Spedlztone to abbonamcnto postale — Poštnina plačana v gotovini
Leto XX111M št. 17
Upravrnštvo LiuPI Mn< Ciki murva ulica t.
Teleti>r h M-22 41 « « 2' ln sera c m x)dciek UuMiani Putcimwv» oll-
C» S - I eletor t« rt *l-2f Podružnica Novi mesto l luhi lanska cesta 42 Rakuni ta Liuhlianslc« pokrannc on poitno-čekovnem tavinli) »t P M<< a isfalt krait Italiif Servini ( «mfi !".ori Pmi Ni II 4118
izkljlc-mv mmiihmvo a okuh u kj
I ta I i it m tnn/emstva ima On ione Puhhlicita itaiianu S A Ml!. A NO
LlnbHana, petek tL jannarfc 1943XXI
Cena cent. 80
likala »tak d a o razen pootdtiikl N a r o t n « o t mata a> e s t i n o l it II —. M inozemstvo vkhučno i »Ponedeliskim l»-trotn« La Vi.SO
L tubi
(Jiedoiiito: Hucctniiev* ulica <te» 5. fecv 41-22 41-23 41-24
teletoo
Sovražni konvoj hudo prizadet pr! Alžiru
Utrditev položajev, osvojenih v Tuniziji - 15oo ujetnikov - Učinkovito bombardiranje alžirskih luk
pri poveljništvu p**v? armade, ki je oi.> mobilizirana v jumiu 1M0. se je udeležil
Glavn" stan italijanskih Oboroženih sil je
objavil 21. januarja naslednje 971. vojno
poročilo:	poverjena funkcija p«ve!;nika peiotne di
V Tripolltaniji sile Osi nadalje izvajajo	j vizije »Acqui« tn s to Jinico je v aecem-
vojne na zapadni nonti Nato nu je ona
predvidene pokrete.
Naše letalske sile so ponovno bombardi rale in obstreljevale nasprotnikova oklopna vozila.
Nemški lovci so sestrelili S letala »Sp t tire«, dve letali pa sta treščili na zemljo, zadeti po strelih protiletalskih baterij.
V tuniikem odseku so bile dosežene postojanke utrjene. V borbah zadnjih treh dni srno v celoti zajeli 150!) mož, mnogo vojnega gradiva, 20 topov in nekaj deset strojnic, razdejali pa 30 motornih vozil. r Med sovražnikovim napadom na pristanišče ; in mesto Sušo v Tunisu je padlo v morje j štirimotorno letalo, ki ga je sestrelila obramba.
Italijanska letala za doige polete so napadla pristanišče Oran. Ko so odletela, je ena ladja gorela v plamenih, druga pa je bila težko poškodovana.
Skupine bombnikov so napadle prista- j nišče Alžir ter zadele dve ladji, katerih ena se je potopila.
Skupine nemškega letalstva so včeraj nad morjem ob Alžiru napadle sovražni konvoj ; in potopile S.OOOtonsko ladjo, zadele pa 8 ; drugih v skupni tonaži 49-000 ton.
Zatem so se naša torpedna letala pod po-	I
veljstvom kapitana pilota Rieciarini Giulia	\
lotila istega konvoja in s torpedom poto-	;
pila lO.OOOtonski parnik in te" ko polltodo-	j vala drug parnik enake nosilnosti.
Na zapadnem Sredozemlju so skupine torpednih letal ponoči ponovno napadle številne sovražnikove trgovske ladje, kj so plule v konvojih z močnim spremstvom. Kapitan Franco Mellei, poročnik AJessan-»lro Setti in poročnik Francesco Cossu so potopili vsak po en 7.000tonski parrik, skupno 21.000 ton nosilnosti, podpori čn k Carlo Fister pa je močno poškodoval nadaljnjo četrto ladjo.
Posadke skupine, ki je izvršila nočni napad na alžirsko pristanišče, so vodili kapitan IViario Morazzutti, poročn k Stanislao Laureinza porotnik Giannino BaJbuni iu po. ; r.čnik Giovanni Badaiinj.
Veltlki uspeli! Italijanskega letalstva pred afriško 2balo
Operacijsko področ/e. 20 ian s Oiklelk-itoliijanskega letaJstva so včeraj učinkovito sodelovali v operacijah sil Osn pnvti sovražnemu konvoju na Sredozemskem moriu V dveh odsekih so skupine nagega etalstv-a zadaile hude udarce nasprotni mornaric. k je izgubila eno p« dmornigo n vo' k tovorn parnik Prvi napad so izvedb io' c bombniki. Id so odšl- z nekega preuniega oporišča m iskali najavi lene po-hi < tn:te Naša letala opremljena s posebno vrsuo streliva za boj s pod mornicami. so	j dvt
podmornici. Ena se ie p<^ap>l jf a pod vodno površino, druga pa je že b'-a p»xd vedo in se je v-del samo njen por s<ki>p. Prvo edinico. ki jo je večkrat zadete letale, katerega je pilotiral marešal R« do!fi Berga-mmi, je smatrati za potopi ;em Neko dru go naše letalo, ki se je nizkr spustilo nad morsko površino je učinkovto o-nstre!je-valo s> strojnicam" drugo prdm miio Iste ga popoldne je patroma torpedn h letal pod poveljstvom poročnika Giuscppa bcliceija ki je potojrjl že številne sovra/iK ladje med križarjenjem pred alžirsko ohao zsledila okrog 10 milj vzhodno od rta :>.gri konvoj angjekh in ameriških paroikia ki so plu! /zdolž spored n ka 37 sit upi ni IC min pro* vzhodu Nad ladjami so križarli ;ahki m težki angleški lovci. Eno izmed navh letal sita napadla dva angleška lovca 'o? »Brsta!«, preden je doseglo svoj cili Nase letalo se je odtegnilo po živahnem streljanju s strojnicami. Ob 18.33 so naša 'e^ala. če prav jih je silovita pror leta I sk p obramba z lovci ovirala sprožila iz n'žine ave tor ped' proti velikemu parrku. k- je bul v polno zadet ter se nagml n nato potopil Ko so se ladje oddal ieva'e so se naša torpedna letaila zapletla v hude boje s sovražnimi lovci.
Pred Oranom potopljena ladja
Berlin, 20. jan. s. Nemška poluradna agencija doznava da je neka podmornica potopila zapadno od Orana 4000-tonski parnik, ki je pripadal močno zaščitenemu konvoju.
Odlikovani divizijski generali
Rim. 20 jan s. Divizijski general Ada-mo Mariotti, ki ga je Nj Vel Kralj in Cesar nedavno odlikoval z viteškim križem savojskega vojaškega reda. je bil rojen v Rimu 25 januarja 1886 Topniški oficir je postal 1 avgusta 1907 Udeležil se je ltall-jansko-turške vojne tn bil tedaj odlikovan z bronasto kolajno za vojaško biahrost V činu kapitana in majorja se je udeležil svetovne vo "p 1915-1'- K't T<in Ikovnik je bil v novemr.ru 1925 prideljen zboru glavnega stana. Na razpolago mornariškega ministrstva |e bil pos-tavljen « oovc.nbm leta 1928 V janu.<r-v 1934 je postal vii-k^vnik. v septembra istega leta pa poveljnik 5 topniškega k,. V činu brt^alre-ga generala in poveiv-ka topniškega ai-madnega zbora v Pi)pr-nu mu je bila 30 Julija 193» pov°r-<T!i fvrkHiP iefa gtaw nega stana tretje unuade. Ko; mden.aut
oru istega leta odšel v Albanijo tr.r s»-».e-
poveljnik 28. topniškega polka. 17. decembra 1934 je bil zopet pozvan v učiteljski zbor višjega vojnega zavoda Kot brlgadni general je bil 28 oktobra 1938 določen za to pa v februarju 1939 za poveljnika top-poveljnika armadnega zbora v Turinu. na-
:ovai do februarja lf\l v vojnih -..peraci- j niškega brzega armadnega zbora. V septembru 1940 ie prevzel poveljništvo pehotne divizije »Cacciatori delle Alpf«, katero se je udeleži) operacij na grfk^-alban^k' fronti. Divizijski general je od 15. aprila 1942.
Divizij:ki ceneral Ghvanni Marcario. k-je b i nedavno odlikovan z vitežk:m križem savoi=kega vojaškeaa reda. je bil rojen v Cuneu 19 ann'3 i«88 V sentembn 1908 je postal nodnorečnk pri planincih ter se ie udetf>?i'
in bil odl;kovan z bronasto kolajno za vojaško hrpbro=t	vo^rie iqi5_18 s< je udelež'1 v č'r»n Vo^iT^n^ in nraioria V maju 1925 je poslal pr»možn: učitelj v vojni šoli. V aveustu I«0« je postal podpolkovnik. v oktebru 193*> pa k-' Dolkovn-K poveljnik 81 pehotnega Po'ka V septembru 1935 je nomožn- poveljni! voine šole. 31 iu"ia ^ j seneral 1 di":7<ie »Cuneense« 25 avgusta 1939 je b i določen za vrhovnega poveljnika čet v Alba-
ah na grško-a!bjn«kt meji Ko st ie po nudi bolezni vrnil v Italijo, je bti imenovan za šefa glivnega stana 6 arrt ade d-e 19 maja 1941 V ujv-zljskega gerfUid je napredoval 15. npriia 942
Divizijski gpiera1 (»io\ann! Ang°io Pt-vano, ki ga ie Nj Vet Kialj in Cesar ne-lavno odlikoval z viteškim križem Savojskega vojaškega reda je bil rojen v Sa-luzzu 31 oktobra 1887 Kot topniški podporočnik se od 3 avgusta lSOh udeležil ■ talijansko-turške vojne m si pridobil bronasto kolajno za vojaško hrabrost zarad: -vojega zadržanja v ponovnih borbah in zlasti 28 junija 1912 na postojankah Sidi Saida V februarju 1915 je postal kapitan, v aprilu 1917 pa major V vojni 1915-18 je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hi abrost. s katero se je Izkazal na Carsu Bil je gojenec vojne šole v novembru 1921. ^ato pa postal učitelj v tej šoli v februarju 1926 V novembru istega leta je postal podpolkovnik in nato polkovnik ter
niji kot šef glavnega stana poveljništva 4. decembra 1939 je bil imenovan za poveljnika Kr pehotne in konjeniške akademije in pehotne šole V juniju 1940 se je ude ežil vojnih operacij na zapidn alpski meji kot poveljnik 10 skupine alpin-cev »Cessi« Od 25. januarja do 16 aprila 1942 je poveljeval prvi diviziji plan ncev »Taurinense« ter se udeležil voinih operacij na Balkanu DivizMski general in šef glavnega stana poveljništva južn h oboroženih sil je od aprila 1942.
Počastitev spimina geiserala Orsia
Padova, 20 jan. s. Popodne so fašisti in narod lz Padove s svečano manifestacijo počastili spomin junaškega lika generala Federica Ferrarija Orsia. Ki je slavno padel v Severni Atriki. Veličastnega zborovanja v gledališču Verdi so se udeležili zastopniki oblasti in prvaki, general armadnega zbora Messe. general letalske eskadre Porro. general Fabris. ki je na dopustu ln na oklevanju po bivanju na al-riški fronti, oficirji vseh vrst orožja, ranjenci in močno zastopstvo padovanskega fašija. Govoril je Eksc Ezio Maria Gray podpredsednik zbornice fašijev in korpora-cij Pred slavnostnim govorom je zvezni tajnik odredil fašistični poziv padlega Junaka Gledališče je bilo zatemnjeno ln na odru sta stala dva legionarja na straži s strojnico, nad njima pa je bil razsvetljen napis »Navzoč«, ki so ga ponovili vsi navzoči, med tem ko je zbor zapel afriško pesem »Giarabub«. Ko je bilo gledališče
_Rokupiti »t oe »ii<»|Q
CONCfcSMONARIA fcM.LUSIVA chti ia pob-
blictti di pro entrnza italiana ad eMera: Union« P -bHictfJ Italiana S A MU ANO
zopet razsvetljeno, je veljal pozdrav Du-ceju, nakar je govoril Eksc. Gray, ki se je z zanešeno silo spominjal življenja in izrednih sposobnosti borca in poveljnika junaškega generala Ferrarija Orsia ter je poveličeval njegovo vzvišeno žrtev za domovino. Eksc. Gray je ob zaključku označil slavnega generala za svetli izraz našega čudovitega naroda, čigar žrtev je t vsemi padlimi gotova napoved zmage. Občinstvo je toplo odobravalo govormkove besede ln vzklikalo dolgo Duceju in Oboroženim silam ter pelo ob zvokih fanfar zvea-nega poveljništva GIL-a himno »Vincerec.
Smrt zaslužnega generala
Rim, 21. jan. s. Včeraj ob 13. je umrl general Saverio Folliero, vojni slepec. Z generalom Folliero Izginja Junaški lik vojaka. ki je prebil vse svoje življenje v službi domovine. Rodil se je i. 1887 v Luceri Sa zelo mlad Je vzljubil vojaški poklic in se je kot podoficir udeležil italijansko-turško vojne 1. 1911 ln 1912 in vojne pri Homsu, kjer je bil zaradi svojega Junaškega zadržanja imenovan za oficirja. L. 1913/14 je udeležil libijske vojne ter si je pridobil pohvale m odlikovanja. Ob izbruhu itali-jansko-avstrljske vojne Je bil kapitan Folliero 24. maja L 1915. že v prvi črti s svojimi pešci 56 polka Kot poveljnik 43. pehotne stotnije je bil 9 novembra I. 1915 na Pijavi med napa<nm na višino Monta-nari. ki so jo njegovi vojaki zavzeli, hudo ranjen na več delih telesa ter je ostal slep. Napredoval je zaradi zaslug v vojni in je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaško hrabrost.
>VA UTRDITEV TROJNEGA PAKTA
Politično in vojaško zavezništvo Italije, Nemčije in Japonske je s^polnjeno z dalekosežnlm gospodarskim sporazumom
R'm, 20. jan. s. V palači Chig' sta	zunanji mm.ster prof Galeazzo Ciano in	po verjenik poslov Japonske Kase dne 20	ja nuarja 1943 podpisala kenvencijo o	gospodarskem sodelovanju med Italijo fn J^
Pcgodba kaže že zdaj svojo neposredne uč nkovitobt in važnost Ne oziraje se na razdaljo se je sodelovanje med državam velike vzhodne Az je tn Evr pe obdržale i živo in gotovo je. da b^sta spopoinjevan.ie
ponsko Istočano sta v nemškem glavnem ; in tehnika doprinesli k umnemu bo'jšemu ^tanu podpisala enako konvenCjo nemški izkoriščanju vseh možnosti pr metn h zunanji m niter von R.obentrop in veiepo- j „red;tev Toda & zdaj bu zmemava i/ku
skem prostoru mora biti zajamčena varnost bodočnosti narodov, ki v njem prebivajo ob izključitvi kakršne koli možnosti špekulacije.
Med tem ko sovražniki trojnega n*kta stremijo po obvladovanju sveta in uničenju svojih nasprotnikov ter niso niti p^uij-nia sporazumni glede praktičnih smotrov, j ki tih je treba doseči ter naletijo zaradi vrtnimi sporazum, na področju gespedar- . J J največjo zmedo, kadar koli naj bi skega vodenja vojne Nič manjše važnost. . | k ^ J h ^ program Nemčije, o programatičn, sklep pakta. k. uvrščaj.	JaponPske izkazuje s tem. da st
^ror^a91" r,3°v	1 -tlvua praktične in dosegljive_cUfc «
korist vsem združenim nar> do n.

vražniki računat« Skle-> trmnega p-^kta pakta "treh zavezn ških naro- j v sm slu dne 11 decembra 1941 sklenje- na g0Sp0darskem področju,
Irgična posledica dal;nosežnih i nega pakta da je treb3 vodit- vrjn< do |	__»,„
...........—" zmagovtega konca se ni mogel manifesti- 2. smotri se omejujejo na poseben »v-
rati bclj jasno, kakor to pot s spopolnje- Ijenjski prostor podpisnic. V tem žlvljenj-
lanik Japonske Hir.ssi Ošima
Ti konvenciji, ki 'mata enako vrednost Kak r trojni pakt ;n ga Izpopolnujeta z gospodarske plati predstavljata nov m^go
čen razvoj pakta do v Kot
vel;k h političnih idej. sk'en'enib med trem; -ulami predvidevata konvenc ji široko zasnovane gospodarske načrte Velik: gospodarski pres-ori v Evropi ir v Vel ki vzhodni Az ji '»odo pritegnjeni z vsem; sv jiml močmi v totalne vojno prot; s.ivražn;kom Obenem ie ustvarja temelj za trajno g -fpodaisko sodelovanje po vojn' med velikimi gof poda rak mi prostori Konvencij določata izmenjavo gospodarke p moč: vseh vrst. kaker tudi njih postopni razvoj m določata sodelovanje z vseh gosp^dar-k h jn finančnih vidikov. Besedilo konvencije je naslednje:
Konvencija o sopp^arskem sode'ovanju •n^d Italijo in Japonsko.
Kraljeva italijanska v'ada in cesarska iapnn«-ka v'ada sta sklenMi poelnb'ti svoje gospodarsko sodelovanje v svrlio medse-
stev v industriji ln tehr. kl v mteresiranih državah daia podp snicam aajbolj plodne uspehe b katerim: bodo morali skupn so-
po zmag vjtem kcncu vejne. Ta program ugotavlja pred vsem svetom:
1. da mora biti zagotovljen blagor ln razvoj vseh udeleženih narodov v njih živ-ljeniskih prostorih ob izključitvi sleherne
možnosti škodevanja posameznim narodom
pakta, je trdno tn neporušljivo poor cje. Sestavljajo ga delavnost, umnost in izkustvo ljudi trojnega pakta in neizčrpna količina surovin, s katerim razpolaga. Ker se medsebojne potrebe podpisnic harmonično spopoinjujejo, se bo s rem n-čr'on> ojačilo zaupanje vseh udeleženk in hude žrtve te vojne ne bodo zanian prestane ter bodo prinesle gotovo boljšo bodočnost.
sov]®tske izgufco
&>4 sovjetski irn!čcnl v 10 iTncEi - UzZiso bombardiranje sovražnik3vlh dovoznih zvez
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. jan. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je ob-jav lo danes naslednje poročilo1
Na jugu vzhodne fronte "i sovietsVe čete nadaljevale svoje nu >e napade. Odbite so b'le 7 velikimi izgubami. V dneh
, 19. in 20. januarja so izpubile tukai i2 bojne pomoči z vsemi svoifmi gospodarski- j oklopni|, voz jzmed katerih jih je b In na mi cilami iT nnrlnHPv»n;.i seflanie vomf prostoru cne okloone d viž ne uničeni*, v
mi silami v nadaMevanlu sedanje vome ki stremi po uKtvar;tvi novega reda v Evropi in v Veliki Vzhndnj Az'fi. in tudi v vidu. da se po «ma«"»vitem koncu vojne !n z izvajanjem širokega konstruktivnega načrta v gospodarstvu obeh dr?av ustvari nov red. ki nai zaeotoVi obstoj Jn napredek vseh intTeviran-b nrodov V »a namen sta se »aponska in Italija dogovorili kako- dedi:
Čl 1 Ital'*a in Japonska b«cta poepe«e- j vali in izvabil na vseh pjvjroeiih in z vse- j mi močmi izmenjavo grospodarskeea poso- i
uspešnih protisunkih 24. Močni odd^Ik' nemškega letalstva in rumunskih ho;n»b letal so v tekečih napadih razkropili »bi. rališče sovjetskih čet in obstreljevala sovražn;kov dovoz.
Nemške čete na prostoru pri Stallnsrradu so se upirale neprestanim pri^adevanSem sovražnika, da bi utrl obrambno frrn*o. s skra.mim odporom in odbile mnogoštevilne napade v ogorčenih borbah.
V srednjem odseku fronte in jueo-ievanja med svojima gospodarskima sfe- i vzhodno od Hmenskesra jezera kraievni j rama Nud li si bosta medsebojno pomoč j boji. v katerih so bili uspešno poslani v i v oskrbovanju in ure.tevnju naprav ter K"4	nanaHai«! oddelki.
ho«tq izvedli tesno tehn'čno so«*e'ovanje.
Cl 2 ItaMia in Janen^ka bosta izvedli tesno finančno sode'ovan1e v svrho olajšanja plačil, nastalih iz izvajanja določil nr»>5čnieea člena.
Čl 3 Ita'ija ?n Japonska	vzdrže-
vali tesne odnose v svrho č'm bo'j ufin-kov'teea sodelovanja, v kol kor se tiče nada'jevanja njune gospodarske politike. V ta namen bo*ta obe vlad' s posebno imenovanimi komisarji nadzorovali razvoj Tnspodarskih odnosov med obema drža. vama.
Cl 4 Pristojne oh'asti obeh vlad bodo izdela'e podrobne določbe, ki so potrebne »a 'zv®d^>o te konvenrjje.
Cl. 5. Ta konvencija strPl v veljavo i dnem njeneKa nodp'sa in bo tra'ala tako do'?o kakor troin. n».k« med ftaMlo Nemčijo in Jpnoncfeo z dne septembra 1930 'eta XVIII fa5>st!?ne dobe. k' odgovarja 11 dnevu 9 mecera XV leta doho «5!nve Med tem se hoc-ta .lanonska in *t«l'ja pobarali za določitev pravil za nodrobno '*-vajan.le konvencije o gospodarskem sodelovanju.
Pomen mvih konvencij
Berlin. 21 jan s Politično diplom?«taka korespondenca komentira p^p:s konven. cije o gospodarskem sodelovanju med Italiji in Japonrko ter enake konvencije med Nemčijo ln Japonsko in piše da je nov pakt, sklenjen med silam- Csi m Japonsko glede gospodarsKega sodelovanja Kater je dopolnjujoč: del trojnega pakta glede na svoje sm tre ln po svoji važnost: mnogo več kakor običajna trgovinska pogodba Gre za dokument rano ugotovitev treh podpisn:c. da ae sklepajo samo formalne grsp darake vezi v svrho zmagovite izpeljave vojne temveč tudi v svrho ustvar'tve potrebnih pogojev za srečno bodočnost narodov ki žive v življenjskem prostoru treh sil, tudi po v.jni.
boj lastni napadalni oddelki.
V	stalnih hudih borbah južno oo Lado-škega jezera je bpo uničenih 27 ok opnih voz. izmed njih 18 na prostoru ene pehotne divizije.
V	času od 11. do 30- januarja so oddelki kopne vojske uničili, zaplenil: ali one. mogočili za kretanje 804 sovjetske okloP-ne vozove.
Nemško-Palijanska oklopna armada je včeraj odbila vse napade, ki jih je pod-
vzela 8. ang'eška armada z mnosoštevil-n:mi pehotn mi in ok'opn;mi silami Letalske sile so z uničujočim učinkom posegale v borbe. Trj angleška lovska letala so bila sestreljera.
V Tunisu so bile ohrtržane proti močn'm sovražnim protinapadom vse pred dvema dnevoma pridobljene nove pos1o'anke. na nekaterih mestih pa se bistvro zboljša-ne glede terena in prostora, število ujetnikov in ko'ičine p»ena se sta'no večata.
Letalstvo .»e podp;ralo bojno delovanje naših kopnih čet Močni letalski oddelki so napadli na mnrkrm področju okrog AKira polno na'ezen vrlik konvoj ln doslej potopile 2 transportn: lad.fi s skunno 18 000 br. reg tonami razen tega pa težko poškodova'e še 9 tovornih parnikov. Trije iz^ned njih so zaceli goreti.
Zapadno od Alžira je nemčka podmornica razen teea pot0p:'a ROOOtonski parnik in torpedirala še eneea eicar poto-pitve pa ni bji0 mogoče opazovati.
Oddelek nemških hotnih letal je včeraj opoldne nepričakovano napadel London v nizkem poletu in metal bombe težkega kal'bra na m«*«tno Jn pr»stan:«ko področje Spremljajoč^ lovci so sesfrel'7i v hudih
reči. da bi brlr Rusi dosegP kak b=wtven uspeh Pmložaj je nedvomno ttžak. kajti napadi sovjetskih čet ne prer.ehaio in na mesto ene sovjetske armade, k; je ope aJa V boju.	takoj druga ki obnavlja sivo-
te napade s siepim besom.
Na področju od D on ca do Kavkaza d_v-ia bitka za vojne cilje izredne važnosti. To je trenutek ki je naibalj dramatičen vse borbe "n nemške vojske se ramo ab rama I s sJavnimi četami italijanske vojske na Ruskem m z zavezniškimi četami bojujejo % izrednim junaštvom in žilavostjo da brar n!io evropsko om ko (!' PicctJo )
Berlin. 20 jan Neizprememena srilov^tt»t, s katero se razvijajo boji na vsem južnem rv-dročju vzhodne fronte, ima pofetbno značilnost v tem da mečejo Rus- vedrne nove sile na bojišče ne da bi kakor kali šted:di ljudi :n materai Oni igraio za vse -n hočejo s to taktiko, ki io lahko označimo kot j taktiko obupana.' zopet osvojiti Ukrajino 1 'n rVmeško kotlino.
1 Zanje ima*a te dve ozemlii teiemno važnost. kijti Ukrajiina je e'avna ž'tn:ca Scv vjttske zveze Donefka ko«t'ina m najvažnejši vir surovin m izdelkov vsake vrste. Prve popoldanske izdaje tukajšnjih Hertov
druga Wa'a hombard;rn»a več kralev na iugu otoka V noči s0 letaln obstreljevala jugovzhodno angleško ozemlje.
Tehnična dovršenest proti številčni premoči
Rim. 20. ja-n Porocnla nemškega g.avnega sta na niso zatajila raznih faz silo»:t:h bojev ki se razvijalo zadnje dni nt vzhinin fronti, nn prav tako n.so prkrU začetnih	, _ uspehov bo jševiMkih čet doseženih s slo	; druge cilje zlasti zojn-tno otAol lev Kosto vito številčno premočjo ter z t-b.-r„žitvijo.	, va. ki bi odrez la Nctncc na Kavkazu ter k> je mnogo boiljša. kako« so io do&lei ime-	zasedbo D(»ie^ke kotline k; je nujno pole sovjetske vojsike Ruski general so se	trebna za vojno gospodarstvo, n naposled zlasti zanašali pr svoji ofenziv na številč-	seveda zasedbo Ukiaj'ne ki jt prav tako no premoč un so hiteli Nemcem onemogo-	važna za Rusnjo v prchranbcncm pogledu, čiti dovoz rezerv ki bi vzdržale kakr.e-n	Medtem ko suloviia oi^kj .rfenztva od koli sovražni pritisk	Boleha m<«-ja do s.rednjega Dona n mog.a Nemci m zaveznike čete postavljajo	bistveno prenvvkn.ti nem .k h čet m-
ie spreml.ia.ioc 'OVCI so se^irei-i v «.uu ..	- -- -	M
borbah 3 angle^k^ lovska letala in razen 1 se znma bay„o s hudimi boj, najvdnK U
tega še 10 zaporni balonov. Istočasno j Sfa.|;n«~.da m navrjajo n,z '»na*rtev ki uh
-.....— izvruiek) nem"ke in zavezmiske čete v ten
dneh tvx! «e»1om »v&ak mož irnm b:ti utrdba« »B. Z* aim Mitta^« p**e: »To ie gesilos ki gre od ust do usit po četah in to ge^lo je vstalo naenkrat med juna^mi braniici Sti.linerada v bojih, ki po svoj stwitr«ti m obsegu nimajo pnmere v zg»»dc»vmi To geslo pomeni železno odločnost m neomajno vero naJih boievnikov ter trdno vo'jo. boievati se do končne zmage ki bo odločila našo bodočnost.« List omenja požrtvo-valrorat bc/on^nv ki preseda	meie
možnosti Dela teh junak<»v so prekosila junaštva tovarišev med obrambo- Ržcvs n celo junaštvo posadke Vel kih Luk. ki je naipr^led le	zvezo z obtaiimi nem-
škimi četami. (11 Piccolo.)
p:ne. Te so po velikem de'u desegle svoie cil:c. ker pa prehod Volue n, b i izvojevan so Rus' na tem dejs«tvu zsradili svoj ofenzivni načrt Rusika oftnz va ma danes že
proti tej sin- številčni premoči sovražnika svoje brezpnmcrno lunaštvo ter bol šc- tehniko in strategijo ki :zonačuje začetne uspehe Timi Jenkovih vojsk
Od Beleea moria do Kavkaza so kazal' od 20 novembra dalje vs znaki d<i se bliža velika ruska ofenziva 2e dva meseca je povelmištvo rusk h če» t.ra'« v bol ogromne množice s težkim oro-ž-em ne ?lede na vse 'Zgube !jud^ m sredstev k- so zvezane s takim velikim ofenzivnim podiet'em. Da se dobro razume položaj ie ireba vedeti da so Nemci v svoji poletni ofenziv na me^vali po osvoMtvi Stabngrada prekoračiti Volgo m tako strateško rrmpnviti zasedbo Kavkaza, kjer so se hMe medtem bvito vkkoiic mnoguštevnlne oklopne sku-
Rus.
na področ u od srednjega Dim do Kavkaza kjer je bila borba na bo't vToča. dosegli nck"iiko uspehov k. *o Nemci prešli k taktiki prem kalne o-brambf vendar se danes ko imajo nenvike čete v svetem zaledju vedno na stotine štrja-k h k;lo metrov osvojenega ozemlja ne more eo- j jje v kateri igra boljševizem na vse in sktl-voriti o uspehu oiske ofenzivt ko v ruske i ^ z Vztrajn:m niporom zavzeti izgubljena
Brezuspešni sovjetski napori pri Petrogradu
Berlin. 20 jain a Od Petroffrada do Kavkaza se brez prestanka nad"ljuieio suditi boj:. Nemci. Italijani. Rumum Šranc io Madžari se junaško ude'ežuieio zimske bit-
čete osvojile le nekoliko deset km £«ttrija-^kih kiilometrov in so to zasedb*, plačale z ogromno množino človeških m stvarnih žrtev Ofenrva je vedno dražja kakor obramba in premikanje ruskih čet 17 enega •ldseika v druj?e#a kaže že s*xJhi grozotne vrzeli v sovjetsikih vrstah ki i'h te izdatno ; kovMo nem"-ko ;n zavezn;rko orožje Po ' dveh mcsccih ofenzive se torej d« more
ozemlja in kmeti^ko bogastvo B^n-ba j« največja in najodločnejša. kaT j:h ie bilo doslej v zgodovini Od nje ie odv-«ia usoda na^e civilizacije in naše celine
Moskva zopet trobi v svo-ii propagandi ia iuznania zmago za zmago. Zadnia scveHtl poroči« cefo rr^vijo da ie bt,,*, l6mesečno
Nadaljevanje na 2, strani
Nadaljevanje s 1. struni
obsedanje Petrograda razbito češ da so ruski napadalir oddelki zavzek Šlisoljburg. To poročilo uma takšno podlago kakor zloglasno poročilo, da je bila uničena posadka v Velikih Lukih 10 da sc Nemci zgubili važno trdnjave na progi Riga—Kalim n
Po točn:h poročilih iz pristojnega vira se je res povečala sovjetska ofenziva južno cd Lado koga jezera ki bi rada zdrobila obroč okoli Petrograda. tcxla ponovni sovražm napori niso dosegli pozitivnih uspehov Zadnje dni so tu in tam vdrli v nem.-ki obrambni sistem. Toda ti vdori so bili takoj iut-čenu Boijicvaki sc še daleč od Šliscljburga in še nuna jo n kakšnega -gleda. da bi se Lahko polastili te stratc.-ko važne točke.
Zopet bombe
na Lsndon
Berlin, 21. jan. s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so nemška brza bojna letala izvršila včeraj opoldne silovit in bliskovit napad na London. Točno ob 12.20 so se nad velikim kolenom Temze pojavile mnogoštevilne jate nemških bojnih letal v spremstvu kakih 100 lovcev, prihajajočih od jugovzhoda otoka. Zaradi bliskovitega napada so sirene začele delovati šele zadnji trenutek, ko so že pokale prve bombe velikega kalibra po mestu, zlasti v severnovzho Inem delu in na vzhodu Greenvvichskega parka. Nemški letalci so se spustili zelo nizko na kaikih 30 metrov nad hišami ter so zmetali svoj tovor v bližini Trafalgarske ceste, kakor tudi v bližini pomolov.
Zaporni baJoni obrambnega pasu v Londonu, ki so bili spuščeni v 2rak komaj minuto pred nemškim napadom, so bili obstreljevani z nemških letal in jih je bilo 7 uničenih. Nato so se letalci obrnili proti južnemu delu mesta ter s strojnicami in to-piči obstreljevali industrijske naprave v tem odseku. Uničena sta bila dva gazo-metra, na jugu Londona pa so se kaj kmalu razvili letalski dvoboji mel aparati Foke-Wulf in Spitfireji, ki so se med tem časom dvignili v zrak. Dve letali tipa Spit-fire sta bili zbiti, dočim je mnogo drugih bilo tako hudo poškodovanih, da se smejo smatrati za izgubljene.
Izgube, ki so jih pretrpeli Nemci so v primeri z doseženim uspehom tega nenadnega napada neznatne. Samo en brzi bombnik se pogreša.
Istočasno s poletom nad Lonlon so druge jate letali obstreljevale razna mesta južne Anglije ter kraje na otoku VVight, kjer je bilo povzročeno hudo opustošenje. Pri-poaninja se, da je bil napad na britansko prestolnico popolnoma nepričakovan, kajti sirene so lahko začele delovati šele, ko so padle prve bombe.
Japonska sodba o bsrbt za preporod zapada
Berlin, 20. jan. s. Januarska številka revije »Rim—Berlin—Tokio« objavlja članek z naslovom »Zmaga na zapadu«, v katerem so očrtani razlogi duhovne vrste, ki so osnova sedanje vojne in zadnji razlogi, zaradi katerih Italija, Nemčija in zavezniki vodijo to ogromno borbo proti demokrat-skožidovskim in plutokratičnim silam. Na podlagi knjige, ki je izšla ob koncu prejšnje vojne pod naslovom »Izdajstvo zapada« in ki je žela tedaj najširše odobravanje, analizira pisec razpoloženje prebivalstva po prvi svetovni vojni, ki se seveda izraža v filozofsko-politični miselnosti te dobe. Kritični položaj zapadnega evropskega prebivalstva je skušal takoj izkoristiti boljševizem, ki se je tedaj porajal in se pripravljal da uniči, kar je ostalo od starin vrednot ter ustvariti zmedo. Kaj v stvarnosti predstavlja nova boljševiška država, ki je zveza liberalnih židovskih in marksističnih doktrin, je lahko razumeti. Ta država ni nič drugega kakor nov napad vzhoda proti zapadu. Proti njej so nastopile zdrave evropske sile z voditeljem fašistične Italije in narodno-socialistične Nemčije na čelu. Borba Italije in Nemčije skupno z zavezniškimi narodi je logična po-sledi«a tega nastopa. Ta borba se vodi. da se rešijo bistveni elementi evropskega življenja. Zopet smo odšli na bojišče da branimo našo raso. naše ideale, našo omiko, v znamenju liktorskega fašija tn kljukastega križa in sicer s silo odločnostjo, ki nam jamčita za neizbežno zmago ne samo za zmago naših narodov in njihovih zaveznikov, temveč za zmago ln preporod vsega zapada.
narod ne odobrava vojne napovedi silam Osi
lajava bivšega iraškega ministrskega predsednika
Rim, 20. jan. s. Iraški ministrski predsednik Ra-štid Ali Karanj je rane' včeraj važen govor, ki so ga oddajale radijske postaje v Berlinu in Bariju. Očrta,1 je sta išče tako imenovane vlade v Bagddu. k: ie napovedala vojno silam trojnega pakta, 'ziavil je da je lažna iraška vlada sklenila uvrstiti Irak ob stran svojih naravnih sovražnikov Angležev, piroti katerm se je Irak vedno buril. Ali Ka.ila.ni je ožigosa1 kot odgovorni poli trk, v k aterega iraški narod zaupa, nesramnost vojne napovedi nezaMMvtepa regenta Abdula Iiaha m njegovega pnstaša Nuri E1 Saida. Z jasnimi besedami ie nato prikazal angleško politiko do Arabcev od konca prejšnje svetovne voine do oanes -n poudaril, da je ta politika slonela na sle-parstvu in oboroženem zatiranju er so zaradi nje nastali upori v Sinji in Palestini, katere jc Irak krepko podpiral. Al Kailan'
podporo in simpatije. Govornik je ostro kritiziral smešne in brezpomembne razloge Nuri E! Saida za opravičilo vstopa Iraka v volno in izrazih svoje prepričan ie da je ta korak namišljene iraške vlade obsojen na izjalovljen je. Svoj govor je zaključil z besedami: »Arabci so spoznali vrednost angleških obljub, ko je bila AnfflMa zmatfo-vita. K^ksem smisel bodo imele angleške obljube. kn bo Anglija poražena? Na,rod kakršen jc iraški, ki stremi po svobod* in je prežet z borbenim duhom, ie vreden da dokonča svo'e narodno poslanstvo Izjavljam svetu v imenu irakega naroda njegov ednor in neodobravanjc spnčo vojne napovedi tnko imenovane iraške vladr »Mam Osi ter obenem ugotavljam, da ta narod olk^nja sleherno odgovornost v zvezi * tem nesramnim nastopom ;n za poledice ki lahko sledijo, kajti v tem nastopu je
je potem omenil razloge, ki se df vedli do j treh;' videti samo voljo Anfflije ki vta io angleškega iraškega konflikta m razloge j jznzila Nuri E1 Said in Abdul llah v ime
s«a
vne odločitve z dne 2 maja 1941. ko je j nu Iraka Prepričani smo. da bo končna
zmasa naša ;n da imamo v prijateljih Osi zveste io velike zaveznike Niihovo sodelovanje z nami ie najboljše jamstvo za zma go in za uresničenje stremljenj arabskega naroda ter za uresničenje naše svobode, neodvisnosti in edinstva.«
Izjalovljene angleške intrige v Egiptu
Ankara, 20. ian. s Zvedele so se zanimive podrobnosti o zakulisju vojne napovedi Iraka silam Trojnega pakta. Napoved vojne je bila predsedniku iraškega ministrskega sveta Nuri El Saidu izsiljena o priliki njegovega nedavnega potovanja v Kairo, kamor ga je nujno pozval angleški komisar lord Moyne. Ta je Nuri el Saidu grozil in izjavil, da bo Anglija glede Iraka izvedla najstrožje ukrepe, ako bi se iraška vlada protivila napovedi vojne Po navodilih iz Londona se ie pripravljal razpust vlade v Bagdadu in vso poetično in upravno oblast v Iraku bi prevzele zasedbene oblasti Spričo takega ultimata je moral Nuri El Said popustiti Esriptska prestolnica je
____ ______ i bila izbrana kot sedež teh pogaianj ker
Irak"udeiežuie voi- j so upali, da bo egiptski predsednik sledil zsrledu svojega iraškega tovariša, toda an-ele.ški manever se je popolnoma izialovil. Nahas paša je vprašal, kakšno protivrednost bi nudili Egintu? Lord Movne mu je ustno zagovovil, da se bodo proučila stremljenja egintskeganaroda. toda odgovori je izmikajoče, ko so mu povedali, da take obljube ni mogoče smatrati za veliavno, če ni napisana in opremljena z jamstvi ne samo Anglije, temveč tudi Amerike. Kralj Faruk je posredoval osebno in rakHučil razeovore s pripombo da bo egiptski narod ostal trden v svoji odločHvi. da se ne bo udeležil vojne in da stremljenia Egipčanov ne moiejo biti predmet pomičnega trgovanja.
iraška vojska prevzela zašči*o države pred tujimi vpadi. Tedaj so Abdel llah Nuri El Said t.r nj-h sledbeniki pobegnili iz države m se j:vili na razpolago Angležem ter iskali zaščito sovražnikov, da bi se odtegnili pravični kazni naroda. Usoda le hotela da so premočne angleške sile zmagale nad hrabrim4 branilci iraške svobode in tako sta se Abdul llah in Nuri El Said vrmla, toda kako beden povratek je to bil. To ie bil madež nesramnosti, ki ga čas ne bo mogel •zbrisati. Oba sta se čutila varna pod zaščito angleškega orožja im bila sta zadovoljna. da so ploskal- Žid'e. ko site sc vrnila. Tako so Angleži vladali nad državo ob nodpori bednih hlapcev in lutk ust h politikov. Profanirali so svete stvari islama in novzročili mnogo zla z maščevanjem Pre-zmralr so narod in njegovo mnenje in obetali vodje naroda.
Iraški ministrski predsednik je nato govoril o suženjskem zadržanju Nuri El Saida in Abdul Ilaha. ki sta postala bojno oirodje Angležev. To zadržanje je doseglo svoj vrhunec v nesramni napovedi vojne ki je v nasprotju z javnim m,nen'em naroda Kakšen srcvsel in kakšna logika more opravičiti dejstvo, da se ne v dobi ko ne more prčakovati drusjeca kakor nesrečo, ko vse druge sosednje države Iraka odklanjajo sodelovanje v vojni in sii prizadevajo na vse načine, da bi ostale izven vojne Ce ne bi bilo drugega izhoda za Irak kakor napoved vojne, tedaj b; moral napovedati vojno lažni hinavski in kn-voprisežni Angliii. ki je povzročila Arabcem že toliko nesreč Iz kakšnega ra.zloffa je moral Irak napovedati vojno silam Os1. Arabci vedo. da ie Os z njimi m z Irakom zvezana z vezmi prijateljstva medseboine srm.ra.tije in obstoia spričo skupnega sovražnika V tej borbi so sile Osn podpirale ira&i na,rod proti njegovem sovr*zmkom in Irak je prejemal od njih samo pomoč
Gospodar
Zapora mezd in plač
Smatrajoč Jsa umestno ustaliti analogno predpisom v drugih pokrajinah Kraljevine višino mezd, plač in drugih nagrad kakržne koli vrste. Je Visoki komisar za
Ljubljansko pokrajino glede na jvoio naredbo o podaljšanj kolektivnih delovnih pogodb z dne 2. julija 1941-XIX št 57 izdal naslednjo naredbo o zapori mezd, plač in drugih nagrad, k; je objavljena v »Službenem listu« 20 t. m. in je na ta dan stopila v veljavo.
Mezde, plače in nagrade kakršne koli vrste, knkor jih določajo veljavne delovne pogodbe in drugi enaki predpisi ali se dejansko izplačujejo delojemalcem, za katere se kakor koli uporabljajo predpisi o ureditvi delovnega razmerja, se med sedanjim vojnim stanjem ne smejo zviševati.
Pravna veljavnost kolektivnih delovnih pogodb, sklenjenih potem. k0 ie stopila v veljavo naredba o podaljšanju kolektivnih delovnh pogodb z dne 2 julija 1941-XIX. se podaljšuje, dokler traja sedanje vojno stanje, čeprav bi bila prenehala njih veljavnost s pretekom roka. z odpovedjo ali iz drugega vzroka.
V izjemnih primerih in za stroke, v katerih se mezde doslej še niso izenačile, lahko pristojne sindikalne organizacije zaprosilo Visoki komisariat po Inšpekciji dela/da jih pooblasti skleniti nove delovne pogoje. Veljavnost in učinkovitost novih sporazumov sta vezan na odobritev Visokega komisariata in se sporazumi med vsem sedanjim vojnim stanjem ne bodo mogli nadalje spreminjati.
Po pogojih, na način in z učinkom te prejSpiesa odstavka se sindikalna zdruze-nia lahko tudi pooblaste za sklepanje kolektivnih delovnih pogodb glede strok, ki takih pogodb še nimajo.
Trgovinske družbe. ustanove, zavodi kakršne kol- vrste, javni in zasebni, ki so po zakonu ali po pravilih zavezani na-pravljati letne bilance, ne smejo v nikakršni obliki zvišati nagrad, ki jih plačujejo svojim pošlo vod iem. osebno jamče-č m članom komanditne družbe^ rednim in izrednim komisarjem in likvidatorjem, nasproti nagradam po poslednji bilanci, odobreni pred dnem uveljavljenja te naredbe
Vprašanje metorjev na psgim
s premogovnim prahom
sw>a
¥efna doki^a za b!vr~ fugo-slovanske favne nameščence
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odrela na podstavi člena 3. k", ukaza z I dne 3. maja 1911 -XIX št. 291, glede na svo-I jo naredbo z dne 31. avgusta 1942_XX št J 171 c določitvi začasne vojne doklade oiv-I šim jugoslovanskim javnim nameščencem j in smatrajoč za umestno, da se za bivše i iugoslovanske nameščence države in dru-j g h javnih ustanov za nedoločen čas podaljšajo tamkaj določeni prejemki:
Cl. 1 Veljavnost naredbe z dne 31. avgusta l9t2-vX žt. 171 se do nadaljnje odredbe podaljšuje.
Cl 2. Ta naredba st-pi v vel-avo n?. dan obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana. 15. januarja 1943-XXI.
Visoki komisar Emilio Graziol'
Izredni ruk za zaključne, zrelostne in dlplccnske Izpite
Vis'ki komisar za Ljubljansko pokrajv no odreja na podstavi člena 3 kr. ukaza
Popolno zaupanje Albancev v novo
Osebnsst novega ministra za ljudsko kulturo
Tirana, 21. jan. s. List »Tomori« toplo pozdravlja senatorja Krujo in prikazuje lik novega min'strskega predsednika Libohove. List piše:
»Država mora popolnoma zaupati temu mežu, ki ima mnogo pol tičnih in diplomatskih izkustev iz preteklosti. Njegov kulti-viran duh, se je prečistil v važnih in kočljivih nalogah, ki so mu bile poverjene, obogatil se je med bivanjem v tuj'ni. kjer je imel priliko proučevati od blizu življenje najbolj naprednih narodov Evrope. Ekrem Libohc-Va pr neša vladi svojo neomajno vero v usodo domovine in sveje glob ko prepričanje, da so bodočnost Albanije kot neodvisne suverene države ter sreča in blagostanje albanskega naroda neločljivo zvezane s personalno unijo z Italijo in z vzvišen m likom Kralja in Cesarja, ki je simbol t!sočletnega nadaljevanja politične modrosti in vojaške hrabrosti. Usoda Albanije je p: vezana z idejo, ki je ovekovečena v Duceju in od katere zavisi prihod boljšega človeštva.«
Tirana, 21. jan. s. Novi m'nister za
ljudsko kulturo pri albanski vladi dr Mi-hal Seko, je bil rojen v Korči 27. oktobra 1887 Po dovršenih srednjih in vseučili-ških študijah je promoviral za doktorja ftlologije in zgodovine na univerzi v Odesi, kjer je obiskoval tudi tečaje za višjo kulturo. Poučeval je latinščino v Odesi in v Varnj. Ko se je vrnil v domovino, je bij imenovan za profesorja albanskega jezika «• slovstva na gimnaziji v Korči. Nato je postal generalni d rektor v prosvetnem ministrstvu. Ustanovil je državno gimnazijo V Tirani, katere ravnatelj je bil leta 1925 in 1926 Leta 1927 mu je bilo poverjeno vodstvo ti-kovnega urada pri katerem je ustanovil albansko brzoiavno aeencijo Nato je zopet prišel v t:skoni urad ministr-gtv* »-> r^nje zsdeve. Leta 1P37 je biT
Američan! priznavaj i, da nlmafo dovolj ladif
Buenos Aires. 20 jan. s. Agencija »United Press« objavlja poročilo, s katerim na. znanja, da je Amerka od pričetka vojne izgubila 625 ladij, katere s0 P-t pile sile Osi. Glede tega je zastopnik ameriške mornarice izjavil: »Pri sedanjem stanju n ka. kor nismo na poti k zmagi v bitki za transporte.« Zatrdil je nadalje, da se dela vse. kar je mogoče, za zmanjšanje izgub in da je ed:no učinkovit sistem konvojev, k; pn zahteva večje število spremljevalnih ladij, kakor jih imajo zavezniki Naša p m^rsKa pota je zaključil zastopnik ameriške mornarice, so dolga in fitev'lna. Lndij nimamo dovolj in mnoge so bile potopljene, čeprav so plule v konvoju.
pjjtoplfen angleški m !noloves
Lizbona, 20. jan. s. Angleška admirali-teta objavlja, da je bil v borbi za .zaščito j nekega konvoja, ki so ga napadle podmor- j niče Osi, potopljen minolovec »Bramble«. ! Bil je razreda ~»Halcyon« in so ga spustili j veljajoče dol čbe c izpitih na srednjih Jo-v morje 1. 1939 Izpodrival je 815 ton in j jah" pokrajine, glede na svoje naredbe i dne je bil oborožen z dvema 102 mm topovoma ; 23 maia 1942-Xx št. 101 z dne 1 junija in z 9 strojnicami. Imel je posadko 80 mož. 1912-XX št. 105 in z dne 20 aveirta 1942'
XX št. 161, smatrajoč za potrebno ukse&i-ti skladno s sedanjim' razmerami ln po potrebnem sporazumu z ministrstvom za narodno vzgojo:
Cl. 1 Odreia se izreden rok za zaključne. zrel stne in d'plom ke izpite.
Cl. 2 K izpitom v izrednem roku se pri-puste tist: učenci ki se zbig ugotovljenih vzrokov višje sile niso javili k izpit m v jesenskem roku.
Cl. 3. Kraj in razpored izpitnih prer.ku-šenj določi šolski kom sar pri Visokem ko-misariatu.
Ljubljana. 16 januarja 1943-xXl.
Vis. ki komisar Emilio Grazioli
Ob SOletnici izuma Dieselovega motorja je v nemških tehničnih k»ug h znova stopilo v ospredje vprašanje motorjev na pogon s premogovnim prahom S tem vprašanjem se je bavii že sam Diesel preden je izumil motor za težka olja. Ideja je torej stara, kar je razumljivo, saj bi bil Josežen jgro men napredek, če b> bilo mogoče uporablja- ! ti premog neposredno za pogon, in ne bi bilo treba toplotno energijo premoga najprej spreminjati v paro.
Prvi konkretni poizkusi so bili izvršeni že v prejšnjem stoletju. Toda šele v sedanjem stoletju je uspelo idejo vsaj toliko v praksi realizirati, da so bili zgrajeni poizkusili motorji na pogon s premogovnim prahom. Nekdanji sodelavec Diesela Rudolf Pavlikovski. ki je nedavno umrl v 75 letu starosti, je prejel leta 1911 prvi patent za tak motor in je pet let kasneje, potem ko je moral prebroditi številne težkoče, zgradil motor, ki je pokazal pri poizkusnem obratovanju praktično sposobnost. Ta motor je Pavlikovski pozneje še bistveno izpopolnil. ni mu pa uspelo Jovesti stroj do take popolnosti, da b! se lahko trajno v praksi uporabljal. Predvsem dela še težave dovajanje prahu v cilindie in odvajanje pe-
pela, ki tudi povzroča obrabo sten v cilindrih! tako da se stene cilidrov pri trajnem obratovanju obrabijo.
Tehnični strokovnjaki so prepričani, da bo mogoče postopno odstraniti tudi navajene hibe. Eni vidijo izhod v tem, da se dobi premogovni prah. ki ne bi puščal pepela kar pa bi seveda znatno dvignilo ceno pogonskega sredstva, s čemer bi se tudi-zmanjšala prednost motorja na premogov i prah v pogledu cenenega obrata. Kakor poročajo iz Easena, so nemške strojne tovarne, ki se bavijo z vprašanjem izpopolnitve motorja na premogovni praii, b pomočjo države in gospodarskih krogov ustanovile delovno skupnost za proučevanje vprašinj, ki so v zvezi z motorjem na premogovni prah. Ustanovitev te delovne skupnosti ima namen, omogočiti medsebojno izmenjavo izkušenj m olajšati gradnjo poskusnih motorjev. Strokovnjaki so mnenja, la bo mogoče otroške bolezni tega novega pogonskega stroja vendar premagati. Ce bo ta namera uspela, bo gospodarstvo dobilo na razpolago stroj, ki bo omogočal ceneno pridobivanje pogonske energije in racionalno izkoriščanje toplotne energije pre-
dne 3 ma<a 1941-XIX št 29l. glede ns
drugega razreda, nakar je bil premeščen v zunanje ministrstvo v činu ministra prvega razreda. Pred imenovanjem za ministra za ljudsko kulturo je bil nspektor Kraljevega namestništva in izredni komisar albanskega avtomobilskega krožka
Zaprisega nove albanske vlado
Tirana, 20. jan. s. Davi so člani nove vlade pod predsedstvom Eksc. Ekrema Libohove prisegli kraljevemu namestniku ob navzočnosti sveta. Popoldne je Mustafa Merlik Kruja izročil svoje posle Eksc. Li-bohovi. Senator Kruja je nato predstavil predsedniku fjhohovi svetnike v ministrstvih, katerih lojalno sodelovanje v duhu italijansko-albanskega bratstva je posebno naglasil. Eksc. Libohova je poveličeval pa-triotične zasluge svojega prednika in je izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje s svetniki nadaljevalo z enakim prisrčnim medsebojnim razumevanjem. Nato je senator Kruja predstavil novemu predsedniku generalnega direktorja policije s svetniki, kakor tudi šefe predsedništva ministrskega sveta. Eksc. Libohova je potem predsedoval prvemu posvetovanju ministrov. Tisk podčrtava z velikim poudarkom imenovanje nove vlade in zelo vidno objavlja uradno poročilo o imenovanju z obšrnimi življe-njepisnimi podatki predsednika Libohove in njegovih sodelavcev.
Porast novih iznajdb
Berlin, 19. jan. s. Ni dvoma, da vojna pospešuje iznajdbe. Iz neke nedavno objavljene statistike je razvidno, da je bilo v Nemčiji preteklo leto vloženih 53.000 prošenj za patente, zlasti za gradnje mostov
ln pripravo sintetičnega kuriva ter za po-imenwaj)* opolnomočenega mir.j.tra, morske gradnje.
PapeSki atecanah za 1.1943
Kakor posnemamo po vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« je te dni iz%el »PapC'ki almanah za lete 1943« Publika-c;ja. ki je v prodaji v vatikanski knjig rn' v Rimu, jc letos precej izpopornjena v pn-incri s prejšnjimi vdajami. V niei so zbrani vsi podatki, ki se tičejo organizaciji katolike cerkve v svetu. Na ptvem mestu je »lika sedanjega p peža » papcšktn grbom v barvah na pt sobni pril.^i Zelo izpopolnjeni so letos življenjepisi posameznih kardinalov. O vsaki škofija sc zbrani vsi podatki: razen podatkov o šk >fu njegovem rojstvu in imenovanju so v almanahu podatki o številu župnij v vsak' škofiji, številu duhovnikov, slušateljev semenišč itd. V knjigi so zbrane tudi vse po drobnosti o hierarhijah katoliške cerkve v Rimu. in sicer s statističnimi in drugim: podatki, ki so a ž umiram do 31 decembra 1942.
Iz teh podatkov posnemamo med drugim, da je sv. kolegij trenutno sestavljen iz 49 kaird;malov, medtem ko je l\ kardi-nalskih sedežev nezaseden-h Metropol it-skih, nadškofijskih in škofijskih staln;h sedežev je 1225. opatij škofij nullrns je 54 vikarijatov, apostolskih prefektur in mwij sui iuns pa 463 Na vsem svetu je torej 1742 cckvcnih okrožij kato!n«ke cerkve.
Diplomatski gbor. ki o k red it ran pri av atoiici, predstavlja skupno 37 držav.
Gospodarske vesti
—	Naloge italijansko tujsko-prometne stroke. Italija je. kakor znano, dc žela z močno razvitim turističnim prometom k) mu služi 10.000 hotelov, med katerimi jc 50 luksuznih hotelov in 650 prvorazrednih hotelov, ki imajo skupaj 250 000 postelj Vrednost tujsko-prometn.h naprav v Italiji se ceni na 10 milijard lir. Te tu-js&' "-prometne naprave bodo po vojn zopet oživele Tu sko- prometna stroka sedai sneei ne miruje, vendar je za velik promet k se pričakuje po vojni, treba že seda- skrbeti Tc jc dalo italijanskemu ministrstvu za narod no vzgojo povod da )t sklica' v Stresi se -tanek predstavnikov tujsko-pn inetne stroke. ki se je bavil z bodočimi nalogam- ita Pjanskega tujskega prometa s posebnim ozirom na vzgojo naraščaja za to stroko Ker sedaj ni toliko možnosti priučiti se tu lih lezikov in zbirati skušnje v tujsko prometni stroki, bodo ustanovljene šole za osebje v tujske-prometnih napravah Šesta nek je vodil državni tajnk v ministrstvu za narodno vzgojo del Giudice. ki ga ie otvoril in tudi zaključil.
—	Načelniki odsekov Pokrajinskega k°r-poracijskega sveta. V številki v sredo sm«. objavil odi k Visokega komisarja o imenovanju n-čelnikov od.-ekov Pokrajinskega korporacijskega sveta. »Službeni list* objavlja sedaj popravek v tem smislu. da je postavljen g. Ernest Hieng za načelnika industrij .kega odseka (ne trgovinskega), g. Albin Smerkolj pa za načelnika trgov.n-skega odseka (ne industrijskega).
= Odkup obveznic Davvesovega in Toun-govega posojila v Italiji. Sred1 decembra lanskega leta ic bilo na italijanskih borzah ukinjeno notiranje 7%>nefia Dawe««j>ega posojila in 5°/mega Youngovega posojila (obe posojili je najela Nemčija po prvi svetovni vojni za financiranje repa raci j skih plačil) Sedaj pa je fmančno ministrstvo sporočilo da morajo imetniki teb obvezn e do konca januarja 1.1. oddati 'menovane obveznice pr' podružnicah zavoda Banca d'Italia ki bo imetnikom obveznic takoj izp!fl»al na račun 80°/« nominalne vrednosti Davveso-vegn poso-ila m 75"/« nominalne vrednosti Voungovega posojila. Od inozemskih pow> lil sedai nonra na italijansk:h borzah samo madžarsko zunanje posoj;lo
= Prijava lanskega vinskega pridelka. Te dni s: bila zaključena v Italiji dela pri pregledu prijav, ki so j h morali podati vinogradniki o lanskem vinskem pridelku. Na podlagi teh prijav bodo vinogradniki oddali 20% pridelka za oskrbo vojske in za dest lacijake obrate, ostanek pa bodo lahko prodali na trgu. Pregled prijav je pokazal, da je bila lani letina boljša, kakor se je pričakovalo. Nad 2 milijona vinogradnikov je v stari Italiji prijav lo preko 30 milijonov hekt c litrov pridelka. Le redki vino-gradn ki niso vložili prijave.
= Ustanovitev Italijansko - rumunske filmske družbe. Pod imenom »Clneromit« je b i v Bukarešti z glavnico 250 milijonov lejev Ustanovljena 'talijansko-rumunska de)n'Ška družba za pospeševanje rumunske flfmske pr izvodnje in za obratovanje filmskih ateljejev in kinematografov. Polovico glavnice bo vplačala rumunska država, drugo po'ovico pa italijanska filmska družba EMIC ki bo 55 mirjonov lejev glavnice vplačala v gotovini, TO milijonov pa v tehničnem materialu.
= Regulacija Save pri Zagrebu. V letu 1942. je hrvatska vlada Izdala za regulacijo Save od Zagreba do nemške meje 27 in pol milijona kun. Dela so se vršila na dolžini 60 km. Zgrajenih je bilo 26 km kanalov, korito reke pa je bilo regulirano na dolžini 3.3 km. Poleg tega je bilo »grajeno 1.5 km obrežja in 39 majhnih mostov. V
zvezi s temi regulacijskimi ukrep je pridobljeno za kmetijsko ob '.el o vanje 4 100 oralov poplavnega ozemlja. Z i izvršitev teh del si je 'Hrvatska nabavila štiri velike bagre. V letošnjem letu se bodo dela nadaljevala in bodo regulirali 3.6 km rečm-ga korita in bodo nadalje pridobili za. kmetijsko obdelovanje 3.000 oralov zemlje. Vrhu tega bodo utrdili 7.5 km obrežja.
—: Švicarska zunanja trgovina, ftvlear-sk' uvoz se je lanskega leta po koiJčial zmanjšal od 4 79 na 4.31 milijona ton. Predvsem se je zmanjšal uvoz surovin v Švico Zaradi narasiih con pa se je vrednost uvoza povečala na 2049 milijonov frankov (prejšnje leto 2024). Tud! vrednost izvo-z* 1e narasla na 1572 milijrnov frankav (1463) Trgovinska bilanca je bila za preteklo leto pasivna za 478 m lijonov frankov nasproti 561 milijonom frankov v prejšnjem letu.
== Zlate rezerve Zedinjonfh držav. V teku lanskega leta se zlate rezerve Zedinjenih držav nuo več bistveno p večale, medtem ko je do konca leta 1940. priteklo v Ameriko mnogo zlata Ob koncu leta 1935. so znašale zlate rezerve Zedinienih držav 14.5 m li arde. naslednje leto 17.6 ob koncu leta 1940 22.0, ob koncu predlanskega leta 22.7. in ob k ncu lanskega leta 22.8 milijarde dolarjev Zastoj v dotoku zlata je neposredna posledica uveljavljenja zakona o posojaniu vojnega materiala, ker sedaj nihče Zedin enlm državam vojnega materiala ne plača več in ga morajo Zedinjene države dobavljati na up. SiceT pa Zedinjene države 'tak ne vedo kaj bi prčele z osrromn mi zlatimi rezervami. sPr'"Co okol-nostl da je zlato precej doigralo svojo vlogo kot podlaga valut. Tudi svetovna proizvodnja zlata je po dolg-h letih stalnega ruraščania prčela nazadovi*' Južna Afrika je od leta 1910 prvikrat zabelež la zroantfacjt proizvodnje zlata, ki je znašala lani 14.15 milijonov unč. nasproti 14.39 milijonov unč v prejšnjem letu.
= Dansl;o-5vedski kompenzacijski sporazum. Med Dansko in Švedsko je bil te dni sklenjen trgovlnsk: sporazum za prvo letošnje polletje, ki predvideva danske dobave živ'1 proti kompenzaciji v Švedskih dobavah lesa in surovega železa,
= Zmanjšanje obrokov vina v Franci.
Iz Pariza poročajo, da ®o bili predp:si glede racioniranja potrošnje vina spremenjeni v teiiko. da je bil obro!." znižan od 5 na 4 1 mesečno. Znižanje je talo potrebno. ker za francosko potrošnje, leto? ne b0 na razpolago alžirsko vino ip ker je lani vinski pridelek navzlic pa votlemu ugodnemu stanju vinogradnikov mtnjšl. kakor se je pričakovalo. Franciju je lani pridelala 33.8 milijona hI naspro i 42.5 in 44.7 milijona hI v prejšnjiih dveh levih Do vdora angleških in ameriških čet v Alžir je od tam prispelo v Francijo 0 7 milijona hI vina n0vega pridelka, medten ko je v prejšnjem letu znašal uvoz iz Al-žira 10.5 milijona hI. Poleg tega se cenijo zaloge na 3.2 milijona hL Tako je razpoložljivo 37.7 milijona hI. Od tega je odbiti 4.8 m lijona hI kvalitetnih vin, 14 milijonov hI za potrošnjo vinogradnikov, 4 milijona hl za industrijsko predelavo in 3 milijone za izvoz. Za splošno potrošnjo bo na razpolago le 12 do 13 rrvl jonov hl. medtem ko bi bilo po dosedanjih predpisih o racioniranju potrebno 17 do 18 milijonov hl.
Kadar kutmf e§, ireule*
»Jtstr$ve« oglase!
WM«M*MMM»tM«M>MMMMMMIMMM<
KULTURNI PREGLED

„Veliki mož"
Ljube Preimerjeve
i.
žo dolgo nI bile v naši Drami premier-5kega večera s tol kimi vnanjimi znaki priznanja in uspeha, kakor ga je bia deležna pisateljica dr. Ljuba Prenner v sredo na ustni predstavi svoje komedije »Veliki ■nož«. Predstava je b;la razprodana, gledišče kar nabite. Takoj prvi prizori so navezali stik obč nstva z odrom, 'n mikav-st odrskega d gajanja se je potlej še ...pn je vala, dosegla veselo napetost v dru-dejanju in višek v tretjem z njego-»revizorskim« presenečenjem, že po
ronlka
L
Pisateljica dr. Ljuba Prenner
prvem dejanju je občinstvo poklicalo prisotno avtorico pred rampo in ji navdušeno ploskalo; po drugem dejanju je priznanje naraslo v prave ovacije, na oder so postavili kar mizo z darovi, šopki in venci, a tudi poglavitne igralke in igralci so dobili svoj«; tako je bilo vse zadovoljno, kakor le ob redkih prilikah.
To je reportažna podoba razpoloženja na kretni predstavi dramatskega prvenca, ki si j« na mah pridobil občinstvo ln se ža-trdno uvrstil med največje uspehe tekoče seasone. Oe se spomnimo, da letošnji reper-toarski načrt ni napovedoval nobene domač« novitete in da smo vendar dobili takoj v prvi polovici dve, je to dober memen-to ne le pisateljem, marveč tudi gledališk' upravi. Prav uspeh, ki ga je dosegla Ljuba Prenner z »Velikim možem«, je prepričljiv dokaz naklonjenosti našega občinstva do domač'h del, zlasti če prinašajo kaj več kakor samo formalno eksperimentiranje in idejno t panje. Ljuba Prenner je pr nesla na oder satiro, smeh in temperament ter pokazala takoj v prvencu, ds ima dovolj tega. kar imenujemo »gledališka kri«. Kar koli bi že lahko oč:tali njenemu delu s formalno-umetniške stran', eno je nedvomno: njena komedija ni slabokrvna. V nji polje življenje, in ta notranja moč je t:sta, ki utegne pri Prennerjev' pregnati še vidno meglo literarne narejenosti.
Ljuba Prenner je doslej pisala samo pripovedno prozo. Od dijaške povesti »Troj;-ca« je dospela preko »P horske vigredi« n vsebinsko prav zajetn h »Mejnikov« dc dveh knjig, ki sta najbolj opozoril na njene pripovedne sposobnosti: »življenje za hrbtom-''; je milje jska slika 'z sveta našega malomešČanStva in njegove jare gospode. Neznani st rilec« pa razpleta izkušenost iz tega, Prennerjevi najbližjega socialnega okolja na nekakem detektvskem motivu ter doseza zlasti v nekaterih situacijskih opsih nesporen umetniški učinek.
To so bili spisi, s katerimi je mlada pi sateljca bombardirala na videz nezavzetno trdnjavo slovenske književnosti, kakor piše v »Gledališkem listu« njen starejši tovarš dr. M. šnuderl Prav za prav se je berila z sprejem v ljubljansko »literarno republiko« z njenimi omizji in klikarskiml »stru-jami« in struj'cami, z njeng revialno hiet-arhijo in z vsem tistim največkrat le namišljenim dešpotizmom malih 1'terarnih satraplj. ki so se razbohotile po>d v:dezom varovanja visokih vrednost v konjunktur-nlh letih našega slovstvenega razvija. Pravim: namišljenim, zakaj namišljeno ni bilo samo votlo dostojanstvo te ali ene veličine v krogu štii ali petčlanske klike; namišljene so bile tudi ogromne težkoče ln ovire, s katerimi so se mladi donkih tsk literatje borjli za svoje priznanje. Večkrat so se silovito zaganjal' v senco tega ali onega, meneč, da napadajo srboritega sovražnika; v resnic' je bila to samo senca ravnodušnega in utrujenega človeka, ki jiin nI niti v mislh storii n!č žaloga.
Trda boji so potrebni življenju, da ostane življenje in literaturi, da ostane ali postane umetnost. Boj za priznanje je pri mladem človeku največkrat samo nujno sproščanje še skritih sil. njegova metamor-foza iz literatstva. lci triumfira nad prvo tiskano pesmijo, v Umetniško, stvarjalno osebnost, ki čuti v sebi drget pred ned -segljlvini ln skr vnostnim. Tak' boji so največkrat samo »boji« m so v razvoju pesni- ] ka tako potrebni, kakor so pubeftetne kri. i ze nujno v razvoju človeka. Zato jih ne ka- j že jemati ne preveč trag čno in ne preti' rano k mično. ker n*so ne to ne ono. Toda pisateljica Ljuba Prenner je gledala na ljubljansko »literarno republiko« z vidika majhnega mesteca nekje na periferiji in 3i je ustvaria pravo mitolog'jo o fa?.nih namišljenih vel činah. zato je utegnila zares in resno doživljati komedijo naše literature in kulture, da je lahko vcepila svrjo '2*u-šenosrt. ca plemenit' mlad ko Gogolieve »re- ; vizorovščine«, ob kateri si je s pridom bru- \ si pero tudi Branislav Nušie in še marši* I kdo. zakaj »včlik1 mož« — to je naš ffest- j jakov in možje in žene k ga obdajajo so j bolj ali mani karikirani, vendar pa v ne- \ kem smialu resnični, a goljevsko dojeti tipi iz slevenskega kulturnega ž vljenja Izmed komed'j. kar sme jih dob li v zadnjem desetletju, je v »Velikem možu« še največ tiste prave komedijske atmosfere, ki se naslanja na Horacijevo vprašanje »Rldentern dicere verum quid vetat?«. ven. dar moramo vzeti »verum« bolj v sm's'u umetniške resničnosti, nego življenjske realnost . Občinstvo je to občutio, zst: je to prvo komedijo o slovenski literaturi sprejelo s tolikim zadovoljstvom.
rt
Med prvo in drugo svetovno vojno so Imeli v Pragi tale »kulturni škandal«: Mlad pisatelj ki še dolgo ni mogel uveljaviti. se je nekfga dne flonslH in dal vsem osebam v drami, ki jo je zaman ponujal
Mraz in sossse cb Neži in Vinku
Spet nas pošteno pr jemlje mraz. Pri* tlsnil je z novo silo v noči od srede na četrtek. V sredo Zjutraj smo ga imeli še dokaj zmerno mero — 10 stop. C. Cez dan se je nato živo srebro dvignilo na — 6.S stop. C. Dan je bil precej meglen. Že zgodaj zvečer se je čutilo, da bo noč precej ostra. In res smo včeraj zjutraj namerili nič manj kakor —16 stop. C mraza. Okna so bila močno zaledenela in pod nogami je kar škripalo. Tako se jc torej let.šnja Nežka odrezala z novim navalom zime. Zgodaj dopoldne se je začelo jasniti in barometer se je dvigni. Spričo takega stanja lahko pričakujemo, da nam bo mraz še nekaj časa gospodaril.
Danes g.duje Vinko, o katerem ima dolenjski kmet celo vrsto svojih slikovitih rekov. V!ncenc je sredozimec. Od njegovega dne dalje gre zima v pomlad. Vrabci imajo na Vincencijevo zaroko, na Balanto-vo (Valentnovo, 14. februarja) pa poreko. Vincencijevo lepo vreme, pravijo dolenjski vinogradniki, prinese obilo vina. Lepo je to povedano v ljudskih st'h h: če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca V kleti. Ali: če o sv. Vincencu sonce sije, se človek jeseni kruha in vina užije.« V Stoletni prati ki pa je zapisano:
Ce na sv. Vincenca sonce peče, dobri vino dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči.
Dalje pravijo Dolenjci: Ce na sv. Vincenca dan sonce sije, dobro vino v čaše vlije. Ce na sv. Vincenca dan sonce sije, svobodno se v vsaki mlakj ž to in proso seje in se človek jesen' kruha in vina užije. Izkrat-ka, če se na sv Vincenca dan sonce le toliko pokaže, da moreš konja osedlati, bo dobra letina za žito in gorico. Vse v vsem tole: Kakor okoli sv. Vincenca bič, tako čez leto ostalo bo... Navedli smo te kmečke reke, ker nam pričujejo e velikem spoštovanju, ki ga imajo Dolenje' do Vinka. Kako bo v resnici, bomo pa videli jeseni.
*	Smrt našega rojaka v Srbiji. V Beogradu se je dne 8. decembra smrtno ponesrečil naš rojak g. Franjo Urbč, inšpektor tamošnjega poštnega ravnateljstva. Nato-vorjen z ž:vili za svojo družinico je padel z vlaka tako nefarečno, da je prišel pod kolesa. Prepeljali sq ga v bolnišnico, kjer so mu takoj amputirali obe nogi in desno roko in izvršili transfuzijo krvi. Vse operacije je potrpežljivo prestal; še celo njegov prirojen' humor ga ni zapustil. Toda nastopile so komplikacije s plačnico, kateri je podlegel 2. t. m. Pokopan je v Beogradu. Pokojnik je bil dolgo vrsto let poštni upravnik v St. Lenartu, Ljutomeru m Mar boru. Vsako poletje je bil v dvorski radio-služ-bi na Bledu in na Brdu. kasneje pa stalno na Ded nju. Bil je vesele narave in priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Zapušča užaloščeno vdovo in dve nedorasli hčerki. Ohran mo mu lep spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
» Smrt princa Camilla Massima. Iz Rima poročajo, da je v Arsoliu umrl princ don Camilio Massimo, generaln' intendam papeževe pošte v Vatikanu Narodil se je v Rimu leta 1355. ter je bij nad 20 let en*> najbolj znanih postav v Vatikanu. Šele zadnja leta je zaradi bolezni opustil vatikansko službo ter se umaknii v zasebno življenje.
*	Smrt triestinske umetnice. V svojem stanovanju se je zadušiia s svetilnim plinom pevska učiteljica Delfina Menotti, znana bivša sopranistka. Poleg nje je ležalo truplo njenega učenca liietnega Piccininija Smrt obeh je povzročilo slabo funkcioniranje plinske peči. žalostna smrt mlade žene je v Triestu vzbudila splošno sočustvovanje.
*	Statistika porodov od januarja do no. vembra 1942. Osrednji statistični zavod v Rimu je objavil pregled porodov od januarja do novembra 1942. Iz pregleda izhaja da so presegla število 10.000 porodov naslednja italijanska me-ta: Torino. Bergamo, Brescia, M lano, Padova, Trevl-so, Udine, Venezia, Verona Vicenza, Fi-renze. Rim. Napoli. Bari. Foggia, Catan. zaro, Cosenza, Reggio Calabria, Ca-ania, Messina, Palermo in Cagliari. Največ porodov je bilo v Napolijtu namreč nad 60.000. Sledi Rim s 35.333 porodi, nato Milano s 33.648 in končno Palermo z 20.728 Porodi. V ostalih imenovanih mestih dosegajo pr>rod: povprečno 15.000.
*	Italijanski rdeči križ v Gorizii je imel pred kratkim občni zbor ped predsedstvom advokata dr. Giuseppa Velv:a. Iz poročil ki so bila p0dana na zborovanju, izhaja, da ima podružnica Rdečega križa v Gorizii
skupno M4 članmr. V pieMJeui leta Je
gorizijska podružnica podprla celo vrsto človekoljubnih akcij socialnega siačaja
na svojem področju.
*	Fašistična imenovanja f Idriji. V direktor i j idrijskega fašija je Dil imenovan Amedeo Rossi namesto fažlsta Giuseppa Cordania, ki je odrinil V vojafiko službo.
*	43 let služi pri isti družini. V Ferartl so priredili tekmo med služkinjami, ki eo že dolgo let v službi pri enem in Istem gospodarju. Javilo se je 33 kandidatk, prvenstvo med njuni je odnesla Angelina Bindi-ni. Imenovana služI že 43 let pri gospolarju Žagatttju, je mladostna, čvrsta ln zdrava ter opravlja vsa hišna in poeelska dela navzlic svojim 60 letom.
*	Potujte samo v nujnih primerih! Glede na to, da je od polovice januarja .stopila v italijanskih mestih in pokrajinah v veljavo določba, da se smejo voziti potniki na avtobusnih progah samo z izkaznicami, ki jih izdajajo občine, kjer stanujejo, je pozvala zbornica fašijev in korporacij občinstvo, naj se poslužuje sredstev za potovanje le v najnujnejših primerih. Imenovana zbornica ugotavlja, da se ljudje še vedno preveč prevažajo okrog. Brez tehtnega vzroka naj ne gre nihče na potovanje, kajti če ne bodo ljudje sami od sebe omejili potovanj, bo treba omejiti tudi potovanja z železnico.
*	Wagnerjev ciklus v milanski Scali. Milanska Scala pripravlja predstave Wagner-jevega cikla »Prstan Nibelungov«. Najprej bodo vprizorili opero »Rensko zlato« potem »Valkiro«, nato »Siegfrieda« in končno »Somrak bogov«. Predstave b0 dirigiral kapelnik Tulio Serafin.
*	Vojaška poroka v Bergamu. Ganljiv poročni obred so imeli nedavno v bolnišnici »Principessa di Piemontc« v Bergamu. Padalec regimenta »Folgore« Lorenzo Gros-sl je stopil pred oltar s svojo zaročenko Eliso F rumen ti iz Torina. Pri poroka je bil za pričo Zvezni tajnik iz Bergama, za ženina pa padalski poročn:k Michele Dinella. Novoporočenca sta prejela poleg iskrenih voščil mnogo rož in slaščic.
*	Tipizirano pohištvo. V Rimu SO izšla uradna pojasnila o tipiziranem pohištvu Poslej bo dovoljeno prodajati samo Pohištvo, kakor ga določajo pojasnila, objavljena v »Gazzetti dei Regno« z dne 28. decembra 1942.
*	Potresni sunek v Teramu« V soboto 16. januarja so imeii v Teramu potresni sunek, ki je tra jal 3 sekunde. Epicenter potresa je bil domnevno 30 km ol Terama.
*	Novi potresni suakl v Macerati. V Macerati so zebeležili potresomerni aparati domačega zavoda dva nova potresna sunka na dan 16. januarja. Prvi sunek je bil ob 7.36, drugi ob 7.59. Oba sta bila pri-lično močna, povzročila pa nista nobene škode.
*	Problemi mesta Fiume. Pri Fiumi je
projektirana nova cesta, ki bo tekla v približna viš ni 150 metrov nad morjem ter bo vezala Fiumo z Eakrcm in Dalmacijo. Proučuje se tudi vprašanje,ali ne bi kazalo zvezati Fiume z Lavrano in Abbazijo. Zaenkrat ti načrti še n'so godni, aktualnejši so nekateri načrti za povzdigo mesta samega. V ospredju zanimanja je posebno zgraditev »Palazza della cit&«. za katero sta napravila načrte arhitekta Muratori in Battigeili-Ceri. »Palazzo della cit£« bo obrnjena proti Corsu Vittorio Emanuele.
*	Smrtna nesreča na lovu. 251etnl Fer-dinando Castigllone iz Coina se je te dni po-dail na lov z dvocevko. Bila je poledica in na nekem mestu mu je izpolneslo nogo, da je padel. Pri tem se mu je sprožila puška in zadet od dveh nabojev je izkrvavel na mestu.
Se ta teden izide kot četrta knjiga Fraccarolijev roman:
NESl AHOillNO SRCE
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«, ki $am nudijo mnogo lepega čtiva.
gledališkim ravnateljem in dramaturgom, španska imena. Nato je skoval še ime španskega p satelja, vse skupaj temeljito prepisal in ponudil kot prevod. Možje, ki So baje brali njegov or ginal, so bli kar vzhičeni ob odkritju tako »znamenitega« . pansKega dela, komedija je bila uorizor,e-na in je dosegla velik uspeh. Nekateri kritiki so celo modroval1 o pomenu tega španskega pisatelja, zakaj španska 1 teratura sme biti tudi v literarnem svetu »šnanska vas«. Ko je bilo največ govorjenja in pisanja o odličnem španskem avt.rju, se je oglasil nepriznani p sec, vrgel raz sebe špansk' kroj in tako kakor Vašek pokazal, da ni medved marveč Vašek. Nastala je nova komed ja, ki Da ni zabavala na odru, temveč v življenju. Vsa Praga se je smejala. Na srečo se škandal ni zgodil v kakem reprezentantivnem gledališču
Ne vem, ali avtorica »Vel kega moža« pozna to, danes že pozabljeno praška literarno hlestjakovščino«, toda v tem dogodku je že zarodek njene komedije. Da bi brezposeln' profesor in neslaven pisatelj Pavel Kresnik opozori na svije delo ln premagal razne pokrovitelje in pokroviteljice lep h. umetnosti, književnike in režiserje, s'avne pisatelje, glavne urednike in urednice, je razširil legendo o slavnem pisatelju Rastislavu Vrhuncu, ki prihaja iz Pariza, potem ko je bil dosegel francosko slovstveno nagrado za svoj v francoščini spisani roman »La ville blanche«. Krean'k je najel agenta Junca, da je igral vlogo slavnega domač na P»astislava Vrhunca, č!-gar sprejem naj bi bil triumf domaČe kulture in literature, Zapletljaji. k: se razvijajo okrog tega Vrhunca, so po vnanjih prijemih očitno gogoljevsko-nušičevsk-, toda njih p-drobna 'zdelava je originalna ln ; zato vzorec ne moti, kakor nas ne moti pa-
i — -	' :: ' "'V
j :
" 'i " "
.............................. „ i*
> ifee^TH-P;
Italijanska oklopna vozila n* izvidih V libijski Sahari
navijanje motivov v slikarstvu; poleg tega ne more krakateiizacija oseb 'n miljeja zatajiti cankarjevskega duha, njegove ironije in njeg ve borbe umetnika i zoper pa-umetnost, zakr nkano ne u.turn.st in to-doljubarsko samovšečnost. Toda vzl c tol-likj primes- znanega ima »Veliki mož« še vedno dovolj samosvojega, kar izpričuje, da je Ljuba Prenner vso snov spietno zgnetla ter tako iz blikovala delo, ki se že pribl -žuje tip čno slcven. ki komediji, namreč komed'ji naše kulturnosti. (Konec jutri.)
Tretja izdaja Kle'nmayer|evega slovarja
Knjigarna Stoka v Triestu V.a Milano 37, je pravkar izdala tretji natis knjige Ferdinanda K'elnmayra »D zionario tascabile itaiiano-sloveno e sloveno-tali-ano«. — žepni slovar italransk -slovenski in slovensko .italijanski«. Avtor je znan kot pisec učbenika »Grammatca della lingua slovena«, k je izšel že v peti izdaj, medtem ko je njegova »Priročna slovnica ita-1 janskega jezika« dosegla že šesto izdajo. To najbolj potrjuje praktično up.rabnoet Kleinmayrjevih jezikovn h priočnikov.
Navedeni slovar šteje 328 strani žepnega formata in se odlikuje po lični obliki, dobrem papirju ln jasnem, lahko C tliivem ' petitnem tisku, ki ne utruja oči Sestav* . Ijalec je tretjo izdajo pred natisom pregledal, take da je tud' s te strani povsem zanesljiva. Slovar bo korit tU zlasti on m.
ki uporabljajo njegov, za samouke tako pripravni učbenik pa tadi vsem drugm. kadar potrebujejo tak h pripomočkov za
umevanje italijanskega ;,ezika. Knjlž'co ki se dobiva v trdo kartoniranl izdaji in je S razmerno poceni, toplo priporočamo.
*	Fiume Ima 62.223 prebivalcev. V decembru je bdlo V Finimi 91 novorojenih, 85 mrtv"v primerov in 49 porok. Dopotovalo je 108 oseb, odpotovalo pa 159. 31. decembra 1942 Je mesto Fiume Stalo 62.223 prebival* cev.
« Tramvajska nezgoda v Pavli. Huda megla je te dni povzročila tramvajsko nezgodo v Pavli. Trčila sta dva tramvajska voza, pri čemer je bilo ranjenih Sest oseb, ki so jih morali odpeljati v bolnišnico.
•	Živilske nakaznice Je kradla. 401etna Constanza Pichler Je bila šele nekaj dni zaposlena kot natakarica v penziji »Ere-mitagg:o« v Abazii, nato pa je javila, da ie zbolela. Njena bolezen še je zdela lastništvu penzije takoj sumljiva, ker So s Pichlerjevo izginile tudi mnoge živilske nakaznice penzijskih gostov Pri preskavl ie prišlo na dan. da je Pichlerjeva fes po-neverila živilske nakaznice, zarodi česar je bila izročena policiji.
12 LJUBLJANE
u— P. soj il niča človeške krvi je čudna, toda krvavo resna zadeva. Kdor hoče izvedeti kaj natančnejšega o njej. naj prečita zdravstveno razpravo, objavljeno v najnovejši številk; »Domovine«, ki je včeraj izšla in jo dobite 2a bore 60 cen-tezimov v vsaki trafiki. Prečitali boste tudi vrsto pod istkov, ženski kotiček, ze-I ščarjeve nasvete, podroben politični pregled, čebelarja pa bo posebno zanimal Članek o kranjski čebeli ih o ameriških čebelarjih Pravkar se je tudi pričel tretji del velikega romana »Žena v suženjstvu* ki vzbuja med čitatelji in Čitateljicaml »Domovine« to ikšno pozornost, kakor doslej še vsi njeni tekoči romani Tretji de! romana je samostojna enota. »Domovina« stopa letos v 25. leto izhajanja in io priporočamo vsem, k: radi segajo Po lepem in zabavnem štivu. Naročnina je malenkostna, saj znaša četrtletno le 6 lir Se neznatnejši je izdatek, če jo sproti kupujete vsak teden.
u— Snaženje snega raz hodnike. Sinil ka t hišnih pueebuuKov upo^aija na dolžnosti, ki jih nalaga glede snaženja hodnikov uredba o vzdrževanju javnih cest. Važnost je polagati predvsem fta: I. sns-jenje in odmetavanje snega pred 7. uro rjutraj, če pada sneg ponoči; 2. večkratno nažertje hodnikov, če pada 6neg vzdržema '•cz dan; 3. večkratno posipanje hodnikov
; ^"e-tim Ti?"--o'"'p H m tvflt^rHfilnm. fl. pf
peskom, pepelom ln Žaganjem v všeh slučajih, ko nastopi pole lica, ozlioma, ko so aodniki spolzki. Posipati je po potrebi veC-krat na dan tako, da bo hodnik vedno hra-oav tr. nikdar spolzek Po	VlKok^e*
Komisarlata se morajo določila navedene uredbe z Vso strogostjo izvajati tet bo prekrške Kr. Kvestura zasledovala ln brezpogojno kaznovala.
u— V mrzlih zimskih nočeh Je treba zlasti paziti, da ne bo vhajal mraz v ko-koSnjake. Zamašiti je treba vse vrzeli. S krpo je treba zamašiti celo ventilacijo. Ker je pjzimi poglavitneje, da preprečimo vdor mraza, ki je tako močno pritisnil, v kokoft" lijake, da kokoši, pa tudi ostale živali, ne bo zeblo. Po potrebi zračiti je vedno lahko. Ni skrben rejec, kdor pusti živali prezebali
u— Na sifmfoničnpm koncertu r ponedeljek 25. t. m. se bo izvajala kot osrednja t čka simfoničnega sporeda Dvofakava 4. simfonija op 88 Delo je nastalo okrog le« ta 1892. na Angleškem, 'ma Stirj Btavke in je posvečeno češki Akademiji znanosti m umetnost v Pragi. Simfonija se močnO razlikuje od Haydnovih in Beethovnov h simfonij ter je zel, blizu s!mfon:6nim skladbam Friderika Smetane in Dvofakovim Slovanskim rapsod jam. Prvi stavek simfonije začne v molu ln se nato razreši v durov tonov način. Sredi prvega stavka mamo mot'v koračnice in stavek konča zopet v molu. DrugI stavek Adagglo je najb lj originalen del cele simfonije. To je svečana cerkvena glasba, dalje serenada. z dal aVe zopet z? slišimo koračhico ln vsi ti različni elementi se ob koncu stavka 'z-redno srečno združ jo. Tretji stavek ima za glavni motiv temo, ki bi jo lahko uvrstili v staro romantiko. Najboljši del tega stavka je trio. Četrti stavek. Finale, vpeljejo trobente, ki vabijo k svečani narodni proslavi. Ta del izpoln jo po večini razne variacije na parafrazo glavne teme prvega stavka. Toliko o Dvofakovi Simfonij«, o ost al h delih koncertnega sporeda prihodnje dni Začetek koncerta bo točno ob pol 7 v veliki union.ki dvorani. Vstopnice V knjigarni Glasbene Matice.
U— Uprava državnega gledališča ▼
Ljubiiani eporoča občinstvu: Predproda-ja vstopnic za operne in dramske predstave je v opernem glede1'lču vsak dan od 10.30 do 12 30 in od 16. do 18. ure. Za predstave za abonma so vstopnice V pred-proda.fi vedno 1 dan preJ. aa predstave i t ven abonma pa 8 dni prej. tako n. pr. za nedeljske predstave od petka od 10 30 dalje. Ker vlada za gledališke predstave posebno v zadniem času Izredno zanimanje. naroča občinstvo že več dni vnaprej tolikšno število vstopnic, da Je pogosto prekoračeno število razpoloŽljiVh mest in ne more gledališka b^gajna U8tif£l v*em interesentom Ker poleg tees Se nekateri posamezniki kupulelo več j* Število vstopnic za eno samo predstavo, je gleda-
lišče navadno že prvo uro predprodaje razprodano, drugI čakajoči interesent pa ne dobijo Vstopnice niti za svojo osebo. Z ozdrom na to Sporoča gledališka uprava občinstvu, da je predvsem za nedeljske predstave ukinjeno vsako rezerviranje vstopnic, dnevna blagajna pa posameznikom ne sme prodajati več kot po največ štiri vstopnice.
u— Mnogo koristnega pouka prinaša nova dvojna številka »Malega gospodarja«, ki Je glasilo Zveze društev »Mali gospodar« za Ljubljansko pokrajino in SplcOne železr ničarske gospodarske zadruge. Uvodnik govori o izboljšanju plemenske reje: dr. Podobnik obravnava Mendelov zakon podedo-vanja in urednik je prispeval pogovor o reji; Alfonz Inkret navaja nekaj številk o rejski organizaciji, Smarčan razpravlja o kostni piči, France Vodnik pa o plevelih. Rejcem kuncev govorita Fran Mejač o kuncih kožuharjih in France Skobl o odbiranju kuncev za pleme. Perutninai jem je namenjen članek o gosaku, o golobih pa razpravlja Drago Grabnar. Dr. Janko Koren je prispeval članke o reji koz, o ranah na nogah kuncev ter o melanholiji in vrtoglavosti golobov. Matko Keše daje navodila, kako je treba vrt pripraviti na pomlad in kako negujemo zaprte grede. Naposled je gospodinjam namenjeno novoletno kramljanje Dragice Kosmove.
u—- Preselitev odseka za kurivo. Mestni Dreskrbovalni urad je preselil odsek za kurivo iz sedanjih v nove uradne prostore v Puccinijevo ulico št. 2, pritličje, desno Od sobote 23. t. m. dalje bo od?ek uradoval v novih uradnih prostorih, na kar opozarjamo vse upravičence za kurivo, da ne b0do imeli nepotrebnih potov.
u— Najdena boa. V soboto 16 t m. se je našla pred Opero boa. Dobi se pri blagajni v Operi.
tz Spodnfe štajerske
Zaradi ropa obsojen na smrt. 30 letni Ciril Cajnkar is Ivancev je lani septembra na pot! v Logarovce srečal nekega 15 letnega dečka s kolesom. Začel mu je pretiti, vzel mu je kolo ln se odpeljal. Kmalu pa so ga prijeli in je bil te dni postavljen pred posebno sodišče v Gradcu. Ker je bil že nekajkrat kaznovan zaradj tatvine, javne nasilnosti jn težkih telesnih poškodb, je bil zarad' ropa in kot nevaren zl člneO iz navade obsojen na smrt.
Iz Hrvatske
Ukinjena prodaja tekstilnih izdelkov. Dne
1. januarja je bila na Hrvatskem UV6 lena prodaja tekstilnih izdelkov na točke. Dne 15. t m. pa je minister za ljudsko gospodarstvo izdal odredbo, po kateri je prodaja tekstilnih izdelkov na točke ukinjena. 3 tem ukrepom je bila praktično sploh prepovedana prodaja tekstilnega blaga.
Zagrebška taošeja pred d0vr£itvijfe Gradnja zagrebške mošeje se bliža svojemu koncu. Zunaj mošeje je delo po večini opravljeno, medtem ko se v notranjosti dela dovršujejo. Pretekli četrtek so z mineratov prvič poskusno pozivali k molitvi. Svečanosti so med drugimi prisostvovali zagrebški mufti, Doglavnik Me« s:č, člana državnega sveta Stjepan Ratk©-vič in Asim Ugljen, brodski podžupan dr. Husedn Kadič in številni člani muslimanske veroizpovedi.
Nove delavske kuhinje. Delavska niča v Sarajevu je dala za ustanov:tev delavske kuhinje v Višegradu na razpolago 100.000 kun. Odposlanec delavske zbornice je odpotoval v Višegrad z nalogo, da pripravi vse za čim prejšnjo otvoritev kuhinje. Tudi v Zagrebu bosta ustanovljeni dve novi kuhinji.
O gledaliških vprašanjih je na svojem Zborovanju razpravljalo Društvo hrvatskih gledaliških umetnikov. Predmet razgovora so bila zlasti vprašanja, ki se tičejo hrvatskega gledališča. Za zaključek je bfo predavanje o estetiki umetniškega ustvarjanja in o kulturnem pomenu hrvatske glasbe v inozemstvu.
Radio Litrbljana
PETEK, 8«. JANUARJA 1948-XXI
7.30: Pisana glasba, 8.00: Napoved časa _ Poročila v italijanščini, 12.70: Ploiče, 12,20: Poročila V slovenščini, 12.45: Lahka, glasba, 13.00: Napoved časa — Poročila ▼ italijanščini, 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Bil V slovenščini, 13.17: Radijske pesmi — orkester pesmi VOdi dirigent Angelini, 14.00: Poročila f italijanščini, 14.15: Koncert Radijskega or* kestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Operetna glasba, 15.00: Poročila v sloveniflini, 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 17.15: Prenos la Hrvaške, 19 00: »Govorimo Italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 20 00: Napoved časa — Poročila v Italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert Radijske«, ga orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanee, sodeluje sopranistka Valerija Heybal — Operna glasba, 21.05: Predavanje v slovenščini, 21.15: Pisana glasba. 21.30: Lahka glasbo vodi dirigent PetraUa, 22.10: Or* kester pesmi vodi dirigent Angelini, 8S Ufc Poročila v Italijanščini.
s p o n t
je ziaj rakebsrec
Tožak je povratek v športno areno, če ji je kdo že dal slovo
Kdo ve, kdo mu jc nadel pridevek, da je dober, ko je vendar znan kot pravi velikan med že tako ne b?š nežnimi za-toPnf' boksarskega sp-rta. toda Primo Carnera je res človek izredno mehKega srca. k je v 40 letih svojega burnega življenja po arenah >n ateljejih deživel toliko zan.mivega v zvez s pr fe3:cnalnim eportom v boksarskih rokavicah, da je vredno pregledati vsai nekatere odlomke te dolge ver ge zmagoslavja in raz:čaranja, ki ga spremljata od tedaj, ko se je pojavil v javnosa.
Poznavalci mu f.prva ni5o obetali posebnih lovorik, toda bile je nazadnje le drugače. Mož si je polagoma odprl pot v dolarsko Ara« ko in je tamkaj spravil na deske mnego slabih boksarjev, toda tu;! boljži zastopniki trdih pesti lo m ran položiti or: ž je pred to goro m šic m mesa Njegovi nr stopi so vzbujal več smeha kakor pravega športnega navdušenja, toda kljub temu je =mel povsod dov:lj nasprotnikov in ljudje so se trli, kjer koli se je
DOk^Ztll«
Tako se je Carnera pelagoma le dokopal v osoredje a'.i z drugimi besed3mi. moz je pestopema po tal prava prvlafn st za vse blagajnike in tako je pr šlo, da so ga nekega dneva postavili v r ng s starim Shar-key-cm ki si je prav takrat po dvomljiv, zmagi po točkah nad Nemcem Schmem-Eom pridob i n č več in nič manj - kakor naslov svetovnega prvaka. Ta zadeva m bla prav nič cmcšna. temveč je predvsem kazals na velike denarje. Američan, ki žc prej nikoli ni bil p sebno hiter, se je ta. krat premikal počas' kakor polž tako da mu ^ Itr.l<ja.n lezel zmerom bliže do te:e-«a. V sedmem krogu je prišlo, kar je moralo prit' v takem dvob~ju; Sharkry je bil k o Primo Carnera pa svetovni prvok. Pri tem'pa tudi ni ostalo d Igo, kajti dobri Prmo je začel naglo popuščati Tožbe so pcžrle premoženje in ko se je — reven ket cerkvena miš — vrnil v domovino. je moral snet začeti misliti znova, kje bo kaj
zaslužil.	..
Pa se je takrat, kdo ve od k-d oglasil podjeten manažer, ki je nameraval prit) do denarja tako. da bi Carnero odvede! pokazat. v madžarsko prestoln co. Poiskal mn ie č': to neznanega nasprotnika in res se je žrtvovalo nekaj sto ljudi. ' ih je prignala radovednost, da bi videli na delu tega italijanskega b:ksarskega velikana. Dosrodek se je končal malone tragične Strahov ta ie b'la ta prorkuSnja za dobio-srčnega Prima. k' eo ga zdaj kaker klovna postavili na deske in po končani borbi so ga morali odpeljati v b lnišrrco. Dolgo je niegovo življenje viselo n . mtJ, toda ko je okreval po tem udarcu, jc bi izčrpen in ozdravljen za vselej. De;'al je sam, da je ta zavest Z3 bok ..a rja najstrašnejša, da ne more več; k-'er -:e prišel tako daleč, se tudi ne vrne nikoli več.
Precej dolgo p:tem o Carneri ni bilo no. benetra glasu — razen menda, da se jp ožp. nil. kar pa gotovo n: storil iz športnih nagibov — toda kar naenkrat se je spet po javil kot »d'v;i mež« v filmu. Ta zaposlitev je bila zanj žal samo začasna Spvt je moral poskusiti kaj novega in zdaj slednjič je šel med p klicne rckobo-ce. Nekaj prvh uspehov ga je o;'unač lo. d. jn zaprosil _ in tudi prejel — dovoljenje, da sme naetopati tudi v turni. Pogajanja za njegovo gostovanje v Nemčiji sicer še niso zaključena. toda zanimivo je, da go«?t telj: že pred dogodk m sami pišejo, da borca Fri-mn Carnere ne bodo videl' več Ta štiridesetletni mož ima s:ccr mnogo lastnosti za uč:nkov to reklamo, predvsem svojo orjaško postavo, toda v njeg vem srcu bi ie otroško- srce. Ni dvoma d.a bo tuli v ro_ koborbi moral ugotoviti, da ne more več. Sic trans't...!
ČITAMO ŠE...
... o svetovnem prvaku v smnških skokih J sipu Bradln. ki je preteklo ncde'j> skakal na smučarski prireditvi v Schvvarz-achu na Solncgrr.škem. pa je pad°l in prišel na slabo me to v skupni oceni. Med tekači je b'l epet najboljši b vši italijanski reprezentančni tekmovalec za smuške teke Vinccnc Demetz.
... o češkem igralen hnke5* na ledu Ma-lečku, ki je spet prevzel trenersko mesto v tej zimski panogi, in sicer kot učitelj slo-vafikesra izbranega moštva. Kol k- je imel prv' čas usnehov. bomo vidcM prav kma'u — oziroma bi mo"a'i že vedeti danes — ker so njegov5 učenci včeraj igrali mednarodno tekmo z Nemčiio v Berl'nu.
.. c napredujoči mojstr'c" na lc«".u Dnrisi Schcll iz Cel a. ki je zadnjo nedela sodelovala na okrožnem prven tvu štajerske v umetnem drsanju v Gradcu in zasedla — po izborno zaključenem sporedu — drugo mesto v tekmovanju posameznic. Tudi med žensko mladino sta se na tem tekm: vanju
izkazali dve Celjank!, in sicer Inge Weren in Vera Jerič.
... o preložitvi prvega izbirnega srečanja za evropsko boksarsko prvenstvo težke kategorije med Ital janoui Musino in B.^l-gjcem Sysom. Musina t-e je pred kratk.m nekoliko pošk.doval, vendar ne prehudo, tako da bo 7. februarja lahko že nastop 5 k tej važni odločitvi. Dvoboj bo v berinski športni palač', ker razkoina 9portna arena v' DeutschlandhaiH zaradi nedavnih po-šk.db zaenkrat n' uporabna.
Kje se drsaj 3 vsi IJaidje?
Ena sama dežela je v Evropi ali na svetu snloh, kjer je drsanje pravi ljudski šport kakor pri nas ni nobenega, če bi ga cenili s pravimi in strog m merili. Ta dežela drsalcev je Holandska Toda povedati moramo takoj tukaj, da tamkaj ne gojijo morda umetnega drsanja, ki se mu p sveča le nekaj najbolj navdušenih prijateljev cbojega spola, temveč samo hitri tek na drsalkah.
Kako pr ljubljena je ta vrsta telesnega izživljanja v prosti naravi na razn h prekopih po Holandskem in po Zuiderskam jezeru, naj povedo samo nekatere suhe številke: Na severnem Holandskem se je ne-
davno enega samega teka na daljavo 60 kilometrov p: ledu udeležilo nad 78JO tekmovalcev. Se številnejša je b.la udeležba pr. tradic onalnem drsanju preko zamrznjenega Zu derskega jezeia, ki ga je srečno predrsalo na eni prireditvi nič manj kak.r 12.000 drsalcev. Na drugem tekmovanju, ki je vodilo 70 km daleč, je bilo 630 udeležencev in drugega teka, v katerem je bilo treba preteči cel h 95 km, se ni ustrašlo 750 moških in žensk. Poznej a pre_kušnja na 120 km daleč je morala b;li odpovedana, ker je preveč snež lo. Toda že nekaj dni pozneje je bila na sporeda podobna tekma na 65 km in spet se je zgla-sjlo okreg 2500 tekmovalcev.
V eni sami pokrajin' šteje holandska drsalna zveza 120 društev s 25.000 člani. Naj-slovitcjša konkurenca te vrste je tako imenovani »Elfstendentcckt«, č gar krožna proga meri natančn: 200 km in vodi mimo 11 mest ter se začenja in zaključuje v Leenwardenu. Pri zadnji tekm' na tej progi je bilo zbranih 600 mošk'h in žensk, od katerih j h je tudi 90 odstotkov do pelo na cilj Zmagovalec je bil na ledu 8 ur in 44 minut, ostali pa seveda še precej več.
Al' si lahko predstavljate, kako navdu-šeni morajo b:t: liudje za drsalni šport, d3 vzdržij; na n em tako težavne in dolgotrajne preskušnje?
Otvoritev novega Italijanslteta poslaništva v Berlinu. V ponedeljek, 18. januarja so bili otverjem proslon novega ii.ai.jan-skega poslaništva pri berlinski vladi. Poslopje. kamor se je poslaništvo presolilo, je bilo zgrajeno na izrecno odredbo Fuhrcrju ter zavzema poseben prostor v regulacijskem načrtu novega Berlina. Temeljni ka-m~n za zgradbo so položili leta 1939-XVIII in so bila dela dovršena po predvidenih načrtih, ne glede na vojno dobo. Sodelovali so poleg nemških arhitektov in strokovnjakov tudi italijanski stavbeniki in delavci.
Baldur von Schirach — častni predsednik Nemške šahovske zveze Po smrti bavarskega ministrskega predsednika Ludvi ka Sieberta je bilo mesto predsedn ka Nemške šahovske zveze izpraznjeno. Odbor j* zato naprosil državnega vocij; Baldura von Schiracha. naj on prevzame častno pred-sed.tvo in pokrov teljstvo. Vabilu se je-odzval. Nadalje je bilo na saji sklenjeno, dn bo letošnji mojstrski turnir Nemške šahovske zveze na Dunaju v dneh 15. do 29 avgusta.
Nov ravnatelj dunajske državne ope-e. V
navzočnon Richarda Strau^sa ter ume'ni-škega in tehničnega osebja je b'l pred dnevi uveden za ravnatelja dunajske Državn«--opere dr. Karel Bohm V na?ovoui na zbrane sodelavce je dejal, da bo njegova naloga dunajsko Državno one-n uvrsMti mod svetovne odre Njegova posebna pozornost bo veljala predvsem Mozartu i.i deiom Ri-charda Straussa.
Vključitev Italcradia za Beig',10. Iz Rima povečajo, da je bila te dni obnovljena služba Italoradia za ozemlje Belgije.
Univerzitetna črtrt v Madridu obnovljena. Znano je, da jo bila univerzitetna četn v Malridu med š; ansko državljansko vojno ponišena. Zdaj so poslopja obnovili :n meseca febiaiarja bCKlo nekatere fakultete začele delovati pod novo streho.
Števila iz Sofije. V zaključni števfki državnega statist čnega tednika za lamko leto je več zanimivih podatkov, iz kateiin nekatere posnemamo. Mestno področje meri 4690 ha. Nadmorska višina znaša 547.21 m. V začetku lanskega ieta je bilo v Sofiji 442.4C0 prebivalcev, medtem ko jih je b lo leta 1934. samo 237.0°5. od katerih je bilo 31.4 odstotka rojenih v Sofiji Tedaj je bil pretežni dei meščanstva bolgarfke narodnosti, v presto'nici pa je živelo tudi 25.853 Zidov, 4938 Rusov. 1896 ciga.iov. Po veroizpovedi je b lo 247.538 pravoslavnih (več kakor je znašalo številu Bo ga-rov). 25.783 izrat :tov (nekaj manj kakor Zidov), 4615 muslimanov (toda ssmo 5S3 Turkov) 95.6 odstotka moških in 84.4 odstotka žensk zna citati in pisat: Ker je mes-to šele 64 let staro, se število nepismenih stalno manjša Izmed sofijskega prebivalstva je 1.54 odstotka poljedelcev. 30.4% industrijskih delavcev. 5.47"/o prometnega osebja, 15 6"/« se jih ukvarja s trgovino. 19.1% z umetnostjo :n športom. 4.41/o pa z znanostjo in kulturo 5.S%> Bolgarov ima visokošolsko izobrazbo (3 7% nepopolno*, 10.8% pa srednješolsko izobrazbo (13.5°/o nepopolno).
Odkritje nove prvine. Oosrpisje poroča iz Berna. da se je dvema fizik :-ma v ta-mošnjem radijskem institutu posrečile od-kr ti novo prvino in sicer cu.no d siej neodkrito radio_ak:ivno prvino žtev. 85. Odkrjtelja sta vodja inst tuta dr. Vrlter Minder. f zik in ansjleika fizikinja dr. L.eigh-Šm;th.
Nove freske v Dresenzi pri Caporett«.
Župnik Kalin v Dresenzi je dal pobudo za novo notranjo ured tev ondotne cerkve. Izvršene so bile nove dekoracije, k; so notranjost in tudi zunanjost cerkve znatno povzdignile Nove freske je izvršil znam triestinski skkar Avgust Černigoj. kateremu je pomagal si kar j ev tovariš Zoran Mušič. Italijanski listi hva'i'o oba umetnika s pripombo, da sta odkčno izvšila poverjeno jima delo Černigoj in Muš'č sta dekor rala absido. kjer sta naslikala v arhaičnem slogu dva zbora angelov s Podobo Svetega srca v sred:ni Prezbiterij in strop kra^iio štiri kompozicije: Vstajenje Lazarja. Čudežno nas;čenie množice z ribam1 in kruhom. Izgon trmvcev iz templja in V'har Kakor poročajo li?ti se je Avgust Černigoj v svoji dekorativni tehniki tokrat po-lužil tehnike s'.'hg fre-ke (calce caseina) Tudi v tem pogledu predstavlja njegovo delo novost na področju slikarske umetnosti.
Vrtno mesto v Amsterdamu. V načrtu, k: predvideva preureditev Amsterdama, sta tudi d*_a predela, v katerih se bo lahko naselilo 40 000 do 50.000 prebivalcev, v prvi vrsti de'avskih družin. Zgrajenih bu 11.000 hiš, cd teh 4750 eno do dvosta'-o-vanjskih, o?ta\ih 6250 h;š pa bo imelo štir: ali več nadstropij. Poleg vsake hišo bo vrt. nove četrti Pa bodo obdane od lepih parkov.
Avstr?l}ja ba spet odnrta za prise\ience.
Po poročilu neke angleške agencije se pr-pravlja v Avstraliji od'očilna sprememba glede priseljevanja tujcev. Medtem ko so bile dos"ej vse stranke proti priseljevanju, izdelujejo nači*te. po katerih se br> po končani vejni štev lo avstralskega prebival?t\-a pomnožilo od 7 na 20 m lijonov, kar bo možno samo z množ:-i=kim priseljevanjem. Priseljenci pa bodo .norali b!t.i bele ra?b ln po možnosti iz evropskih al; ameriških dežel.
Nemški vojaki se smejo poročiti z 21. letom. Porcčna do očila za nemško vojsko so bila spremenjena v tem smislu, da se pripadniki nemške vojske po izpolnjenem 21. letu lahko poroče.
Izvrsten sien°graf je bivši nemški mjd-porečnik Gsorg Pauckert. V treh zaporednih anev h je pred p.sebno komisijo nemških sten.giafov pisal 10 minut po 400 zlogov, 5 minut po 440 zlogov 'n 3 minute po 480 zlogov. Svoj Ltenogram je ^JOtem v najkrajšem ča3u brezibno prebral.
Sl'ke je kradel. Lastniki razn:h milanskih umetnostnih galerij s0 zadnje čase tožili, da izginjajo iz njihovih izložb razne umetniške podobe. Uvedli so kontro'o obiskovalcev in kmalu so odkrili, da krade slike eleganten gluhonem m adenič. Fant je pobiral slike iz okvirjev, prav tako pa je odnašal v svojih žepih majhne kipce.
Huda rudr.iška nesreča. V premogovniku La Esperanza pri Ciudad del Oro v Mehiki se je pr merila eksplozija, pri kateri je zasulo ok li 300 rudarjev. Doslej so odkopall 8 mrtvih in IG ranjenih. 57 rudarjev še pogrešajo.
Dramatična rešitev ribičev. V Camogliu pri Genovi je vihar vrgel motorno ribiško ladjo i>Igavete«, ki je lovila za Societa fi-lotecnica v Milanu, ob čer. Posadka je bila v smrtni nevarnosti. Vendar se je kapitanu v Camogliu posrečilo odposlati pomoč ln rešiti s sodelovanjem ribičev ladjo in posadko. Ladjo so zavlekli v varen pristan, moitvo pa spravili v domače zavetje.
Po šestih mesecih najden prstan. Milanski industrijec Antonius Scofferi je izgub 1 v preteklem polletju ob nabrežju Beigio Verezze pri Savoni dragocen bri jantni prstan Te dni se je igral z majhro dek.ico bi zu kraja. kjer se je lani poleti kopal in k0 je slučajno privzdignil neki kamen, je opazil da se ped njim nekai svetlika. Br-skal je naprej in v svoje največja iznena-denje je odkril pod kamnom svoj izgubljeni prstan.
Časopis za zločince. V Rio de Janeiru je vzbudilo veliko pozornost odkr tje časopisa za zlcčince. V spopadu med dvema zločinskima tolpoma 'je bil ubit neznan moški, pri katerem so našli tedensko izhajajoč časnik, ki ga je izdajala neka zloč nska organizacija. Časopis ima štiri strani obsega, je pisan na stroj in vsebuje poročila in informacije za zločince. Policija št ni mogla izslediti izdajateljev lista.
Spomin na 18 stopmj mraza. Torinski li-st: se t,? dni spominjajo 17. januarja 1893. ko je bilo v Torinu 18 stopinj mraza. Za Turin pomeni 18 stopinj pod ničlo že izreden mraz. ki v tem mestu ni v navadi.
Zaklad so našli. Pri podiranj neke stare hiše v Bratislavi s0 delavci naleteli pr cdkopavanju na dragoceno zgodovinsko najdbo. Kakih 40 cm pod zemljo je bil zakopan ilovnat vrč. v katerem jc bil 201 sre brn kovanec. Strokovnjak' so ugotovili, da <e denar 2000 let star Na kraju, kjer so posodo našli, je b 1; najbrž staro taborkščo Pr pregled :van,u izkopanih novcev s-j ugotovili, da je eden izmed njih edinstven, kajti deslej ga še nimajo v nobeni zbirki.
Naraščanje Preb valstva v Italiji. ?Gaz-zetta Ufficiale« ocl 21. januarja t. 1. p;roča, da je 'mela Italija na dan 31. decembra lani 45,684.000 prebivalcev.
Mali oglas!
fVfffl.TTffi.Tt gj
Trpet, pomočnika
n v.Jenca, .'.prejme takoj t:\petn tvo ZwraJ-iefc M klošičeva 34.
1052 1
Kuharico
varčno ia poilc-no sprej me bolj "a družna s 1 febr. P.aia 350 1 r. Po nudbe na ogl	Ju-
tra P°d »Cista«. 10*5 1
Postrežnico
iščem za tak J. za fas od 2 do 5 popoldne M-fc'o5 čeva c 16. II. n id stropje	1059 1
Pouk
Jezikov
se lahko v treh mesecih praktično naučite Ital ■ Junš; na. nemSi.na. francoščina Metoda izvrstna. Honor.ir n zek Pouk v i/ečern h ur h	te
od 14. do 17. Nov trg 5 III.	1015 4
Otroški voziček
lep, g! bok. zelo dobro ohranjen predvojn mater jal. proi.-im. Gn -3ov-' čev.i 4. podprtličje lot»
I iSmirtrj ki).	1044«

Moško kolo
d->br:> ohranjeno. ku-p m. P nu-dbe ra ogl.
odd. Jutra ~>od
»K > >-. i' .i :i
Stanovanje
event. . prem jeno sobo s uporab-> kuh nje iSče-ta zakonca brez otrclc. I', nudbe na 03'. o-d. Jutru pod »Stanova" J« takoj«.	1043 23a
GLEDALIŠČE
DRAMA
Petek. 22 januarja ob 15.: Gradbenik So'
ncs. Izven Cene od 12 lir navzdol Sobota 23 januarja ob 17 30. Za-jubijenr
žena Red Premier?ki Nedelja. 24 januaria ob 14.: Snegulčica M'ad nska oredstava Zadnjikrat Cent od 10 lir navzdol — Ob 17 30: Velik
mož. Izven Cene od 18 lir navzdol. •
H. Ibsen: »Gradbenik Solnes«. Drama
v	treh dejanjih. Oebe: Solres — Levar. Alina, njegova žena — Marija Vera; dr Herdal — Raztresen; Knut Brovik — J Kovič; Ragnar B^nvik — Verdomk: Kaia Fosl jeva — Simčičeva; Hilda Wang'ova
—	Ukmar-Boitarjeva Režiser: Marija Vera. scenograf: inž. arh B Stupica.
Nova zasedba glavne vloge. V Cenzato-
vi	komediji »Zaljubljena žena«, ki bo odigrana v letošnji sezon; za vse abonmaje bo igrala nas'ovro vlogo Mira Danilova Ost?i'a zasedba je ista kot 'an': Fah-izir
—	Nrk-st; Elana — V. Juvanova; Ana — Nablocka; Asno — Gregorin; Alisa — J. Boltarjeva: Cortini — Peček; Antone'li — Brszlgar Režiser: p^of- O. Sest. scenograf: inž. arh. E. Franz.
OPEltA
Petek. 22 ianuarja: zaprto.
Sobota 23 januarja ob 17.: Beg iz seraja
Izven. Cene od 28 lii navzdol. Nede ja 2 'anuana ob 16. Traviata. Izven. Ct: c od 24 lir navzdol-•
Opera priprav'ja uprizoritev Leharjevi
operete: »De7e'a smehi.'aja«. Zasedba pariij bo sledeča: grof Lichtenfo'^ — Anžlovar; Lza — Mejrikova; grof Pot-tenstein — M. Sancin; princ Sou-hong — Čuden; Mi — Barbičeva; Čang — Debe-vec. Dirigent — R S'moniti. režiser in kc'e-'graf: inž P. Golo^ in, scenog.^f' nž. E. Franz, načrti za kostume: J. Vilfanova.
Otroci, k! sedchi.ie.To pri mladrn«ki one-reti »Angel z avtom«, nai se zane^liivu zglasijo v nedeljo ob 10. uri v Operi Udeležba je za vse sode'ujoče obvezna ker se bo vrši1« v ponedeljek ob 15 uri D^edstava za Gill.
Oblatila
Črno obleko
rižiisto pr.xU-.ii Ho zve ie pr^ hiinku Rimska jesta .4.	1054 13
Črno suknjo
novo. prvovrotao. srednje val ko proA m z.i 1700 lir n novo pe!er no. sivo za 946 It. Pr. kro berna-. B!e-we sova 66.	1046 13
Lokam
Delavnico
z elelur ko vodjvodom, knna'om za slašč "-ar^ko obrt iš6em. Ponudbe na osji odd Jutra pod »Slaščičar«.	1047 1 9
z po-ebn m v'i->dO"n blizu T.ib^ra ifem To-nudbe nu og! odd Jutra pod »osebni v't>i«.
1043 23a
Aktovka
pohabljena v frek 1», pop prod vojaško b'a-j pajno v vest buki po ta-i le Oid-it- pr t; len nr»-era^i pri vrs turin +»I. d reke Je.	1040 28
Zlat prstan
s tir':-.	sem zgub'ta
na A5k®rVV ut c- Pošteni n3'd,W na.1 o^d-v nrot- ri a<*ri v t-?"1' ai I. E. Sv Petra c St.
106? 28
Ugodna naložba
kapitala
ie pruo^uooiu aakup p.ircel v uijolžnj per ter.Ji Ljubljane di zu žeiezn ce v iz mer 240 do J60 k v m <J~B pojas« ia aaje Pri stavec Fiinjo reai P1 arna Ljubljana Ce-t:i ir.eie Re. št 3 19 20
Dne 23. januarja
19 3 ob 10 un se vrš V sklad šču pretaje M 'b-Ijana drp.žba: 1 rofr-no ko!o. 1 k lo, 35 tu'J. cev 11 ?abojev roz n. 2 kot';i. prazn 1 od in '"eS dru<? h predmetov Pl-'a-d ščno vodstvo. 1062 32
Večjo njivo
prodam Poauabe na ogl odd. Jutra po J »Dobro«.	1057 2U
Krasne parcele
1 crka 600 kv. m v Rožni doiim, lepa osel-na to^ka m 1 c rl-a 1COO kv. m Kodeljevo. v.-e le pa son"na lega po ug^d ni ceni naprodaj. Rudolf Z re. Ljub') iiia. Giledai ška ulica 12
1063 20
Suhe gobe
in sveže pomaranče prr.cfa-j ia Gospodarska zveza v rvo* lem skladišču na Ble vieiso-vi cesti 29.	9">9 ii
Gospodarska zveza
v Ljub.jan . iJ.e we.oova I ce=.ta št. 29, kupuje ne-1012 S3
no.
Po semenski
Hiša
it r stanov.iuj. ka ne <x-,"?r>a)vijena ni lepem kraju 3 m n do tramvaja takoj prodam N.islov v vseh poe>i. Jutra.
1060 eo
kromp r .z iJ .u .i.e pru i ie vsi. k laate n n ce — Kjxjui6> i.,a je ar iriUeicže.ic^a vtč kot ca dsbimo. * t' bvi»
zamudniki 06tali blaga	1028 33
•s;Razno -
Gtmmm

Harmonike
dve klavirske, 80 basov, 00 basov, ugjdno prodam Pogačar M«fi trg 13 I	1053 26
icšSSBGS A ftHBPff^BfftffP^SP^3
isbsaabssk t HHmEIBRIHSESES^^E,^
Vsem, ki ste ga poznali, sporočamo žalostno vest, da je dne 2 januarja 1943 umrl naš
FM AN JO URBIČ
inšpektor Direkcije pošle in telegrafa v Beogradu
v sta: -sti 43 let. Pokopali so ga dne 5. januarja t. 1. na Novem groblju v Beogradu.
Zapustil je hudo prizadeto soprogo MARTO in nepreskrbljeni hčerki DUŠO in BREDO.
LjuL»ijana, Beograd, Zagreb, dne 21. januarja 1943.
Brat JOSIP — v imenu vseh URBIČEVIH, ILEŠ-COFOVm in NOVAKOVIH
Vabilo
na redno skup . : no Akademske gospodarske na-druge. z omej. Jam. T Ljuo jani. k se b > vršila dne 1 febr 1943 ob 17. uri v prost r h za-1 druge (ravnaleljeva pi-sirn.t) s sledclim dnev. nm r&dom: 1 Otvcr ter 1 ,n konit tu ranje skup-šč ne 2. Porot'o: &) upravnega odbora; b) nadzornega idb ra. 3. Predlog: in pr tožbe 4. Sklepanje o let sklepnem računu, o kr t1u p> s'ovne z^rube n t> delitvi razrešn ce član°m upravnega in nadzornega odbora 5. Vo'itev: a) enega čin na uprav, odbora m enega n<mestnika: b) enesn č'ana nad-z^rne<ra "d bor a n erega n imestn kn 6 Do'oč t.ev vsote do katere se »me 7airu<»;i zado'ž ti 7 Slu-*a1n-sti <?e b skimV na. ib n^-t-ivedan' ur ne bt-ln sklenčna. se	^ez
r>ol ure druga ki ve'Javno *k'er>a ne B'ed» n% *t"v lo na"'li z-irf-iiž-nikov. — Upravni o^hnr.
1034 3T
P. ii. V» oueuoust:
HnmoH<iti?i»B roman
>Slecite hlače!« je zapovedal.
Soapy je odprl usta na stežaj. Miselna vsebina razgovora mu je postajala kar previsoka.
»Hlače?« je zajecljal.
»Da, hlače,« je suho ponovil Sam. »Najbrže veste, kaj so hlače. Ne morem si misliti, da ne bi vedeli. Slecite jih.«
»Hl-iče naj slečem?« je znova zajecljal nesrečni gospod Molloy.
»Sveti Eog!« je nestrpno vzkliknil Sam. »Kakor da jih ne bi slekli vsak večer, kadar se spravljate spat! Ali pa, kakor bi jih v parni kopsli obdržali na sebi! Ne vem, kaj je v tem tako težkega? Slecite jih in ne tratite dragocenega časa!«
»Ali...«
»Čujte!« je Sam odločno nadaljeval. »Ako mi v tridesetih sekundah ne izročite svojih hlač, vas brez usmiljenja raztrgam na kose!«
Dobil jih je točno čez osemnajst sekund.
»Zdaj, mislim, vam bo dokaj mučno misliti na beg,« je rekel Sam. Vzel je hlače, si jih zmagoslavno ovil okrog komolca in mirno krenil proti kuhinji.
Ljubezen je najhujša vseh strasti. Hasha je bila ranila njena puščica pozno, zato pa s tem večjo
močjo. Nad več ko naravnim nagibom, da bi skočil na vrh in vrnil napadalcu »oko za oko in zob za zob«, je zmagala želja, pohiteti v vilo »Sv. Rafael« h Klari Lippettovi. To je bilo prvo, kar je rekel Samu, ko mu je ta s kuhinjskim nožem porezal1 vezi.
»Takoj moram k nji!« je dejal.
»Ste morda ranjeni, dragi Hash?« je vprašal Sam.
»Ne. Samo po tilniku me je oplazil. Zdaj pa hitro k nji!«
»H komu? K vaši Klari?«
>;Oh da. K ubogemu angelu, ki sedi sam in zapuščen v svoji kuhinji in preliva bridke solze. Vse sem slišal, kar je povedal o nji tisti gospod.«
»Katerega gospoda mislite?«
»Gospoda, ki je prišel skozi zadnja vrata in povedal onemu lopovu z vrha vso istorijo. Se pravi, da ubogo dekletce vpije in joka za menoj.«
»Sta se mar s Klaro kaj sporekla?«
»Samo nekaj besed je bilo. Zdaj stopim k nji, da jo potolažim. Sam.«
»Nu, pojdite, pojdite. Ali lahko hodite?«
»Kdo? Jaz? Seveda lahko. Zakaj ne bi mogel hoditi ?«
Vkljub svojemu zatrdilu je Hash kaj težko premikal otrple no^e. Sam mu je moral seči pod pazduho in ga odvesti pod milo nebo.
»Sam,« je zdajci reke! Hash in obstal, nekaj, da bi si pognetel meče, nekaj, da bi pomislil. »Ali imate kaj po ima o tem, kako mora človek napraviti, da se oženi?«
»Ne,« je Sam odvrnil. »Vem samo, da je ženitev nekaj imenitnega.«
»Reči hočem, koliko časa traja, da se človek poroči?«
»To gre po bliskovo .. Mislim vsaj. Toliko vem, da je treba iti na občinski urad.«
»Se to minuto jo mahnem na občino, Sam. Sit sem že teh nevšečnosti, da se tako izrazim.«
»Izvrstna misel, Hash. Kaj pa noge?«
»Noge bi bile v redu, a prav ta mah sem se spomnil niene matere!«
»Zdi se mi, da ne mislite na nič drugega kakor na njeno mater. Ali zanosi j'ivo veste, Hash, da se niste zmotili v svoji izberi?*
Hash se je spet ustavil. Na obrazu mu je bilo videti, da bije v notranjščini hud toj.
»Res je, Sam, da mnli priti mati k nama stanovat, ko bova poročena.«
»Nu? Zakaj ne bi prišla?«
»Potem je še niste videli!« je vzkliknil Hash in se stresel od groze. »Nos ima kakor kavelj, oči pa kskor dresiran pes. Razen tega...«
Njegov notranji boj se je očitno polegal.
»Oh. nu!« je vzaihnil in se zamislil. »Saj veste, Sam, kako je.«
»Točno.« je izpodtirMjivo re!rel mladi človek.
»Pa tudi tole je treba premisliti: rekla je, da nama takoj po poroki kupi bar.«
»To niso mačje solze,« je Sam prikimal.
»2e dolgo sanjarim o tem, kako lepo bi bilo imeti čeden lolcalček.«
»Da sem na vašem mestu, se ne bi obotavljal.«
Gospod Todhunter je jel rešetati čuvstveno plat zadeve.
»Vendar pa ne bi rad videl svoje Klarice, da bi za točilnico stregla gostom s pijačo in spet in spet ponavljala: .Blagajna, gospodje!' Ali se ne zdi tudi vam, da bi se ji slabo podajalo, ko bi pomivala penaste kozarce za pivo'«
Pogreznil se je v zamaknjen molk in ni veS črhnil besedice, dokler ga ni Sam porinil skozi zadnja vrata vile »Sv. Rafael* in odtod v kuhinjo.
Sam je nato pomislil, da bi bila njegova navzočnost oskrumba spravnega svidenja, in si le.til iti po svojih opravkih. Tiho ie položil hlače Soapj ja Mol-loya na mizo in krenil proti sprejemnici.
Prvo, kar je začul, ko je odprl vrata, je bil Kayin glas.
»Meni nič mar,« je pravkar dejala. »Pred vsem pa ne verjamem.«
Ko je napravil še dva koraka, je videl, da govori s stricem in nekim možem z belimi zalizci, v katerem je spoznal gospoda Corneliusa. Oba mošr.a člana družbice sta stala pri kaminu v na pol boječi, na pol zmedeni drži ljudi, ki ne vedo kod ne kam, kadar se morajo prerekati z žensko. Gospod Wreun se ie noigraval z vozlom svoje ovratnice, gospod Cornelius pa je nalikoval drui 'sitemu svečeniku, ki je imel prav ta mah prepirček z vdovo zadnjega žrtvovanca.
Ob Samovem prihodu je nastal mučen molk.
»Halo, gospod Wrenn,« je rekel mladi človek. »Dober večer, gospod Cornelius.«
Gospod Wrenn je predal gospoda Corneliusa. Gospod Cornelius ie po?!eia! ?rosnoia Wrenna.
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani