Poštnina plačana v gotovini. Štev. 32 Ljubljana, sobota, 27. avgusta 1927. Leto II. Posamezna številka Din 1*50. Izhaja vsako soboto. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ulica 12. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani. Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“. ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Delavci in kmetje vseh dežel, združite se! Sacco in Vanzetti nista padla zaman. Z njunim življenjem je pri miljonih zatiranih umrla iluzija o pravičnosti kapitalističnih sodišč in iluzija o demokraciji v meščanski družbi. Brez teh iluzij pa bo razredni boj zatiranih za socialistični družabni red tako neisprosen, kot so neisprosni krvniki padlih proletarcev. Odgovor s. Gustinčiča. Kaj je Gustinčič pisal v Švici in kaj bi imel še preklicati? Socialisti so potegnili iz arhiva dijaško revijo »Yougoslavie« (Jugoslavija), katere sourednik in poznejši edini urednik sem bil leta 1917/1918 v Švici. Z mojimi tedanjimi spisi bi socialisti radi dokazali, da sem bil tudi jaz med vojno jugoslovanski centralist in da nimam danes nobene pravice zahtevati od socialističnih voditeljev, da se odrečejo orjunaški zahtevi centralizma v Jugoslaviji, ker da bi tudi oni potem lahko zahtevali od mene ali pa od naše stranke nekake preklice. V silni zadregi, v kateri so se znašli socialistični voditelji S svojim mcnarhizmom in imperialističnim centralizmom, so si skovali svojo posebno logiko: Napake, ki si jih delal ti pred desetimi leti, oprosti, te smemo delati tudi mi danes! Za prednjo stražo naše imperialistične buržuazije ne obstoja ne Marxova dialektika ne leninistična taktika v razrednem boju proti kapitalu, zato se takim skokom ne čudimo; toda kako piškavi so ti dokazi socialističnih voditeljev, bomo takoj videli iz naslednjih par vrstic: 1.) Proti komu je bila dolžnost socialne demokracije boriti se v svetovni vojni in proti komu so se Slovenci tedaj borili kot zatiran narod? Proti stari hegemonistični Avstriji, proti nadvladi nemške kapitalistične buržuazije nad vsemi ostalimi narodi v Avstriji? Ali je bilo to pravilno? Gotovo je bilo to pravilno, pa če tudi je smatrala tedaj vsa avstromarksi-stična struja v socialni demokraciji to za napačno! S čim so tedaj pobijali nemški nacionalisti naše zahteve po samoopredelitvi slovenskega naroda in ostalih Jugoslovanov? S tem, da so dokazovali, da mi sploh nismo še narod, da smo razdeljeni na tolikoin-toliko plemen. Tako je na primer v tistih časih pisala »Oesterreichische Rundschau«, silno ugledna avstrijska revija, da se Slovenci delimo na^: Gorenjce, Dolenjce, Pivčane, Brkine, Kraševce, Štajerce itd. itd. Ali ne bi bilo izgledalo tedaj naravnost podpirati politiko avstronemških imperialistov, če bi se bili postavili v boju za Jugoslavijo na stališče, da Slovenci, tirvatje in Srbi nismo en narod? Ali ne bi bili stali na strani avstr, imperialistov? 2.) Kaj je zahtevala velesrbska buržuazija med vojno? Veliko Srbijo! O Jugoslaviji sploh ni hotela nič vedeti. Srbska vlada je bila tedaj ustanovila v Ženevi svoj oficiozni list »La Serbie« (Srbija), ki je delal propagando za Veliko Srbijo, ki naj bi bila centralistično organizirana in v kateri naj bi bili utonili Slovenci in Hrvatje, Nasproti te propagande je tedanje radikalnejše jugoslovansko dijaštvo bilo postavilo pod mojim in Smodlakovim vodstvom »Jugoslavijo«. S samim tem imenom smo že bili postali »defetisti« (razbijači) »jugoslovanske države« in »boljševiki«. Naše nasprotipostavljanje federalistične Jugoslavije centralistični Veliki Srbiji pa nas je bilo napravilo naravnost za razbojnike in »Yougoslavie« so plenili (po želji srbske vlade) na vseh mejah Švice. Zanikati v tistih časih »enotnost jugoslovanskega naroda« bi nas bilo popolnoma onemogočilo in nam vtisnilo na čelo pečat avstrofilstva. 3.) Na koga pa^mo hoteli tedaj vplivati z »You-goslavie«? tniade ljudi, na dijašivo, hi je med svetovno vojno študiralo v Švici. Predvsem na srbi-janskc> in črnogorsko djjaštvo, ki je bilo tedaj v znatnem številu zbrano v Švici. Potem pa seveda na zunanje politike, na ententine politike. Ali smo .potem tu sm“li pisati o jugoslovanstvu tako, kakor ga je pobijala Avstrija? Kdo bi nam bil potem sledil? Federalizem za Jugoslavijo je mogel biti tedaj mladim ljudem in zunanjemu svetu simpatičen samo kot etara za ustvaritev močnega jugoslovanskega narod a- 4.) Poleg vsega tega pa sem bil jaz tedaj slovenski socialni demokrat in v vsej slovenski socialni demokraciji je vladalo kaj čudno naziranje o narodnostnem vprašanju. Velika večina ga je sploh zanikala, manjšina, predvsem tedanji intelektualci v stranki pa so bili čisti nacionalisti. Treba samo spomniti se na predvojne razprave o »Ciril in Metodovi iiružbi«, na sodelovanje socialne demokracije v narodnih svetih itd. Jasno torej, da tedaj tudi jaz nisem mogel gledati z današnjo jasnostjo na nacionalno vprašanje. Tedaj še nisem poznal tozadevnih Leninovih, Safarovih, Stalinovih, Kusininovih in drugih spisov, niti smo imeli še za sabo skušnje ruske revolucije in razvoja razmer v Jugoslaviji sami. Ce bi bil imel to tedaj za sabo, bi bil kajpada tudi že v Švici postavljal vprašanje jugoslovanskih narodnosti drugače, mnogo drugače in če prav še ne tako 'kakor ga postavljamo danes za današnje razmere, za sedanji politični položaj! Ker jasno je, da s stališča proletariata tudi narodnostno vprašanje ne more biti nikak petrefakt! Ono more vedno služiti njegovemu glavnemu cilju, t. j. osvoboditvi proletariata in končno vsega človeštva izpod kapitalističnega jarma. Toda gledal sem tedaj pravilnejše, kakor vsa naša tedanja socialna demokracija. Seveda, to pa je že mnogo previsoko za prednjo stražo jugoslovanske buržuazije, tega ona tudi še danes ne more razumeti! Kar sem jaz tedaj že popolnoma jasno videl in to tudi odločno zagovarjal in zaradi česar sem v Švici marsikak mesec prestradal, to pa je bilo to, da je centralizem za Slovence in vse narode v Jugosla--Qg' poguba. j V narcdnoifHem programu, ti .sfini.ga bil 3a~aafr~««Uclf~krj^ie»<-tgSenf' leta 1916 (torej pred revolucijo) in publiciral poleti 1917 in v drugič v maju leta 1918, sem odločno zastopal načelo popolnoma svobodne opredelitve narodov v Jugoslaviji. Vsak narod imej neskrajšano pravico, da si sam od--^ect' »naje svoje avtonomije, oziroma (po švicarskem vzgledu) svojega kantona. V 6. in 7. številki »You-i;oslavie«, ki je bila izšla v maju J918, sem v predgovoru napisal sledeče: »Mi želimo precizira ti (jasnejše povedati) ali prav za prav naglasiti eno samo točko, ko na novo tiskamo te članke. Cesto se nam je očitalo, da se nismo dovolj jasno izrazili v pogledu notranje razdelil' e Jugoslavije. Očitalo se nam je, da nismo povedali, koliko avtonomnih pokrajin zahtevamo. Na ic očitke odgovarjamo: Ni naše delo v tem trenutku, da bi risali zemljevide. Kompetenca notranje udjnirdstrativne delitve Jugoslavije pripada iz-kt)Veno narodom, ki bodo sestavljali Jugoslavijo. To je načelo samoopredelitve, ki je podlaga za ustvaritev naše bodoče države in ki nam brani, da bolj natanko definiramo (opišemo) obraz jugoslovanske federacije.« To je menda dovolj jasno, Tu nimam ničesar preklicevati. Ce bi imel kaj preklicati, bi bilo edino orda sem stal tedaj na stališču, da so Slovenci, Hr- i vatje in Srbi en sam narod. Za ta preklic pa nisem j čakal poziva SSJ. To sem jaz po vojni že nešteto- j krat preklical in še posebno v svojih predavanjih leta i 1923 na Dunaju, ki so izšla tudi v Sloveniji. In ko bi bili socialistični voditelji nekoliko manj demagogični, 1 Slava ss. Nikolaju Saccu in Bartolomeju Vanzettijul Bila sta po sedemletnem mučenju v leči, dne 23. avgusta 1927 usmrčena na električnem stolu, kot žrtvi kapitalistične razredne justlce. Justlfikadja obeh bojevnikov za zmago proletatiata, znova dokazuje, da proletariat od kapitalizma ne more pričakovati niti pravice niti milosti. Neizprosen, kot kapitalistična justica, mora biti osvobodilni boj proletarskega razreda. H Nista padla zaman. Kljub temu, da se je jasno dokazalo, da Sacco in Vanzetti nista izvršila roparskega napada, radi katerega sta bila 1921. leta obsojena na smrt, se je justifikacija izvršila. Javil se je pravi morilec Madeiro, italijanski konzul je dokazal, da je bil Vanzetti ob času izvršenega zločina na konzulatu, neki ruski carističen inženjer je dokazal alibi za Sacca. Obrambni odbor advokatov je celih sedem let zahteval, da se zaslišijo razbremenilne priče, sodniki tega niso vpoštevali. »Kriva ali nedolžna zaslužita smrt, ker sta po lastnem priznanju anarhista oziroma komunista, torej zločinca« je izjavil kapitalistični sodnik. Celih sedem let so se sodniki igrali z življenjem obeh proletarcev. Na vse mnogobrojne instance ameriške ju-stice je apeliral obrambni odbor, kapitalistični sodniki so vse dokaze nedolžnosti odbijali. Ko se je javil pravi morilec Madeiro, ki je povedal, da sta napad izvršila on in njegov tovariš, ki je že mrtev, so kapitalistični sodniki razsodili: Usmrčen boš tudi ti, a s tabo tudi Sacco in Vanzetti«. In tako se je zgodilo. Svetovni proletariat je že pred leti takoj, ko je bila izrečena neutemeljena smrtna obsodba pričel z protestno akcijo. Dolgo časa so samo komunistične stranke pod vodstvom svoje internacionale vodile boj proti nameravanemu justičnemu umoru. Socialisti, malomeščanski elementi so stali ob strani verujoč še v »pravičnost« kapitalistične justice. Odklanjanje vseh razbremenilnih dokazov in cinične izjave sodnikov: »Kriva ali nedolžna, usmrčena bosta«, so razgibale k mogočni protestni akciji ne samo delavce, temveč tudi intelektualce, tudi liberalni del meščanstva. Znanstveniki, pisatelji, umetniki svetovnega slovesa so se pridružili revolucionarnemu delavstvu v akciji proti razredni justici v Ameriki. Milijoni in milijoni po vsem svetu so na shodih, kongresih, v demonstracijah protestirali proti nameravanemu umoru, kapitalistični sodniki, pa so se igrali ne samo z obema obsojencema, temveč z vsemi miljoni, ki so se združili v protestni akciji. Na strani Sacca in Vanzetti ja, na strani protestirajočih je pravica, kapitalistični sodniki pa imajo v rokah oboroženo državno silo in kakor v vseh bojih, kjer se borita med seboj pravica in oborožena sila, je tudi v tem slučaju zmagala sila nad pravico. To se je zgodilo v Ameriki, v tisti državi, ki je veljala za »najsvobodnejšo«, »najdemokratičnejšo« kapitalistično državo. Sacco in Vanzetti nista zastonj umrla. Umor nad njima je milijonom vzel iluzijo o »demokraciji« v kapi-teUr.nvs irrvCjo maso na volišče za DKRB! Kajti re.;tev je v enotnosti okrog stranke deka- listov! i I -t > Razpust za' rskega občinskega sveta pa delavcem in kmetom vno ;c dokazuje, da se režim požvižga na ljudsko voljo, k, se izkaže pri volitvah, razpust zagorskega občinskega sveta dokazuje, da demokracije v kapitalistični Jugos laviji ni. Meščanska demokracija je diktatura buržuazij* proti kateri se mora delovno*ljudstvo najodiočnejše bo. & STOJ> MARKOVIČ POBEGNILA. Ime sodružii-‘e Stoje ni nepoznano. V času, ko so oblasti preganjali njenega strica s. Vukašina Markoviča radi komunistične propagande v Črni gori, je bila s. Stoja z njim v črnogorskih gozdovih. Ob neki priliki je preganjane sodruge: zajela močna četa žandarmerije in po obupni borbi, v Kateri je s. Stoja ustrelila dva žandarja, so jo ujeli. Cetinjsko Sodišče jo je obsodilo na 20 let težke ječe, iz k.tere je že dvakrat pobegnila, a vedno so jo žandarji zn^va dobili v roke. Da ji onemogočijo pobeg, so jo prestavili v zagrebško žensko kaznilnico, od koder je 12. avgusta s pomočjo svojega brata pobegnila. Policija in žindarmerija cele države je bila brzojavno obvešče^aT ^m Vukičevič se zanima za ta senzacionalen i&beg. Policija zapira in preiskuje, a vse brez uspc^iž, ker po vesteh iz Dunaja je s. Stoja že na potu v-"Moskvo, kjer bo' žiyela pri svojem stricu dr. Vukašinu 'Markoviču, ki je tudi lansko leto pobegnil iz ječe, v kateri bi morsl trohneti 20 let. Na delo za večjo »Enotnost". Večja aktivnost delavcev in kmetov, ki se je pokazala tudi v večji podpori »Enotnosti«, s strani delavcev in kmetov, nam je omogočila povečati naš delavsko kmečki list »Enotnost«, ki bo razširjena v mnogo večji meri mogla zastopati interese in voditi osvobodilni boj zatiranih delavcev in kmetov kot doslej. Od naročnikov in čitateljev pa je odvisno, če bo povečana »Enotnost« vzdržala povečane stroške, ki so zvezani z povečanjem obsega lista. Le redno plačevanje naročnine in povečana aktivnost v zbiranju tiskovnega sklada bo vzdržalo izhajanje našega lista. Poravnajte naročnino! Današnji številki smo priložili položnice in nujno prosimo-naročnike, da poravnajo naročnino, uprava je sklenila brezpogojno ustaviti pošiljanje lista onim, ki do 10. septembra ne poravnajo zaostale naročnine. Zbirajte za tiskovni sklad. Upoštevajoč težko gmotno stanje naročnikov, ki bi v celoti ne zmogli povišanja naročnine, ni uprava lista zvišala naročnine, računa pa, da bodo naročniki prostovoljno po svojih močeh- redno prispevali za tiskovni sklad. Dosedanja naročnina ostane neizpremenjena, potrojiti pa je treba podpiranje lista z zbirkami za tiskovni sklad. Poziv sodrugom v inozemstvu! Tudi na zvišano pomoč z vaše strani računa uprava lista. Poravnajte takoj zaostalo naročnino in povečajte delo za zbiranje tiskovnega sklada. Za razširjanje »Enotnosti«. Najboljše pa podprete list in boj, ki ga vodi »Enotnost« z pridobivanjem novih, redno plačujočih naročnikov, in z razširjanjem lista potom kolportaže. Pridobivajte naročnike med delavci, kmeti in nižjim uradništvom in zahtevajte po vseh lokalih, kamor zahajate, naš de-lavsko-kmečki list »Enotnost«. Dopisujte v »Enotnost«. Povečana »Enotnost« mora postati še bolj res delav-sko-kmečki list, v katerega pišejo delavci, iz tovarn in kmetje iz vasi. Večji obseg bo uredništvu omogočil, da da na razpolago večji prostor za deiavsko-kmečke dopise/ Organizirajte po vseh delavnicah delavske dopisnike, po vseh vaseh kmečke dopisnike. Naše skriniice so: v mariborskem okrožju 7, v ljublanskem okrožju 5, v mestu Ljubljana 4. Slovenila plačuje naivec davka. SLS je napravila prijateljski sporazum z centralisti, ki so izčrpali Slovenijo. Finančno ministrstvo je objavilo poročilo o vplačanih davkih v . '%'v i,. ga poročila-ob- javljamo številke, ki kSfwO, da so iisti, ki zagovarjajo centralizem v Jugoslaviji največ ji nasprotniki slovenskega naroda, ker centralizem vodi Slovenijo v strašno revščino, v gospodarsko propast. ___ Srbija, ki ima 4 miljone 300-tfsoč prebivalcev, t. j. 36 % celokupnega prebivalstva v državi, je lansko leto plačevala 1.763,850.373 Din davkov, t. j. 22 % celokupnega davka, ali 407 Din na osebo. Na 1 kvadratni kilometer zemlje v Srbiji pade 16.840 Din davka. Slovenija, ki ima 1 mfljon 56 tisoč prebivalcev, t j. 8‘8 %, je plačala 1.093,925.997 Din davkov t. j. 14 % celokupnega davka, ali 1,035 Din na osebo. Na 1 kvadratni kilometer zemlje v Sloveniji pride 67.514 Din davkov. Bosna in Hercegovina z 1, 889.929 prebivalci (15 %), je plačala 1.052,486.168 Din davkov (13 %), 556 Din na osebo, 20.361 Din na kvadratni kilometer. Dalmacija z 621.429 prebivalci (5 %) je plačala 217,288.030 Din (3 %), 349 Din na osebo, 17.853 Din na kvadratni kilometer. Hrvaška in Slavonija z 2,332.068 prebivalci (19 %), je dala 1.637,986.3-19 Din (21 %), 702 Din na osebo, 44.322 Din -»ta. kvadratni kilometer. Kmet v Sloveniji je najbolj zadolžen. Iz istega poročila so razvidni tudi doigovi kmetov. V tem poročilu so pa sešteti samo oni dolgovi, ki jih imajo kmetje pri bankah in posojilnicah, ki polagajo svoje račune, niso pa všteti tisti dolgovi, ki jih imajo kmetje pri raznih verižniških oderuhih, ki znašajo skupaj vzeto mnogo mnogo več kot dolgovi v posojilnicah. Statistika ministrstva Izkazuje, da imajo kmetje v Sloveniji 101 miljon dolgov, v zagrebškem okrožju 92 miljonov, v podunavskem 70 miljonov, v mostarskem 35 miljonov in v sarajevskem 33 miljoliov. In pri takem položaju Slovenije je SLS šla na Radičevo pot in se zvezala z radikali, najhujšimi centralisti. Žerjav je centralist, je porjagal belgrajskim centralistom in danes je tudi dr. Korošec v fronti centralistov. Interesi delavcev in kmetov Slovenije, interesi slovenskega naroda pa zahtevajo, da se moramo boriti proti centralizma in. .ta I' j -~ - ' "t?v . zbiflK' vsi *'■'*’ ki se *e»«ično borijo za £•. /oboditev izjrmd ^ rfTO^flističnega in kapitalističnega jarma. Kam gre ijudski denar? V času, ko široke množice delavcev, kmetov in uradnikov trpijo največje pomanjkanje, ko nad stotisoč bezposelnih delavcev ne dobiva nobene podpore, je treba vedeti kam gre denar, ki ga izžemajo iz delovnega ljudstva. Ministrski predsednik dobiva letno 478.380 Din plače in ima poleg tega na razpolago še dispozicijski fond v znesku 4 miljone 2d0 tisoč dinarjev, katerega lahko vpo-rablja brez podajanja računov. Drugi ministri dobivajo vsak po 404.000 Din letne plače. Poleg teh plač imajo ministri še brezplačen tobak, državni avtomobil itd. — 30 državnih svetnikov dobiva letno 3,295.867 dinarjev, 12 članov glavne kontrole 947 tisoč dinarjev, 454 generalov in polkovnikov 39,837.940 Din, 12 visokih mornariških oficirjev 1,100.000 Din, 2 zastopnika v upravi monopola 300 tisoč dinarjev, 315 državnih poslancev dobi 37.644.000 dinarjev, kraljeva civilna lista znaša 51,360.000 dinarjev, pisarna kraljevega dvora 2,071.477 Din, in še 300.000 za avtomobile. Dispozicijski fond ministra vojne in mornarice znaša 2 in pol miljona, notranjega ministra 8 miljonov. zunanjega ministra 56£10.765 Din. Poslaniki v inoze.ni.stvu dobivajo 32,800.000 Din, za potne stroške v inozemstvo 43 miljonov, za ministre na razpoloženju (ministrska brezposelna podpora) 4,014.000 Din, za žan-darje (604 oficirjev in 20.000 žandarjev) 368,215.089 Din, za cerkve in cerkvene ustanove 139 miljonov 353 tisoč 715 dinarjev. Za vojno ministrstvo gre 2 miljardi 348 miljonov 991 tisoč in 29 dinarjev, za kmetijsko ministrstvo pa 10 krat manj 268,752.320 Din. Zato znaša proračun za bodoče leto 11 Va miiiard dinarjev. „Tisk je svoboden.** Državni pravcbiik zopet toži »Enotnost«. C Dobili smo tožbo ljubljanskega državnega pravdništva, ki toži našega urednika radi člankov »Pred 10. leti« in »Iz obratne pisarne« v 31. št. »Enotnosti«, ker smo po mnenju drž. pravdni-štva s tem vršili komunistično propagando. Delavci in kmetje! Vaš najboljši odgovor na nov val reakcije bo, da s podvojeno silo greste na delo za razširjanje »Enotnosti« in za zbiranje tiskovnega sklada. Vesti in beležke. Po svetu. Ruska pravoslavna cerkev za sovjete. Metropolit Sergej, ki predstavlja v ruski pravoslavni cerkvi to, kar za katoličane papež, je izdal proglas, v katerem se postavlja popolnoma na stran sovjetov. V proglasu čitamo: »Vsi čutimo, da je danes podana možnost mirnega dela in sigurnega obstoja pod sovjetsko vlado in njenimi zakoni. Sedaj ko smo v Rusiji to dosegli, se pojavlja z novo silo rovarenje sovražnega nam inozemstva, ki se kaže v organiziranih umorih (varšavski aten tat), v napadih na naša posIanstva'itd. V interesu ohranitve mirnega razvoja naše države se mora vse verno ljudstvo in duhovščina postaviti na stran sovjetske vlade. Uspehi sovjetske Rusije so tudi naši uspehi in zato prosim boga, da se sovjetski vladi posrečijo njene namere za boljšo bodočnost. Mnogi naših bratov smatrajo sovjetsko vlado kot produkt slučaja in ji prorokujejo kratko življenje, jjozabljajo pa, da voai božja roka človeštvo k gotovemu cilju. Oni, ki znakov časa nočejo spoznati, morajo vedeti, da je sedaj, ko so patri-jarhi sprejeli sklep, da bodo do sovjetske vlade vodili politiko absolutne lojalnosti, treba prelomiti s starim režimom (carističnim) ali pa izstopiti iz naše cerkve, da enkrat napravimo konc»-obstrukciji.« Pravoslavni duhovniki v inozemstvu so dobili poziv, da pismeno izrazijo svojo lojalnost napram sovjetski vladi, v nasprotnem slučaju bi bili izobčeni iz cerkve. Naši meščanski listi pa farbajo čita-telje, da so vsi duhovniki zaprti, da ni svobode itd. — Zasedanje lig*; proii kolonialnem zatiranju in imperializmu. V Kolnu (Nemčija) se vrši zasedanje lige proti kolonialnemu zatiranju in imperializmu. Francoz Henri Barbusse je v imenu francoskega proletarijata zagotovil nemškim delavcem in kmetom bratska čustva in poudaril potrebo združitve zatiranih narodov z delavskim razredom v Evropi za boj proti imperializmu in kolonialnem zatiranju. Delo lige bo pripomoglo, da si bodo zatirani narodi priborili resnično samoodločbo narodov. Anglež Brookbray je označil Anglijo kot zatiralko airiških, azijskih in ameriških narodov. Vojna nevarnost se vedno bolj približuje. Angleško delavstvo je solidarno z zatiranimi narodi. Edo Fimmen, generalni tajnik ITF, Lia Han Sin, delegat Kuomintanga in Deroux, zastopnik Indije, so govorili za skupen boj evropskega delavstva z zatiranimi narodi proti imperializmu. = Rikov" o vojni nevarnosti Predsednik Unije socialističnih, sovjetskih republik Rikov je pred delegati moskovskih organizacij izjavil, da se je mednarodni položaj tako poostril, da obstoja velika nevarnost nove vojne. Vse kapitalistične države se oborožu-jejo za bližajočo se vojno. Vlada USSR bo delala še naprej za ohranitev miru, a obenem je nujna dolžnost delavcev in kmetov, da se s povečanim naporom pripravljajo na obrambeno vojno proti kapitalističnimi napadalci. = Udušena vstaja indijanskih kirSr tov v Boliviji (Južna Amerikah-r*ia 1 in pol milijona domačih ii^ .Jlskih kmetov v Boliviji izkorišča jnstj 2Q»> zemljo. RdečekožnHtmetje so se uprli zagrabili za svoje puške in pričeli goni"-bele privandrance iz svojih zemljišč. Beli so dobili vojaško pomoč in ker so bili domači oboroženi samo s sulicami in starimi puškami, jih je vojaštvo z modernim orožjem kmalu potlačilo. — V vseh delih sveta vstajajo zatirani in se borijo proti nasilnim tlačiteljem. = V Braziliji je bil sprejet zakon, s katerim se razpušča komunistična stranka, ki je vedno bolj prodirala v mase. Kot v vseh državah, ki ne dovolijo javne komunistične stranke, bo tudi v Braziliji komunistična stranka delovala naprej ilegalno. = Vojaki in oficirji v rdeči fronti. Pred kratkim se je v Parizu vršil velik kongres rdečih strokovnih organizacij, ki je buržuazijo zelo razburil, ker so se v velikem številu udeležili kongresa delegati vojaških edinic, med njimi tudi oficirji j = »Svojemu zvestemu prijatelju — Jurij V.« je napisai angleški kralj v 1 knjigo, ki jo je podaril voditelju angie- * ške delavske stranke Mac-DonaI.^M Republikanstvo pri voditeljih V. internacionale ni večje kot pri nadihu Urat-niku ali Sitterju. Gliha vku?* >;trjlia. tj = »Orjuna« ni odgovorila niti be- f sed■/: to svobodo, se radovljiški sreski poglavar požvižga te določbe in prepoveduje shode. V nedeljo 21. t. m. >il sklican javen shod v Kranjski gori. Bilo je zbranih *: precejšnje število delavcev in kmetov, žandarmerija . je z nasajenimi bajoneti zagrozila s silo razgnati vsak d ali sestanek. Referentu s. Klopčiču je dejal ko-■ adir stanice: »Vsak komunističen shod je prepovedan, Jobro vemo, da se vi, komunisti, skrivate za imenom ■ avsko-kmečki republikanski blok«. Tudi strokovni shodi prepovedani. V petek dne 19. t. m. je bil napovedan v Kranjski gori strokovni shod železničarjev. Bil je prepovedan. Za sredo dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne je sklicala Kmetsko-delavska zveza z Jesenic strokovni shod na Dobravi. Sreski poglavar je brzojavno dal prepoved in jo' motiviral zaradi »javnega miru in reda«. Drug dan je prišel orožnik h gostilničarju Staretu in mu ukazal, da ne sme dajati prostorov niti za članske sestanke. Sami žandarji, detektivi... Že na vlakih proti Gorenjski je polno policistov vseh rangov. V Lescah in Jesenicah kup detektivov na kolodvoru. Kaj šele na Bledu, kjer armada orožnikov čuva »otok bleški, kinč nebeški«. Na Jesenicah vsakih 50 korakov en orožnik z nataknjenim bajonetom, posebno v okolici Delavskega doma. Vzemimo manjši kraj. Mojstrano. Same uniforme ... »Demokracija« na bajonetih... V Mojstrani je 18 orožnikov, 10 financarjev, 30 pograničarjev-vojakov, skupno 58 bajonetov. Vseh prebivalcev pa ni 700. Na pet možkih en birič! Republika! Dobro razumejo delavci in kmetje, za kaj gre. Prednja se ideja in -gibanje, ki ima »ves svet za pridobiti, >r* verige izgubiti«, kakor je dejal Karl Marks. V našem imenu Delavsko-kmečki republikanski blok je gospodi na Gorenjski zlasti trn v peti republika. Toda delovno ljudstvo na Gorenjskem bo ravno v tem znamenju glasovalo 11. septembra za DKRB (zadnja peta skrinjica). STRANJE PRI KAMNIKU. ____ Nedeljski shod DKRB, ki se je vršil po prvi maši, pokazal, da ima ideja zveze delavcev in kmetov precej istašev, ki pozdravljajo skupen boj delavcev in kmetov ti današnjemu protiljudskemu režimu, ki ga vodi ČRB. Kmetje in delavci, ki so doslej sledili meščanskim rankam SLS, SDS in SKS pričenjajo uvidevati, da je ihovo mesto v DKRB, pod katerim praporom se bodo lavci in kmetje osvobodili današnjega suženjstva. KAMNIK. Ko so socialpatrioti v Ljubljani zvedeli, da smo skli-ili za nedeljo dopoldne shod DKRB, so nam ukazali, da oramo za ta dan ob istem času sklicati strokovni se-anek. Poslali so nam že spisana vabila, kar drugače / *'oli ne storijo. Mi pa se nismo dali izigrati in smo od-li, da se strokovni sestanek vrši po končanem shodu °B in tako je tudi bilo. Referent je pojasnil glavne •:e re DKRB, podvrgel kritiki delovanje me- ' \~*ol na katerih vprašanjih so se alisilOiii v-xh?.. h . sl jpnega nastopa. — Pri- ovaii srno, da bc . rankar poskusil braniti alistične-gr ierale in sm>- tudi v to pozvali. : koi pa je molčal in ni rol 1 črke y..obrambo kjnstu-’ ■ skih voditeljev SS h Kamnik je rdeč in bo pokazal, da je se je Pucelj hvalil, da je SKS zvezana z mogočno Raaičevo stranko, je s. Hlebec povedal, da .je bila SKS v slika nasprotnica Radiča, dokler je ta vodil akcijo za bliko, dokler se je boril proti belgrajskemu centra-U in proti korupciji: zvezala pa se je SKS z Radičem >eit potem, ko je Radič pred 2. leti izdal republiko in boj centralistični vidovdanski ustavi in to dejstvo do-jasno karakterizira SKS. Ker je Pucelj govoril o ju in tudi proti centralizmu, mu je s. Hlebec povedal, da je on sokrivec današnjega stanja, ker SKS je glasova! za centralistično vidovdansko ustavo in tudi za ■ m o zaščiti države, po katerem so bili tisoči delav-vsled političnega delovanja obsojenima dolgoletne ece in tudi na vislice. Na medklic nekega grajščaka. da n; s. Hlebec pove o strahotah v Rusiji, je s. Hlebec po-e Ul, da je v Rusiji res strašno, toda strašno je samo /a bivše kneze, grajščake in fabrikante, ki ne morejo -c odirati delavcev in kmetov, ker jih ščiti delavsko-• niecka vlada. Ce bi v Rusiji bilo res tako, kakor po-»Jutro« in »Slovenec«, zakaj belgrajska vlada ne ^benemu delavcu ali kmetu, da se na lastne •Uiajmteh »strahotah«, zakaj zabranjuje poto- vanje v Rusijo? — DelavG met je ne morejo pričakovati, da bo njihovi interese zastopala stranka, v kateri so tudi bogati veleposestniki in bankirji. Ti pa so kakor v klerikalni in demokratski tudi v Radič-Puc-ljevi stranki in zato delavci in mali kmetje od takih kapitalističnih strank ne morejo pričakovati nič dobrega. Delavci in mali kmetje spadajo v DKRB, ki se bori za odpravo kapitalizma in za delavsko kmečko vlado. — Pucelj na besede s. Hlebca ni mogel odgovoriti niti besede in je umolknil, predsednik shoda SKS pa je priznal, da je vse prav, kar je iznesel s. Hlebec, da pa šo to stvari, ki bodo mogoče šele kedaj p^gheje, čez kakih 5 let, SKS pa hoče »realno« pametno pdlftiko. — Navzoči so govor s. Hlebca z zanimanjem -in mirno poslušali, razburjena sta bila samo minister in pa njegov predsednik shoda. Živel DKRB. DOB PRI DOMŽALAH. V nedeljo se je vršil tukaj shod DKRB. Udeležba ni bila zadostna, ker smo šele v soboto zvedeli, da se bo shod vršil. Po poročilu referenta, smo sklenili prirediti še večji shod, navzočih dvajset sodrugov pa bo s' pomočjo tudi tistih, ki o shodu niso bili obveščeni, vršilo agitacijo za DKRB od moža do moža. SHODA V ŠMARJETI IN PRI SV. JEDERTI. Kljub trganju plakatov in režimskemu obnašanju sreskega poglavarja v Laškem, sta se preteklo nedeljo vršila shoda v Šmarjeti in pri Sv. Jederti. Govorili so ss. dekalisti Habe iz Ljubljane, Weisbacher iz Celja in Goršek iz Hude jame. Sreski poglavar je prepovedal govoriti o Zaloški cesti in o s. Fakinu, ko pa je slišal govornika omenjati nasilje nad kmeti v Bohinju, tedaj je planil pokonci in kričal: Ne boste govorili naprej, dokler ne dokažete. Referent mu je nato pomolil tri številke »Enotnosti«, pod nos. Vprašujemo sreskega poglavarja, da li je tako obnašanje na shodu tista obljubljena volilna svoboda — ali pa je to nasilje? Usoda Sacca in Vanzettija je zlasti razburila nekega navzočega klerikalca, ki je poudarjal, kako srečno je Korošec pripeljal ljudstvo iz Avstrije v Jugoslavijo. Dobro mu je odgovorila neka ženska z vprašanjem: Zakaj je pa toliko beračev? DKRB bo z svojim delom združil okoli svojega bojevnega pra-porja delavce in kmete in jih vodil v boj za delavsko kmečko vlado. DKRB V PREKMURJU. Prekmurski delavci -in kmetje so doslej sledili Radiču in Korošcu, toda drago so plačali to zaupanje, prvi je boj proti belgrajskemu centralizmu izdal Radič in sedaj pa Korošec, zavednejši kmetje so pozvali DKRB na shode in vršili so se že v Hotizi, Črenslovcih, Beltincih, Okancih, Gomilici, Turnišču in Bistrici. Povsod sprejemajo prekmurski kmetje zahteve DKRB z navdušenjem, silno pa so razjarjeni klerikalci, ki so n. pr. v Črenslovcih organizirali razbitje našega shoda. V soboto je prišel v Dolnjo Lendavo Radič, pa ga niso hoteli poslušati, tukajšni Madžari so ga nagnali. — O kakih radičevih organizacijah, ki so pristopile k SSJ ni nobenega sledu, socialistične generale sta njihova kondidata za Prekmurje pošteno potegnila. VELENJE. Shod DKRB, ki se je vršil v nedeljo, je bil dobro obiskan. S. Kuhar, ki je referiral, je žel splošno odobravanje. K besedi so se priglasili še štirje domačini, vsi za DKRB. Nasprotnika ni bilo nobenega. Navzoči so si postavili nalogo, od moža do moža vršiti živahno agitacijo. KANDIDATNE LISTE DKRB NA HRVAŠKEM. V mestu Zagreb —■ nosilec liste s. Kamilo Hor-vatin. — Zagrebška okolica Ivan Krndelj. — Bjelo-var-Križevci Djuro Cvijič. — Varaždin-Medjimurje Kamilo Horvatin. — Požega Djuro Salaj. — Virovi-tica Božidar Maslarič, — Ličko-Krbavsko okrožje Djuro Cvijič. — Modruškorečko okrožje Ivan Krndelj. — Novi Sad Mihajlo Todorovič. — Subotica MioUraxr~M?Fnajk3vlČT— Šafajeve Djuro DiaK . :č. — Tuzla Mitar Trifunovič — Mostar Gojko Vukovič-— Soinbor Ivan S?ekely. — Belgrad Sana- Marko .vic- -- Črna gora . surov« kee|.'W kirtH t. priganja svm; , .-.Uu; ■ c. jv tč prenašajo seveda £-c>pe> ' ajenci. P$>»vk • J :r pes in » to mu kai u iz us.. Zgum sc ceio, ua ta človek vajence pretepa, tiste vajence, ki morajo garati od 1 ure ponoči do 4. ure popoldan ali pa od 4. ure popoldan do 4. ure zjutraj. Naj-žalostnejše je to, da se tako obnaša funkcionar strokovne organizacije, ki bi morala ravno gledati, da se take razmere odpravijo. Dolžnost organizacije je, da proti takim razmeram odločno nastopi. NAPAD ČEVLJARSKIH MOJSTROV NA POMOČNIKE. Plače znižane za 10 do 30 %. Čevljarski mojstri v Ljubljani so poslali strokovni organizaciji dopis, v katerem so nas obvestili, da so na svoji odborovi seji sklenili, da se pomočnikom znižajo plače za 10 % iz sledečih razlogov: 1.) Vsled prevelike konkurence tovarniškega izdelovanja (»Bata«, »Peko«, »Pollak«). 2.) Ker se naročniki, oziroma odjemalci sklicujejo na tovarniške izdelke, ki so veliko cenejši in pa tudi lepši kakor pa izdelki mojstrov, 3.) Ker rabijo več sredstev za preživljanje svojih družin. Torej te razloge so smatrali za zadostne in kar tebi nič, meni nič so poslali že izgotovljen in tiskan »cenik«, iz katerega je razvidno, da se niso ustavili pri 10 % znižanju, Temveč pri večjih izdelkih so celo več kot za 30 % znižali plače. Kaj je razvidno iz vsega tega? Po mojem mnenju so izgubili glave, ker ako bi se jih držale glave, bi navedene razloge uporabili za protest pri mini- j.ss. Bernot in Hlebec. Iznesla sta postopanje žandarjev in Bartolomeo Vanzetti: Svoboda. Svoboda! Spoznal si jo kdaj? Jaz nikdar! Kaj to je svoboda? Tega ne vem. Svoboda! Beseda ta vseh je jezikov. T oda nikjer ne obstoja svoboda! Si videl jo kje? Na svetu? Ti lažeš! Kajti svoboda — to konec bi bil nečlovečnosti, končana bi bila grozota, končana sovražnost, končam nizkotnost. Svoboda bi značila: ' Svet je odrešen! Svoboda! Jaz le besedo to poznam! Pred desetimi Beti. (Nadaljevanje.) 16. julija izbruhne spontano gibanje po tovarnah in vojašnicah, ker je vlada začela revolucionarne regimente razoroževati. Ves proletariat gre na ulico, vsa garnizija, iz Kronštata pridejo čete mornarjev. Bojna parola je: »Vsa oblast sovjetom!« Demonstracija je izbruhnila spontano, ne da bi boljševiška stranka pozvala nanjo. Ko so boljševiki spoznali, da se valujočih mas ne da več zadržati, so se postavili masam na čelo in napravili vse, da so dali demonstraciji organiziran in planomeren značaj. Izvolili so delegate, ki so predložili centr. odboru sovjetske eksekutive zahtevo, da prevzamejo oblast sovjeti. Voditelji eksekutive (menjševiki) so to kategorično odklanjali. V tem času, ko so se eni pogajali z zastopniki demonstrantov, so poklicali drugi vojaške čete in jih poslali nad demonstracijo. Delegate so vrgli nato s silo iz Tauriške palače. Demonstracija je bila s silo razgnana, stotine mrtvih, tisoči ranjenih. Menjševiki in socialrevolucionarji so pokazali svoje pravo lice, uporabljajoč sovjetski aparat proti revolucionarnim delavcem in kmetom. S tem je dobila provizorična vlada prosto roko za boj proti delavstvu in boljševiški stranki. 18. julija začne pohod reakcije. Vlada prepove izhajanje »Pravde«. Buržuazni listi začno obtoževati Lenina, da dela v interesu Nemčije. Policija s sodelovanjem fašistov razruši uredništvo »Pravde«. S fronte pokličejo kontrarevolucijonarne trupe, da bi izvedli razorožitev delavstvo. Boljševiške voditelje vržejo v zapore. Lenin se umakne v ilegalnost. S tem so menjševiki in soc. rev. nepreklicno prekinili s proletariatom. Nehali so kolebati; postavili so se odločno na stran kontrarevolucionarne buržuazije in igrali vlogo njenih direktnih pomagačev. — V teh dneh se izkaže popolen krah ruske ofenzive na fronti. Revolucijonarno razpoloženje med vojaštvom narašča. Boljševiška stranka pod vodstvom Lenina je takoj razumela prilagoditi ne samo svojo organizacijo, temveč tudi svojo taktiko spremenjeni situaciji. Lenin piše v svoji brošuri »K parolam«: »Dosedaj je bila državna oblast v kolebajočem stanju, razdeljena med provizorno vlado in sovjeti glasom medsebojnega dogovora. Sovjeti so predstavljali delegacije mas svobodnih delavcev in vojakov, svobodnih v tem smislu, da niso bili podvrženi nobeni sili od zunaj in da so bili oboroženi. Orožje v rokah ljudstva, manjkanje zunanje sile nad ljudstvom — v tem je obstojalo bistvo stvari. To je zago-tavljalo mirno razvojno pot cele revolucije. Parola: Vso oblast sovjetom! je bila parola najbližjega koraka na tej poti. — Z državnim udarom' 17. julija pa se je stvar spremenila. Vlada ne kofeba več, oblast na odločilnih mestih je prešla v roke kontrarevolucije. Razvoj strank na podlag: ■ ;delovanja malomeščanskih strank soclalrcvohtcio-narjev in menjševikov jSf. plirevolucijonarnimi kadeti je privedel do tega. da sta se izkazali ti dve malomeščanski stranki kot soudeleženk! m pome.niči kontrarcvolu-cijoiiainega rabeijstva. — Mirna razvojna pot je postala nemogoča. Začela je nemirna, bolečin polna pot. Ljudstvu je treba povedati vso resnico: oblast je V rokah vojaške klike. Nov val revolucije mora to oblast strmoglaviti. — Boj proti kontrarevoluciji in izdajstvu sovjetov!«^ (Dalje prih.) ČRTAJTE VOJNE DOLGOVE! Te dni se je finančni minister v Belgradu na pritisk angleških imperialistov moral zavezati, da bo Jugoslavija pričela odplačevati angleškim bankirjem ogromno posojilo, katerega so dajali med vojno v obliki municije, orožja in obleke. Ta dolg znaša okroglo 7 miljard dinarjev, katerih odplačevanje bo trajalo celih 60 let. Za angleškimi imperialisti bodo prišli tudi francoski, ameri-kanski in italijanski, ki hočejo da jim delavci in kmetje z visokimi obrestmi povrnejo vse, kar so oni dali Srbiji za vojne namene. Za odplačevanje tega dolga bodo zvišali davke, takse in doklade, seveda ne vojnim liferantom in vojnim dobičkarjem, temveč delovnemu ljudstvu. Delavci in kmetje, ki od teh posojil niso imeli ničesar, ker ta denar se ni vporabljal za interese ljudstva, temveč za nadaljevanje vojne, morajo zahtevati, da se te vojne dolgove ne naloži ljudstvu, temveč, da se te dolgove črta, kakor jih je črtala delavsko kmečka vlada v sovjetski Rusiji. PRITOŽBA PROTI TERORJU! V četrtek sta intervenirala na velikem županstvu strstvu trgovine in industrije, da se odpravi prevelika carina na usnju, katerega se pri nas ne izdeluje, ne pa da znižujejo plače pomočnikom. Nadalje bi gg. mojstrom priporočal mnogo boljšo pot iz njihove težke situacije kakor pa napad na pomočnike, in to je: skupni nastop s pomočniki proti tovarnarjem za zboljšanje položaja njihovih delavcev, ki so ravno tako v obupnem stanju kakor smo pomočniki pri mojstrih. usic iKu-kTi^ki dopisi. + Rogatec. Pri nas imamo nekega pred-idavca, ki misli, da spada med buržuazijo, ker ima nadzorstvo nad par delavci. Agitira za žive ■in mrtve za demokrate in ne ve, da pljuva v lastno skledo. On si zna svoj mizeren položaj že sam izboljšati, ne z bojem seveda, temveč z »darovi«, ki mu jili prinašajo podrejeni delavci, ki sami slabše živijo kot on sam. Pa tudi še na nek drugi način si zna pomagati in ne vemo, kaj bi k temu rekla direkcija, če bi za vse izvedela. Taki ljudje seveda niso za boj delavskega razreda in so za demokrate. Če bo ta gospod še kaj dosti silil delavce v demokratske vrste, ga bomo bolj jasno fotografirali, da se bo videlo kakšne vrste ljudje so demokratski agitatorji. + Huda jama. Pazniki TPD še vedno zelo nedostojno postopajo z delavci. 13- t. m. je neki delavec peljal prazen voziček, katerega je hotel postaviti v prazen tir. Paznik, ki se je peljal z : motorjem, je zadel v ta voziček in ga iztiril. Ta vjjičaj, pri katerem dotični delavec ni bil prav Wč kriv, je paznika tako razburil, da je pričel bivati: Nisi vreden drugega, da bi ti dal tako •ofuto, da bi se kar na glavo postavil. Ta paznik vdno v takem tonu zadira na delavce. — To-jl že STazii0 s klofutami, hočejo vpeljati zopet odo, da b&^> priganjači smeli pretepati delavce, ■iv^i slučaji ^Jpinožik>> zato delavstvo ogor-in pričakuje, da bo g. ravnatelj tega človeka i cal na odgovornost. Če bo to storil je še ijivo, sigurno pa je, dk se bo zopet pričelo -za »političnim hujskačetfr*> ki daje take tfcnost. Delu čast in oblast! — ! + Hrastnik. Beda, trpljenje in skrb — življati sebe in družino — tarejo slehernega tu-^ dar ja, kemičnega delavca in steklarja; enega bolj, drugega malo manj. Eni stiskajo pesti proti današnjemu krivičnemu sistemu, drugi tarnajo in tožijo eden drugemu svoje gorje in tretji se sprašujejo, kdo je temu kriv, da je tako huda Veliko delavcev — posebno pri rudniku — je takih, da si že več mesecev ne morejo kupiti malo mesa. Marsikateri nima toliko, da bi kupil delavski ča-sopis, zato pa sodrugi, kateri ste naročeni na »Enotnost«, dajte jo naprej svojemu sotrpinu, da to tudi on vedel, kaj se godi po svetu in kak je izhod iz današnje revščine. Kakor delavcu, tako se godi tudi malemu kmetu. Povsod se sliši, kako rubijo kmeta, ker ne more plačati davkov, zato pa spada tudi kmet v tabor zatiranih in izkoriščanih, ki se borijo za človečanske pravice. —- V takem položaju se nahajamo mi proletarci pred volitvami, zato je treba, da smo složni in tudi, da složno volimo. Po celjski konferenci _ na kateri so kristanovci razbili skupen nastop — Smo imeli volilni sestanek, a ker je bilo navdušenje za DKRB, je že hodila drugi dan žandarmerija od sodruga do sedruga in izpraševala kaj je bilo, kdo je govoril, kaki lepaki so se delili in še več takih stvari. Eden je moral iti celo na orožniško postajo k zaslišanju. Seveda s takimi stvarmi nas ne bode splašili, da bi ne agitirali za volitve, ker volilni sestanki so po zakonu dovoljeni in tudi druga volilna agitacija. Zato pa sodrugi, vsi do zadnjega na agitacijo za DKRB in U. septembra se to videlo,- koliko je modernih sužnjev v laškem srezu. Delit šact i|t itMzsH BALKANSKE METODE SSJ. ’ Trbovlje, Popoldne so sklicali socialpatriotje volilni sestanek v Bevškem, ker si že ne upajo več sklicevati sestankov v svojem domu, vedoč, da bi tukaj težje nafarbali delavce. Na sestanek so prišli generali Kopač, Sitter in Makuc, potem štirje njihovi pristaši, skupno 7 oseb. Nas dekalistov in socialdemokratov se je znašlo pa okrog 30. Za Kopačem je govoril Makuc- Mi smo jih popolnoma mirno poslušali. Pencelj od JSDS je nato utemeljil potelo konference v Celju te* pokazal, kdo je bil za skupnost in kdo proti. Imenoval je Makuca za lažnjivca, ker je dejal, da sta se v Celju Bernot in Gustinčič sporazumela, saj ven- dar Bernota v Celju ni bilo. Takrat se je pa Makuc razburil in udaril po mizi, da so vse steklenice popadale ter sodr. Penclju zagrozil s klofuto, če si upa še enkrat reči lažnjivec. Pencelj je seveda imel dokaze in je ponovil; da desetkrat reče Makucu lažnjivec. Socialpolicista Petretič in Tilač pograbita pivske steklenice, da udarita po so-drugu Penclju in to bi se tudi zgodilo, če bi mi drugi ne priskočili in napad preprečili. Kot raz-rednozavedni delavci smo nato sestanek, oziroma generale zapustili. Patriotje so zopet pokazali svoje orjunske metode in začeli volilno agitacijo s klofutami jn pivskimi steklenicami. Motijo se zelo, če mislijo, da bodo s tem maso dobili na svojo stran. Proletariat fašistov ne mara! Na poti nas pričaka gospod socialist Pliberšek in nas nahruli: No, ste bili na ohcet, ste se ženili, to ste »iogelni«. Mi mu na to odgovarjamo, da ima pro-'' > " Te če zasmehuje zaupnike de- političnih oblasti proti DKRB posebno na Gorenjskem, kjer se zabranjujejo celo shodi strokovnih organizacij. Veliki župan in referenti so se napravili nevedne, češ, nič ne vemo, kaj se godi, se borno informirali. Naša sodruga sta zahtevala, da sc dovolijo shodi, ki so sklicani za nedeljo, pa veliki župan ni mogel obljubiti »volilne svobode«, češ, to je stvar radovljiškega sreskega poglavarja, ^vskegn pranja s »fogelni«, pač pa veliko ne- V TAL »em domu smo imeli pred 14 dnevi Proletarsko . rireditev v prid mežiškim rudarjem, ki so bili kazensko odpuščeni. Bila je tako polno otaiskana, kakor še nobena v zadnjem času. Cel-o oprtniki so se je udeležili, kar beležimo z zadovoljstvom. Sramoto so delali edino socialpatriotje, k| so nas blatili, da se dekalisti ženimo z berno-t4vci, čeprav dobro vedo, da mi dekalisti ostanemo to, kar smo bili in smo in da nas od naše niti ne bo spravil noben patriot, pa tudi ne noben izpajalec Petakovič. Če gremo v te volitve skupni s socialnimi demokrati je to prav, ker so sprejeli platformo Pelavsko-kmečkega republikanskega bloka. 5 Na koncu pripominjamo glede sestanka v Bftvškem, da se je »Slovenec« grdo zlagal, ko je Pijal, da so ga sklicali bernotovci in da je sedrug Pencelj dobil klofuto. Ne prvo ne drugo ni res in »%jvenčev« dopisnik je pokazal, kako lepo zvezo ■nta s patrioti. UPOR PROTI FAŠISTIČNEMU TERORJU. ’ Velenje. Pri tvrdki »Slograd«, ki gradi tukaj c?|;rah>, je nastavljenih par priganjačev, ki prav s 4,»v:p postopajo z delavci. Ni jim zadosti, da sv u do 12 urno delo, hočejo isto še podal- šat in . > brezplačno. Med delom stojijo delav-cetn jT petami in ne sliši se cel dan dru-ze .. kot : iid«^s£ajd«. h šikan -... ’elavstvo postalo raz-bi c.o. i? itevalo: s priganjači, ali pa od- .i . dan stavse nobetuga o a r-,o. drugi dan se pa pojav/ inženjer in izjavi, da za- ,'tr var zaposleni St» kot en 1% v.-. » ob-ičun in odšli."Priganja:i- pa sedaj gied.{fafiT.a bo moderna stavba brez delavcev. Zidarji. = Teror v Litvi. V Kovr u masko sodišče 5. polka sodilo :dt ■ vojakov zaradi komunistične p or g . ide. Glavni obtoženec Ruminavi os ie t obsojen na smrt, drugi pa na v če po 10 do 20 let. Buržuazija v otmojmii državicah Rusije se vzdržuje j - revolucijo samo s takim terorjem. = Boris Stefanov. Cez par dni pride pred sodišče romunskih bojarjev komunist Boris Stefanov, bivši poslanec iz Dobrudže, zastopnik tlačenih kmečkih rnas. Njegov zločin je, da je v vprašanju Besarabije zapisal besede: Niti Bra-tianu niti zapadno-evropski imperialisti ne bodo izpregovorili zadnje besede, pač pa bo besarabska ljudstvo samo končno odločilo svojo osvoboditev. V zaporu se nahaja že celo leto, njegovi soobtoženci pa že tri leta. Eden med njimi, Pavel Tkačenko, je bil v zaporu mučen in ubit s strani romunske policije. Nad Borisom Stefanovim se pripravlja zločin, ne dosti manjši od zločina nad Saccom in Vanzettijem. Na svobodo z Borisom Stefanovim! = Z imenom Fakin operira klerikalno časopisje v volilni dobi. Ko pa so klerikalni ministri sedeli na vjadi, niso storili ničesar, da bi se še nekaznovane morilce in požigalce spravilo pred sodišče. Nič niso storili za obnovo od PP. režima ustavljenega procesa proti Or-junašem v Celju. Tisti, ki imajo na vesti 14 žrtev na Zaloški cesti, ne bodo nikoli resno nastopili proti morilcem Fakina, s katerimi si lahko podajo roke. Volilnih shodov se ne prijavlja nikomur. Na razna vprašanja, ali je treba na-znanjevati oblastem volilne shode in kdo naj naznanja, obveščamo vse so-druge, da po ustavi in zakonu volilnih shodov ni treba nikamor prijavljati, ako se vrše v zaprtih prostorih. Edino shodi na prostem se morajo naznaniti sre-skemu poglavarju tri dni preje. Kdor med stavko dela, je štrajkbreher! Izkaz tisk. sklada od 20. 7. do 20. 8. 1927. Tržič K. J., BI. 13, Din 70; Tržič B. R., T. S. 25; Št. Pavel pri Preboldu T. S. 10; Lesce bi., T. S. 34; Celje F. W. J. K. 12; Ljubljana 7 V. H. 10; Ljubljana Č., bi. 17, 20; Ljubljana M., bi. 21, 20; Vrhnika K. za T. S. 10; Vel. Lašče, bi. 18, 20; Kotar, Amerika, 100; Zidani most U. 4; Kosec, Ljubljana, 10; A. S. 20 šilingov 160; Sodrugi Rog. Slatina 82; Krhne, Ljubljana, 10; Sodrugi iz Kamnika 55. Skupaj Din 652. Prejšnji izkaz Din 8443. Skupno Din 9095. Sodrugi! Pri bodoči obj'avi med daro» va!ci ne sme manjkati tvojega prispevka. Za žrtve reakcije. Ss. iz Hrastnika Din 271; S. Fric 20; Sodrugi iz Francije 438. Skupaj Din 729. Prejšnji izkaz Din 406. Skupno Din 1135. Sodrugi iz Francije so darovali za žrtve reakcije v Jugoslaviji. Mravlja Jakob frankov 15.50; Jesih Peter 8; Rus Jože 7; Kraševec Ivan 7; Godiša Alojz 5; Regomin Matko 5; Rupert Sofner 5; Babič Jan. 5; Mihevc Franc 5; Pr ek V3.S ’ Or*^rf V Fi-"ma tj , jn 5: Moč'Likar Franc i ■ ' t o; JovCiSek. ivan 5; Klopčič O,- ua It Franc 5; Gl a m en Franc 5: M. pold 5; Mari old Stepana 5; S:an 5; Smerc Alojz 5; Goričan Jan 5 lip 5; Petelin Florjan 5; Potoka Zužej Lovrenc 5; Langar Franc Jože 4; Kinšček Franc 4; Aron: 4; Neimenovan 3; Kolenc Jean 3 Franc 2; Medved Franc 2; Kropi' : >te- Stepan 5; Pat-d l eo-Jožef G Gre Fi-h ranc 5; M Zibrei • k .'akob i bevc Gk Leopold 2; Orehovec Valentin 2; Dorr. i r(;;. nand 2; Pirc Rudolf 2; Rupnik A:: ', 2; Šinkovec Franc 2; Sparac Shanel Klemenčič Franc 2; Žnidar Valentin 2 • al|j- bacher Melhior 2; Vozel Anton 2; lo!e-a Kinka 2; Kepa Franc 2; Lamberga rar u 2; Šuper Franc 2; Žnidar Franc 2; TcG. 1.50; Frece Ivan 1; Mravlje Mari 1. 21? frankov. Za tiskovni sklad «Enotnosti Sodrugi iz Rogaške Slatine: Beno Jugovar Din 5; Franjo Lipov k O-lig Norbert 4; VVeinberger Engelb> rt 5: Matko Ignac 2; Medko 4; lig Karl 6; ' Stanko 2; Ivan Skerbic 5; Antonija I nik 4; Trelc Joži 4; Štefan Spil jek 2 roški Anton 2; Perovki Stjepan 2; Mt Josip 5; Stiplošek Ivan 10; Francel S ikša rrid-Cv-’ ed atu- šek 5; Strašek Ivan 4; Skupaj Din 82. Jožef Loneggcr JU ,1. Telestižaš d@iavci, pozori Ne v Niš k firmi »Ristič in sinovi«! V niški tekstilni tovarni Ristič je zaposlenih precej delavcev in delavk iz Slovenije, katere so spravile doli lepe obljube raznih agentov. V tej tovarni ni 8 urnega delavnega časa, dela se po 12, pa tudi po 16 ur dnevno. Zaposluje fabrika celo otroke z 10 leti, katerim plačuje na teden od 30 do 50 Din. Odrasli delavci pa dobivajo od 120 do 180 Din tedensko. Stanovanja so jako nehigijenična, v malih luknjah je stlačenih po 4 do 6 oseb. Pred nekaj tedni je posjala firma neko Tončko \ irt v Litijo, da bi pripeljala več delavk doli. Pa se je našla poštena sodružica Peskar Marija, ki je svoje sotrpinke v Litiji posvarila pred to firmo, ki obljublja vse mogoče, ko pa pride delavka v Niš in ne more več nazaj, jo pa odere do kosti. Agentinja se je vrnila brez novih sužnjev, fabrikant pa se je maščeval nad sodružico Peskarjevo s tem, da ji je odpovedal. Ker pa je s. Peskar bila z odpustitvijo zadovoljna, ji je zadržal devetdnevno plačo in delavsko knjigo in ji iztrgal tudi legitimacijo za polovično vožnjo iz rok. Tako se je fabrikant »osvetil« nad delavko, ki je mnoge slovenske delavke obvarovala sigurnega proj> — »3veza privatnih nameščencev Jugoslavije« je kot strokovna organizacija privatnih nameščencev na podlagi Zakona o zaščiti delavcev § 106 op ra vičsna voditi svoj Centralni urad za posredovanje dela privatnim nameščencem. Poleg krajevnih uradov, ki obstojajo v drugih mestih države, je sklenila naša organizacija voditi svoj Oblastni urad za posredovanje nameščenja privatnim nameščencem v Ljubljani, ki bo raztezal svoje delovanje po celi Sloveniji in istočasno ostal v stikih 'S COT-tfcalaim "radem za posredovanje dela P rftatn; m ■v svrho čim uspešnejšega de!ovu iU Posredovanje za vse katog. : ■ pr-, stilih nameščencev, ki so člani G v privatnih nameščencev Jug ' »' ne- se izvršuje brezplačno. Apeliramo govska, gospodarska, bančna, rudars in druga pridobitna podjetja, da Sc slučaju potrebe obračajo samo na naš naslov in da z nameščenjem onih, ki so vsled današnjih gospodarskih razmet že daljšo dobo brezposelni, ublažile njihove nevzdržne gmotne razmere ,i bedo njihovih rodbin. Urad ima v sva: evidenci: izvežbane pisarniške samostojne knjigovodje, trjtfrtfsk pomočnike vseh strok, dakttfografinje, poslovodje, rudarske in tehnične nameščence, perfektne stenografe in steno^ grafinje, korespondente, skladiščnike, trgovske potnike itd. Oferte in pojasnila se gg. delodajalcem velepodjetjem do-pošljejo na zahtevo brezplačno! Podpirajte brezposelne privatne nameščence! Oblastni urad za posredovanje narne-ščenja privatnim uslužbencem se naS** f ja v poslovnih prostorih Z. P. N. J., j Ljubljana, Gledališka ulica št. 8 (paiača Pokojninskega zavoda za nameščence). Urad bo izdajal svoja tedenska poročila iz delovnega tržišča Drivatnih nameščencev.