedu, da je napregel kočijo. Zakaj je tako naglo odšel, vam je gotovo pisal. Zgoraj v posebni sobi leži za vas pismo.
Naglo tečem v svojo sobo. Na mizi vidim pismo, ga odprem in berem:
—	Dragi prijatelj! Ne bodi hud, da nisem čakal, da se vrneš. Izpolniti moram dolgo p<Aabljeno dolžnost in mi je, kot ne bi smel niti ure več čakati. To se mora zgoditi, predno se more ali sme kaj drugega zgoditi. Že toliko sem moral trpeti pod slučajnimi dogodki, da se bojim pred prezgodnjim slučajem in če bi bil tudi prisrčno naklonjen meni in moji sreči. Ker moja pot nima iste smeri s tvojim potom domov, zato upam, da mi boš oprostil, da grem, ne da bi ti še enkrat segel v roko. Vem, da si moj prijatelj in kot tak tudi misliš in delaš. Sedaj pa zdravstvuj in na svidenje v Makovem! S pozdravom	Tvoj Rihard.
Ne vedoč, kaj bi napravil, gledam pismo, dokler me ne premoti glas dekle:
—	Tako, mladi fant, ki je prišel z vami, še vedno stoji
spodaj pred vratmi in ne ve, ali naj pride gori, ali naj čaka Kansas: spodaj	i otrard, Agnea Mofelik
—	Že dobro! Takoj pridem! — ji zakličem, vtaknem I Albertovo pismo v žep in hitim v vežo, kjer mi pride Egon; z vprašujočim pogledom naproti.
Rečem mu:
—	Oprostite mi mojo neuljudnost!
—	O, prosim, — me prekine — to je vendar razumljivo, pod takimi okolščinami.
—	Da, lepe okolščine! — godrnjam nejevoljen. — Pojdi-va, grem z vami. Rad bi vedel, kaj vaša sestra — sicer pa sem ji tudi obljubil, da pred svojim odhodom še enkrat pridem na obisk.
—	Tudi vi hočete odpotovati?
—	Da, še nocoj, ali jutri zjutraj.
Ko prideva na cesto, ravno pripelje poštni voz. Takoj prisedeva. In pol ure pozneje, ko greva po ulici proti vili w'JL<ovčev mir", vidiva skozi drugo ulico,-ki naju je ločila s širokim travnikom, gospoda I^anzkega iti proti jezeru.
IMAMO V ZALOGI
VA 2 N O ZA | NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnine Prva številka pomeni mesec, druga <ž«n in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo raepa slali ta Novo leto «n ker bi iete li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškovt ta to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jt pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, ko jih. mM« so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco,
COLORADO: Pueblo. Peter CoUg. A. S«ltSt Walseaburg, ML J. Bank
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J Cicero, J.
BevCie. J. Lukanle* Fabian (Chicago. Clcer* in Illinois) Joliet, Mar j Bambich. Joseph vat
La Salle, J. Spellcb Mascoutab. Frank Angustln North Chicago,
fansa* City. Frank
— Že vem, kam gre, — pravi Egon s potrtim glasom, —johio:
MARYLAND:
Kitzmiller, Ft. VodopWec Steyer. J. Černe (xa Poena.
W. Va. In Md.) MICHIGAN:
Detroit Frank Btolar MINNESOTA: Chiaholm, ▼rank Goals Ely, Jos. J. Pesbel Eveleth. Louis Goaie Gilbert, Louis Vessel Hibblofc. John Povfle Virginia. Frank Hrratlch Montana: Roundup. M. M. Panlaa Waahoe, L. Champa NEBRASKA:
Omaba. P. Broderick NEW YORK: Gowanda. Earl Strnlsha Little Falls, Frank Masla
Tudi on težko čaka na oče-
pismonoši hoče prihraniti pot. tov odgovor.
Nekaj časa koraka molče poleg mene. Nato pa vzdihne.
—	Mogoče bi bilo bolj prav, ko bi bil šel naravnost k očetu. Tedaj bi uro, ki se je bojim, že davno prestal. Tako sem pa takoj spočetka izgubil nekaj dni — nisem vedel, da je šel moj stric v pokoj — seveda, tukaj sem nepričakovano našel svojo sestro in to mi je bilo v tolažbo in veselje. Zatem sem rabil več dni, da sem napisal pismo na očeta. Take utvari je težko pisati — včasih človek celo preklinja blagoslov kulture, pisalni papir in črnilo. Že včeraj bi mogel priti odgovor. Toda danes mora priti. Ali pa sploh ne pride.
Dospemo v vilo in najdemo Luizo v sobi, iz katere sem zjutraj slišal njen glas. Tudi otrok je bil pri njej, zatopljen v gledanje slik v knjigi, ki jo je imela Luiza v svojem naročju. ( Pri najinem vstopu Luiza vstane ter odvede Jerico v sosedna sobo. Nato mi ponudi roko.
—	Pomisli, Luiza, nisva ga več našla! — izpresrovori Egon. — Odšel je. Kaj praviš k temu T
Egon se vrže v kot starega divana.
Luiza molči in obrne počasi obraz s plaho vprašujočimi očmi proti meni.
Hočem ji pokazati Rihardovo pismo. Tedaj pa zaslišim pred hišo ropot voza. Obstal je pred vrtnimi vratmi.
Luiza pogleda skozi okno ter s krikom skoči nazaj. Njene oči iščejo brata.
—	Egon I Oče! — zastoka in beži iz sobe. Zunaj je bilo slišati vriskajoči glas: 4'Oče! Oče!" Njen glas utihne v nerazumljivem jecljanju in ljubeznivem objemu.
(Dalje prihodnjič.)
Barber ton. Frank Trohr
Cleveland, Anton Bobek, Ctaas.
linger. Jacob Resni*. John Sl«(»'i Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, Jobs Y/v* ie
Warren. Mrs. B. Rachai Youngstown. Anton KikeJj OREGON: •
Oregon City. Ore.. 3. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavoe Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezove« Export. Louis Supančlf Farrel, Jerry Oltorn Forest City, Math Kantin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polsnta Krayn, Ant. TauSelj Luzerne, Frank Balioch Manor, Frank Demshar Midway. John 2n* Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehtfrw West Newton, Joaeoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Aitts. Frank 4fcaft Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Laoft Diamond vUle, Joe Ro!lch
in dobro ve, kdaj bodo ledvice nehale delovati, zdravnik lahko točno izračuna, kdaj bo tuberkuloza pobrala tudi njega. Vedno in v vsakem pri meni mora z odprtimi očmi gledati smrti v obraz, kakor oni stari dvorni zdravnik pred stg leti, ki je otipaval svoj puis, ko je vedel, da se mu bliža smrt. Prijel se je za žilo in šepetal s pojemajočim glasom: "Bije, bije, že pojema . . Potem se je mrtev zgrudil.
Tudi v naših časih živi na svetu mnogo zdravnikov in raziskovalcev, ki točno vedo, kdaj jim ugasne življenje. Marsikateri radiolog je že opazil na sebi pogubne sledove radija in vedel je, da mu nič več pomoči. Tako je umrl raziskovalec Trousseau, ko je ugotovil da ima raka na drobovju, kakor tudi zdravnika Demoulin in Langlols. Vse je pa prekosil v tem, pogledu Poirir ki je polagal posebno važnost na to, da bi mogel tri dni pred svojo smrtjo še posloviti se od svojih prijateljev in je hotel biti za to priliko elegantno oblečen. Sam je bil določil dan svoje smrti ker je dobro vedel, kdaj bo prišla ponj.
V začetku smo omenili radiologa Va i lian ta, ki čaka na smrt v sa na t or i ju s trakom častne legije v gumbnici. Bil je dober prijatelj Georga Ila-reta, k" je postal v decembru 1932 žrtev radija. Francoski prezident Paul Doumer mu je lostnoročno pripel trak častne legije. Toda umirajoči učenjak ki mu je radij pogasi razjedel obraz, ni hotel umakniti v pokoj. Vztrajal je na svojem mestu prav tako, kakor profesor Gioacchino Triolo, ki ga je med operacijo napadla težka srn a bolezen. Nedvomno bi bil rešil s voje življenje, če bi bil operacijo takoi prekinil. Toda mož je napel vse sile in najprej je končal operacijo, da je rc^šii otroku življenje, čez deset minut je pa umrl.
Znanost še vedno zahteva svoje žrtve. Iz Toulousa prihaja vest o smrti prof. Jeana Martina, ki si je med operacijo zastrupil kri. Dobro je vedel, da je malo izgleda na rešitev. Tudi on je ostal na svojem mestu in umrl je v pravem pomenu besede vzravnan. Nihče ni slišal iz njegovih ust tarnanja. Smehljal se je, ko so govoril z njim o možnosti rešitve. " Delajte kar hočete," je dejal, " jaz sem strokovnjak na tem polju in dobro vem, da sem izgubljen. Ce pa že hočete koga tolažiti, pustite moji ženi iluzijo, da bi utegnil okrevati. Letos 19. aprila so ga pokopali.
Kmalu potem so položili k večnemu počitku enega najboljših zapadnoevropskih kirurgov Jeana Bernardbeiga. Tudi on si je bil zastrupil kri. Dobro so mu bili znani znaki za-strupljenja. Zdravniki so poskusili vse*, da bi mu rešili življenje, pomagati so mu hoteli s transfuzijo krvi, z injekeja-
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena25c
s poštnino vred.
nn
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BTJBEAV II« WBST lttfc STRUT NIW YOU, H. 1 nftra nam za cm voznih uirof, mm-
ZKRVACUO KABIN, IN POJASNILA SA VO-|	TC'VANJE

Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide prihodnji mesec.
Cena 50 centov
23. novembra: Lafayette v
Ilavre
"Glas Naroda
816 West 18th Street New York, M.
97
9. novembra: Kuropa e Bremen Cliaiuplain v Ilavre
16. novembra: lie tie France t Ilavre Rex v (»enoa
'JO. novembra:
Washington v Ilavre Majestic v Cbertiourg
29.	novembra: lterengaria v Cbt'rboini
30.	novembra: riiamj'lain v Ilavre Con te tli Savoia t Utui«
3. dcecmbni:
Manhattan v Havre ti. ileeembra :
Bn-iuen v Hrernen 7. riecvinbra:
He ile Fran«* v Ilavre 14. «le<-enjbra: Washington v Havre Lafayette v Ilavre Aiiiiitauia v CherlnHirs Kuro|ia v Bremen Hex v tienoa 2S. 4le«-emhra :
C> »nte «11 Savoia v Genoa
mi in drugimi sredstvi. Ber-j nadbeig je bil pa točno izraču-j nal dan, kdaj bo umrl. Kedko-katera diagnoza je bila tako točna kakor ta. — Oez dve uri se prične smrtni boj, je dejal svojim prijateljem. In res je bilo tako. Cez t Ive uri in pol je bil mrtev tudi ta neustrašeni boree na bojišču vede.
Vsi ti zdravniki so postavili svojo zadnjo diagnozo z bolestnim nasmehom. Vsi so v mislih opravili svojo lastno obdukcijo. Noben izmed njih si niti za hip ni delal iluzije. Vsak je dobro vedel, da bo moral u-mreti prav tako, kakor so umrli tisti, katerim je skušal pomagati s starimi in novimi sredstvi. Toda radosten smehljal je igral na obrazih onih. ki so človeku pomagali s svojim delom in z žrtvovanjem svojega življenja kot junaki življenja in smrti.
cfrerush oQjrta
TRIJE BOŽIČNI IZLETI V
Od New Yorka do VSE Evrope
(prrUo Ilavre)
DOMOVINO
CH AMPLAIN"
30. novembra
"ILE DE FRANCE"
7. decembra "LAFAYETTE" 14. decembra
»igli ekspnrsni vlaki Iz Carin v v« dele Evrope.
K K A S N K K A H I N K SLAVNA FRANI*« »SKA KIIUNJA iy.lt* »It NA I m »STREŽBA RESERV1RAJTE SI SEDAJ PROSTOR
Za ii;elaljii<- informacije in karte vprašajte pri:
CHNKHAl. TRAV EI. SERVH'k K. 7-inI St.. New York
LEO ZAKRAJSEK
DOBIL STAVO-UMRL
FERRi >L, Španska, 6. nov.— Dosindo Rodiro, star 19 let, je dobil sicer stavo, toda to ga velja življenje. S prijateljem Lisardo Briejo, ki je tudi star li> let, je stavil 25 pesetov, da bo pop:l več kot on. Popil je poldrugo galono slabega žganja, Briejo pa komaj tretino ga Ione Dve uri pozneje je Rodiro umrl za zastrupi jen jeni z alkoholom.
BERAČICA Z MILIJONOM
Te dni je stala pred dunajskimi sodniki 72-letna starka, ki je nosila v svoji ročni torbi-ni za več nego 96,0(10 šilingov imetja, a je vseeno beračila. Do tega odkritja so oblasti prišle na malo nenavaden način.
Že vte easa so policijski u-radniki opazovali staro žensko.
DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA
V JUGOSLAVIJO
Prirejata ju vaša priljubljena zastopnika, ki uživata vs-lik sloves med Jugoslovani, in vi boste z veseljem potovali s svojimi rojaki.
MAJESTIC	6. decembra
AQUITANIA 14. decembra
Izvežb.-m jtotiliški spremljevalce vas Im. spremljal «lo vaiejai «"-lja. i>reskrl»el vam bo d<»volj zabave iia parniku. skrU-l Ih» *a vaš ]H»tni list. prtljajro in ilnijTe i*»tre»»e na letovanju. «Ia »*► vašsi vožnja brezskrbna. Izborila »lomaea kuliiiija. iHlhteite se z^«Miaj in si preskrbite zaželjen prostor.
ZA' IXH>P.Oi:XOSTI VPRAŠAJTE PH!:
FRANK SAKSER, Jr LEO ZAKRAJŠ2K
Potniški oddelek "Glas Naroda*'	Genera) Travel Service. Inc.
216 W. IHth Sl^ New York 302 fc. 72nd SU N>« York
CUNARD WHITE STAR
ki je piiliajala vsak dan k nekemu samostanu in se postavljala tam v vrsto, da so ji dali obed zastonj. Vmes je beračila, za kar ni imela pravice, toda stražniki so v svoji dobrodušnosti zatiskali eno oko. Pred časom se je pa zgwlilo, da je neki brezposelni delavec našel oguljeno žensko torbico in jo je prinesel na policijo. \ torbici je službujoči uradnik v svoje nrjvečje presenečenje našel 334 šilingov gotovine, dalje
NA POSLEDNJI VOŽNJI
▼m
Je mkL
r«J»
VPBAYJL "QLA8 NAMOUA"
potrdile neke banke, da ima lastnica v njej naloženih '.MI.OOO Šilingov. V jugoslav. denarju hi vse to pomenilo skoraj milijon dinarjev.
Dolgo časa se je polici.fa *rn-dila, da bi našla lastnico torbice in njene vsebine, dokler ji ni uspelo dognati, tla je tu tista starka, ki je mimoidoče prosila vbogajme in je hodila pred samostanske duri jest. Rila je to Ernest i aa Bernardov«, vdova po nekom pivovarniŠkem ravnatelju. Seveda so jo postavili
pred sodnika, ker je zlorabljala pri vsem svojem bogastvu javno dobrodelnost. Prišla je na sodišče v skrajno ubo/.ni obleki } in zanemarjena ter vsa mrsava.
I Skušala se jo zagovarjati, da ni beračila, v čemer pa ni uspela. V samostan je po lastni izjavi zahajala jest samo zato, da bi štedila denar, ki ga je imela po svojem možu naloženega v banki. Sodnik jo je za sedaj obsodil na tri tedne zapora, pogojno dve leti. V kakšen namen in za koga štedi imetje, ki ga ima po svojem pokojnem možu, ni povedala.
Znani potniški parnik "Olympic", last Cunard White Star, pluje iz Soutliamptona proti pristanišču Jarrow, kjer ga bodo razbili in prodali za staro železo.
Naročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih državah.