Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2001370,230 N^Z Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic® porsche, si H BANKA KOPER C0BISS ili -ji,ui utj 'j linjrlnhi Diifca Iujujli v Na predstavitvi bodo sodelovali: Ivan Oman in Aleš Primc, urednik in avtor prvega obsežnejšega življenjepisa o Ivanu Omanu. Na predstavitev in pogovor z Ivanom Omanom lepo vabljeni. Še posebej vabljeni tudi vsi , ki ste spremljali in pomagali zaznamovat njegovo delovanje v času njegove aktivne politične kariere v našem političnem prostoru. Društvo SKZ - Slovenske kmečke zveze v Ilirski Bistrici KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02 / 7200 340 www.interles.si info@interles.si gTs a lrsnr linterlesl JUjMRTj J Slovenija Interies d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart PVC *** ^ LES ALU [p3H£EDLfl3 n uj tajil iirrtSStn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE 2 30. november 2009 NE PREZRITE UVODNE BESEDE »Jebeš demokracijo, itak je nihče ne razume« mag. Milena Urh ••••• Grafiti - sredstvo komunikacije, umetnost ali vandalizem? Prvi sodobni slovenski grafiti so se pojavili v obdobju panka, konec sedemdesetih let, ko se je pod vplivom angleškega in ameriškega dogajanja razvila prva prava rokovska subkultura pri nas. S pankom so se pri nas prvič pojavili stenski izreki: DOL Z RDEČO BURŽOAZIJO, KOMUNIZEM JE TEROR, DOL Z DEPOZITOM,... Na grafite je oblast gledala kot na pojav, ki presega meje vsake tolerantnosti, grafiti, ki so žalili socialistično moralo, bili eksplicitno politični in provokativni, pa so izginjali čez noč. V začetku osemdesetih let so se pri nas poleg vsebinskih in simbolnih grafitov prvič pojavili slikovni, ki se po slogu in načinu izvedbe praktično ne razlikujejo od ameriških. Največ adrenalina pri ustvarjanju pokurijo v najbolj izpostavljenih predelih - središče mesta, pročelja javnih zgradb in vlakov. Izkušeni gra-fitarji pa priporočajo grafitiranje med drugo in četrto uro zjutraj, takrat je gostota prometa najmanjša in posledično največ verjetnosti, da bo ustvarjanje potekalo brez vznemirjanja mimoidočih. "Pisanje grafitov lahko vsebuje elemente kaznivega dejanja, poškodovanja tuje stvari po 224. členu Kazenskega zakonika, lahko pa tudi kaznivega dejanja zbujanja narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po 300. členu istega zakona. V slednjem primeru gre seveda za hujšo obliko varnostnega dogodka, ki vsebuje elemente nestrpnosti." Pisanje grafitov vsebuje tudi elemente prekrška po Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Ta zakon namreč v 13. členu pravi, da kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 208,65 evrov. Drugače od slikovnih grafitov, katerih ustvarjalec je zaradi specifičnega sloga večinoma znan, so pisci vsebinskih grafitov večinoma neznani. Stenski napisi so lahko zaradi relativne cenenosti, vpadljivosti, enostavnega izdelovanja in trajnosti precej učinkovito sredstvo za izražanje nezadovoljstva ali pa izraz spontanega odziva na aktualno družbeno dogajanje. Politični grafiti najpogosteje ustrezajo aktualnim družbenim vprašanjem. Njihova posebnost je javni linč, saj praktično nikoli ne prizanašajo politikom. Ena izmed njihovih funkcij je lahko upor oziroma izražanje nezadovoljstva s trenutnimi političnimi razmerami. Simbolni grafiti so v nasprotju z vsebinskimi napisani oziroma narisani v obliki simbola, ki ga navadno prepozna večina ljudi. Posebnost tovrstnih grafitov je, da zanje ne potrebuješ domišljije, pestrosti barv in obilice časa. Sprehodite se po našem mestu in poglejte naše grafite. Največ jih je na fasadi Doma na Vidmu in na starem vrtcu. Nekatere manjše pa lahko zasledimo tudi po zidovih po mestu. Kakršno je stanje v občini, takšno je stanje tudi naših grafitov, kar lahko ocenite iz njihove vsebine - klavrno, brez domišljije, brez barv in brez idej... z CT ^7 TU Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica V Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. / PODELITEV PRIZNANJ Moja dežela, lepa in gostoljubna Skupinski posnetek letošnjih dobitnikov priznanj v družbi predsednika OOZ Ilirska Bistrica Janeza Rojca (prvi z leve) in župana Občine Ilirska Bistrica Antona Šenkinca (prvi z desne), naprej si sledijo Andrej Frank, Lilijana Sanabor, Polona Štembergar, Vesna Nadoh, Franc Štemberger in predsednik Rojc. Alenka Penko ••••• Prvi zametki turizma segajo v čase, ko je človek s culo in popotno palico romal po svetu. Vse kar je potreboval je prinesel s seboj. Danes se tistih časov spominjamo le še z nostalgijo, kajti turizem postaja ena izmed najmočnejših gospodarskih panog sveta. Nanj stavijo številne evropske in druge države. Bodočnost slovenskega turizma je v tem, da bo vsakdo Slovenijo spoznal kot deželo unikatnih presenečenj. Za to si že vrsto let prizadeva tudi naša krovna organizacija Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, zato ni naključje, da je s Turistično zvezo Slovenije, nosilko projekta Moja dežela-lepa in gostoljubna, že pred leti podpisala protokol za sodelovanje v omenjenem projektu. Časi, ko so turisti potovali po svetu s culo in popotno palico so že zdavnaj za nami. Današnji turist je mobilen. Doba kibernetizacije, avtomatizacije in nanotehnologi-je mu diktira hiter tempo. Zato sta obrt in podjetništvi ne obhodno potrebna za razvoj turizma in si slednjega brez njiju ne znamo več predstavljati. Novost letošnjega tekmovanja Moja dežela-lepa in gostoljubna na državnem nivoju , je bilo upoštevanje ekološke ozaveščenosti in ravnanja z odpadki, zato si štejemo v posebno čast, da sta med letošnjimi dobitniki priznanj Območno obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica podjetje Venex, Vesna Nadoh, s.p., ki s proizvodnjo razgradljive PET embaleže posredno skrbi za ohranjanje in varovanje okolja in Frank, Proizvodnja strojev, Valter Frank, s.p., letošnji dobitnik bronastega ceha Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije za peč na okolju prijazna goriva. Prav tako ne gre zanemariti prizadevanj za lepše in bolj urejeno okolje, nagrajencev Kovinostrugarstva, Franc Štemberger, s.p. in Cvetličarne Polona, Polona Štembergar, s.p., kajti, kot je ob zaključku prireditve dejala Polona Štembergar:» Priznanje pomeni, da je nekdo opazil, da se trudiš z urejeno izložbo, da si prizadevaš po svojih močeh...« Vsem radostnim dogodkom in uspehom naših nagrajencev na zaključni prireditvi projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, ki sta jo tudi tokrat družno pripravili Občina Ilirska Bistrica in Območno obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica, pa je dajala grenak priokus odsotnost nagrajenca Srečka Sana-borja. V svojem kratkem življenju si je nadvse prizadeval, da bi znali lepoto Brkinov, na katere stavimo v vseh razvojnih strategijah, ceniti in spoštovati tudi drugi. V ta namen je v letošnjem letu na svoji doma- čiji uredil poseben prostor za sprejem turistov. V prostorih Območno obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica pa odprl Turistično informacijski center, z namenom, da bi združeni lažje konkurirali vse večji ponudbi na trgu. Žal je načrte prekrižala zahrbtna nepričakovana bolezen in prezgodnja smrt. Po že utečeni navadi je zaključno prireditev spremljala razstava S cvetjem in soncem v nov dan, na kateri so se predstavile šole, vrtci, društva , nekateri posamezniki, nagrajene obrtne obratovalnice in Vrtnarstvo Primož, Primož Česnik, s.p., Bilka, Milan Vilotič, s.p., Vrtnarstvo Urh, Miloš Urh, s.p.. Cvetličarna M, Margita Gartner, s.p., Studio Brigita, Brigita Matko, s.p. in Izdelovanje spominkov Mašnca, Milojka Primc, s.p. Okusno in lepo pripravljeno razstavo so si v soboto in nedeljo ogledali številni obiskovalci, zato si tako kot nagrajenci tudi razstavljavci zaslužijo velik aplavz! NOVI PREDSEDNIK DRUŠTVA Predsednik KŠD Ahec Vojko Dodič- Niko Petar Nikolič ••••• Nadaljeval bom uhojeno pot Krajani Krajevne skupnosti Jasen, vas Jasen se ponosom govorijo o kulturno-športnem društvu Ahec. Društvo, kije nedavno tega proslavilo 10. letnico aktivnega delovanja, šteje 76 aktivnih članov. Vsi so organizirani v sekcije, kot so: Mešani pevski zbor, folklorna skupina oktet Ahec, a kot maskota društva so člani glasbene skupine Kergeljci izpod Ahca. V vsakem pogledu primerni člani KŠD Ahec, so v prostorih krajevne skupnosti imeli občni zbor. Dosedanje predsednica društva Majda Ferlež je kratko in jedrnato ocenila dosedanje delo društva ki je v preteklem obdobju (4. leta) delovalo primerno. Ob tej priliki so prisotni za novega predsednika društva izvolili Vojka Dodiča-Niko. Zahvaljujoč se na oddanem zaupanju, dosedanji član izvršnega odbora, a bodoči predsednik društva Ahec je rekel: »Društvo Ahec je zelo razgibano saj sem v njem skoraj od začetka in vidim dosti njegovih vrlin in dela članov. Lepo mi je v društvu saj se dogajajo razne delavnice, petje, druženje,... Želim si, da bi vsi ljudje z enako vnemo delali tudi pod mojim vodstvom. Mislim da bomo s skupnimi močmi še kaj naredili za Jasen. Z nekaj malimi spremembami bom nadaljeval vhojeno pot.« NE PREZRITE - AKTUALNO 30. november 2009 3 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA Postanite člani rdečega križa!______________________________________________________________ Območni odbor OZ RK Ilirska Bistrica. Spoštovani! OZ RKS Ilirska Bistrica vas vabi, da namesto državi namenite 0,5% vaše dohodnine naši organizaciji, ki bo sredstva porabila za pomoč otrokom, starejšim in drugim revnejšim prebivalcem naše občine. Sporočite vašo odločitev na DAVČNI URAD v Ilirski Bistrici in pomagajte, da bomo pri nas vsi živeli boljše! POSTANITE ČLANI RDEČEGA KRIŽA! Vabimo vse ljudi dobre volje, da v letu 2010 postanete člani Rdečega križa in se pridružite prostovoljcem in prostovoljkam, ki nesebično pomagajo drugim, ki so se znašli v stiski. Še vedno potrebujemo pomoč, zato ste vsi lepo vabljeni. V novembru 2009 smo razdelili naslednje količine hrane: 290 kg testenin, 340 kg moke, 430 kg sladkorja, 200 kg riža in 1.440 I mleka. V decembru bomo razdeljevali pakete RKS, razno blago, ki ga bomo nabavili iz sredstev donacije Mercatorja ter hrano, ki jo bomo kupili iz sredstev OZ RKS II. Bistrica. Če želite prispevati za nakup hrane vas vabimo, da nakažete svoj prispevek na naš:TRR št. 1010 0002 9208 538. OBMOČNO ZDRUŽENJE ILIRSKA BISTRICA VAS VABI NA KRVODAJ ALSKO AKCIJO V PETEK, 4. DECEMBRA 2009 OD 7. DO 13. URE NA GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA Prosimo, če s seboj prinesete osebni dokument. SKUPAJ REŠUJEMO ŽIVLJENJA! NOVE STRATEŠKE INVESTICIJI Pivka d.d. podpisala pogodbo o nakupu družbe Delamaris d.o.o. OBVESTILO! V skladišču OZ RKS Ilirska Bistrica, pod Gimnazijo, ne bomo sprejemali blaga v decembru 2009 ter v januarju in februarju 2010. O novem urniku sprejema bomo obveščali v lokalnih medijih. 16.11.2009 Pivka perutninarstvo d.d., ki posluje v sklopu poslovne skupine Jata Emona, in holdinška družba Amanita d.o.o., dosedanja lastnica družbe Delamaris d.o.o., sta 13. novembra 2009 podpisali prevzemno pogodbo. S tem dejanjem bo Pivka v prihodnjih tednih, v kolikor bodo v celoti izpolnjeni pogoji prevzemne pogodbe, postala 100 % lastnik družbe Delamaris. Na končno odločitev o lastništvu Delamarisa pa bo vplivalo tudi uradno mnenje Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence. Za nakup bo Pivka, ki namerava ohraniti ter vlagati v nadaljnji razvoj proizvodne dejavnosti Delamarisa ter s tem ohraniti delovna mesta v tej družbi, odštela 4,511.823,56 evrov. Obe družbi si obetata dolgoročne strateške siner-gijske učinke. Med drugim povečanje konkurenčne sposobnosti na slovenskem in tujih trgih. Pivka bo preko Delamarisa vstopila v nov segment prehranskih izdelkov, ki pomenijo dopolnitev že obstoječega programa izdelkov Pivke in možnost uresničevanja sinergij med družbama. Ključne sinergije vidijo v utrditvi in širitvi programa konzerv ter v stroškovni učinkovitosti. Ob podpisu prevzemne pogodbe je Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, poudaril: »Pivka z vstopom v Delamaris namerava doseči nekaj ključnih ciljev, ki bodo pomembno vplivali na nadaljnji razvoj in uspešno poslovanje ter hkrati s tem tudi dolgoročni obstoj tako Pivke kot Delamarisa. Z vstopom v Delamaris si obetamo pridobitev rentabilnega proizvodnega programa z utrjenimi tržnimi deleži, medsebojni prenos znanja na področju konzervnega programa ter s tem tudi nadaljnji razvoj in posodobitev tehnoloških postopkov. Nenazadnje želimo doseči tudi znižanje splošnih stroškov na enoto proizvoda in doseganje boljših finančnih rezultatov ter povečanje obsega in kakovosti proizvodnje.« Vojko Maver, direktor Delamarisa, je dodal: »S skupnim nastopom na trgu, znanjem, razvoju ter stroškovno učinkovitostjo, ki izhaja iz medsebojne povezanosti družb, si bo svoj položaj na strateških trgih lahko dodatno utrdil tudi Delamaris. Pod okriljem Pivke ter s tem tudi poslovne skupine Jata Emona ima Delamaris bistveno večje možnosti za uspešno in učinkovito poslovanje na slovenskem in tujih trgih.« Tako v Pivki kot poslovni skupini Jata Emona menijo, da bi neuresni-čitev tega projekta pomenila veliko izgubljeno poslovno priložnost. Se- veda se je potrebno zavedati, da je projekt zahteven in bo, od vseh vpletenih strani, zahteval veliko časa in energije. Stojan Hergouth, direktor družbe Jata Emona d.o.o. ter direktor Skupine Jata Emona, v sklopu katere posluje tudi Pivka, meni: »Prepričani smo, da je v danem trenutku sprejeta odločitev za Pivko optimalna in jo v skupini Jata Emona podpiramo. Zavedamo se, da v prihodnjih dveh letih investicija v Delamaris prinaša veliko dela in skrbi, vendar verjamemo, da se bo trud in tveganje, ki ga Pivka v tem trenutku sprejema, poplačal. Blagovno znamko Delamaris bi lahko postavili ob bok uspešnim slovenskim blagovnim znamkam na področju prehrambenih izdelkov, ki so pojem uspešnosti na slovenskem trgu in trgih bivše Jugoslavije. Prepričani smo, da je potencial blagovne znamke in izdelkov Delamaris velik in da bomo to priložnost znali dobro unovčiti.« Služba za stike z javnostjo KOLUMNA Posvečeni • • • Vojko Tomšič, Jasen. Pred časom sem selil pisarno izTrnova v Jasen. Čisto na koncu sem dobil v roke izrezke časopisnih člankov, objavljenih v letih od 1990 do 1994, ki se nanašajo na našo občino. Še posebej se mi je zdelo zanimivo dopisovanje takratnega predstavnika krajevne skupnosti Šembije, Šenkinca, v Zboru krajevnih skupnosti in ravnateljice knjižnice gospe Renko. Kasneje seje Logarjeva, danes Hrabarjeva hvalila, daje odgovore Šenkincu pisala ona. Ne vidim razloga, da ji ne bi verjel. Pa poglejmo kaj sta si dopisovala. Šenkinca so grozno skrbeli veliki stroški, ki jo je za občino predstavljala Knjižnica Makse Samsa. Dokazoval in štel je koliko zaposlene delajo in ugotavljal, da delajo malo in da so med najboljše plačanimi trgovkami. Na nasprotni strani je Logarjeva dokazovala, da v primerjavi z republiškimi merili in kriteriji, delajo nad slovenskim povprečjem in nad normativi in si zato zaslužijo dodatno stimulacijo in dodatno delovno silo. Od takrat do danes se seveda v knjižnici ni spremenilo skoraj ničesar, razen tega, da seje knjižnica preselila v nove prostore, kar pa je nepomembno in tega, da je direktorica knjižnice tudi dejansko postala Logarjeva. Tudi delovna vnema je ostala na istem nivoju. Tako velikokrat vidim Hrabarjevo, ko po osmi uri raca proti knjižnici. Med potjo se s prvim prijateljem ustavi na kavi v Sladkem baru, po deseti uri, pa že pridno, v družbi župana, poseda vTomexu. Seveda se pogovori vrtijo le o problematiki kulture in knjižničarstva, da si ne bo kdo predstavljal kaj drugega. Danes Šenkinca očitno ne moti delavnost kolektiva knjižnice, še manj stroški, ki jih ima občina s knjižnico, pa tudi nepravilnosti v knjižnici, o katerih čivkajo že vrabci na strehi ne?. Tako je letos namenil kar 344.162,00 EUR za delovanje tega hrama kulture.Tudi stroški in upravičenost investicij v ta hram ga ne •••••••••••••• zanimajo, saj je v preteklih letih ob- Dncohoi ziz? čina zgradila dvigalo, čeprav je po- lUJCl/Cj J/M membnejših potreb v občini veliko. • Od takrat do danes se je spre- J6 KOl »VEllKO« menila samo ena stvar. Oseben odnos Šenkinca do H ra barje ve. Zaradi Hrabarjeve je postala knjižnica najpomembnejši javni zavod v občini, kateremu namenja največ časa in pozornosti. Če bi se toliko časa ukvarjal z vsakim ravnateljem ali direktorjem javnega zavoda, ne bi imel časa za nič drugega. Tako je sprejel statut zavoda, ki dobesedno preprečuje, da bi kdorkoli prišel na čelo knjižnice, praktično do upokojitve sedanje direktorice, pa tudi potem, ne bo nihče imel razpisanih pogojev. Seveda je preprečil, da bi občinski svet obravnaval rezultate notranje revizije, ki jo je opravil revizor občine Ilirska Bistrica. V istem času je udrihal po osnovni šoli Antona Žnidaršiča. Posebej gaje kot »velika« postavka zanimala poraba WC papirja.Takrat je tudi ukinil delovanje Športne zveze. Poudarjal je, da bo na mesto nesposobne in nekoristne športne zveze ustanovil novo, ali pa zavod. Od tega ni do danes naredil popolnoma nič. Ni pa dovolil vpogleda v revizorjeve izsledke o reviziji knjižnice, čeprav smo takratni svetniki to zahtevali in se je govorilo o velikih nepravilnostih. Nenazadnje je v tistem času odšla z delovnega mesta računovodkinja. Ali gre za slučaj, nismo nikoli izvedeli, ker nismo smeli pogledati rezultatov revizije. Tudi v tem mandatu nezakonito zadržuje sklep Nadzornega odbora, ki zahteva zunanjo revizijo delovanja knjižnice. Nezakonitosti se župan očitno ne boji. Tako seveda ne držijo informacije ulice, da se je sprl s Kešom. To zgovorno dokazuje razpis za novoletno zabavo. Če drugod organizirajo zabavo za občanke in občane v središču mest, se organizira v Ilirski Bistrici z namenom, da nekdo na račun občine dobro zasluži. Zadnja leta so organizirana pričakovanja novega leta dobesedno »bogu iza nogu«. V letošnjem letu je župan imenoval komisijo za izbor najboljšega ponudnika. Ta je opravila točkovanje in izbrala podjetje Bojana Oblaka. Seveda je tudi ta izbor sporen, saj možak prejema plačo iz občinske malhe, v istem času pa dela za svoje podjetje. Vendar mu tokrat izbor ni nič pomagal, saj župan v razpisnem osemdnevnem roku ni želel podpisati pogodbe, temveč je toliko časa zavlačeval s podpisom in posredno pritiskal na izbranca, da je odstopil od prireditve. Kdo jo bo dobil smo vedeli že pred več leti. postavka zanimala poraba l/lfC papirja. //— w nn —\ PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net \— —/ 4 30. november 2009 NE PREZRITE - DOGODKA Letna preizkušnja vodnikov reševalnih psov na Gomancih I --------J 5 □ za preiskovanje □ ne preiskuješ Kinološko društvo Ilirska Bistrica... V soboto dne 7.11.2009 je na Gomancih potekala vsakoletna preizkušnja vodnikov reševalnih psov. Tokrat jo je organiziral Klub vodnikov reševalnih psov iz Postojne. Namenjena je preizkusu sposobnosti psov in vodnikov za delovanje v resničnih akcijah. Na podlagi takšnih preizkusov se oblikuje tudi ekipa, ki deluje na mednarodnem nivoju. Kinološka zveza Slovenije (KZS) je prvi tečaj za reševalne pse za iskanje v ruševini organizirala septembra leta 1977 na ruševinah podrtih hiš na trasi avtoceste Ljublja-na-Vrhnika. Organizirali so ga KZS, Republiški sekretariat notranjih zadev in GRS. Povabili so vodnike s psi, ki so bili usposobljeni za iskanje v snežni plazovini. Sodelovalo je 28 vodnikov. Pokazalo se je, da je za šolanje iskanja v ruševini potrebno precej več sistematičnega dela in da je boljše, da se pse in vodnike šola za vsak namen posebej. Sedaj je ta dejavnost v Sloveniji že precej razvita, tako je na preizkušnji sodelovalo pet klubov iz Kopra, Postojne, Ljubljane, Kranja in Maribora. Kakšni psi so primerni za reševalnega psa O pasmah, primernih za reševanje pravzaprav ne moremo govoriti. Primerni so vsi srednje veliki psi, ne glede na pasmo, tudi mešanci. Pomembno je, da pes ni agresiven do psov in ljudi (tudi do otrok in starejših), da ne preganja divjadi, da ga ne motijo druge živali (kokoši, mačke ...) in daje psihično stabilen. Manj primerni so zelo veliki in težki psi, zaradi težjega gibanja po ruševini in ovirah. Preizkušnja se je odvijala kot iskanje v ruševini in iskanje IPO REZ preizkušnja je letni preizkus vseh enot, ki delujejo v Sloveniji pri Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije. Organizator preizkušnje se mora s scenarijem čim bolj približati neki možni realni situaciji in kolikor je le mogoče upoštevati spremljevalne dejavnike rdeče niti scenarija. IPO je kratica, ki pomeni iskanje pogrešanih oseb in se uporablja kot okrajšava ko gre za iskanje pogrešanih v naravi - gozdovi, travniki itd - skratka teren praviloma brez objektov. Iskanje v naravi se razlikuje od iskanja v ruševinah predvsem za pse, ki iščejo, od vodnika psa pa zahteva nekoliko več fizične kondicije kot iskanje v ruševinah. Na ruševinah se psi srečujejo z različnimi vonjavami, od vonja po hrani do vonja po domačih živalih - to jih pri delu seveda ne sme motiti, kar se naučijo med treningi. Pri iskanju v naravi teh motečih dejavnikov ne srečujejo, je pa pri iskanju v naravi drugačna specifika dela, divjad, dolgotrajno intenzivno gibanje po navodilih vodnika, neprehodni ali težko prehodni predeli, na našem področju pa tudi jame, brezna in ostanki podzemnih rovov iz časa italijanske meje. Vse to mora pes poznati in se znati spopadati z vsako oviro na katero naleti, pri tem pa ignorirati divjad, ki mu pride na pot. Preizkušnja seje odvijala po načrtovanem scenariju: v neposredni bližini vasi Gomance, je zaradi obilnih padavin, prišlo do proženja večjega zemeljskega plazu, ki je pokopal manjši del naselja. Na območju samega plazu je stala manjša kmetija in nova več stanovanjska hiša. Plaz je premaknil približno 10 ha pobočja in manjšo kmetijo. Večjo stanovanjsko hišo pa je zemeljski plaz v celoti zasul. Izven drsečega pobočja se nahajajo ostale vaške hiše in večja stavba, v kateri je oddelek psihiatrične bolnišnice. Zaradi tresenja tal, do katerega je prišlo zaradi plazu,so bile ostale vaške hiše in bolnišnica različno poškodovane, nekatere pa delno porušene. Plaz se je sprožil ob 14 uri popoldan ravno ob času obiskov v bolnišnici. V vasi in bolnišnici je nastala panika in predvsem bolniki so se v paničnem strahu razbežali. Posledica je večje število pogrešanih oseb. Dve osebi pogrešajo iz zasute stavbe in dve iz kmetije, ki jo je plaz premaknil približno sto metrov nižje po pobočju. V sami vasi pa pogrešajo starejši par, ki je živel v manjši hiši in pa osem bolnikov, ni pa še informacij o številu pogrešanih obiskovalcev bolnišnice. Poleg ponesrečencev so bili na iskalnih področjih vstavljeni elementi vaškega življenja, ki so delovali kot moteči dejavnik za pse in vodnike. Namen in cilj preizkušnje je bil: - preveriti stanje organiziranosti, usposobljenosti in opremljenosti pripadnikov REZ enot - preveriti sposobnost delovanja vodnikov reševalnih psov - osveščati javnost o načinu delovanja kinoloških enot za iskanje pogrešanih -seznaniti javnost z organizacijo in načinom posredovanja vodnikov reševalnih psov ob različnih iskanjih pogrešanih oseb. Med preizkušnjo je bilo potrebno posvetiti posebno pozornost preverjanju: - učinkovitosti medsebojnega obveščanja vodnikov in učinkovitosti vodenja; - hitrega in strokovnega ukrepanja - iznajdljivosti vodnikov - sposobnosti psov Na preizkušnji so sodelovali: - vodniki reševalnih psov iz Kopra -4 vodniki s psi - vodniki reševalnih psov iz Postojne-4 vodniki s psi -vodniki reševalnih psov iz Ljubljane - 8 vodnikov s psi - vodniki reševalnih psov iz Kranja - 8 vodnikov s psi - vodniki reševalnih psov iz Maribora -4 vodniki s psi - člani KVRP Postojna, ki so igrali pogrešane osebe in skrbeli za logistiko in nadzor pri delu ekip - 18 članov Vodja prireditve je bil Evgen Ivančič iz KVRP Postojna Načrt prizadetega območja; Skupna površina območja, ki ga je morala preiskati vsaka ekipa je bilo približno 10ha. Vsaka ekipa je morala najprej opraviti iskanje IPO in nato iskanje v Ruševini. Preizkušnja IPO: Na območju IPO so podzemni rovi predstavljali zasuto večstanovanjsko hišo. Približno 100m severno os rovov se nahaja nekaj objektov, ki so predstavljali kmetijo, ki jo je plaz premaknil. Na območju kmetije so imela ekipe skrito osebo v hlevu pod jas-limi. Oseba je bila še dodatno založena z balami sena, kar je psu oteževalo delo. Kot moteči dejavnik so bile v hlevu tudi kokoši (zaščitene pred morebitnim napadom psa). V rovih, ki so predstavljali zasuto stavbo so imele ekipe prav tako eno skrito osebo, ki je bila na ploščadi rezervoarja, nevidna vodniku in psu približno 2m nad tlemi. Kot moteči dejavnik je bilo že to, da so ekipe morale najti vhod v rove, v popolni temi in labirintu poiskati pogrešano osebo. Dodatno je bilo delo oteženo psu, zaradi dveh vhodov v rove je gibanje zraka psu skoraj popolnoma onemogočilo natančno lociranje žrtve in naloga vodnika je bila da se sam znajde in na podlagi poznavanja psa in pre- verjanja zračnih tokov sam locira žrtev. RUŠEVINA Načrt ruševine prestavlja stavbe, ki so bile delno porušene in v katerih obstaja možnost, da so v njih še zasute osebe. Ekipa se je morala organizirati tako, da je zagotovo preiskala vse stavbe do potankosti. Poiskati so morali dve osebi. Žrtve so bile v stavbi št.2 na podstrešju, v prvi desni sobi nad levim regalom - nedostopen in neviden psu in vodniku. V stavbi št.6 je bila žrtev zazidana - z umetno steno -na koncu kleti desno nad delnimi stopnicami. Kot moteči dejavniki so bile domače živali. Zunaj, za objektom št.5 je bil privezan pes čuvaj, ki je intenzivno nalajal vsakega prišleka in vsakega psa ki se mu je približal. Vstavbi št.2 je bil v pritličju v desni sobi v omari {zaščiten pred psi) zajec. V stavb št.6 je bila v prvi levi sobi kleti na zgornji polici regala mačka (v kletki - zaščitena pred psi). Na podstrehi pa je bila lutka v položaju obešenca, ki je služila za stres vodnikom. V stavbi št.4 je bila na nedostopnem podstrešju stara odeja - delno vidna skozi odprtino. Vodniki niso smeli vstopat v stavbe dokler jim pes ni nakazoval žrtve, tudi za nadaljnje iskanje so se morali vodniki zadrževati samo na določenem - varnem delu stavbe. Po končanem delu je moral vodja ekipe podati poročilo o najdbah vodji delovišča, nakar je tehnična ekipa žrtve odkopala oziroma jim pomagala iz ruševine. Število pogrešanih oseb ni bilo enako številu dejanskih žrtev na iskalnih območjih kar je še dodatno vplivalo na koncentracijo vodnikov in povečalo psihični pritisk. Položaj lutke - obešenca v stavbi št.6 Podobno se dogaja v resničnih situacijah ko vodniki ne vedo koliko žrtev lahko pričakujejo. Pogrešanih oseb pa je dejansko lahko veliko več kot resničnih žrtev. Vsaka ekipa je imela 45 minut časa za preiskavo IPO terena in 45 minut časa za preiskavo ruševin. REZULTATI PREISKUŠNJE Ekipe so bile v večini uspešne, nekaterim se je poznalo nepoznavanje podzemnih rovov kjer so imele nekatere ekipe težave. Na ruševini so bile vse ekipe 100% uspešne in so našle obe žrtvi, ruševine so bile natančno pregledane. Manjše pomanjkljivosti v opremi in iznajdljivosti posameznih ekip, so dale ekipam informacijo o tem na kaj morajo biti še posebej pozorni pri nadaljnjem usposabljanju. Na splošno je bila preizkušnja zelo kvalitetna, s strani organizatorja pa tudi do potankosti natančno in brez napak izpeljana. Glede na pogoje, moker in spolzek teren na IPO, velike količine neprijetnega materiala kot je razbito steklo, odpadajoči omet itd. na ruševini, je bilo zelo pozitivno, da ni bilo nobene poškodbe ne pri vodnikih in ne pri psih. Na žalost se je preizkusa udeležilo zelo malo povabljenih. Očitno se še ne zavedamo pomembnosti takih preizkušenj in obveščanja javnosti o njih. KVRP Postojna se zahvaljujemo za vse poslano gradivo in poročilo iz preizkušnje. Upamo, da bodo še naprej tako uspešni pri organizaciji preizkušenj. NE PREZRITE-INTERVJU 30. november 2009 5 Ciril Smrkolj - predsednik KGZS mag.Milena Urh ••••• Kmetijstvo, kot panoga ali pa kot priložnost, se v zadnjem času izredno pogosto pojavlja v naši občini kot hvaležna predvolilna tema. Vrstijo se obiski visokih funkcionarjev s tega področja in nas obravnavajo kot izredno zanimivo območje in kot območje z izjemnimi možnosti na temu področju, pa naj bo to v povezavi z gozdarstvom, rabo obnovljivih virov ali pa v povezavi z razvojem turizma kot dopolnilne dejavnosti. Vsi, ki tukaj živimo in ki se s kmetijstvom na kakršen koli način ukvarjamo pa se srečujemo s številnimi težavami in omejitvami. Vedno bolj se opušča kmetovanje, krajina se zarašča, neustrezno je financiranje s strani občine, neugodna je tudi starostna struktura, ki pa je glavni pokazatelj, da je s to panogo pri nas nekaj narobe. O vsem tem smo se pogovarjali s Cirilom Smrkoljem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je pred kratkim tudi obiskal naše kraje. Gospod Smrkolj, že nekajkrat so razne organizacije iz naših krajev organizirale okrogle mize na temo škode po divjadi. Opozorili so na težave in predlagali rešitve, zgodilo pa se ni nič. Kaj vi menite o tej pereči problematiki in kako vidite njeno uspešno reševanje? Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) se v mojem mandatu intenzivno ukvarja s to problematiko. Škode po divjadi in zvereh so enormne. Nekateri deli Slovenije so bolj izpostavljeni, drugi manj. V okviru KGZS je organiziran sistem za prijavo škod. Naše kmetijske svetovalce smo opremili z obrazci za prijavo škod, ki jih morajo prizadeti kmetje, lastniki zemljišč in gozdov izpolniti in poslati na odgovorno lovsko družino, ki upravlja lovišča, na področju katerih se je pojavila škoda. Zelo pomembno je, da se naši člani dosledno poslužujejo tega inštrumenta, kajti v skladu s pogodbo o koncesiji o opravljanju z lovišči je koncesionar (lovska družina) dolžan v celoti poravnati nastalo škodo. Problem pa je, da lovske družine pavšalno in površno ocenjujejo škode. Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo zahtevali, da se v letošnjem letu po avstrijskem modelu pripravi nov pravilnik o ocenjevanju škod, ki bo jasno definiral višino odškodnin za določene kulture na hektar. Podobno je v gozdovih, kjer je precejšnja objedenost mladega drevja. Tudi v takšnih primerih seje treba dosledno posluževati sistema prijave škod. Drug problem so škode po zvereh, predvsem na čredah ovac in včasih tudi na čredah goveda. V teh primerih je treba škodo prijaviti preko delavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Delavce je treba spodbuditi, da te prijave dejansko pošljejo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). MOP nam večkrat namreč očita, da je teh prijav izredno malo. Veseli pa bi bili, če bi prijave pošiljali tudi na KGZS, ker bi na ta način imeli bolj natančno evidenco škod na določenih območjih. Pogosto se pogovarjamo tudi o zadružništvu, ki naj bi po mnenju nekaterih izboljšalo položaj kmetov. Pri nas je bilo v zadnjem desetletju ustanovljenih kar nekaj zadrug, ki pa so zaradi različnih razlogov propadle. Na naše območje prihaja zadruga iz Cerknice, kar pa pri določenih ljudeh ponovno vzbuja dvom. Kako lahko zadružništvo pomaga kmetom? Slovensko zadružništvo je nastalo zaradi revščine konec 19. stoletja. Kmetje so se organizirali v okviru zadružnih vzajemnih hranilnic in obdelovalnih zadrug, ki so jim po principu prevzema odgovornosti zagotavljale sredstva po razumnih obrestnih merah. Po drugi svetovni vojni smo bili priča ukinitvi sistema zadružništva. Šele po letu 1970 so se začele ponovno ustanavljati kmetijsko gozdarske zadruge, ki so organizirale pridelavo, prirejo in odkup kmetijskih pridelkov ter oskrbovale zadružnike s reproma-terialom. V vašem okolju je bilo kar nekaj problemov z zadrugami. Ta poizkus, da sosednja zadruga iz Cerknice organizira kmetijsko pridelavo, prirejo in odkup kmetijskih pridelkov ter oskrbo z repromaterialom, je zelo pohvalen. Ob tem pa je treba poudariti, da morajo vaši zadružniki jasno vedeti, kakšen bo njihov vpliv v delovanju te zadruge. V septembru ste obiskali našo tradicionalno prireditev Kmetijska tržnica. Kaj menite o tovrstnih prireditvah? S kmetijskimi tržnicami in podobnimi prireditvami se kmetje, pridelovalci, rejci in sadjarji približajo potrošniku. Organizacija vaše tržnice je bila izjemno dobra. Poznano mi je vaše veliko osebno angažiranje, ko ste se kot direktorica Razvojnega centra dogovarjali z bivšim predsednikom Sveta KGZS OE Postojna Josipom Bajcem, da je sklical sejo Sveta KGZS OE Postojna v Ilirski Bistrici v podporo kmetom v času kmetijske tržnice. Presenečen sem, da je v okviru vaše tržnice bilo tudi letos čutiti tako pristno sodelovanje med bistriškim Razvojnim centrom, občino z županom Antonom Šenkincem, Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, kmetijsko svetovalno službo, članicami in člani Sveta KGZS OE Postojna, Odborom za razvoj podeželja in dopolnilne dejavnosti pri KGZS in tudi Osnovno šolo Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica, ki je s svojim kmetijskim krožkom prikazala znanje o kmetijstvu. Posebne pohvale pa moram izreči tudi Tonju Janežiču, ki se je aktivno posvetil tej prireditvi. Na tržnici sem zaznal čudovito ponudbo kmetij in kmečkih turizmovter ponudbo s sosednje Tržaške pokrajine. Obisk tržnice in promet, ki seje na tržnici odvil, kažeta na to, da si potrošniki takšnih prireditev želijo. Neposredna prodaja je ena izmed možnosti v krizi. To pomeni, da lahko kmetje potrošniku omogočajo nakup slovenskih dobrin brez posrednikov. Takšne prireditve pa so tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušen. KGZS letno organizira več prireditev »Podeželje v mestu«, ki omogočajo našim kmetom, da prodajajo svoje dobrine brez posrednikov. Na pobudoTonja Janežiča sta na letošnjih prireditvah nastopili tudi vaša Br-štulin banda in folklorna skupina Gra-dina. Pomembno je, da se na tovrstnih prireditvah združujejo tako ponudba in prodaja dobrin slovenskih kmetov kot tudi slovenska kultura. Kako ocenjujete delo vaših predstavnikov KGZS na našem območju? Torej delo predstavnikov Sveta Ob- močne enote (OE) KGZS Postojna, katerega predsednik je Janez Okoliš, in delo Odbora izpostave KGZS Ilirska Bistrica? V okviru OE KGZS Postojna smo v malce nenavadni situaciji. Območje, od koder je Janez Okoliš, je namreč vezano na kmetijsko svetovalno službo v Ljubljani. Menim, da so bile v tem primeru določene napake v samem Zakonu o KGZS, vendar je bilo to vodstvo legitimno izvoljeno. Na KGZS prihaja s strani Sveta OE KGZS Postojna veliko pobud in vprašanj, kako reševati probleme, ki nastajajo na vašem območju. Prepričan sem, da bo Svet OE KGZS Postojna tudi ob pomoči članov Sveta iz Ilirske Bistrice, skrbno spremljal delovanje zadruge in da bo vzpostavil stike tudi z lokalnimi skupnostmi takoj, ko bo začutil potrebo. Vem pa, da Svet OE KGZS Postojna pod vodstvom predsednika Janeza Okoliša odločno zastopa interese članov KGZS tudi z vašega območja. Prav tako moram poudariti dobro delo Odbora izpostave KGZS Ilirska Bistrica, ki se prav tako aktivno zavzema za interese članov in članic KGZS. Naša občina je bila naravnozaied-je Kvarnerja. Z novo mejo je usahnila tudi večina kmetijske proizvodnje na Bistriškem. Kje vi vidite možnosti za revitalizacijo kmetijstva na takšnih področjih kot je naše? Možno je širše sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran, kajti tudi Trst ni tako zelo oddaljen. Prav tako je dobra priložnost kmečki turizem. Kot sem seznanjen, je kar precejšnje povpraševanje po tej obliki turizma s strani naših sosedov s Tržaškega. Pričakuje se, da bo Hrvaška kljub pridružitvenim problemom kmalu vstopila v Evropsko unijo.Takrat se bo ponovno vzpostavil trg Kvarnerja, v sklopu katerega bodo lahko kmetje prodajali kvalitetna živila in hrano. Program razvoja podeželja 2007 - 2013 lahko regiji ponudi vrsto razvojnih priložnosti, ki lahko pomembno prispevajo k izboljšavi socialnega in gospodarskega položaja. Kljub temu je projektov z našega območja zelo malo. Kateri so glavni razlogi za tako malo število projektov? Program razvoja podeželja 2007 - 2013 je pripravljen na centralni ravni v okviru MKGP. Problem je, ker ne zajema niti regionalnih niti lokalnih potreb, ki bi morale biti bolj specificirane. Na generalni ravni je izredno težko pripraviti projekte, ki bi lahko na razpisih uspešno konkurirali. Kako lahko KGZS pri tem pomaga? KGZS je na MKGP podala veliko pripomb na ta program. MKGP jih je žal sprejelo le v manjši meri. Ne zdi se nam prav, da MKGP vsako leto spreminja razpisne pogoje, kar pri naših članih povzroča določen odpor za prijave na razpise. Razpisi so namreč povezani z visokimi stroški. KGZS objavlja razpise na svoji prenovljeni spletni strani in v zborničnem glasilu Zelena dežela. Na žalost pa so informacije, kdaj bodo razpisi, pogostokrat prepozne. Predlagam, da se naši člani obrnejo na kmetijsko svetovalno službo, ki sledi tem razpisom. Interesenti za projekte pa se naj posvetujejo s kmetijskimi svetovalci in že v predhodnem letu pripravijo potrebno dokumentacijo. Investicijska sredstva so namreč pogojena z dovoljenji in ustreznimi finančnimi elaborati. Prav zato je zelo težko vse pripraviti v kratkem roku. Problem je tudi, da so ti razpisi večinoma zaprtega tipa in da, v kolikor zmanjka sredstev, interesent enostavno izpade. KGZS se zavzema, da bi bili razpisi na letni ravni odprtega tipa in da se v primeru, ko zmanjka sredstev na letni ravni, popolni projekti brez birokratizacije prenesejo v naslednje leto in se tudi izplačajo. V zadnjem času je veliko govora o predlogih Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih ter Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. KGZS je tudi javno odreagirala na sprejetje predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Kaj je pri predlogih sprememb obeh zakonov najbolj problematično? Pri vsaki spremembi zakona je interes zakonodajalca drugačen. Pri predlogu spremembe Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS je sporno določilo, ki prenaša nezazidana stavbna zemljišča (kmetijska zemljišča) na občine. Nujno bi morali postaviti kriterije, v katerem primeru bo sklad prenesel svoja zemljišča na občino neodplačano in v katerem proti plačilu. KGZS se tudi ni strinjala s predlogom, da se občinam, v katerih ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije, in z njimi gospodari sklad, namenja finančna sredstva, pridobljena s koncesijskimi dajatvami. Problematičen je tudi sam nadzor nad delovanjem sklada.Ta se bo prenesel s parlamentarne ravni na resorno raven, kar pa je sporno, saj bo pripravljavec zakonodaje istočasno izvajal nadzor nad izvajanjem te iste zakonodaje. Predlog spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih naj bi obvaroval kvalitetna kmetijska zemljišča in preprečil pozidavo le-teh. Vendar so nekatera določila, ki govorijo o javnem interesu, predvsem v interesu občin, sporna. Skrbi nas, da se bo prednostni vrstni red za nakup kmetijskega zemljišča spremenil tako, da bodo kmetje v slabšem položaju. Zadnja leta se kmetijstvo nahaja v krizi, ki ji kar ni videti konca. Naravne nesreče, nizke odkupne cene žit, mleka in podobno vplivajo tudi na to, da se vse več ljudi opušča kmetovanje. Kako dolgo bo po vaši oceni še trajala kriza in kaj je treba dolgoročno storiti, da bo slovensko kmetijstvo preživelo? Zadružništvo je v skladu z zakonom o denacionalizaciji in zakonu o zadrugah pridobilo v last precejšen delež živilsko-pridelovalne industrije. KGZS meni, da smo s temi deleži v zadnjih petnajstih letih slabo gospodarili. Ocenjujemo, da slovenski kmetje v živilsko-pridelovalni industriji v zadnjih petnajstih letih nismo povečali naših kapitalskih deležev. V veliki meri smo jih celo izgubili. Naše soupravljanje v živilsko-pridelovalni industriji je šibko, ker ne odločamo. Izhod iz krize je tesno povezan s povezavo zadružništva s kapitalom v živilsko-pridelovalni industriji in s čim krajšo potjo plasiranja kmetijskega in živilskega proizvoda potrošniku. Problem je tudi, da so se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo naši trgi popolnoma odprli tudi za kmetijske in živilske proizvode iz sosednjih evropskih držav ter iz tretjih držav, ki niso članice EU. Zelo pomembna je samooskrba v regiji. Slovenke in Slovence je treba nagovarjati, da naj kupujejo slovensko hrano. Več je treba narediti na promociji slovenske hrane in na osveščanju potrošnika. Potrošnik bi moral vedeti, kaj ga čaka na trgovskih policah. KGZS je predlagala, da bi trgovci na policah sortirali hrano glede na izvor. To pomeni, da bi bila na enih policah hrana slovenskega izvora, na drugih hrana držav članic EU in na tretjih hrana, ki prihaja iz tretjih držav. V končni fazi pa se bo morala tudi Evropska komisija v pripravi izhodišč za oblikovanje kmetijske politike v obdobju 2014 - 2020 jasno opredeliti do problematike samooskrbe v regiji. S samooskrba v regiji lahko dosežemo obdelano, prijetno in socialno umirjeno podeželje. KGZS bo v tem prednovoletnem času poskušala vzpostaviti stik z evropskimi poslanci iz Slovenije in jih vzpodbuditi, da zastavijo svojo besedo za ohranitev kmetijstva in podeželja tudi v takih regijah kot je Slovenija, kjer so kmetije hribovite, razdrobljene, majhne in je oddaljenost do urbanih centrov velika. Zdaj ste predsednik KGZS že dobro leto dni. Kako ocenjujete delo KGZS v obdobju vašega predsedovanja in kakšni so vaši cilji za v prihodnje? Menim, da smo z dobrim delom voljenih organov bolj približali KGZS našim članom. Veliko delamo tudi na dialogu z MKGP in Vlado RS. KGZS je vladi ponudila, da bi nas vključila v pogajanja o socialnem partnerstvu. Do tega žal ni prišlo. Vse je zdefinira-no na nivoju razgovorov, ki jih imamo z MKGP. KGZS je zaskrbljena, ker v proračunu ni predvidenih večjih sredstev za sanacijo kriznega stanja v kmetijstvu. Zaskrbljeni pa smo tudi zaradi velikega odpuščanja delavcev in brezposelnosti ter zaradi dejstva, da je povprečen družinski proračun tako zelo obremenjen s stroški hrane. KGZS, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, MKGP in Vlada RS bi se morali obvezno povezati in poiskati čim hitrejšo rešitev za normalizacijo razmer na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, lovstva in razvoja podeželja. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela. Optimizem in dobra volja sta tisto, kar bo širšo slovensko družbo pripeljalo do ustavitve krize in postopoma tudi do blagostanja vseh državljank in državljanov. 6 30. november 2009 NE PREZRITE - POLITIKE 28. seja 28. seje Občinskega sveta je potekala v četrtek 5. novembra. Svetniki so obravnavali 16 točk dnevnega reda. Po ugotovitvi sklepčnosti, potrditvi zapisnikov ter pregledu realizacije sklepov so postavljali pobude in vprašanja. Barbara Kogovšek je dala pobudo, da bi se za društva in organizacije, ki so dobile nove prostore v stari glasbeni šoli, dalo ob glavni cesti usmerjevalno tablo, da bi se občane bolj osvestilo, kdo deluje v tej stavbi. Ado Barbiš je pozdravil ponovne aktivnosti civilne zaščite, ki je začela s svojimi aktivnosti 11.9.2009. Dal je pobudo, da ker ima občina sprejet lokalni energetski koncept, da obstajajo realne možnosti, da bi na eno izmed osnovnih šol postavili fotovol-taično elektrarno. Na ministrstvu za regionalni razvoj čaka preko 180 milijonov evrov za te namene. Na Direkcijo za državne ceste, naj se naslovi zahtevek za osvetlitev prehoda za pešce pri SKB banki v Trnovem. Na omenjeni lokaciji je vidljivost izredno slaba. Zanimalo ga je, kdo ureja spletno stran občine in zakaj niso vneseni popravki članov občinskega sveta za posamezne liste, ki so se že zdavnaj menjali. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo občinskemu svetu predstavljena ocena varnostnih razmer za leti 2008 in 2009 ter kdaj bo občinskemu svetu posredovan v obravnavo osnutek pravilnika o pogojih za razdelitev sredstev, ki so bila zagotovljena v proračunu za sofinanciranje oziroma odkup diplomskih in drugih del naših diplomantov. Anton Frank je dal pobudo, da se na Studeno Goro namesti vsaj eden hidrant. Opozoril je še, da so 20.9. v Lesonitu spet delali z izocianatom, približno s šestimi tonami. Zanimalo ga je, kako bi lahko ustavili samovoljo tega podjetja. Rok Jenko je dejal, da je 31.10. državni praznik in nobeno leto komunalno podjetje na ta dan ne izobesi zastav. Zanimalo ga je, zakaj se na ta dan vztrajno ne izobeša državnega, občinskega in evropskega simbola. Dal je pobudo, da se na dovozu iz smeri Tomšičeve ulice na Vojkov drevored postavi ogledalo, ker je preglednost za zavijanje v levo zelo slaba. Dal je tudi pobudo, da se postavi manjkajočo prometno signalizacijo po vaseh, zlasti pri dostopu iz stranskih cest na glavno. Kot primer je navedel vasTominje, kjer manjka že nekaj let znak stop pri zavijanju vozil na glavno cesto. Ob prvem novembru je na pokopališču v Harijah slišal opazke, kdo in kako je dovolil, da so tam cisterne parkirane tik ob pokopališču. Predlagal je, da se to pokopališče ustrezno uredi z živo zeleno mejo. Na komunalno podjetje je naslovil vprašanja: kako je z zasedenostjo grobnih polj na pokopališču v Ilirski Bistrici, koliko grobnih polj je še na razpolago in kakšna je cena, ki jo morajo plačati najemniki novih grobnih polj. Na občinsko upravo je naslovil pobudo, da do naslednje seje občinskemu svetu pripravi specifikacijo stroškov oziroma investicije 1,2 milijona evrov za Prešernovo ulico. Alen Lilič je na komunalno podjetje naslovil pobudo za ureditev mrliške vežice (ureditev dostopa in okolice) v Trnovem. V zvezi z izjavo dano v ponedeljek ali torek na Primorski kroniki, da zdravstveni dom posluje z izgubo 160.000 evrov, je na direktorja zdravstvenega doma naslovil vprašanje, ali je ta izguba nastala samo zato, ker država ne plačuje urgentnih prevozov ali tudi iz drugih razlogov. Zanimalo gaje, če je doktor Štember-gerjeva dala odpoved in če je, zakaj. Zanimalo ga je, ali drži direktorjeva izjava, da v sanacijskem programu sledi odpust oziroma da se bo zdravstveni dom odpovedal zdravstvenim ambulantam v Podgradu in Knežaku, kar se mu zdi nesmiselno. V nadaljevanju so svetniki sprejeli predlagane spremembe vrednosti naslednjih projektov: 1. Zaradi višje vrednosti investicije postavitve mobilnega vrtca pri VE OŠ A.Znideršiča, ki se ocenjuje v višini 279.574 evrov, se odobrijo dodatna sredstva v višini 103.140 evrov. Spremenijo se sredstva na proračunski postavki 4001909 - investicije VE pri OŠ, in sicer se načrtovana sredstva za postavitev mobilnega vrtca pri VE OŠ A.Znideršiča v višini 155.500 evrov z veljavnim proračunom razporedijo sredstva v višini 20.934 evrov ter dodatno še za 103.140 evrov. Sredstva po sprejeti spremembi tako znašajo: za projektno dokumentacijo 15.260 evrov, izvedbo del 213.000 evrov, nadzor 3.840 evrov in opremo v višini 47.474 evrov. Dodatna sredstva se zagotovijo za 90.640 in sicer iz sredstev oziroma proračunske postavke: 4001909 - Investicije v VE pri OŠ (projekt Razširitev VE Knežak), rekonstrukcije in adaptacije v višini 10.000 evrov, 4001909 - Investicije v VE pri OŠ (projekt Razširitev VE Knežak), načrti in druga projektna dokumentacije v višini 7.200 evrov, 4001909 - Investicije v VE pri OŠ (projekt Sanacija kotlarne VE OŠ A. Žnideršiča), plačila drugih stroškov in dokumentacije v višini 740 evrov, 4001909 - Investicije v VE pri OŠ (projekt Sanacija kotlarne VE OŠ A. Žnideršiča), rekonstrukcije in adaptacije v višini 200 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Investicije v telovadnico OŠ A. Žnideršiča), obnove na OŠ v višini 33.000 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Investicije v telovadnico OŠ A. Žnideršiča), investicijski nadzor v višini 300 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Sanacija kotlarne v OŠ A. Žnideršiča), investicijsko vzdrževanje in izboljšave v višini 2.400 evrov, 4001929- Investicije v OŠ (projekt Zamenjava kritine v OŠ A. Žnideršiča), obnove na OŠ v višini 10.000 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Sanacija oken na OŠ D. Ketteja), plačila drugih stroškov in dokumentacije v višini 1.600 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Telovadnica v OŠ D. Ketteja), načrti in druga projektna dokumentacija v višini 6.500 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Sanacija fasade in sten na OŠ Knežak), rekonstrukcije in adaptacije v višini 1.000 evrov, 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Sanacija fasade in sten na OŠ Knežak), načrti in druga projektna dokumentacija v višini 3.900 evrov; 4001929 - Investicije v OŠ (projekt Rekonstrukcija šole Bregarje), načrti in druga projektna dokumentacija v višini 4.000 evrov, 4001905 - VE pri OŠ Podgrad, sredstva za plače v višini 13.000 evrov, 4002303 - Splošna proračunska rezervacija se zmanjša v isti višini 9.300 evrov, 2. Zaradi dodatno pridobljenih sredstev v višini 160.000 evrov za rekonstrukcijo OŠ v Jelšanah s strani Ministrstva za šolstvo in šport - šolstvo, se v letu 2009 na proračunski postavki 4001929 - investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol, načrtovani odhodki za rekonstrukcijo šole v Jelšanah povečajo za 160.000 evrov in skupno znašajo 588.887 evrov in sicer znašajo sredstva za nakup zemljišča 24.176 evrov, projektna dokumentacija, investicijski nadzor, rekonstrukcija ter drugi stroški ostajajo nespremenjeni (221.724 evrov), oprema tako znaša 75.000 evrov, novogradnja pa 267.987 evrov. Občinski svet je v nadaljevanju dal soglasje k sklepom Sveta javnega zavoda Kraške lekarne, ki se nanašajo na razporeditev presežka prihodkov nad odhodki po stanju 31.12.2008 in dal soglasje k imenovanju Anite Malnar, za direktorico Javnega zavoda kraške lekarne. Pri osmi točki so svetniki obravnavali in sprejeli osnutek Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih štipendij ter pri naslednji točki obravnavali in sprejeli še osnutek Pravilnika o sofinanciranju diplomskih in podiplomskih del. Nato se potrdili še Pravilnik o nagrajevanju uredniškega odbora glasila Bistriški odmevi - po katerem imajo člani uredniškega odbora in odgovorni urednik pravico da nagrade v višini 40 eur bruto za udeležbo na posamezni seji. Predstavitev programa dela Občine na področju zaščite in reševanja za leto 2010 je predstavil Anton Delost, poveljnik CZ, ki so ga svetniki tudi sprejeli. V nadaljevanju so sprejeli tudi Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju na še občine in Odloka o ustanovitvi občinskega redarstva. Pri premoženjsko pravnih zadeva so Javor Pivka lesno industrijo d.d.,o-prostili plačila sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča za novo proizvodnjo halo na Baču. Ado Barbiš, je kot predlagatelj 15. točke dnevnega reda: Obravnava vodooskrbe za vas Fabci predstavil gradivo, ki gaje pripravil za obravnavo. Sklepe, da se na podlagi idejnega projekta spelje vse potrebne aktivnosti za ureditev neoporečne vodooskrbe za vas Fabci so svetniki zavrnili. Pri zadnji točki je svet obravnaval obširno informacijo o problematiki financiranja zdravstva in je seznanjen z alarmantnim stanjem v Zdravstvenem domu, ki je posledica občutnega znižanja prihodkov po Splošnem dogovoru 2009 in Aneksu 1 kSD. Občina ni dolžna financirati osnovnega zdravstva, ki deluje v okviru postavljenih standardov in normativov, zato tudi nima finančnih možnosti, da bi pokrivala izpad finančnih prihodkov, zato od Ministrstva za zdravje zahteva, da pokriva financiranje dejavnosti našega Zdravstvenega doma v skladu z zakonodajo in da za financiranje določenih dejavnosti izdela normative. Posebno to velja za nujne reševalne prevoze, kjer je občina močno prikrajšana s primerljivimi občinami, posebno pri upoštevanju določenih specifik (oddaljenost od bolnice, obseg cestnega prometa, razseljenost prebivalstva). Zdravstveni dom, pa naj takoj pristopi k restriktivnejšemu izvajanju notranjih sanacijskih ukrepov na prihodkovni strani (doseganja planirane realizacije), kot na odhodkovni strani (stroga racionalizacija), kot izhaja iz ocene tveganj in sanacijskega programa. Pisno poslansko vprašanje POSLANCA IN PREDSEDNIKA SLS MAG. RADOVANA ŽERJAVA MINISTRU ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DR. MILANU POGAČNIKU V začetku novembra so se v prostorih Restavracije pri Mileni v Hru-ševju predstavniki Regionalnega odbora SLS Kras, v okviru katerega deluje tudi OO Ilirska Bistrica, sestali s predsednikom SLS mag. Radova- Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav in podpredsednica SLS Olga Franca na delovnem srečanju v Hruševju. nom Žerjavom. Ob tej priložnosti gaje Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza izčrpno seznanilo z aktualnimi problemi v kmetijstvu. Prav zaradi finančne krize tudi v kmetijstvu je bila deležna največ kritik Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja RS, med drugim tudi zaradi počasnosti pri reševanju pritožb na odločbe Agencije o vrnitvi subvencij, do katerih naj ne bi bili upravičeni. V zvezi s tem je prejšnji teden mag. Radovan Žerjav tudi naslovil pisno poslansko vprašanje na ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika. VSEBINA PISNEGA POSLANSKEGA VPRAŠANJA Spoštovani minister, od državljanov Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, sem prejel že več pobud, kritik in pripomb v zvezi z delovanjem Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS (v nadaljevanju: Agencija). Nekateri so se namreč pritožili na odločbe Agencije o vrnitvi dela subvencij, do katerih naj ne bi bili upravičeni. Na te pritožbe pa kar ni in ni odgovorov. Ljudje so v skladu z odločbo vrnili denar in se tudi pritožili, sedaj pa že leto dni čakajo na odgovor. Leto dni! Pričakovali so, da se jim na podlagi pritožbe in navedenih argumentov vrne denar (to so jim zagotavljali sami uslužbenci Agencije po telefonu), na Agenciji pa se očitno nihče ne ukvarja s pritožbami. Pritožbe so bile posredovane tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, pa tudi od tam ni nobenega odgovora. Situacija se mi zdi absurdna in nedopustna. Veliko je pripomb vzve-zi s slabim delovanjem Agencije; sprejemajo se vedno novi pravilniki in odloki in uslužbenci Agencije jih očitno niso sposobni izvajati, medtem ko morajo kmetje obvladovati to zapleteno administracijo kot za šalo in vedno znova zadostiti vsem takšnim in drugačnim pogojem. Verjamem, da je na Ministrstvu in na Agenciji veliko dela, vendar takšen "molk organa"zagotovo ni dopusten. Kaj pa pravna varnost? Če kmetje denarja ne bi vrnili, bi verjetno takoj prejeli takšne in drugačne opomine, sedaj, ko oni čakajo na odgovor, pa ni treba pohiteti, ampak se zadeve očitno pometajo pod preprogo ali shranjujejo v neke predale. Gospod minister, sprašujem vas, kako je mogoče, da kmetje, ki so se pritožili na odločbo Agencije, na to svojo pritožbo že leto dni niso dobili odgovora? Kako to, da pritožbe že sedem mesecev ležijo tudi nekje v oddelku za pritožbe na vašem ministrstvu in od tam prav tako ni nobenega odgovora? In nenazadnje, kaj boste naredili, da se te zadeve pospešijo in da do njih ne bo več prihajalo? 0 PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ^ 0 NE PREZRITE - POLITIKE 30. november 2009 7 Za Slovence v Banja Luki Dora Kalčič. Člani Občinske organizacije Zveze za Primorsko (00 ZZP) iz Ilirske Bistrice smo sprejeli pobudo "Pomoč Slovencem v Banja Luki s pisano besedo". Na semanji dan, 1. oktobra 2009, smo sredi mesta - na bistriškem placu postavili stojnico kot povabilo in hkrati otvoritev zbiralne akcije. Občane, še zlasti učence obeh osnovnih šol našega mesta, je pritegnila vsebina plakata, ki sva ga oblikovali Dora Kalčič in Mirjam Francetič. Tako seje akcija zbiranja učbenikov, knjig ter revij nadaljevala v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici še do konca meseca. Veliko rabljenih, dobro ohranjenih, pa tudi nerabljenih slovenskih knjig starejše izdaje, osnovnošolskih učbenikov in revij so prispevali učenci in kolektiv Osnovne šole Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, bistriški občani, kot tudi učenci Osnovne šole Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice. V dobrodelni akciji smo sodelovali Nija Šircelj, Dora Kalčič, Neva Lipolt, Mirjam Francetič in drugi, v upanju, da bomo pripomogli k ohranjanju in bogatenju slovenske besede med rojaki v Banja Luki. S pomočjo Marjana Suše iz Sežane, bomo vso zbrano slovensko literaturo odpeljali željnim branja. Vsem, ki ste prisluhnili in se tako aktivno vključili v našo akcijo Pisana beseda za Slovence v Banja Luki, se lepo zahvaljujemo. PVC OKNA - VRATA - SENČILA JANOSCh Janez Janc s.p. Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 GRADBENI CENTER Miro Iskra s.p. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: aciskra@volja.net |J' 7.00-19.00 sobota 7.00-12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM IRENA KOŽMAN s.p. 6250 IL BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 NOVO DAMSKE TORBICE PO UGODNIH CENAH. Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18 karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO TUDI VAŠE MNENJE ŠTEJE_ Naredite mi to deželo zopet Jugoslovansko Valenčič Matija, Gregorčičeva 7A •• Pa ne, da ne bi imel nostalgije po bivši jugi, a še nisem imel sogovornika, ki bi to zanikal, razen naše sodrge. Ne mislim o ustanovitvi neke nove Jugoslavije, ampak o padcu trapastih bedastih mej, katere ruši vsa Evropa, mi pa bi najraje gradili nove Berlinske zidove. Spominja me na prejšnje severne meje, da kadar sem prišel na njih, verjemite mi dragi bralci, mnogokrat, je sledilo prvo srečanje s carinsko službo: »Što imaš za prijavit?«. Potem sto metrov naprej:« Oalcosa da dichiarare?«,danes poslušam isto čvekanje, kadar grem preko Jelšan, če tudi grem v kopalkah in z brisačo v Moščeničko Drago na enodnevno kopanje. Najraje bi odgovoril, da imam pomivalni in pralni stroj - za prijavit namreč. Ker precej potujem v bratske republike, me potem seveda vprašajo: »Čvar keni per te paragitur ne dogane?«, potem potujem dalje, pa me zopet sprašuje: »Sto imate za prijavit vu carina?«. Povem vam, da imam teh neumnosti poln kufer. S seboj moram imeti torbo dokumentov, prepustnic, osebnih, potnih listov, viz,da o drugih neumnosti niti ne govorim. Včasih, kadar naletiš na pametnega človečka opazim,da se tudi njemu vse to gabi in me pošlje v »BOŽJU MATER«, kje si se našel »za-jebani Slovenac« in prekleto prav ima, pojdi kamor hočeš in pusti me pri miru, saj vidiš, da malicam in pijem in se nimam časa ukvarjati s teboj-BLAŽENA JUGA. Kadar tako pohajkujem po jugu srečam mnogo naših poslovnežev in kvazi pomembnih ljudi. Zakaj ti ljudje poslujejo z jugo? Tam beseda še zmeraj nekaj velja, predvsem pa je siguren denar. Zakaj ne poslujejo npr. z IUV Vrhnika, Gorenjem, Litostrojem, Elanom, Tamom, Muro,brez veze, da vam bi našteval, premalo je eden Snežnik. Saj se še spomnite našega vrlega politika , ki se je šel poslovneža v Beogradu, sicer ne vem na čigav račun, pa je tam prodajal jajca oz. klopotce, pa je vse skupaj šlo po Donavi. Zdaj seje vrnil v Slovenijo in nam tu zopet prodaja jajca, lije grenke solze na Plovaniji, katera je manj vredna kot je bil AUDI, ki je poniknil neznano kam - to ve samo vsemogočni ali pa kdo drug. Bog si ga vedi ali je za njim potočil kakšno solzo, verjetno se mu »jebe« cel svet. Zaradi mojih mišljenj in izjav - kot sem vam že povedal - sem dobil opomine in grožnje s sodiščem, pa saj jaz pravim, da vrata sodišča in pekla so zmeraj odprta, kajti nebesa so rezervirana samo za nekatere, pa še tam moraš imeti zveze s »hudokurčnimi« namreč, katerih jaz nimam. Pa saj mi je vseeno, tako in tako ne verjamem v njih. Zadnjič se mi je neusmiljeno dopadlo, ker sem prvič v življenju dobil repliko na moj članek, ker je to dokaz,da ljudje berejo moje članke, drugo pa, da ima še kdo jajca pisati. Edino ni imel prašnikov se podpisati s polnim imenom, kakor se vedno jaz. Sploh pa kadar poslušam izjave naših vrlih stečajnih upraviteljev, se spomnim starega Bosanca iz gozda po imenu Kazimir, ki je delal s konji in njegovega izreka:«Zaveži konja kjer ti gospodar veli, pa če tudi ga volk poje!«. Tako, pa se vrnimo nazaj k jugi. Povsod kamor prispem me čaka pečen odojek, jagnje ali magari goska. Da se razumemo, ti ljudje so revni in nimajo denarja, ponudijo pa ti zadnjo glavo iz štale. Dragi bralci ali mi lahko kdo pove kje boš to doživel v Sloveniji? Pa da se razumemo, ne govorim od biznisa, ampak od prijateljskega obiska. Si mislite, da greš na morost na obisk, pa ti spečejo pišče, samo sanjaj, če prideš do slanih palčk je uspeh. Tako dragi bralci bližam se koncu članka še enkrat mi oprostite, ker nobenega ne naslavljam z novodobnim gospodom, ker mi ne gre iz grla. Z gospodom v pravem smislu sem naslavljal samo enega človeka v življenju. Ta je danes že žal pokojni. Čeprav sva imela različne poglede, on je vedel, da sem jaz rdeč, jaz pa kje je on, večno sva si zaradi tega bila v laseh, ampak kljub temu sem v farožu v Knežaku prelumpal mnoge mnoge noči - naj mu njegov šef daVEČNI POKOJ. Poglejte, v moji mladosti sem tudi prepotoval to isto jugo - spoznal sem kraje in ljudi - Brioni, Dedinje, Brdo pri Kranju, vilo mojega soimenjaka Matije Mačka, katerega vdovo so izselili v podstrešno sobico, Jovan ko Broz, Pepco prav tako - Brioni so ostali se ve komu. A vas danes popeljem dragi bralci v čudežni svet punčke ALIČE in njenih vil, ki so zgrajene po letu 91 po 26.. Čudežno so obogateli s trdim delom in garaštvom, še far vaš jim pri spovedi ne bi verjel. Da ne omenjam 8000 ha Pokljuke, katero so si popi trdo prigarali, danes imajo direktorja, fešt-nerja z 12.000 eur plače, pa farčka, ki pobira pletnino in vstopnino na Blejski otok, ker je otok pač verjetno podedoval po grofu Blejskem. Pa se bom dotaknil samo še z besedo zadnje debate v javni ustanovi, katero bi toplo priporočal, da jo nekateri večkrat obiskujete in brskate po njenih policah. Ker sem opazil, da komentirajo neuki ljudje o KROKARJIH. Naj si ti isti preberejo malo Grške mitologije, kako je krokar razbil glavo osebku, ker je ni mogel s kljunom, mu je spustil kamen na glavo, da mu je potem lahko pojedel možgane. Danes bi mnogo krokarjev ostalo lačnih, ker bi naleteli na VAKUM. Ta ustanova se imenuje po naši znani pesnici, če dotični ne vedo, se je ta pesnica imenovala MAKSA SAMSA. Pa naj bo za danes dovolj, nadaljevanje prihodnjič. S TITOM IN MATIJEM MAČKOM NAMREČ NAPREJ, SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. Cenjene partnerje obveščamo, da poleg osnovne dejavnost: izdelava transportnih koles, samokolnic, hidravličnih dvigal, vitlov in grabežev PONUJAMO TUDI SLEDEČE STORITVE: > storitve na stiskalnicah, > storitve na plastinjektorjih, > razrez pločevine, > elektrogalvanzacijo, > vibriranje, > strojno obdelavo, > varjenje in > peskanje. LIV HIDRAVLIKA IN KOLESA, proizvodnja, predelava in trgovina, d.o.o. Industrijska cesta 2,6230 Postojna,t: 05 728 38 45, f: 05 728 38 60 e: info@livkolesa.si, w: www.livhk.si 30. november 2009 NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Zasvojenost - izbira med življenjem in smrtjo Zasvojenost ima mnogo obrazov. Kadar kdo omeni zasvojenost, pomislimo po navadi le na drogo.Toda ljudje smo lahko odvisni tudi od marsičesa drugega: od pijače, alkohola, zdravil, televizije, računalniških igric, .... Seveda nas najbolj prizadene in pretrese, ko zaradi zasvojenosti od mamil umirajo mladi. Sprašujemo se zakaj? Kje smo naredili napako? Kdo je kriv? Ali bi lahko smrt preprečili? Toda teh zakajev in vprašajev je takšna množica, da težko najdemo prave odgovore. Veliko odgovorov na ta vprašanja lahko dobite pri nas. Zato vabimo vse, ki imate probleme z zasvojenostjo, njihove sorodnike, svojce, prijatelje in vse, ki bi o tem radi kaj več izvedeli na pogovor in obisk v naše društvo. Kdo smo? Smo Društvo »POT« - pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim Ilirska Bistrica, ki ima med svojimi cilji predvsem zmanjševanje škode na področju nedovoljenih drog. Program deluje v obliki dnevnega centra, ki je na voljo zainteresiranim vsak delovnik med 8.00 in 16.00 uro, po potrebi pa se prilagodimo uporabnikom. Nahajamo se v Levstikovi ulici št. 3, v Ilirski Bistrici (bivši prostori CSD) Kaj delamo? Uporabnikom nudimo vključitev v različne oblike preživljanja prostega časa. Vključitev omogoča razvoj socialnih spretnosti, povrnitev osebnih in delovnih navad, sproščeno druženje in zdravo preživljanje prostega časa. V prostorih društva izvajamo likovne in kreativne delavnice, terapevtske pogovore s posameznikom in s skupino, gospodinjske in športne aktivnosti ter druge prostočasne dejavnosti. Dogajanje v dnevnem centru je odvisno od trenutnih potreb uporabnikov, ki se v danem trenutku nahajajo na društvu. Dejavnosti so prilagojene potrebam naših uporabnikov - vsakemu posebej. Društvo izvaja predvsem nizkopražne programe, in sicer: - izvajamo terensko delo s »skrito populacijo« uporabnikov nedovoljenih drog - spodbujamo vrstniško izobraževanje med uporabniki drog - svetujemo in informiramo o varnejšem, zdravju manj škodljivem uživanju drog v okviru stacionarnih in terenskih programov - objavljamo informativno in svetovalno gradivo s cilji zmanjšanja škode - svetujemo v zvezi z drogami in problemi odvisnosti - osveščamo o tveganjih pri uživanju nedovoljenih drog preko elektronskih medijev - spletnih strani, predavanj in okroglih miz - izvajamo zamenjavo igel in drugega materiala za varnejše injiciranje Poleg tega uporabnike informiramo o obstoječih višjepražnih programih, ki se izvajajo v Sloveniji in v tujini. Posredujemo jim informacije o tem kakšni so pogoji za vstop v posamezen program, o poteku in trajanju programa. Pomagamo jim tudi pri pridobitvi finančnih sredstev za prevoz in plačilo le-teh. Ena izmed pomembnih nalog društva je tudi preventiva. V okviru tega skrbimo za preventivno izobraževanje pedagoškega kadra v osnovnih šolah in gimnaziji, učencev in dijakov ter njihovih staršev. Cilji našega programa so: - informiranje uživalcev nedovoljenih drog, njihovih staršev in širše javnosti o škodljivih posledicah uživanja nedovoljenih drog - vključevanje uporabnikov v dejavnosti prostega časa - spodbujanje uporabnikov pri iskanju zaposlitve in pri nadaljevanju izobraževanja ali pri dodatnem izobraževanju in nudenju podpore - razvoj socialnih veščin - zmanjševanje in odpravljanje socialnih stisk posameznika -zmanjševanje škode pri tistih, ki uporabljajo nedovoljene droge - svetovanje in pomoč staršem v stiskah, ki jih doživljajo ob odvisnikih od nedovoljenih drog - socialna integracija uporabnikov in podpora pri reintegraciji po zaključku programov višjega praga ali po zaključku prestajanja zaporne kazni Pet let človek in narava z roko v roki________________________ #, Sidonija Mozetič ••••• Park Škocjanske jame Škocjan - V Parku Škocjanske jame človek Slovenija in narava z roko v roki hodita že več let. 29. oktobra je park praznoval peto obletnico vključitve v UNESCO program Človek in biosfera - MAB. Kaj je bilo v povezavi s tem narejenega v preteklih petih letih, je bilo poleg ostalega predstavljeno na prireditvi dan kasneje. Vodja službe za organizacijo obiska in trženje dejavnosti parka Jana Martinčič in vodja vodniške službe Stanislav Cencič sta predstavila rezultate letošnje turistične sezone, kjer sta obiskovalcem prireditve zagotovila, da so z letošnjim obiskom, kljub svetovni gospodarski krizi, zadovoljni. Lepote parka si je letos ogledalo tudi lepo število gostov iz nam bolj oddaljenih krajev kot je recimo Japonska. V nadaljevanju se je etnologinja Darja Kranjc posvetila konvenciji MAB in njeni obletnici. Povedala je, daje Človek in biosfera, kot lahko prevedemo kratico MAB, Unescov medvladni raziskovalni program, katerega glavni namen je, kako uskladiti ohranjanje biološke pestrosti in človekov razvoj ter s tem dobiti uravnotežen odnos med ljudmi in naravo. V predstavitvi se je ob fotografijah ustavila ob delavnicah, izobraževanjih, pridobitvah in prireditvah, ki sojih v petih letih izvajali v parku. Nenazadnje je prireditev sklenil direktor Albin Debevec, saj je bil 30. oktober tudi njegov zadnji delovni dan v parku. Ob upokojitvi je obiskovalcem, med katerimi šobili tudi gostje iz tujine-Nacionalnega parka Berchtesgaden v Nemčiji in speleologi iz Italije, predstavil dvanajst let, ki jih je park preživel pod njegovim vodstvom in prav tako omenil vse pridobitve, obnove, praznovanja, obiske in ostala doživetja v Parku Škocjanske jame. Povedal je, da je z dosedanjimi dosežki zelo zadovoljen saj bodo novemu vodstvu dodatno pomagali pri nadaljnjem razvoju parka. Uporabniki in starši si lahko pri nas sposodijo literaturo na temo zasvojenosti z nedovoljenimi drogami. Zainteresirani lahko pri nas dobijo brezplačne teste za ugotavljanje prisotnosti nedovoljenih drog v urinu. Ob tej priložnosti voščimo občankam in občanom vesele in mirne praznike, v letu 2010 pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Ob tej priliki želimo spomniti davčne zavezance, da lahko do 0,5 % odmerjenega plačila dohodnine namenijo naši organizaciji za pomoč pri uresničitvi zastavljenih ciljev naTRR št.10100 - 0036151604 odprt pri Banki Koper. Društvo »POT« S TV GALEJA ® VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN *■ SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA * UREJANJE OKOUA ® UREJANJE GROBOV M IZVEDBE Ulica 7. maja 19, Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 fzs. ILKA 08 - 12 13T - 17" SOBOTA 08" - 13" ^ < na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi. ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV ■ LOGOTIPOV - PLOŠČE ZA GRADBIŠČA - PROTIPOŽARNE NALEPKE - OZNAČEVANJE PROSTOROV ■ NALEPKE ZA KMETIJSTVO ■ NALEPKE ZA STROJEGRADNJO ■ NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU ■ TALNA GRAFIKA ■ POSLIKAVA VOZIL ■ TRANSPARENTI ■ SVETLEČI REKLAMNI NAPISI Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05 / 71 41 124 COMMERCE e-mail: sneznik@kabelnet.net NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 30. november 2009 9 ČEBELARSKO DRUŠTVO Regijsko ocenjevanje medov Zorko Šabec.... Bistriško čebelarsko društvo je 27. oktobra izpeljalo že 7. regijsko ocenjevanje medov. V oceno je prispelo 57 vzorcev medu, pretežno z območja obalno-kraške regije, nekaj pa tudi iz ostalih območij Slovenije. Največ je bilo vzorcev cvetličnega medu, poleg tega pa še akacijevega, gozdnega, lipovega ter vzorec kostanjevega medu. Vzorce je ocenjevala šestčlanska komisija, ki ji je predsedovala univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije Marija Korošec iz ljubljanske Biotehniške fakultete, ob njej pa so bili še licenčni preizkuševalci Jugoslav Logar, Ljubo Zad-kovič, Zorko Šabec, Milena Urh, Rok Čekada in Ernest Penko. Preizkuše- valci so na podlagi meril bistrosti, čistosti, barve, okusa in arome največ točk dodelili akacijevemu medu, ki ga je v oceno poslal komenski čebelar Robert Ščuka in bo kot absolutni zmagovalec prejel unikatno panjsko končnico, delo pivškega umetnika Aleksandra Adama. Na drugo mesto seje uvrstila Vanda Jakac iz Kopra, na tretje pa Jože Turk iz Knežaka. Priznanja in medalje je vsem dobitnikom ČD Anton Žnideršič podelilo 6. novembra, v sklopu podelitve pa je potekala tudi vodena degustacija medov. Posadili kar 72 lip V letošnjem letu je v programu Anton Žnideršič posadili 72 lip. Prav Javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vključen tudi projekt »Skrb za ohranjanje podeželja: nakup medonosnih rastlin«. S tem projektom želimo čebelarji po celotnem ozemlju Slovenije zasaditi čim več medovitih rastlin. Tako smo se za letos odločili, da bomo izmed medovitih rastlin posadili sadike lipe. V tem jesenskem času, ki je tudi najprimernejši čas za sajenje, ko so rastline že v mirovanju smo v ČD tako pa čebelarji po celotni Sloveniji sadijo to medovito drevo. Skupno bomo tako čebelarji v tem času posadili 6.800 sadik lipe. Lipa kot drevo ima že za Slovence poseben simbolni pomen. Čebelarji pa smo s posaditvijo lip v našem okolju v prihodnje zagotovili čebelam obilnejšo pašo. Naše čebelarsko društvo je 8 sadik predalo tudi OŠ Antona Žnideršiča, ki jih bo nasadila pri šoli in pred vrtcem. Ob tej akciji posaditve lip je izšla tudi zgibanka o lipovem medu. V njej so na kratko opisane značilnosti lipe, lipovega medu in pa tudi široka uporabnost lipovega medu. Tako je namen te akcije, da po Sloveniji zasadimo čim več medovitih rastlin, ki bodo v prihodnje zagotovile medenje. Hkrati pa želimo s to akcijo motivirati lastnike kmetijski in gozdnih zemljišč, da bi v prihodnje sami sadili tovrstne rastline, saj že v marsikateri krajini primanjkuje biotske pestrosti. Obisk v Kopru Alenka Penko. Na povabilo ga. Felicite Domiter iz KGZ Slovenije že vse leto pripravljamo delavnice in prikazujemo kmečka opravila in stare obrti po različnih krajih Slovenije. Pred kratkim smo prebivalce mesta Koper poučevali o izdelovanju »sjalniku« iz vrbovja , izdelovanju drenovih klinov, čiščenju fižola s pomočjo »nšč« in skupaj izdelovali različne okraske iz ličevja (koruznih listov). Najmlajši pa so se zabavali v delavnicah tetke Jeseni, ki jo je vodila Suzana Vrh. Seveda sta se tudi tokrat izka- zali naši gospodinji Zlatka Primc in Milica Boštjančič, ki sta obiskovalcem postregli z različnimi jabolčnimi in bučnimi specialitetami. Za zabavo je kot običajno skrbela Brštulin banda. Tokrat sta harmoniki razpotegnila Nadja Čebolki in Matej Kocjančič. Vsem, ki so nam omogočili nastop se iskreno zahvaljujemo, posebej ga. Feliciti Domiter, podjetju Laris, d.o.o. in Sadjarstvu Mikuletič iz Harij. REZULTATI SORTA SKUPAJ TOČK ČEBELAR ZLATA AKACIJA 29,06 ŠČUKA ROBERT TOMAČEVICA KOMEN ZLATA AKACIJA 28,98 JAKAC VANDA BONINI KOPER ZLATA AKACIJA 28,95 TURK JOŽE KNEŽAK ZLATA HOJA 28,93 ČEBELARSTVO KOZLOVIČ-JUGOV AC ŠKOCJAN KOPER ZLATA AKACIJA 28,85 BERGOČ BOGDAN VOLČJA DRAGA ZLATA GOZDNI 28,85 VATOVEC STANKO MALE LOČE PODGRAD ZLATA CVETLIČNI 28,76 MOČILNIKAR FRANC ZAREČICA ILIRSKA BISTRICA ZLATA CVETLIČNI 28,73 VIČIČ VLADIMIR ZAREČICA ILIRSKA BISTRICA ZLATA GOZDNI 28,68 ČEBELARSTVO KOZLOVIČ - JUGOV AC ŠKOCJAN KOPER ZLATA CVETLIČNI 28,68 ČELIGOJ LADISLAV ILIRSKA BISTRICA ZLATA LIPA 28,61 BERGOČ BOGDAN VOLČJA DRAGA ZLATA GOZDNI 28,58 FURLAN MILOŠ KOPER ZLATA CVETLIČNI 28,58 ODEB MIRKO KOPER ZLATA CVETLIČNI 28,55 CELIN VOJKO KUTEŽEVO ILIRSKA BISTRICA ZLATA CVETLIČNI 28,53 ISKRA JOŽE ILIRSKA BISTRICA ZLATA GOZDNI 28,50 ŠABEC ZORKO ILIRSKA BISTRICA SREBRNA LIPA 27,45 ARČON DUŠAN VIPAVA SREBRNA AKACIJA 27,43 FURLAN MILOŠ KOPER SREBRNA CVETLIČNI 27,35 ŠABEC ZORKO ILIRSKA BISTRICA SREBRNA CVETLIČNI 27,30 BERGOČ ANDREJ KOSEZE ILIRSKA BISTRICA SREBRNA AKACIJA 27,30 ISKRA JOŽE ILIRSKA BISTRICA SREBRNA GOZDNI 27,30 ARČON DUŠAN VIPAVA SREBRNA AKACIJA 27,26 VATOVEC STANKO MALELOČE PODGRAD SREBRNA CVETLIČNI 27,26 LOGARJUGOSLAV PIVKA SREBRNA CVETLIČNI 27,23 VALENČIČ TOMAŽ VELIKA BUKOVICA ILIRSKA BISTRICA SREBRNA LIPA 27,06 MOHORČIČ MARGAN ŽAK VIPAVA SREBRNA CVETLIČNI 27,05 ŠTEMBERGAR FRANKO DOLNJI ZEMON ILIRSKA BISTRICA SREBRNA CVETLIČNI 26,93 SMRDELJ ANDREJA BOŠAMARIN KOPER SREBRNA GOZDNI 26,90 TROHA FRANJO VELIKE ŽABLJE SREBRNA AKACIJA 26,88 RENKO DARIO IZOLA SREBRNA HOJA 26,85 PENKO ERNEST POSTOJNA SREBRNA GOZDNI 26,80 ŠESTAN ANTON VRBICA ILIRSKA BISTRICA SREBRNA CVETLIČNI 26,73 ČEKADA ROK JELŠANE SREBRNA GOZDNI 26,73 MOHORČIČ NATAŠA VIPAVA SREBRNA CVETLIČNI 26,68 ŠTEMBERGAR FRANKO DOLNJI ZEMON ILIRSKA BISTRICA SREBRNA CVETLIČNI 26,63 ZATKOVIČ LJUBO ILIRSKA BISTRICA SREBRNA CVETLIČNI 26,61 URH MILENA ILIRSKA BISTRICA SREBRNA LIPA 26,60 TROHA FRANJO VELIKE ŽABLJE SREBRNA GOZDNI 26,57 ZATKOVIČ LJUBO ILIRSKA BISTRICA BRONASTA AKACIJA 25,38 PETERNELJ DR.BRANKO POSTOJNA BRONASTA CVETLIČNI 25,38 ČELIGOJ LADISLAV ILIRSKA BISTRICA BRONASTA LIPA 25,33 PETERNELJ DR.BRANKO POSTOJNA BRONASTA CVETLIČNI 24,95 MAJCEN JERNEJ PREVORJE BRONASTA AKACIJA 24,81 PEČAR VLADO PREŠNICA KOZINA BRONASTA LIPA 24,81 VIČIČ VLADIMIR ZAREČICA ILIRSKA BISTRICA BRONASTA AKACIJA 24,76 MOHORČIČ NATAŠA VIPAVA BRONASTA CVETLIČNI 24,58 LIČEN PAVEL DUTOVLJE ZAHVALA AKACIJA 24,28 ČEKADA ROK ELŠANE ZAHVALA CVETLIČNI 24,22 PEČAR VLADO PREŠNICA KOZINA ZAHVALA CVETLIČNI 24,08 ČELIGOJ LADISLAV LIRSKA BISTRICA ZAHVALA AKACIJA 24,00 KORITNIK SAMO VIPAVA ZAHVALA AKACIJA 23,02 ŠABEC ZORKO LIRSKA BISTRICA ZAHVALA jOZDNI 22,90 MOHORČIČ MARGAN >AK VIPAVA ZAHVALA CVETLIČNI 22,40 vfAJCEN JERNEJ >REVORJE ZAHVALA COSTANJ 21,93 : >ETERNELJ JR.BRANKO 1 'OSTOJNA ZAHVALA AKACIJA 21,83 -IČEN PAVEL | DUTOVLJE ZAHVALA JPA 15,65 >ČUKA ROBERT 30. november 2009 10 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač« Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Pote-panovih zapisov o kmetovanju za mesec november oziroma listopad, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu, (iz koledarja Sv. Jeronima 1874). Že kot mlad fant je bil Nadoslav od očeta Josipa deležen domovinske vzgoje, ki je vplivala na njegovo celotno življenjsko pot. Močno se je zavedal pomena ohranitve slovenskega jezika in literature, ki je bila njegova življenjska sopotnica. Moramo vedeti, da je bil takrat na Kranjskem Bleivveisov krog somišljenikov in domoljubov zelo pomemben dejavnik pri krepitvi Slovenstva v tedanji državi Avstroogrski. Preko časopisa Kmetijsko rokodelske novice, so namreč seznanjali ljudi s političnim položajem takratne Kranjske in njenih dežel. Redno so spremljali volitve po sodnijskih okrajih in volitve v deželni zbor države Avstoogrske, saj so se zavedali posledic slabih odločitev poslancev. Seznanjali so ljudi s pomenom volitev in dobre izbire pravih poslancev rodoljubov, ki so s svojim vplivom večkrat pripomogli, da so bile odločitve v prid slovenskemu narodu. Naj navedem nekaj političnih člankov iz Novic leta 1882: INTERPELACIJA NAŠIH DRŽAVNIH POSLANCEV V SLOVENSKIH ŠOLAH NA KOROŠKEM (zaradi poučevanja v šolah v Slovenskem jeziku), VOLILCI! MEŠČANI ! Včeraj je bila v tretjem razredu naša zmaga sijajna, bodi toraj še jutri in v petek. Za kandidate Vam narodni volilni odbor priporoča tele kandidate.. Volilci! Le v slogije zmaga, tedaj naj nobeden ne izostane od volitve in vsak naj voli zgoraj priporočene narodne kandidate, potem se vresniči, kar uže ves narod težko pričakuje, da dobi bela Ljubljana, srce Slovenije, zopet svoj narodni zastop., NA RAZVALINAH NEMŠKO-LIBERALNE STRANKE (Danes spregovoriti hočemo nekoliko več o nemško-liberalni stranki državnega našega zbora). Nadoslavu so Novice pomenile neke vrste »Sveto pismo« preko katerega se je seznanjal z dogodki in razvijal svojo domoljubno zavest. Že pri 25ih letih ga je bistriški župan J. Fischer prijavil, češ da je agitiral proti volilni reformi, ki se je pripravljala v naših deželah. Zavedal seje pomena volitev, ki so bile v škodo slovenskega naroda. Za dogodek so »izvedele« tudi Novice, ki so 9. aprila 1873 objavile članek z naslednjo vsebino : (Iz Ilirske Bistrice, 6. aprila - v spomin na volilno reformo) Župan J.Fisher je ovadil kmetiškega fanta Jožefa Potepana izSp.Zemna c.kr. okrajnemu glavarju g. Globočniku, da je podpise nabiral na peticijo zoper volilno reformo. 26.svečana je bil v Postojno poklican v zaslišanje, potem pa spet v Bistrico 26. sušca. 30.sušca je dobil razsodbo na 15. goldinarjev globe ali 3 dni zapora. Fant ni hotel pritožbe vložiti in je zadovoljen s to kaznijo, ker mu je ljubo, da nekoliko trpi za narod. Drugi mi pa si mislimo, da so dandanes vendar čudni časi, ko stare postave (postavo o prošnjah) zakrivajo novi ukazi. Leta 1877 v enem od njegovih prvih člankov v Novicah beremo: NOVICE v Ljubljani v sredo 13.juni-ja 1877 - Dolenji Zemon na notranjskem 10.rožnika- Volitev volilnih mož v Bistriškem okraji bode 20. t.m. Pisatelj teh vrstic se čudi Jablanski županiji za-zad čudno napačnih imen, katerih ni v naši vasi. Ko pogledam imenik, ali sem vpisan ali ne, najdem se zapisanega JosefZadu. Misli se mi vrivajo, da je to nalašč narejeno, vsaj vendar poznajo »koje boje«je to ime. Zato opozorujem druge volilce, da naj pazijo. Pa vsaj so že naše »NOVICE« zadosti nas podučile. Al to prošnjo imam, naj blagovolijo povedati nam: Ako oče ne more iti k volitvi, ali je veljavno, če svojemu sinu (prihodnjemu gospodarju) polnoletnemu da pravilno narejeno pooblastilo ? Sicer pa upam, da bode volitev dobro iztekla. Tudi v zrelih letih ga je narodna zavest spremljala pri njegovem delu, županovanju in skrbi za svoje ljudi in slovenstvo. Ljudje so ga poznali kot poštenjaka, razgledanega in načita-nega človeka ter župana, ki je vedno znal prisluhniti vsakemu človeku in mu svetovati in pomagati. Slovenski pregovor, da »jabolko ne pade daleč od drevesa« velja tudi za Potepanov rod. Kot je Nadoslava učil njegov oče, je tudi on narodno zavest prenesel na svoje otroke. Zaradi njegove prerane smrti je delo nadaljevala njegova žena Marija, kije do poznih let skrbela za vzgojo otrok in vnukov. Nadoslavov sin Josip seje bojeval na soški fronti v 1. svetovni vojni, kjer je bil ranjen in ostal invalid. Njegov sin Pepe pa je padel kot partizan v 2. svetovni vojni leta 1944 na Dolenjskem (leta 1950 je bil posthumno odlikovan s Partizansko spomenico). Dalje prihodnjič! ::; 'V _ . <^y. v.„ „ „ m 1 zC'y-,' ^ ^ ^ . / ■ S* & Mr X v . ^-T—' * .*< V • t sv-O- /tv V V v y tf/CO* . , z> -"V / / » v - tJZJ t' ,7£> <2- /, ker živijo med nami tudi sodržavljani, ki uporabljajo Inv. voziček In vozijo osebne avtomobile (*> ker ima v Sloveniji najmanj 10 odstotkov prebivalstva status Invalida ker sem še poskočen In tudi zdravo je narediti nekaj korakov več fes ker sem zadovoljen, da sem zdrav In lahko hodim In nenazadnje, ker je tako določeno z zakonom. Ve/ foo ..... 11969 - 2009) ti *» 11969 - 2009} f 40111 mil MtAMoeCOV fiovd Ugodna ponudba zimskih pnevmatik različnih blagovnih znamk + DARILO (do 30.11.) MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV OPTIKA KONTROLA ZAVOR IN AMORTIZERJEV Y: POOBLAŠČENI OPEL# SERVIS L IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-©- delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. NE PREZRITE - KULTURA 30. november 2009 13 RECENZIJA Patricija Dodič ••••• Misel o knjigi... Dr. Wayne W. Dyer: Verjemite, in videli boste Prevod Jana Cedilnik Kranj, Ganeš, 2004 "V svojem življenju vidimo in doživljamo natanko tisto, kar verjamemo." Včasih se mi zdi, da kljub nalaganju vedno novih znanj in umevanj, vedno manj znam. Vedno manj vem. Vem, da me tam nekje čaka še toliko tega. In moji radovednosti ni konca ne kraja. Spomnim se nekega testa, ko sem bila še srednješolka, ki seje začel s vprašanjem: na kaj najprej pomisliš, ko se zbudiš? Ne spomnim se, kakšen je bil moj takratni odgovor, vem pa zagotovo, na kaj pomislim zdaj, ko se zbudim. Nič presvetljenega, verjemite. O kakšnih svetlobnih mislih nekoliko kasneje. Ko zalaufam;). Ampak takrat, ko odprem oči, najprej pomislim, kateri dan je, če lahko še malo pospim, ali če moram kot kaka zmešana koklja hiteti, ne da bi vedela, kje imam glavo in še kaj. In vem, da me beseda "kafe" brez realne kave ne bi zbistrila. Četudi je to nedvomno le psiho fora. In vem, da me razveseli tudi to, da mi človek, ki se z mano zbuja, če se, ali bolje rečeno, istočasno zbuja, če se, pusti vsaj pol ure, da molčim. Da se zbudim. In smo tam... Koliko trenutkov, hipov, ur, dnevov, ali let nam je potrebno, da dosežemo prebujenje? Pa ne tisto, s katerim se soočamo vsak dan. Mislim na notranje prebujenje, o katerem piše, govori, predava g. Dyer. Vem, o njem sem že pisala, ampak vedno znova me prevzema to, kar ima povedati. Vedno znova ga jemljem v roko, v oči, v dušo kot svojega, mojega, lastnega, kakor želite. V tokratni bukvici se poigrava z obratnosorazmerno protislovnostjo tistemu, kar je v mnogih zasidrano:"Verjamem le tistemu, kar vidim". Skepsa mnogih nas poskuša povleči za sabo. Pa vendarle. Misli, kot so: "ko se vsemu odpoveš, imaš lahko vse", najbrž delujejo zmedeno. Vendar sama verjamem, da se lahko živi bolj osmišljeno. Bolj polno. Gre za spoštovanje vsega, iz česar smo sestavljeni. Misel ne more umreti, ker je energija, iz katere je zgrajeno vesolje. Nedvomno so vas že velikokrat vprašali, ali verjamete v Boga. Carl G. Jung je na to vprašanje odgovoril tako, kot bi tudi sama: "Ne." Po premisleku pa je nadaljeval: "Jaz vem, da je Bog." Po globokih in korenitih prelomnicah v zadnjih letih, opažam pri sebi močan preobrat. Natanko istega, o katerem piše avtor. "Ljudje, ki me skušajo nadzorovati ali obsojati, se preprosto ne ujamejo z mojo čustveno energijo. Nimam več potrebe, da bi se dokazoval ali upravičeval svoje prepričanje. Ni mi do tega, da bi kogarkoli prepričeval ali se z njim prepiral o pravilnosti svojih stališč. Izžarevam spokojen občutek za to, kdo sem in obenem spoštovanje do drugih." Knjigo je avtor razdelil na sedem razdelkov, in sicer: preobrazba, misel, enost, obilje, nenavezanost, sinhronost in odpuščanje. V tokratni knjigi piše o tem, zakaj utegnete čutiti odpor do vsega tega, o čemer piše, dodaja nekaj predlogov za osebno preobrazbo, piše o vizualiziranju, o poti iz kletke, o tem, zakaj smo včasih taki uporniki in kako negovati povezanost s celoto. Skuša nam povedati, da se je potrebno v življenju ukvarjati s tistim, kar imamo radi in se prepustiti toku. "Vse, kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi; ničesar, kar se mora zgoditi ni mogoče preprečiti." Morda to že veste, vendar "vesolje ne odpušča. Ker tudi ne obsoja". Če bi le vsakdo do sebe razvil prijaznejši, privlačnejši, močnejši odnos. Če bi znal odmisliti linearnost časa. Če bi le znal biti, kdor pač je, in delati tisto, kar bi si želel. Pa vendarle...V današnji družbi je marsikomu pomembno doseganje rezultatov in materialno pridobivanje. Tisto, kar drugim ni na prvem mestu, se nekaterim zdi primarna potreba. In nato slišiš vprašanja, kot so: "Le kako za boga ti ni pomembno imet avta pa hiše pa dedičev pa na banki debel račun, sej ne veš, kaj bo v naprej, penzij ne bo, znajti se boš moral po svojih močeh blablabla..."itd. Ničko-likokrat slišano... In ja, ničkolikokrat se ob njih zamislim. "Ko me označiš, me zanikaš. Sem del vsega. Ne bom dobil vsega, ker sem že vse", pravi pisec pričujoče knjige. "Nisem človeško bitje, ki doživlja duhovno izkušnjo. Sem duhovno bitje, ki doživlja človeško izkušnjo" in tu gre za bistveno razliko. Moji prijatelji se danes najverjetneje zabavajo. Sobota zvečer je, čas martinovanja, martin-čkanja in še česa. Sama pa mozgam o duhovnosti. Sem šla v popolni tilt ali dela prestop v četrti križ zbrko v glavi? V svojih mislih predelujem vse, kar se mi dogaja. Dyer me tolaži "nič ni močnejše od ideje, katere čas je prišel". Tako kot avtor, tudi sama skušam oviro uporabiti kot priložnost, in jo skušam preseči. Ugotovila sem, spet in spet, da je najbolje, če sem preprosto takšna, kakršna sem. "Če človek z zaupanjem stopa po poti svojih sanj in si prizadeva živeti, kakor si je zamišljal, potem bo doživel uspeh, kakršnega sploh ni pričakoval." Ne morem vam reči, če je biti doma in pisati članek, bolje kot se zabavati v družbi prijateljev. Je pravi trenutek za eno in drugo. Ker pa se zavedam, da v resnici časa ni, lahko vse, kar si zamislim že obstaja. Torej nimam pravzaprav kaj izgubiti;). Človek vidi tisto, kar verjame. In ne obratno. In verjemite, da "vam ne more spodleteti, če ste pristni. Lahko samo dosegate rezultate". O življenjepisu tokrat ne bom, ker sem o avtorju že pisala, ko sem predstavljala njegovo Resnično čarodejstvo. Napisal je še Življenje je igra, Dragulj je v tebi in še nekaj knjig, ki jih v slovenščini še ni prevedenih. Morda samo na kratko, kaj o njem meni Louise L. Hay, ki jo mnogi poznate zaradi njenih pozitivnih afirmacij: "Vsa Dyerjeva dela odsevajo moč notranjega vedenja. Podarja ti dragulje modrosti in ti pomaga ugledati zmožnosti, ki jih nosiš v sebi." Popolnoma se strinjam z njo in vam ga toplo priporočam v branje, še posebej, če ne zmorete sami...Avtor je odličen učitelj, ki vas je morda že pritegnil, morda vas še bo. Kakorkoli že... Naj vam bivanje tu in zdaj olajša dejstvo, da čas ne obstaja. Da ne obstajata vzrok in posledica. Da ni začetka ne konca. Da so ovire priložnosti. Da si sami ustvarite vse, kar potrebujete. In kar je najboljše: sanj se lahko zaveste samo tako, da se zbudite. In čisto za konec: "delajte tako, kakor da ste že tam, kjer bi želeli biti, in dejanja bodo sledila sama od sebe." Naj izkoristim priložnost in se obenem še enkrat iz vsega srca zahvalim knjižnici Makse Samsa, vsem njenim prijaznim in prizadevnim knjižničarkam, posebej pa direktorici knjižnice Damijani Hrabar za prelep večer ob predstavitvi knjig Društva Vilenica in hkrati ob moji drugi zbirčici. Če koga zanima, jo dobite tam:;) Hvala Romantiki in hvala vsem, ki ste tam bili in naredili večer resnično čarodejen ... Prijetno branje in objem do prihodnjič, Patricija Liburnia Trgovina in storitve d.o.o. Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mail: liburnla@siol.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. Pokličite: 041/860306 EH**EL;~ MPZ-Dragotin Kette- dirigent Mitko Grlj Tekst-foto: Petar Nikolič ••••• Nepozabni spomini Nedavno so člani MPZ Dragotina Ketteja iz Ilirske Bistrice, v prisotnosti mnogih ljubiteljev zborovskega petja, svečano na trgu-Placu v Ilirski Bistrici proslavili, visoki ljubilej - 30. letnice obiska naših ljudi v Ameriki. Na pot čez »lužo«, na čelu z dirigentom Mitkom Grljem je odpotovalo 29 članov pevskega zbora. Pevci so v Clevelandu v 14 dneh bivanja imeli 5 koncertov. Kettejevci, se na nepozabne dneve v Ameriki vsako leto v znak zahval-nosti spominjajo s pesmijo.Tokratni zborovodja popularni Mitko 30. let po Ameriki pravi:« Čas med našimi ljudmi v svetu je nepozaben. Pesmi na trgu pa obujajo spomine na Ameriko, koncerte, pesmi in naše ljudi, ki so nas za vsako pesem nagrajevali z dolgim toplim aplavzom.« SLIKARSTVO Mašun v sliki amaterjev Tekst-foto: Petar Nikolič. V prostorih VDC Koper- enota Ilirska Bistrica, so odprli likovno razstavo del, ki so nastala na drugi likovni koloniji France Pavlovec v mesecu juniju na Mašunu. Razstavo je odprl predsednik likovnega društva Rajko Kranjec. V svojem nagovoru je povedal daje likovna kolonija na prelepem Mašunu postala že tradicionalna. Tokrat so v goste povabili tudi člane Društva likovnih ustvarjalcev Postojne. Na ogled so postavili 16. umetniških del o katerih je v programu spregovorila diplomirana umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Program je s svojimi priredbami treh pesmi popestrila ženska pevska skupina Resa iz Ilirske Bistrice. Zelo zanimiva razstava za ljubitelje slikarstva bo odprta do 4.12.2009. Tehniški dan v VDC-ju Jjcl //n HM J IJf xnmx l TRM ni srni TROJICI Mt /5 Novinarki OŠ Jelšane z ment. Nives Pirih poročajo ••••• Kako smo bili ustvarjalni na naši šoli v tem mesecu. Četrtošolci so prebrali knjigo o Martinu Krpanu in potem ustvarili različne izdelke, ki so predstavili vsebino zgodbe. Kar oglejte si primera! TEHNIŠKI DAN V VDC-ju Učenci 5., 6,in 7. razreda smo v torek, 10. 11. 09, obiskali VDC v Ilirski Bistrici. Tam smo izdelali hišice iz lubja, prijemalke in vrečke za bonbone, ki bodo krasile naš Miklavžev sejem. Razdelili smo se v tri skupine, kjer je ena izdelovala hiške za jaslice, druga izdelke iz gline in tretja skupina vrečke za bonbone in prijemalke. Uslužbenci in varovanci VDC-ja so nam priskočili na pomoč in nastali so prelepi izdelki. Moram povedati, da sem prvič sedel za šivalnim strojem in šival. Tega dneva ne bom pozabil saj je bil zanimiv, a popestrili smo dan tudi varovancem in naredili veliko prelepih izdelkov, ki bodo krasili naše hiše v božičnem času. Vsem v VDC-ju se še enkrat lepo zahvaljujemo in jim želimo vesele prihajajoče praznike. Jan Jaksetič 5. r. Ogled svetovnega prvenstva v latinskoameriških športnih plesih Učenke izbirnega premeta ples, OŠ Dragotina Ketteja ••••• V začetku novembra, natančneje v soboto, 7.11.2009, smo učenke z učiteljicami OŠ Dragotina Ketteja uživale na enem izmed najpomembnejših dogodkov letošnjega leta - Svetovnem prvenstvu v latinskoameriških športnih plesih in Svetovnem pokalu Boggie VVoogie v Mariboru. V okviru izbirnega predmeta ples smo si v kvalifikacijah ogledale vseh 96 tekmovalnih parov, izmed katerih smo še posebej navijale za slovenska plesna para Jurija Batagelja in Jagodo Štrukelj ter Miho Vodičarja in Nadi-yo Bychkovo. Plesni dogodek je dodatno popestril Svetovni pokal Boogie VVoogie, kjer je v izjemnih plesnih vragolijah in malih akrobacijah tekmovalo 27 parov iz tujine. Čeprav smo dvorano zapustile po osmini finala, so bili občutki izjemni in dogodek nepozaben. V prihodnje bomo v okviru izbirnega predmeta ples še obiskovale podobne dogodke, saj se tu seznanimo s tekmovalnimi plesnimi disciplini, ki jih v šoli ne moremo obravnavati. Hvala učiteljicama Marici Širca in Vesni Boštjančič, ki sta nas peljali na to nepozabno športno tekmovanje. sedaj krasi naš E KO kotiček. NARAVOSLOVNI DAN V torek zjutraj smo prišli v šolo. Naše prvo delo je bilo, da smo naredili prehransko piramido. Prinesli smo razne reklame in se lotili dela. Izrezovali smo slike zdrave prehrane in pijače. Učiteljica Jožica nam je povedala in razložila pomen zdrave prehrane in posledice nezdrave prehrane. Pridružila se nam je tudi učiteljica Nives in nam pomagala.Mi pa smo veselo lepili in rezali. Ko je učiteljica Nives lepila z vročim lepilom, se je malo spekla v prst. »Au,« je rekla, mi pa smo odvrnili:«Uboga učiteljica Nives!« Toda prehransko piramido smo le naredili in Lara Klepač 4.r. V GIMNAZIJI ILIRSKA BISTRICA PRITLIČJE, UČILNICA št. 5 VABI na brezplačen - 15 urni tečaj osnove računalništva (urejanje besedil, internet in e-pošta) TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM prijave so možne vsak dan od 15h do 1 9h Tel.: 711-11-14 Glede na zanimanje, bomo termine prilagodili po dogovoru Dve uspešni zbiralni akciji Koordinatorica ekošole.-Vivijana Madotto. ZBIRALNI AKCIJI STAREGA PAPIRJA IN ZAMAŠKOV ZA ANŽETA NA OŠ PODGORA VKUTEŽEVEM Za nami sta dve uspešni zbiralni akciji. Zbiralna akcija za Anžeta sicer še poteka, a smo od septembra do 11. novembra zbrali kar šest velikih vreč zamaškov ali 73,15 kg. Akcijo bomo nadaljevali in jo končali prvi teden v decembru. Zaključili smo tudi z novembrsko zbiralno akcijo starega papirja. V celoti smo zbrali 3681 kg starega papirja. Javno smo pohvalili tri najboljše posameznike ( Rolih Aleksija - 550 kg, Iskra Matjaž -166,45kg, Ličan Andraž -160 kg), tri najboljše dvojice (Štefančič Katja in Nika -125,60 kg, Kastelic Domen in Zala -110 kg, Šetina Ana in Lara - 85,50 kg) in tri najboljše razrede ( 2. razred - 631,90 kg, 7. razred - 549, 78 kg, 5. razred -441, 20 kg). Čestitamo! Sobota Nedelja in prazniki Delovni cas: Deavmk od 7:00 do 14:00 Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki »Požar 2009« Z nasmehom do Ester Juriševič, OŠ Antona Žnideršiča Na osnovni šoli Dragotina Ketteja smo v petek, 13. novembra 2009, organizirali vajo z naslovom »Požar 2009« z namenom preveriti in izboljšati svojo pripravljenost v primeru požara na šoli. ko rezervo, saj ne odraža pogojev umika iz stavbe ob resničnem dogodku. Enota PGD Ilirska Bistrica je prihitela na prizorišče v dveh minutah, reševanje učenca, ki je ostal v prvem nadstropju ujet v dimu, je ne. Šola nima »rdečega stikala« za alarmiranje ob izklopu elektrike. Ob tokratni vaji so se prisotni v stavbi umaknili na prosto, organizirano po stopnišču skozi dva izhoda, tudi mimo namišljenega izvora ognja. Kletne prostore in pritličje je zajel gost dim. Učenci, ki so imeli pouk v kletnih prostorih, so se s težavo prebili do izhoda na prosto. Šola se je obrnila in naslonila za pomoč pri izvedbi vaje, tako kot vsako leto zapovrstjo, na Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica. Matej Ličan je izdelal načrt, prostovoljno gasilsko enoto, ki je štela dvanajst članov, pa je vodil poveljnik Primož Baša. Vaja se je pričela ob desetih dopoldan, učenci in zaposleni smo bili nanjo pripravljeni. Čas izpraznitve šole je bil doslej najkrajši, tri minute, vendar je potrebno podatek jemati z veli- bilo zaključeno v osmih minutah. Gasilci so se vaje udeležili s tremi gasilnimi avtomobili, prisotno je bilo tudi vozilo prve pomoči. Analiza poteka vaje je ponovno pokazala na pomanjkljivosti pogojev na šoli. Na šoli ni možno uporabljati hi-drantnega omrežja, saj le to ne dosega zadovoljivega pritiska v ceveh. Ob začetku vaje in pojavu »ognja v kurilnici« je bila najprej izklopljena elektrika. Sledil je alarm z zvoncem (ročnim), ki pa ni bil slišen v vseh učilnicah. Na najbolj oddaljenih mestih alarma ni bilo slišati: v likovni učilnici, v telovadnici in v obeh kletnih učilnicah ob kurilnici tudi Potreba po požarnih stopnicah v stavbi s tremi etažami seje ponovno potrdila kot nuja. V šolskem letu 2009/2010 bomo na šoli organizirali še dve vaji evakuacije. Tretja vaja - evakuacija, ki bo nenapovedana, bo časovno in organizacijsko merilo za šolo. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Ilirska Bistrica, posebno pa vsem sodelujočim članom, se zahvaljujemo za vse aktivnosti ob pripravi in poteku vaje. Naše sodelovanje je že stalnica in prerašča v organizirano vzgojno-izobraževal-no delo. Želimo, da bi ostalo tudi v bodoče tako. E ko dan Ingrid Fatur, OŠ Al, Enota Vrtec •••« V letošnjem letu smo se v bistriškem vrtcu priključili evropskemu projektu E ko šola (vrtec) kot način življenja, ki poudarja skrb za okolje in odgovoren odnos do njega. Otroke in odrasle uči spoštovati naravne dobrine kot so čist zrak, pitna voda, zdrava prehrana in gibanje v naravi. Znotraj Eko vrtca smo v novembru pripravili Eko dan. S pomočjo gospoda Silva Frankoviča iz Zavoda za gozdove je vrtec dobil darilo - pet novih drevesnih sadik. Otroci so zavihali rokave, pripravili svoje lopatke, grabljice in zalivalnike in skupaj z vzgojiteljicami posadili dve lipi, dva javora in cedro. Da bi naša drevesa rasla dolgo in visoko! COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71-41-124 OFFSETTISK SITO TISK KNJIGE, PLAKATI, LETAKI, VSTOPNICE, VIZITKE... MAJICE, KOCKE, NALEPKE ■ OPOZORILNI ZNAKI... VEZAVA DIPLOMSKIH NALOG TISK NEOMEJENIH MOŽNOSTI Nova Fabla - volan nastavljiv po višini in globini - avtoradio s 4 zvočniki -ABS - centralno zaklepanje - električni pomik sprednjih stekel a napre - servo krmiljenje - stranski zračni blazini - voznikova in sovoznikova zračna blazina SUPER CENA 8.888 EUR S SERIJSKO OPREMO Malgaj Malgaj d.o.o. f§| Kgp g # PE Postojna —y irar* '~ZZ~ Tržaška 84,6230 Postojna Tel: 05/72 11401, OV72 11 400 IZKORISTITE NIŽJE CENE VOZIL NA ZALOGI PRED SPREMEMBO DAVKA NA MOTORNA VOZILA Novi Polo: - centralno zaklepanje - zračni blazini za voznika in sovoznika - električni pomik sprednjih stekel - elektrohidravlično servo krmiljenje - elektronski stabilizacijski program (ESP), vklj. z ABS z zavorno asistenco, ASR, EDS in MSR - klimatska naprava Climatic - stranski zračni blazini za glavo in prsni koš - radio RCD 210 s CD-predvajalnikom, izhodna moč 2 x 20 W, 4 zvočniki spredaj in funkcijo predvajanja datotek MP3 - volan z nastavljivo višino in globino - voznikov sedež z nastavljivo višino - zelena termoizolacijska zasteklitev NOVI POLO ŽE ZA 10.336 EUR sreče_______________________________________________________ Anja Tomažič, 4. razred in koordinatorica ekošole Vivijana Madotto... Na OŠ Pod g o ra se kot ekošola trudimo, da učence naučimo strpnosti, premagovanja predsodkov in spoštovanja drugačnosti. Prav zato smo v ponedeljek, 16.11.2009, medse povabili Bistričana, študenta psihologije, Klemna Čeligoja. To je fant, ki ga najbolj razveseli iskren nasmeh. Z nami je delil izkušnje in spoznanja, ki si jih je s prijatelji pridobil na prostovoljnem delu v Indiji. Klemen in prijatelji so sev deželi na jugu Azije v glavnem družili z otroki. Skupaj so se učili, plesali in se igrali. Ko so dekleta vadila ples, jih fantje niso smeli opazovati, vendar so to vseeno radi počeli. V Indiji je veliko otrok brez družin. Ti otroci živijo v sirotišnicah. Otroci v sirotišnici poskrbijo za skoraj vse svoje potrebe sami, le kuhajo jim drugi. Tudi zvezkov ne zavijajo v ovitke, temveč v časopisni papir. V razredu je tudi do 60 učencev. V vsaki klopi jih sedi po pet, a se med seboj ne prepirajo, kdo bo imel več prostora zase. Njihove učilnice so v zelo slabem stanju in pomanjkljivo opremljene. Otroci v Indiji zelo radi ustvarjajo, le materiala nimajo, zato so se zelo razveselili barvic in barvnih kred. Želim si, da bi našo šolo večkrat obiskali ljudje, ki bi nam pripovedovali zgodbe o življenju ljudi vsega sveta. Hkrati pa me žalosti, da je po svetu veliko otrok, ki nimajo družin in le s težavo obiskujejo šolo. Poučna urica o 113 Ana Kresevič, novinarski krožek OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. V sredini oktobra smo si šolski in predšolski otroci ogledali lutkovno predstavo 113 avtorice Svetlane Makarovič. Predstava je bila zelo poučna, saj je pripovedovala o tem, kako nam lahko policisti pomagajo, če se otroci znajdemo v težavah ali stiski. Na predstavi smo se nasmejali, saj so bile nekatere gozdne živali zelo navihane. Medo policist pa je vedno pomagal živalcam, ki so potrebovale pomoč in jih tudi učil, kaj morajo storiti, ko jo spet potrebujejo. Po predstavi so nas pred šolo pričakali policisti in kriminalisti. Policisti so nam pokazali policijski motor in kombi ter dva policijska psa, kriminalista iz Postojne pa sta nam predstavila, kako raziskujeta kraje zločinov, odvzemata prstne odtise... Nekaj učencev je poskusilo pihati v alkotest, drugi so dali prstne odtise, nekateri so se povzpeli na policijski motor, spet drugi so šli v kombi v prostor za pridržanje oseb. Temeljito smo spoznali delo policistov in kriminalistov. Za poučen dopoldne se zahvaljujemo Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ilirska Bistrica. 30. november 2009 KLUB ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Izkoristite številne ugodnosti in se zabavajte z nami V petek, 20. novembra so svojo redno letno skupščino imeli člani kluba študentov v Ilirski Bistrici. Na skupščini, kjer je sodelovalo 50 aktivnih članov, je bilo predstavljeno letno poročilo dela, finančno poročilo za preteklo leto, poročilo nadzorne komisije, program dela za prihajajoče obdobje... KŠIB se lahko pohvali s številnimi izvedenimi projekti in akcijami. joče leto pestro. Vsekakor bo ključno to, da se bistriškim dijakom in študentom ponudi različne priložnosti in projekte, ki bi olajšali njihov študij oziroma kakovostno obogatili njihov prosti čas. Napovednik dogodkov DAN BOJA PROTI AIDSU (1. 12) Med najpomembnejšimi so bile... akcija v počastitev dneva boja proti aidsu, silvestrovanje, predstavitev fakultet, tradicionalna Brkinska fe-šta, pomladni festival, sodelovanje na Škisovi tržnici, Kšibkanje, poletni turnirji odbojke na mivki, prevozi v Moščeniško drago, brucovanje, dijaški koncert,... Po predstavitvi poročil prejšnjega mandata je sledil ključni del skupščine in sicer predstavitev ter izvolitev delovnega predsedstva. Glede na preteklo leto, so bile spre- Kot vsako leto bomo tudi letos obeležili svetovni dan boja proti aidsu. Na avtobusu proti Ljubljani ter po Gimnaziji bodo delili kondome, rdeče pentlje ter informirali naše člane o pomembnosti zaščite pri spolnem odnosu. BOŽIČNE DELAVNICE (19.12) Tudi Kšibovci bomo pričarali praznično vzdušje in se na ustvarjalnih božičnih delavnicah naučili izdelovati okraske za jelko, voščilnice in še marsikaj. membe upravnega odbora precejšnje. V Kšibu se bodo torej v letošnjem letu za uspešno delovanje trudili... predsednica Andreja Kuret, podpredsednica Jasmina Verbanac, tajnica Kristina Božič, blagajnik Dejan Batista in predstavnica dijaške sekcije Nina Ujčič. Glede na zagotovila nove predsednice, Andreje Kuret, bo prihaja- SILVESTROVANJE V BUDIMPEŠTI (30.12. do 2.1.) Pridružite se Kšibovcem in doživite nepozabno novo leto v Budimpešti. Več informacij na www. ksib.si. Uradne ure Uradne ure potekajo ob petkih med 19. in 21. uro ter sobotah med 10. in 12. uro. Vse člane bi radi opozorili tudi na to, da smo se preselili v nove prostore in sicer nas od sedaj naprej lahko obiščejo na Jurčičevi 1 oziroma v bivši glasbeni šoli. Ugodnosti na Kšibu - FOTOKOPIRANJE IN TISKANJE zastonj oziroma 2 centa na kopijo - AVTOBUSNI PREVOZI V LJUBLJANO vsako nedeljo - INTERNET brskanje - MESEČNE NALEPKE po sub- Vabimo vse nove člane, da se vencionirani ceni nam pridružijo - DIPLOMSKE NALOGE nagradi- Z novim šolskim letom vabimo mo s simboličnim plačilom k vpisu nove člane, ki bodo deležni številnih ugodnosti in pestrega dogajanja, ki ga v občini organiziramo mladi. Novi člani in pa tisti, ki bi radi podaljšali članstvo na uradne ure prinesite: - dosedanjo člansko izkaznico (če se vpisujete prvič in le te nimate, prinesite sliko) - originalno potrdilo o šolanju - izpolnjeno pristopno izjavo (dobite jo na www.ksib.si oz. naši člani po pošti) Kontakt > spletna stran: www.ksib.si > facebook skupina/profil > telefon: 041/579 170 Kdo odloča o tvojem življenju in zdravju? Ti ali država? Neta..... Če se že zaradi strahu in pani-ke, ki jo sirijo mediji, zelis odločiti da boš kljub vsem opozorilom, ki te dni krožijo po internetu, spre-jel-a netestirano in nepreverjeno cepivo, si natisni priloženi dokument (Izjava Zdravnika.pdf) in ga predloži zdravniku v podpis preden sprejmeš cepivo. To je izjava o osebni odgovornosti Ječečega zdravnika, ki bo s podpisom tega dokumenta potrdil, da je osebno seznanjen z dejansko vsebino cepiva. S tem dokumentom zdravnik pacienta tudi obvesti oziroma seznani z vsemi morebitnimi stranskimi učinki cepljenja in prevzema nase, osebno moralno in materialno odgovornost v primeru komplikacij ali celo smrti zaradi vbrizganega cepiva. Dovolj je bilo prelaganja odgovornosti od vrat do vrat in birokratskih nategovanj ljudi. Začnimo izdajati svoje, ljudske in smiselne dokumente, ki bodo za spremembo točno določili kdo, kako in zakaj je ali bo odgovoren v primeru zapletov. Mnogo zdravnikov bo podpis tega dokumenta zavrnilo, ker preprosto še sami ne vedo kaj je v tem cepivu in kake stranske učinke lahko povzroči. Zato v tem primeru dobro razmisli, če boš dovolil-a, da ti v telo vbrizgajo neznano snov za katero samo domnevajo, da bi naj pomagala. Pomagala proti čemu? Po podatkih svetovnih medijev in drugih informacijah na internetu, to cepivo le blaži posledice in ne preprečuje same okužbe. Torej zakaj bi nekdo sprejemal cepivo proti gripi, če jo bo tako ali tako moral preboleti doma v postelji? Britanski znanstveniki celo svetujejo naj otroci ne jemljejo nobenih zdravil, saj le ta povzročajo preveč stranskih učinkov. Gripo je tudi vedno bilo in vedno bo, najbolje preboleti v postelji, ob čaju in vitaminih. Predvsem vita- min D in Vitamin C pomagata pri prebolevanju vseh vrst grip. Pričujoči članek je kopija z neke spletne strani. Ljudje razmišljajo in pišejo o ozadju programirane pandemije prašičje gripe, in včasih je en stavek dovolj, da ne dovolimo strahu in dvomu, da se nas polastijo kajti znanje je cepivo, ki lahko premaga marsikateri virus laži. Moj komentar na temo cepljenja je tak in vaš..? Jest se že ne bom dala cepiti malo sem prestara pa tudi pamet me še ni zapustila. Humor je odlično zdravilo proti še tako črnemu scenariju prašičje ali kengurujske gripe ni pomembno, ker je gripa je le ena izmed premnogih črnih zgodb, ki smo jih do grla siti in hvala bogu, da ima tudi ta svoj konec in hvala bogu, da je temu tako. Sicer pa sem že cepljena z virusom sreče. Strokovna ekskurzija v Italiji Tomaž Hrvatin in Ado Barbiš Dne 20. novembra smo se dijaki Šolskega centra Postojna, natančneje avto-serviserji, orodjarji, oblikovalci kovin in strojni tehniki tretjih in četrtih letnikov udeležili enodnevne strokovne ekskurzije. Peljali smo se v Italijo in ogledali nekaj znamenitosti mesta Modena, podjetje Lamborghini in muzej Ferrari. Odhod izpred Šolskega centra je bil ob četrti uri zjutraj. Z nami so šli tudi profesorji spremljevalci: Branko Krasna, Irena Margon, Erika Strmečki, Ado Barbiš, Darko Režek in Marko Burger. Da nismo bili lačni je poskrbel Željko Klačinski. Imeli smo tudi vodiča g. Miloš Mohorčič, ki nas je med vožnjo seznanil z zgodovinskimi dejstvi in o zadevah, ki so bile v neposredno povezane z planom ekskurzije. Iz Postojne smo se peljali proti mejnemu prehodu Fernetiči in od tam pot nadaljevali mimo Trsta, Palmanove, Benetk, Padove, Ferrare in Bologne ter na koncu prispeli do Modene. Naš prvi postanek je bil v Modeni. Po nekaj minutah hoje smo prišli na trg Piazza Grande, kjer smo videli občinsko hišo in muzej. Ogledali smo si tudi baziliko Sv. Viljama, ki je bila zgrajena v 12. stoletju. Po ogledu bazilike smo se odpeljali v tovarno Lamborghini, kamor smo se pripeljali čez pol ure smo prispeli v kraj Santa Agata, kjer je bil rojen Feruchio Lamborghini. V tem kraju je najprej ustanovil tovarno traktorjev Lamborghini. Čez čas pa je ustanovil tudi proizvodnjo prestižnih športnih avtomobilov.Tovarna traktorjev je bila kmalu zatem prodana lastniku traktorjev Same vTrevillo. V mestu Santa Agata smo si pogledali muzej dirkalnih avtomobilov, od tistih prvih pa vse do tistih današnjih modelov. Videli smo tudi policijski avto in džip, ki so ga izdelali v Lamborghiniju. Po ogledu Lamborghinijevega muzeja nas je tovarniška vodička popeljala skozi proizvodnji obrat teh prestižnih avtomobilov in nam predstavila potek del na posameznih delovnih mestih. Posamezni modeli se izdelujejo po naročilu znanega kupca. Avtomobilsko ogrodje (školjka) ročno sestavljajo in vgrajujejo vse avtomobilske agregate in komponente. Dnevno izdelajo 10 avtomobilov. Od tega 3 modele Galardo in 7 modelov Murcielago. Firma zaposluje 800 ljudi. Cena takega avtomobila je okoli 200.000 do 300.000 na lastni koži preizkusi moč Ferrarija. Nekateri naši dijaki so po predhodnem plačilu tudi opravili nekaj kilometrsko vožnjo in po povratku dejali, da je občutek nepopisen. Po ogledu in nakupu suvenirjev smo se odpeljali proti Sloveniji in po petih urah vožnje prispeli v Postojno. Imeli smo se zares lepo in želimo si še več podobnih ekskurzij. V enem dnevu smo spoznali veliko zanimivosti in novosti, ki jih bomo uporabili v šoli in tudi takrat, ko bomo tudi sami zaposleni. Prepričani smo, da bomo kos novim izzivom tehnike in jo bomo koristno uporabili za nadaljnji razvoj. Starejšim generacijam se ni bati, da v bližnji prihodnosti uspešno nadaljujemo in nadgrajujemo delo naših staršev, dedkov in babic. €, odvisno od želja kupca. Čakalna doba je 7 mesecev, s plačilom vnaprej je krajša. Sedaj je tovarna Lamborghini v lasti nemškega podjetja Audi. Po ogledu podjetja Lamborghini smo se odpeljali na ogled muzeja Ferrari v Maranellu. Peljali smo se mimo testne proge in tovarne Ferrari, ki jo je ustanovil Enzo Ferrari leta 1899. V Ferrariju izdelujejo dirkalne in športne avtomobile ter formule. Na leto izdelajo približno 6000 avtomobilov. Firma ima 3000 zaposlenih, to je približno 4-krat več kot Lamborghini. V muzeju smo si ogledali avtomobile in formule Ferrari. Najdražji Ferrarijev avto je Enzo Ferrari, kateri nosi ime lastnika tovarne. Ferrari je sedaj v lasti italijanskega avtomobilskega podjetja Fiat. Zraven muzeja je tudi t.i.Test Drive Maranello, kjer je lahko vsak *TŠ48CHl! NASI ZDOMCI 38. let kluba Jadran Za Jadran Marija Iskra ••••• 17. novembra je slovenski klub 'Jadran" -Melbourne praznoval 38. obletnico obstoja. S kratkim kulturnim programom in plesom, je praznovanje potekalo v nadvse prijetnem vzdušju. Gospa Vilma Zanetič v angleščini in gospa Marija Iskra v slovenščini sta zaželeli dobrodošlico vsem prisotnim in tudi prebrali kratko zgodovino kluba. Pesem, avtorice Anice Zorzut, je recitirala Marija Iskra. Večer sta s svojim nastopom in ubranim petjem popestrila kar dva pevska zbora: Pevski zbor'PLANIKA' - Slovenci in pevski zbor'HOVERA' - Ukrajinci. Dirigent obeh zborov je gospod Roland Carmody. Za razvedrilo je poskrbel ansambel TEMPO - 6'. SLOVENCI V AUSTRALIJI Avtor: Anica Zor- zut Tam kjer Soča brhka poskakuje, tam kjer kraški bor vetru kljubuje, tam kjer Pivka se nam iz jame posmehuje, tam 'rodovina' naša domuje. Potomci smo njeni, tud naseljeni, v daljnji in tuji, neznani deželi, z delom in trudom smo vsi zagrenjeni, zgradili si dom v tej novi deželi. Tukaj ni hribčkov, ne bistrih voda, košatih macesnov tam sredi dola, ravnina je širna ali bogata, lahko vzdržuje nas in še brata. Naj srce se umiri na tej širni planjavi, in spomini ostanejo samo še v daljavi, tukaj naseljeni bodo naši rodovi, bogata bodo srca in ugledni domovi. 1. november - Vsi sveti 2e vrsto let ohranjamo navado, da se za 1. november po molitvah za naše rajne na pokopališču, rojaki zberemo pri kosilu v klubu "Jadran". Pridruži se nam tudi naš duhovni voditelj, pater Ciril Božič. Vodimo evidenco vseh pokojnih članov kluba in spisek je postal že zelo dolg. Lepa navada je tudi, da postavimo šopek rož in prižgano svečo ob spisku. Predsednik kluba, gospod Stojan Brne, je pozdravil prisotne in jim zaželel 'dober tek'. Posebne zahvale so bile deležne kuharice-prostovoljke, za dobro in okusno postrežbo. Želimo, da se ta lepa navadi ohrani se vrsto let. Melbourne Cup Day Za Melbourne Cup Day, je v zvezni državi Viktoriji praznik in tudi dela prost dan. Množica ljudi, katere zanima ta vrsta športa hiti na 'Flemington hipodrom'. S stavami na konje tudi poskušajo svojo srečo. V slovenskem klubu "Jadran", preživimo ta dan malo drugače. Začnemo z medsebojnim neuradnim balinanjem.Tri prva mesta so tudi nagrajena Nato po televiziji spremljamo konjske dirke in organiziramo interno stavo. Ker je uradna navada na konjskih dirkah, da dame nosijo klobuke in tudi zberejo najlepšega, je bilo tudi pri nas v klubu tako. Nagrajene so bile: 1. mesto: Milka Jaksetič 2. mesto: Marija Starc 3. mesto: Dora Zadel Balinarji: 1. mesto: Oskar Humar, Marija Valencie, Sally Kodrič 2. mesto: Franc Maslo, Nino Burlovic, Gabrijel Rosic 3. mesto: Dora Zadel, Kirsta Vici c, Marija Iskra MM IJgCMFOOB S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 B08SMI©£\ * * METRAZA NOVOLETNI ARTIKLI (PRTIČKI, BRISAČKE, KERAMIČNI IZDELKI...) BRISAČE ' " VZGLAVNIKI + PREŠITE ODEJE (140 x 200)' POSTEUNINA dč #> © "mmmf © ■ «b o™ m ei & liiMiiJ mm REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal * prti, nadprti * kuh. krpe * karnise * plastificirani prti (voščeno platno) NOVOST V PONUDBI: * DARILNI PROGRAM - vaze, okvirji za slike, šalice za kavo, čaj, sklede, krožniki... * PROGRAM - ODEJE ŠKOFJA LOKA URNIK NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO X. IZDEIAVAINPOPRAVILA TELEFON-URA KOREKCIJSKIH OCAl MJnxn K A Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 TELES X Ilirska Bistrica Z_ r "i lam, j 7 Več informacij na www.teles.si ali XL(D XL(kXD DIGITALNA TV SMs) ° lUffle) TELEVIZIJA + TELEFON 14,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON 0(1 22,00 € na mesec TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. x__________________________r NIZKE GRADNJE @55, @988$) @55 @881® NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: ROlflNP KOMPAN, GSM: 041 688 66$ Suma inženiring d.0.0. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +386(0)5/71-10-244 3C3CJC; r\ OCjC+C 7 Jih Z 22 d G 55 3G\ c Ji DG X 3G\ X W\ ilo 3 G d( )( <3 v? 3 G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica 'tel./fax: 05/71-10-242' x 75 7x73 7x75 7x71 37 XA J l2 A A oj U) 5 G 3 G 0 G X 3b NE PREZRITE - DOGODKOV IN ODMEVOV 30. november 2009 19 1/SPOMIN Nadi Čeligoj v delih SV0J.jh živel sam boš večno, ki je pomagala vsakemu, _ ki smo pri njej iskali ki je iz nič' kije zmogla zdržat,.in smetmi Niti besede v pozdrav nam nisi rekel, niti roke nam v slovo podal, kar čez noč usoda te je vzela in potem si zaspal. Z ljubeznijo toplino si nas obdaroval, v naših srcih boš za vedno tak ostal. Hvala za modrost in vso pomoč in za vse, kar nesebično si nam dal. ZAHVALA Ob smrti Srečka Sanaborja (2.10.1949-9.10.2009) Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče, posebej pa za denarni prispevek namenjen Službi nujne medicinske pomoči ZD Ilirska Bistrica. Hvaležni smo za izredno nego in skrb v času njegove bolezni dr. Jani Vadnjal, spec. druž. Med., patronažni sestri Mihaeli Šestan, celotni službi NMP ZD Ilirska Bistrica in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Izola. Iskrena hvala župniku Gabrijelu Vidrihu za duhovno oskrbo, kaplanu Martinu Šuštarju za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Harije, govornici Alenki Penko za ganljive besede slovesa v cerkvi, govorniku Janezu Rojcu ob odprtem grobu, Igorju Penku in MPZ Dragotin Kette Ilirska Bistrica, trobentaču, Policijski postaji Ilirska Bistrica, članom MŠD Harije, še posebej Zvonku Boštjančiču za ozvočenje cerkve in pokopališča, članom KETŠD Alojz Mihelčič Harije in članom Brštulin bande Harije, ki so prvo Bučjado na Bistriškem posvetili pokojnemu in za unikatno knjigo ob 60. rojstnem dnevu, mag. Mileni Urh ter uredništvu časopisa Snežnik. Zahvala vsem sodelavcem Prevozi in domača obrt Sanabor in podjetja LARIS, članom Območne obrtno-podjetniške zbornice Ilirska Bistrica, Banki Koper - PE Ilirska Bistrica, podjetjema Veolia in Avrigo, Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Kmetijsko svetovalni službi Ilirska Bistrica, bivšim sodelavcem Ilirije, BESS-a in Lesonita. Še enkrat gre posebna zahvala za nesebično vsestransko pomoč in moralno spodbudo za časa pokojnikove bolezni Mileni Vičič in Alenki Penko. Hvala tudi Jadranki Boštjančič, Milici Samsa, Olgi Pirnat, Mirjam Boštjančič, Valeriji Boštjančič, Mileni Vičič, Davorju Joliču in Antonu - Zvonetu Gombaču za pomoč v vežici in doma ter pri organizaciji pogrebne svečanosti. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na poti k večnemu počitku Žena Lilijana, sinova Aleš s Ksenijo in Roman z Majdo ter vnuki Klej, Marko in Maruška Harije, oktober 2009 041/869 727 ^GRADBENIŠTVO SAFTIC I SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si NOVOSTI IZ SAMOSTANA „Vera in luč daje osebam z intelektualno nezmožnostjo možnost, da se jih prepozna kot edinstvene osebe in skupaj z njihovimi darovi odkriva veselje prijateljstva." (Listina Vere in luči) Z Mojzesom, ljudstvo na poti Pripravila s. Martina Radež •••• Q rečanja članovskupineVera in O luč, ki pripada mednarodnemu gibanju, potekajo v samostanu vsako tretjo nedeljo v mesecu od septembra do junija. Srečanja imajo utečen ritem in določeno vsebino. Posebna mednarodna ekipa pripravi za vsako leto programski zvezek. Letošnji nosi naslov: „Z Mojzesom, ljudstvo na poti". Poslan je bil v več kot 80 držav, v katerih je Vera in luč. Predstavljajmo si, kolikšna raznolikost jezikov, tradicije, kulture! Lepo je, da bomo skozi letošnje leto od Avstralije do Ukrajine, od Burundija do Japonske, od Rusije do Kanade... na poti z Mojzesom in njegovim ljudstvom. Veseli smo, da pripadamo tej veliki družini! Seveda vsaka skupina skupne smernice prilagodi svojim potrebam in ritmu. Med predlaganimi aktivnostmi izbere tiste, ki odgovarjajo kulturi, tradiciji in dolžini srečanja. Mojzesova zgodba je veliko človeško in teološko bogastvo, v njej je več kot prijetne anekdote. Vsak dogodek nas vabi, da bi se soočili s pomembnimi vidiki svojega življenja. Mojzesova zgodba in osvoboditev Izraelcev izpod egiptovske sužnosti ni le zgodba preteklega časa. Mi smo to ljudstvo, ki je vedno na poti, vsak posameznik je na poti. Novembersko srečanje je potekalo v znamenju pogovorov in pogajanj med Mojzesom in egiptovskim faraonom. Obema smo lahko podobni, Mojzesu in faraonu in pri sveti maši, ki je del vsakega srečanja, smo prosili, naj Bog tudi nas osvobodi. Navdušeni smo bili nad slikovitim in doživetim prikazom pogovo- ra med Mojzesom in faraonom, ki sta ga pripravili Andreja in Irena. Zadnji del srečanja se imenuje praznovanje. Ponavadi v tem delu voščimo tistim, ki v tekočem mesecu praznujejo rojstni dan. Skupaj s pivško skupino, ki se nam je pridružila ta mesec, smo voščili številnim slavljencem, se posladkali s torto in se veselo poslovili z obljubo, da se vidimo v decembru, ko nas bo obiskal Miklavž. KOALICIJA ZA VOLOVJO REBER - SPOROČIL Agencija RS za okolje že dve leti nezakonito blokira presojanje vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje Te dni (8.11.) mineva natanko 2 leti, odkar je ARS0 morala obnoviti postopek presojanja. Kljub temu, da bi morala odločiti najkasneje v treh mesecih, je po dveh letih postopek še vedno na začetku. Koalicija za Volovjo reber je okoljskega ministra Erjavca in direktorja ARS0 Žlebirja pozvala, da se zavzameta za zakonitost postopkov na Agenciji. Kot je znano, je po bilo po dolgotrajnih pravnih zapletih konec leta 2007 DOPPSu priznan položaj udeleženca v postopku presojanja vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje. Zato je morala ARSO postopek presojanja obnoviti, okoljevarstveno soglasje za okoljsko sporno vetrno elektrarno pa je bilo razveljavljeno. ARSO je sklep o obnovitvi postopka izdala 8.11.2007, torej pred natanko dvema letoma. Od takrat se na postopku ni dogajalo praktično ničesar, čeprav Zakon o varstvu okolja določa tri mesečni rok, v katerem mora ARSO odločiti o izdaji oz. zavrnitvi okoljevarstvenega soglasja. Ravnanje ARSO kaže na nedopustno in nezakonito zavlačevanje. Prof. dr Nejc Jogan, predsednik Botaničnega društva Slovenije se ob tem sprašuje: »V Koaliciji se sprašujemo, kakšni motivi vodijo Agencijo RS za okolje, da že dve leti zavlačuje z odločitvijo. Ob takšnem načinu dela Agencije ni čudno, da se investitorji pritožujejo zaradi počasnosti postopkov.« V Koaliciji so posebej zaskrbljeni, ker ARSO vztrajno zavrača tudi njihove zahteve, da je treba od pripravljavcev Okoljskega poročila pridobiti rezultate raziskav ptic, ki so bile po naročilu investitorja Elektro Primorska narejene za namene te presoje. Teh študij, čeprav ključnih za korektno presojo, naj bi ARSO nikoli ne videla. Bojimo se, da Agencija ne želi razkriti vsebine teh študij zato, ker bi utegnile pomeniti ključni dokaz o prekomernem vplivu načrtovane vetrne elektrarne na ptice. Sprašujemo se tudi, kako je v prvem postopku Agencija sploh lahko odločala o vplivih posega na ptica, ne da bi pridobila ornitološke študije, ki so bile posebej izdelane za namen presoje. Ker so v Koaliciji zaskrbljeni zaradi nezakonitih ravnanj ARSO so se danes s pismoma obrnili na direktorja ARSO dr Silva Žlebirja in na okoljskega ministra Karla Erjavca ter ju pozvali, da se zavzameta za zakonitost postopkov na ARSO. 20 30. november 2009 NE PREZRITE - NASA ZGODOVINA V starih knjigah o bistriškem območju, 1. del Rajko Pavlovec Slovenska matica je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja izdala vrsto knjig v zbirki »Slovenska zemlja«. Profesor na učiteljišču Fran Orožen je napisal dva zvezka »Vojvodina Kranjska« (1901-1902). V prvem je »prirodoznanski, politični in kulturni opis«, v drugem »zgodovinski opis«, skupno 480 strani. Poglejmo nekaj zanimivih podatkov, ki jih v glavnem navajamo z Orožnovimi besedami. Na začetku je geografski opis s kolikor mogoče novimi podatki tudi za nadmorske višine, ker so »v letu 1896 začeli vojaški maporisci nadaljna delitev na Južno Notranjsko Alpsko predhribje, kamor uvršča tudi Javornike, od koder se vidi Snežnik, Notranjski Kras in Rečko (=Reško) gričevje. Notranjski Kras sega od Iške do Prezida in hrvaško-primorske meje. Orožen ga deli na več delov, od katerih je eden Javorniki z obširno skalovino Kranjskega Snežnika. Javorniki so 470 do 490 m visoka planota Kranjskega Snežnika, nad katero se vzdiguje deloma goli, deloma travnati stožčasti Snežnik z višino 1796 m, najvišji vrh Kranjskega Krasa. Slovi po bogatem planinskem rastlinstvu in obsežnem razgledu. Med naravni- Istrski kmečki voz iz konca 19. stoletja iznova načrtovati Avstro-ogrsko državo«. Bistriško območje je pripadalo Kranjski, ki se deli na Gorenjsko, Notranjsko in Dolenjsko. Za naša razmišljanja je zanimiva mi dobrinami omenja Orožen rjavi premog mlajše starosti v Famljah, Britofu, Zarečju in Dolenjem Zemonu (—Dolnji Zemon). Reško gričevje je najbolj južno- zahodni del Kranjske med Reko in istrsko mejo, vzporedno z istrsko Čičarijo. Dolina Reke je po Orožnovem mnenju med najzanimivejšimi na Notranjskem. V Reškem gričevju našteva najvišje vrhove: Ostrožni vrh 624 m nad Suhorjem, Dolgo brdo 651 m (tudi Dluge brdo, morda so to Prluge 652 m severno od Tater), Listorica 618 m (dejansko 668 m pri Preložah), Ovsinje brdo 651 m nad Čeljem, Čelje 639 m, Košare 598 m severozahodno od Harij inTominji vrh 579 m nad Harijami. Za reko Pivko ima Orožen malo čudne podatke. Izvira na zahodni strani Kranjskega Snežnika pod Devinom. »Pri Zagorju pri vi ra na dan in blizu Drškovc ^Drskovče) zopet ponicuje v močvirja, ob deževju pa teče do Pa rja«. Za Leskovo dolino navaja povprečno 2123 mm padavin letno, največ oktobra in novembra 256 mm. Mašun ima letno povprečno 56,6 dni sneženja, največ od januarja do marca okrog 10,5. Za bistriški grad pravi Orožen, da je »razvaljen«, bil pa je last bistriških gospodov in pozneje celjskih grofov. Star grad ima Prem, ki je bil v tistih časih last kneza Porcije. V Premu so bili državni uradi do leta 1840, ko so jih preselili v Ilirsko Bistrico. Št. Peter (= Pivka) je važna železniška postaja, »kjer se razhaja od glavne proge Južne železnice stranska proga v Reko«, zgrajena leta 1873. To progo opisuje dokaj natančno: »Stranska proga Št. Peter - Reka je dolga 24 km, dve petini sta na kranjskih tleh... Povečini gre v južni smeri čez pusti Kras skozi predore do Kilovč in potem Jože Brenčič $.p. *(oxasiMii ENERGETIK. M [KUMUl Prihodnost je obnovljival S toplotnimi črpalkami cTc prihranite do 70% kurjave! ‘TOPLOTNE ČRPALKE »».mu op.me ZRAK (V0DA)/V0DA ‘OGREVANJE ‘VODOVOD ‘SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: OS 714 16 91 mob: 041 830 408 INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clfc vie|mann AGROSERVIS Vode, 01/5639-320 Osredke 44,Dol pri Ljubljani po velikem, do 52 m visokem nasipu črez deber pri Bitnjah v Reško dolino, v Trnovo-Bistrico in nadalje črez Reko do Malih Bukovec (=Mala Bukovica) in naprej na Hrvaško«. Tv Kmetica iz okolice Kopra ska Bistrica je spadala pod deželno sodišče v Ljubljani, deželno razsodišče je bilo v Gradcu, najvišje sodišče pa na Dunaju. Na Kranjskem je bilo 1901. leta 34 odvetnikov, v Ilirski Bistrici nobenega, najbližji je bil v Postojni. Občina Ilirska Bistrica je imela manj kot 3000 prebivalcev. Za primerjavo poglejmo Cerknico s 5.266 prebivalci in Postojno s 3.636. Med leti 1890 in 1900 je na ilirskobistriškem naraslo prebivalstvo za 4%. Najbolj aktivni so bili takrat v Kranjski Gori s prirastkom kar 41,1% in v Ljubljani s 15,4%, bolj dolgočasni v Postojni s prirastkom samo 0,4%, v Ložu so celo nazadovali za 1,6% in v Cerknici za 2,5%. Še nekaj o volitvah. Od leta 1900 je volil v deželni zbor vsak avstrijski državljan, starejši od 24 let, razen »tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen zaradi kakega hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine, nezvestobe ali deležnosti teh prestopkov ali goljufije«, nadalje tudi »tisti, ki so pod kuratelo ali v konkurzu, in ubožci, ki dobivajo podporo izjavnih sredstev ali so jo dobivali v letu pred volitvijo, ali ki žive od javne milosrčnosti«. Skoraj bi rekel, da to malo spominja na današnje odpisane! En državnozborski mandat in dva deželnozborska mandata so imele skupaj »kmečke občine« Postojna, Ilirska Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Cerknica, Lož in Idrija. Volitve v teh kmečkih občinah so bile izvedene v vsaki »selski občini«, ki ima nad 5000 prebivalcev. Po takratni upravni razdelitvi so se sodni okraji delili na občine in te na davčne občine. Sodni okraj Ilirska Bistrica je imel 11.228 prebivalcev, kar je bilo 55 ljudi na kvadratni kilometer. Ilir- N OBVESTILO Članke za decembrsko številko časopisa zbiramo do 16. 12. 2009. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garanci-jo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni ce- sti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.____________________________________________________________ V Ilirski Bistrici prodam garsonjero, velikosti 22.55 m2, v 5. nad- stropju, na Gregorčičevi 1a, centralna kurjava, možnost priključka ka-belske televizije, cena po dogovoru, info 040 640 448;____________ Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Prav tako in-štruiram poslovno matematiko in statistiko. Uroš - 041/552-179;___ Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; Nanovo opremljeno garsonijero v Ilirski Bistrici, dam v najem zaposleni ženski za daljše obdobje, info: 041/637-165; NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 30. november 2009 21 KRONIKA______________ POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.10.2009 DO 15.11. 2009___________________________________________________ Po pooblastilu komandirja policijske postaje: Robert TOMAN POMOČNIK KOMANDIRJA PP VIŠJI POLICIST- VODJA IZMENE I. Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 18 kaznivih dejanj od tega 5 kaznivih dejanj tatvine, 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja vloma, 2 kaznivi dejanji goljufije in po 1 kaznivo dejanje ogrožanje varnosti, nasilje v družini, nasilništvo in spolno nasilje. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 3 osebe, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Vse 3 osebe so bile po končanem postopku izročene hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 15 kršitev javnega reda in miru, od tega 8 kršitev na javnem kraju in 7 kršitev v zasebnem prostoru. Zoper kršitelje so policisti ustrezno ukrepali. Pri svojem delu smo v dveh primerih izrekli prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 11 prometnih nesreč, od tega 1 z lahkimi telesnimi poškodbami v 10 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Obravnavali smo še 5 primerov povoženja divjadi in 7 poškodovanj vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja. Prav tako smo obravnavali 1 požar na tovornem vozilu, 2 primera napada psa, 2 primera zanemarjanja živali in 1 primer živali (konjev) na cesti. Policisti so pri svojem delu prijeli tudi 2 osebi, za katere je bila razpisana mednarodna tiralica. Obe osebi sta bili predani pristojnim sodiščem. POSEBNA OPOZORILA: Tik pred vrati so že Božično-Novoletni prazniki. V tem času se množično uporabljajo različne vrste pirotehničnih izdelkov, nemalokrat pa pri uporabi le teh prihaja do številnih telesnih poškodb, kršitev javnega reda in miru, ter do nepotrebnega povzročanja materialne škode in hkrati do pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard. Zaradi omilitve omenjene problematike, predvsem pa z namenom zmanjšanja števila telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic, ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, policisti PP Ilirska Bistrica prosimo in opozarjamo občane, naj uporabo pirotehničnih izdelkov prilagodijo predpisanim omejitvam. Še posebno pozornost naj namenijo uporabi pirotehnike lastnih otrok in mladostnikov, tako da se prihajajoči prazniki po nepotrebnem ne spremenijo v tragedijo. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih, se povečajo tudi količine zaužitega alkohola, zato bodo policisti do konca leta, tako kot v mesecu novembru poostreno nadzirali ali udeleženci v cestnem prometu vozijo pod vplivom alkohola, ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Vsem ki so željni zabave, pa predlagamo, da si zagotovijo prevoz z zabav in jih hkrati pozivamo, naj ne sedajo vinjeni za volan. Vzajemni skladi rasejo hitreje Gregor Grmek, upravljavec investicijskih skladov, llirika DZU, gregor.grmek@Uirika.si •••• Ste se že kdaj spraševali zakaj bi vlagali v delniške vzajemne sklade? Namen vzajemnih skladov je dolgoročno varčevanje, kar je v primerjavi z naložbami v delnice zaradi večje razpršenosti bistveno varnejša in dolgoročnejša naložba. Delniški vzajemni skladi tako vlagajo sredstva vlagateljev v košarico delnic s tem pa se zmanjša tveganje. Pri tem se pojavlja vprašanje zakaj vlagati v vzajemne sklade, če pa lahko varčujem na banki. Če pogledamo kakšne donose je bilo mogoče z delnicami ustvarjati v preteklosti in z vlaganjem v bolj varne oblike kamor sodijo tudi bančni depoziti, opazimo, da se vlaganje v delnice in delniške vzajemne sklade splača. Pa vzemimo najprej za primer ZDA. Od leta 1871 do danes se je dalo v povprečju z delnicami zaslužiti okrog 10 odstotkov na leto, medtem ko je donos državnih obveznic (katerim so po donosnosti približno enaki tudi depoziti) znašal okrog 5 odstotkov na leto. To pomeni, če bi v preteklosti vložili 1.000 dolarjev, na njih pozabili za deset let in bi dosegli povprečen donos, bi naložba v delnice privedla do dobička v višini 1.594 dolarjev. Medtem pa bi drug vlagatelj, ki bolj zaupa varnejšim oblikam varčevanja, ustvaril le 629 dolarjev dobička. Vendar pa omenjen izračun ne velja le za ZDA in tamkajšnji trg. Podobno je tudi v Evropi in nekaterih drugih državah po svetu (gl. tabelo). Če povzamemo tabelo na hitro vidimo, da je bilo mogoče z delnicami ustvariti v povprečju za okrog pet odstotnih točk višjo donosnost kot z naložbo v bolj varne državne obveznice ali zakladne menice (obojim so po donosnosti blizu tudi bančni depoziti za občane). Vendar pa so naložbe v delnice in sklade, ki vlagajo v delnice bolj tvegane? Drži. V financah pač velja, da višje tveganje s seboj prinaša tudi višje potencialne donose. To pomeni, da nekdo, ki bo svoja sredstva zaupal banki (sklenil bančni depozit), bo za to dobival konstantne obresti, vrednost vloženega denarja bo raslo praktično enakomerno, vendar pa je nagrada v obliki donosa zato tudi manjša. Ravno obratno pa velja pri naložbah v delnice. Vlagatelj se z naložbo v košarico delnic (kar je mogoče prek vzajemnih skladov) zaveda, da obstaja tveganje in da bo vrednost njegovega premoženja nihala. Vendar pa je vlagatelj za takšno tveganje na nek daljši rok tudi nagrajen. Kaj se pa dogaja z delnicami ob krizah? Dogajanje na delniškem trgu običajno prehiteva dogajanje v realnem gospodarstvu za okrog pol leta. To pomeni, da se delnice začnejo ceniti približno pol leta pred začetkom krize. Podobno velja tudi v krizah, ko tečaji delnic začnejo rast pol leta preden se gospodarstva poberejo iz recesije. Nenazadnje se je zgodilo podobno tudi letos. V času najhujše krize in pesimizma v letošnjem marcu so tečaji delnic po svetu dosegli dno. Države pa so se iz krize začeli vleči ven šele v letošnjem tretjem četrtletju. Povprečna realna letna donosnost različnih oblik varčevanja Država Delnice Obveznice Zakladne menice Avstralija 7,5 1,1 0,4 Kanada 6,4 1,8 1,7 Danska 4,6 2,5 2,8 Francija 3,8 -1,0 -3,3 Nemčija 3,6 -2,2 -0,6 Italija 2,7 -2,2 -4,1 Japonska 4,5 -1,6 -2,0 Nizozemska 5,8 1,1 0,7 Južnoafriška republika 6,8 1,4 0,8 Španija 3,6 1,2 0,4 Švedska 7,6 2,4 2,0 Švica 5,0 2,8 1,1 Velika Britanija 5,8 1,3 1,0 ZDA 6,7 1,6 0,9 Vir: Elroy Dimson, Paul Marsh, and Mike Staunton, Triumph of the Optimists: 101 Years of Global Investment Returns, Princeton, NJ: Princeton University Press, 2002, stran 52, Table 4-1 Opomba: pri predstavljenih donosnostih je upoštevana inflacija KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA POSTOJNA in ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05 757 01 40, 05 710 02 60 Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije V jesensko zimskem času organiziramo DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 TEČAJ ZA PRIDOBITEV NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE ( NPK) - ŽIVINOREJEC Predavanja bodo organizirana v popoldanskem času, izmenično v Pivki in v Ilirski Bistrici. Vsebine tečaja so v skladu s standardi strokovnih znanj in spretnosti, kijih predpisuje katalog standardov za poklicni standard - ŽIVINOREJEC. Obseg tečaja je 45 šolskih ur. AVT0PREV0ZNIŠTV0 Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Ran Butar «.P. PRODAJA * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm * ODKUP NA PANJU Tečaj je namenjen vsem, ki želijo pridobiti strokovna znanja s področja živinoreje, še zlasti pa vsem, ki nameravate kandidirati na javne razpise iz Programa razvoja podeželja, ker vam pridobljeni certifikat NPK pomeni večje število točk pri ocenjevanju vloge, oziroma vam je obveznost pri kandidiranju na razpisu za Mladega prevzemnika kmetije. Prijave za tečaj bomo zbirali do 20.11.2009 na KSS Postojna: 05 72 00 430, KSS Pivka 05 75 70 140 in KS S Dirska Bistrica 05 71 00 260. Kmetijska svetovalna služba Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 1 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. KINOLOŠKI KOTIČEK KORONARNO DRUSTV04 Predavanje za kinologe Članica kinološkega društva Nadja Čebokli Petek, 20.11.2009, je bil za vodstvo in člane kinološkega društva zelo prijeten dan. Ljubitelji in lastniki psov smo se v popoldanskem času zbrali na zanimivem srečanju v prostorih nekdanje glasbene šole v Ilirski Bistrici. Obiskal nas je naš stari znanec g. Franček Šterman, ki ima dolgoletne izkušnje na področju kinologije. Takoj na uvodu smo se mu vsi navzoči toplo zahvalili, ker si je vzel čas, da nam je obrazložil nekaj dejavnikov, ki vplivajo pozitivno in negativno na vzgojo psa in da nam je nakazal tudi nekaj pomembnih smernic za življenje s psom. Za nekatere člane je g. Šterman že znana osebnost, velik strokovnjak kinologije, s katerim so se že srečevali, za druge pa spet oseba, ki smo jo imeli čast spoznati. Njegova beseda je bila ves čas sproščujoča, polna topline in ljubezni do psov. Imeti psa je velika odgovornost, ki pade na celotno družino, ne samo na enega člana, hkrati pa velika sreča, ki te osrečuje prav v vsakem trenutku. Zavedamo se, daje pravilna vzgoja psa dolgotrajen proces v obliki učenja in zahteva zelo veliko potrpežljivost vodnika. Že takoj, ko dobimo v roke malo kepico, se moramo zavedati, da je prišel v družino nov član, ki mu bomo morali posvetiti veliko svojega prostega časa, če bomo hoteli, da bo ta zrasti a v so- cializiranega, prijaznega do vseh v okolici, nenapadalnega in učljivega, z drugo besedo povedano - vzgojenega kosmatinca. Gospod nam je nakazal res veliko podrobnosti o prehranjevanju, sobivanju s psom, tkanjem prijateljskih vezi, vodenju kužka, vedno v pomenu simbioze vodnika in psa. Prava vzgoja pa se prične z učnimi uricami, ki je priporočljiva za vsakega lastnika psa. V našem kraju imamo dobre kinologe, ki nam znanja željnim vodnikom želijo pomagati pri tovrstnem učenju. Zagotovo se mora najprej lastnik naučiti določenih vedenj, ukazov, da jih bo kasneje posredoval svojemu kužku. Oba se torej učita iz ure v uro. Gospod Šterman je nas poslušalce ves čas držal na niti poslušnosti, saj je bilo njegovo predavanje sila zanimivo, zato smo se v tem njegovem dveurnem in pol dolgem predavanju počutili, kot bi šele prišli. Svojo strokovno razlago je podkrepil tudi s svojimi bogatimi primeri, hudomušnostjo, zato je bilo poslušanje z naše strani še toliko bolj motivirano. Na koncu nam je dal možnost vprašanj, na katera je v celoti odgovoril, nato pa smo se razšli v upanju, da se še kdaj sreča- mo, poklepetamo in si izmenjamo izkušnje, ki smo si jih pridobili v življenju s psom. Delo s kužkom je učenje, ki traja ves čas. Člani, ki smo poslušali in se pogovarjali z gospodom Štermom, se iskreno zahvaljujemo celotnemu vodstvu kinološkega društva Ilirska Bistrica, še posebno g. predsedniku društva Marku Šenkincu, ki se izjemno trudi v vodenju. V ta krog sodi tudi ga. Irena Štembergar, kije organizirala predavanje. Hvala tudi g. Dejanu Rolihu, ki poleg Marka tako zavzeto dela z nami, lastniki psov na učnih urah na Črnih njivah. Ob tem bi izkoristila to priložnost, da povabim vse, ki si želijo pridobiti čimveč znanja na področju voditeljskih sposobnosti v delu s psom, da pridejo na omenjene učne ure. Lepo nam je, mi in naši kosmatinci pa odhajamo domov obogateni z nečim novim. 4. gobarski praznik Petar Nikolič Rekordna pita velikanka Kulturno turistično društvo Bregarje, vas v srcu Brkinov je v sodelovanju s krajevno skupnostjo in množico sponzorjev organiziralo 4. tradicionalni gobarski praznik. Osrednja kulturno-zabavna prireditev se je začela z otvoritvijo zelo zanimive gobarske razstave (106 vrst gob) ter z risbami učencev OŠ Bregarje na temo »Vrsta gob in njihova uporaba.« Lepo organizirano razstavo v OŠ Bregarje si je po besedah predsednika KS Bregarje ogledalo čez 1000 obiskovalcev. Radovednim obiskovalcem je bila na voljo pestra ponudba gob in gobjih jedi. Kot presenečenje so točno ob 16. uri pod šotorom razrezali pito velikanko. Zahvaljujoč se kvalitetni organizacijo so se obiskovalci poleg jabolčnega Razstava gob je navdušila obiskovalce zavtika, posladkali s pečenimi kostanji, na stojnicah pa z izdelki domače obrti. V kulturno zabavnem programov poleg učencev, Otroci iz vrtca- točka za smeh do solz mladine in otrok iz vrtca v sklopu praznika nastopili tudi pevski zbor KTD Bregarje, ki se naslednje leto odpravljajo v Cleveland. 10 letnica Koronarnega društva Postojna Letos praznuje Koronarno društvo Bostojna 10. obletnico ustanovitve. Jubilejno obletnico bomo obeležili na društvenem srečanju, ki bo v soboto, 5. decembra 2009, v Jamskem dvorcu Bostojnske jame, s pričetkom ob 18. uri. Koronarna društva, združena v ZVEZO KORONARNIH DRUŠTEV IN KLUBOV SLOVENIJE so s svojim delovanjem po vsej Sloveniji s programom doživljenske rehabilitacije koronarnih bolnikov postala pomemben dejavnik pri varovanju zdravja srčnih bolnikov. Z rehabilitacijo odpravljamo dejavnike tveganja, ustrezno zdravimo in izboljšujemo telesno, duševno in socialno počutje bolnikov. Na ta način podaljšujemo življenje in kar je še pomembneje, dokazano je, da ga izboljšujemo z redno telesno vadbo. Skupinska rehabilitacijska vadba , ki je prilagojena koronarnim bolnikom poteka dvakrat tedensko po eno uro v telovadnici ali na prostem, pod vodstvom usposobljenih vaditeljic. Društvo je bilo ustanovljeno v mesecu decembru 1.1999 v Bostojni. Ustanovitelji in iniciatorji so bili: dr.lvan Ržek, g. Janez Božar, g.Marjan Šušteršič, strokovno pomoč pa je prispevala prof.dr.lrena Keber. Bri-pravili so program društva ter statut in pričeli z agitacijo za včlanitev koronarnih bolnikov v društvo. Brvi predsednik Upravnega odbora društva je bil g Janez Božar. Koronarno društvo Bostojna obsega območje Bostojne, Bivke , Ilirske Bistrice ter Bodgrada s skupaj približno 300 člani in sicer delujeta v Bostojni dve skupini s skupaj cca. 90 člani, v Bivki prav tako dve skupini s skupaj 65 člani, v II. Bistrici sta tudi dve skupini, ki skupaj štejeta cca. 115 članov in v Bodgradu ena skupina s 30 člani. Na teh lokacijah potekajo tudi vse aktivnosti. Sama dejavnost društva je humanitarno- zdravstvenega in preventivnega značaja. V društvo so vključeni bolniki z boleznijo srca in ožilja, to je po prebolelem srčnem infarktu , bolniki z angino pektoris, bolniki po operaciji na srcu in ožilju in drugi z različnimi dejavniki tveganja (visok pritisk, povišan sladkor in maščobe). Brimarna naloga in program društva obsega: - strokovno vodeno skupinsko rehabilitacijo, ki je prilagojena koronarnim bolnikom in poteka dvakrat tedensko v telovadnici ali na prostem; - pomoč pri reševanju psihičnih težav pri vključevanju na začetku vadbe; - pomoč pri spremembah prehranjevalnih navad in zdravem načinu življenja; - predavanja, izleti, pohodi, praznovanja s plesom - redni letni pregledi maščob in sladkorja v krvi - predvsem pa redne kontrole pri lečečem zdravniku. Rehabilitacijsko vadbo vodijo ustrezno usposobljeni vaditelji, ki so uspešno zaključili izobraževanje, katerega organizira Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije iz Ljubljane. Skupaj z GG Bostojna smo trasirali SRČKOVO BOT v bližini Bostojne Bo srčkovi poti organizira društvo vsakoletne pohode ZA SRCE, tu pa člani tudi nabirajo kondicijo za sodelovanje na tradicionalnih pohodih v Radencih in drugod po oklici. Društvo vodi predsednik Ivan Zadel, strokovni svet pa drJana Vad-njal. Ozaveščeni in zadovoljni člani so naš stalni navdih in največja nagrada za vložen trud. KORONARNO DRUŠTVO POSTOJNA esirmt; todhmoOeg®' Ccgoeftne flm pc?®8scGxi]oo6o <3»®=®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si GOSTILNA s prenočišči & I Vlil , Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 'lHi IMF- '<•—- '''-fllt •' ’ 11 lik ®i agg; -31= ; aiSgMfetea#"U . s i FUTSAL ATLETIKA ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO zimske lige