Št 60. "G Gorica, y.petek, 28. argusta 1914 Izhaja v&ak petek popoldne. Stan^ na leto 4K l/, leta 2 K Posamezne številke stanejo 8 vin. jetrnim*.-, Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. 0. Tedaj XLlt -------------e Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,!. nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstati, :in sicer vrsto po 1.6 v, če je tiskano enkrat, 14 v,'če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat .po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.— Za obliko in vsebino oglasov odkla--njamo vsako odgovornost. .0 Našim naročnikom in prijateljem. Kljub raznovrstnim zaprekam se nam je posrečilo, da izhaja »Soča« še naprej, redno vsak petek popoldne. _ Storili smo s tem svojo dolžnost, se-dkj pa je vrsta nk naročnikih, da store tudi oni svojo. Prosimo vse, da poravnajo svo-jo naročnino kakor hitro mogoče in da nam pridobivajo nove naročnike in nove prijatelje, da bo mogel naš list kar najuspešnejše vršiti svojo nalogo. Uredništvo in upravništvo se potrudi, da bo zadovoljen vsak bralec, ta pa naj skrbi za potrebno denarno pomoč. Onim, ki še sedaj niso poravnali naročnine za I. 1913, smo morali ustaviti list. Upamo, da jih štejemo skoraj zopet med svojimi naročniki. Dolžnost vsakega Slovenca je, da skrbi za svoje časopisje, zato ita delo za Vaše časopisje. Družba za izdajanje listov »Sbča« ih »Primorec«. Pomagajmo brezposelnim! V rodbinah brezposelnih se oglašajo prvi znaki bede. Oče ne dobi službe, starejši otroci ne prinašajo niti svojih skromnih tedenskih zaslužkov svoji rodbini. Nikjer pa nobene službe, en teden že, dva tedna. Skromni prihranki, če jih sploh kaj obstoji, so porabljeni, kredit 8e danes težaven in edina rešiteljica je začasno še zastavljalnica. Ali kako dolgo? Sedaj je šele začetek, ki je sicer tudi hud a krutost brezposelnosti še ne kaže vseh svojih trdih posledic. Kaj bo po zimi, ko nastopi mraz, kaj bo tedaj, če nastopi bolezen. In ta nastopi gotovo, ker le sla-bejši, oni, ki niso vojaki, so danes brezposelni in vsi ti so brez dobre hrane, kar najbolj pospešuje bolezni. Edina rešitev, bolniške blagajne, že nišo kos svojim nalogam; tako prihajamo v položaj, ki nujno zaHteva; da storirho nekaj proti brezpo- selnosti, da posnemamo tozadevna prizadevanja v drugih deželah. Brezposelnost je zlo za vso javnost in zato so javni faktorji v prvi vrsti tudi dolžni, da store kaj proti temu socialnemu zlu. To uvidevajo v drugih deželah, pri nas mora zavladati isto naziranje. Ministrstvo za javna dela je obljubilo, da prične z grad-bami javnih del, ki so že dovoljena. Finančni minister je izjavil, da pripravi za to potrebna sredstva. Sedaj je dolžnost goriških oblasti, da se pobrigajo, da pride državna pomoč tudi nam v dobro. Kar je že v deželnem zboru dovoljenih javnih del, te se naj začno graditi. Brez pivoma je deželnemu odboru mogoče, dobiti potrebna sredstva. Nikjer ni brezposelnost večja, ko v mestih. Zato pa ima tudi največjo dolžnost mestna občina, da zmanjša brezposelnost in vsa iz nje izvirajoča zla. Store se naj potrebi koraki, da bo za zimo na razpolago ceno kurivo, skrbi se naj za delo. Občina, ki se v tem oziru ne pobriga, ta ne pozna svojih dolžnosti, ta ima slabe gospodarje. V težkih vojnih časih mora apelirati država na požrtvovalnost svojih državljanov. Da ima apel naše vlade popolen uspeh, vidimo povsodi. Ali nekaj je treba povdarjati. Ljudje, ki vrše sedaj brezplačno razna dela, ne smejo s tem nikomur od-jesti kruha. Sliši se čudno, če pravimo, da tudi brezplačno delo ni vedno socialno dobro, ali življenje dokazuje to. Z brezplačnim delom je izvršeno nekaj brez stroškov, a zato je morebiti cela rodbina brez zaslužka iti tako imamo prihranek pri stroških za delo in neprimerno večji izdatek za prehranjevanje brezposelne rodbine. Ognja se ne gasi z oljem in brezposelnosti se ne odpravi z brezplačnim delom. Po tem načelu se naj ravnajo oblasti in to načelo naj uveljavljajo. Da se vsaj zmanjša brezposelnost, morajo pa delati tudi ljudje sami in ne samo oblasti. Marsikdo ima že dolgo pripravljeno naročilo n& tvrdko ali tovarrjo, ali v sedanjih časih si ne upa izdati de- narja in odlaša naročilo na poznejšo dobo* Zakaj to? — Danes je vsako delo cenejše, torej gmotnega prihranka ne doseže. Nevarnosti, da bi mu pokončal kdo naročilo ni. Pa pravite, danes je treba štediti. Da, res je, štediti je treba ali potrebne stvari se pa vendar lahko naroči. In čim več naročil, tem več dela, tem manj brezposelnosti. Vzrokov ni nobenih, da ne bi izvršili že davno nameravanih naročil, vse polno vzrokov pa pravi, da to Storite. Iz rodoljubja in človekoljubnosti ste žrtvovali za ranjence in družine vpoklicanih, iz istega vzroka delajte proti brezposelnosti. Iz usmiljenja do ubogih otrok* ki zaman prosijo očeta in matere kruha, ne odtegnite ves svoj denar javnosti in pustite da kroži denar med ljudmi. Saj imate vi s tem le dobiček, ker delavci bodo le ustvarjali nova dobra in ves denar vrnili družbi. In denar bo krožil zopet med ljudmi in oni, ki ga spravijo prvi v tok, ti imajo največji dobiček. Storili smo svojo dolžnost za ranjence in družine vpoklicanih, storimo še zadnjo socialno dolžnost, manjšajmo brezposelnost. Če storimo tudi to, potem smo izvršili enako veliko delo, ko vojaki na mejah. In kadar se vrnejo oni, odeti s slavo z bojišč, tedaj jih moremo tudi mi s ponosnim očesom pozdravljati, ker naša zasluga bo, če bo domovina v blagostanju poplačala junaštva vojakov. na jugu: Dunaj, 22. (Kor.) Vsled posezanja Rusije v boj med Avstrijo in Srbijo, srno bili prisiljeni, zbrati vso svojo silo na severovzhodu. S tem je nastala iz vojne proti Srbiji; ki si jo je namišljala javnost kot kazensko ekspedicijo, navadna postranska akcija. Toda vkljub temu sta zahtevala splošni položaj in pa vesti o nasprotniku, ofenzivno akcijo, ki pa je bila z ozfrom na razlie stvari zamišljena samo kot vpad na sovražilo ozemlje, da se takoj, ko se po- sreči ta akcija, povrnemo v prejšnje de- j fenzivno stališče, da pri priložnosti zopet j udarimo. To kratko ofenzivno prodiranje j se je pričelo v času od 13. do 18 avgusta, j in so je izvršile naše čete s tako hrabrostjo in bravuro, da so pritegnile nase skoro vso srbsko armado. Srbski protinapad, ki se je izvršil z veliko premočjo, se je vsled hrabrosti naših čet popolnoma ponesrečil in so imeli Srbi velike izgube. Da so imele pri tem seveda tudi naše čete deloma zelo znatne izgube, je vsled premoči, s katero je nastopil sovražnik, ki se bori za svoj obstoj, popolnoma ra- j zumljivo. Ko so potem naše čete, ki so udde na srbsko ozemlje, dne 19. avgusta ponoči, J ko so izvršile svojo nalogo, dobile ukaz, ! da naj se povrnejo zopet v prejšnje pozi- • cije na našem bregu Drine in Save, so o- f stavile na bojišču sovražnika popolnoma j omaganega. Naše čete so obdržale v po- j sesti višine na srbskem ozemlju in pozi- | cije okoli Sabca. V južni Srbiji prodirajo iz Bosne prihajajoče avstro - ogrske čete, med neprestanimi boji proti Valjevu. Mi zamoremo čisto mirno pričakovati nadalj-nega razvoja dogodkov, katerih potek bo dokazal upravičenje, da so se naše čete v dneh 13. do 19. avgusta izkazale izredno hrabro. j 3500 srbskih ujetnikov. 'I Dunaj, 25. avgusta. V Ostrogon (Oran) so pripeljali 3500 srbskih ujetnikov, med < njimi ranjenega Vašo. Vufiča, komplica atentatorja Principa. j Srbi utrjujejo Belgrad. I Srbi zelo hitro utrjujejo Belgrad. Tudi na onih krajih mesta* ki jih ne obdaja voda, { grade utrdbe. Belgrad je danes popolnoma utrjeno mesto in se lahko ž njim kot s ta- ; kim tudi postopa. j Bitka pri Višegradu. j Sarajevo, 23. avgusta. (Kor. urad.) Po ' pripovedovanjih prispelih ranjencev so se j vodili že omenjeni, za nas zmagoviti boji j pri Višegradu-Rudnem z veliko trdovrat-nostjo in ljutostjo. Naše čete, ki so se bile j junaško in z občudovanja vredno bravuro, { so povzročile sovražniku ogromne izgube. * Iz dejstva, da se 'je našlo v nekem jarku samem 500 mrtvecev, se lahko sklepa, da : so izgube na srbski strani naravnost veli- j kanske. Da so tudi na naši strani znatne izgube, je predvsem pripisovati zaničevanju smrti in neverjetni smelosti, s katero so se naše čete vrgle na sovražni- I ka. Častniki zagotavljajo, da naših vojakov enostavno ni mogoče držati in da je njih najljubši način boja naskok z bajonetom. Nemški mornarji v boju pri Višegradu. — Wolffov urad sporoča poročilo nemških vojakov o bojih pri Višegradu, — »Dne 20. avgusta smo zavzeli srbske pozicije na višini 95/d pri Višegradu. Po-.' morščaki prve linije 3 mrtvi, 2 častnika, I 21 mož ranjenih. Držanje moštva vzorno. I Podpisal major Schneider.« — Gre za I nemški skaderski oddelek, ki se je po od- J hodu iz Skadra, pridružil operacijam av- i stro-ogrske armade.. * I Razstreljen srbski most. — Sofija, 26. j (Kor.) Glasom porodil listov, je bil želez- I niški most čez reko gabuno v trenotku, ko [ je šel čezenj neki vlak z municijo za Sr- j bi jo, razstreljen. i Bo)l ob aTstrijsto-rusti meji. j Boji ob jugovzhodni gališko-ruski j meji. — Dunaj 26. (Kor.) Iz vojnega ti- j skovnega stana se uradno poroča: j O peti kavalertjski diviziji, ki sestoji I iz honvedov, je ddšlo naknadno poročilo J o sledečem junaškem činu. Imenovana di- j vizija je imela težko nalogo, da dne 16. 1 avgusta prodre skozi rusko obrambno j črto ob reki Zbruez, da dožene, če se na- I hajajo morda tamkaj močnejše sovražne J čete. Divizija je pri obmejnem mestu Sa- I tanovu izsilila prehod in udrla v rusko o- I zemlje. Naša kavalferija je jugozapadno od j Kužmina zadela na številnejšo sovražno j kavalerijo, ki je bila podpirana tudi od I pehote. Sovražnika so Ogri kljub temu I pognali nazaj. Zasledovanje se je ustavilo I šele v naslednjerft oddelku reke Smotrič, J kjer so se pri Gdt^doJm utarborila ruska J ojačenja. Četudi ib ni bila stvar jahalcev, J je honvedska kavalerija kljub temu na- J skočiia sovražnikove utrjene pozicije, pri j čemer je imela velike izgube. Boj ije do- J kazal, da stoje v teh krajih močni ruski j oddelki. Po izvršitvi svoje naloge je od- J redila divizija kantoniranje pri Satanovu. i Ponoči je tamošnje prebivalstvo, očividno j ojačeno s skritimi vojaki, nenadoma na- j ¦ padlo speče honvede in jih veliko število j pobilo. Kraj je bil zato za kazen požgan. j Po tem dogodku se je honvedska divizija j zopet popolnoma zbrala. Natančnega šte- J vila izgub tekom vpada in pozneje vsled J zavratnega napada prebivalstva, ni mo- [ goče dognati, ker so se posamezni manjši j oddelki in pa posamezni jahalci zamogli I pridružiti glavnemu oddelku šele po veli- I kih ovinkih. j Ofenziva naših čet na severnem bojišču. I Dunaj, 27. (K.) Vojni tiskovni stan jav- I Ija: Ofenziva naših čet na obeh straneh J Visle napreduje nevzdržno. Na zapadni J strani reke so orekoračile naše rile v sti- I | ku z nemškimi zavezniki v mah,' bojih Li- I j sagoro in so dosegle včeraj rek ^ Komian- I I ko med Kielcami in Radom, ?,apadno od j i Visle. Dne 23. so naše napredujoče sile I ! pri Krasniku na poti v Ljubim zmagonosno I | vrgle nazaj močno skupino dveh ruskih J zborov. Tisoč Rusov — med temi več I častnikov — je bilo ranjenih. V naše roke I I je padlo več zastav, strojnih pušk in topov. 20.000 Rusov, ki so hoteli udreti v Buko-vino, ije bilo pri Novosielcu popolnoma odbitih. Več sto je bilo ujetih ter so ob umikanju prfeko reke pustili na bojišču mnogo vojhe.ga orodja. j Avstrijska zmaga nad Rusi. Dunaj, 26. (K.) Vojni tiskovni stan jav-j lja uradno: Trodnevna bitka pri .Krasni-j ku je končala včeraj s popolno zmago na-I ših čet. Rusi so bili na vsej 70 km široki I ironti nazaj potisnjeni in se je njihovo umikanje proti Ljubljinu vršilo v obliki /bega. S Velika zmaga nad Rusi. | V nedeljo so premagale naše čete v bitki pri Krasniku 4—5 korov Rusov in so se morali umakniti Rusi v neredu proti Ljubljinu. Vojna fronta je segala od Fram-bola do Josipova na Visli in je bila dolga 70 kilometrov. V boju je bilo 200.000 Rusov in med bojem so dobili še ojačenja in vendar so bili premagani. Naša kavalerija zasleduje sovražnika. 20 ruskih častnikov vjetih. Dunaj, 24. avgusta. Pri Turynki je 20 ruskih častnikov in 300 ruskih dragoncev vjetih, 6 strojnih pušk, 6 poljskih kuhinj, mnogo vozov s puškami itd. zaplenjenih. Generala Wanowsky in Ivanov sta padla. Pomorski boji. Zadnje poročilo z»Zente«. Dunaj, 25. avgusta. (Koresp. urad.) Listi poročajo: Ko se je prikazalo francosko brodovje v bližini »Zente« in je poveljnik ladje videl, da se ne more častno umakniti, je poslal potom brezžičnega br~ zojava poročilo: Spustil se bom v boj s sovražnim brpdovjem. To francosko brodovje je štelo 16 velikih križaric in 12 manjših ladij. To je bilo zadnje poročilo z »Zente«, ki se je potopila, potem ko je v boju težko poškodovala štiri velike sovražne ladje. Berlin, 24. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Avstrijski veleposlanik je naznanil danes v uradu za zunanje zadeve sledeče: Po Najvišjem povelju je bilo povelf* stvu avstrijske vojne ladje »Kaiserin Eli* zabeth« v Tsingtau in avstrijskemu poslaništvu v Toki ju brzojavno naročeno, da se mora vojna ladja »Kaiserin Elisabeth« v Tsingtau sobojevati. Nemška mala križarka »Magdeburg« potopljena. Berlin, 27. »Wolffov urad« poroča, da je prišla mala križarka »Magdeburg« pri otoku Odensholm v Finskem zalivu v megli na sipino. Pomoč od drugih ladij je bila vsled goste megle nemogoča. Ker se ni mogla križarica oprostiti, so jo mnogo močnejše ruske ladje pognale v zrak. Med sovražnim ognjem je začel rešilna dela tor-pedni lovec V.26 in rešil več mož posadke-Dosedaj je 17 mrtvih in 21 ranjencev, 85 mož pa pogrešajo. Boji na zahodni meji, j Berlin, 25. (Kor.) »Wolffov urad« I poroča: Generalni štab poroča: Od trd- j niave Namur je dosedaj v naših rokah j pet utrdb in pa mesto samo. Štiri utrdbe j se še obstreljujejo. Zavzetje teh se izvrši j v kratkem. — PI. Steni, j Namur in Longvy v nemških rokah. j Berlin 26. (Kor.) »Wolffov urad« po- I toča:'Veliki generalni štab javlja: . j Pri Namurju so zavzete že vse utrdbe. 1 Istotako je bil po hrabrem odporu zavzet j tudi Longvy. Proti levemu krilu armade j nemškega prestolonaslednika so prodirale | iz Verduna in od vzhoda močne čete, ki I pa so bile odbite. Zgornja Atzaeija je raz- i ven neznatnih delov zapadno od Colmarja J ižčiščena Francozov. i 500 milijonsko posojilo Belgiji. I Pariz, 25. avgusta. (Kor. urad.) Z ozi- j rom na položaj, v katerem se nahaja Bel- 1 gija vsled vojske, sta sklenili Francija in I Anglija, da posodita Belgiji 500 milijonov [ frankov. Vsaka omenjenih držav posodi Belgiji polovico navedene vsote. Berolin. Vodstvo nemške armade je naložilo mestu Bruslju 200 milijonov vojne kontribucije. Dunaj, 25. avgusta. Tovarno za orožje Cocherill v Liežu so Nemci zaplenili. Belgijsko časopisje piše nemški. Berlin 25. (Kor.) Vse belgijsko časopisje, izvzemši ono v Antwerpenu, izhaja v nemškem jeziku. ' Boj za Antwerpen. Belgijski glavni -stan je premeščen v Antwerpen, ki so ga pa že Nemci eernirali. - % * Berlin, 21. (Kor.) Wolffov biro javlja: Veliki generalni štab razglaša: Med Metzom in Vogezi po naših četah premagane francoske sile smo danes preganjali. Umikanje Francozov se je izpremenilo v beg. Dosedaj je ujetih nad 10.000 Francozov in prisvojili smo si 50 topov. Sila pre-gamanih čet se računa na več nego osem armadnih zborov. Berlin, 23. (Kor.) »Wolffov urad« javlja: Čete, ki so pod vodstvom prestolonaslednika bavarskega, so prekoračile črto Luneville-BIamont in Cirey. 21 ar-madni zbor je danes stopil v Luneville. Preganjanje začenja donašati bogatih sadov. Razven številnih ujetnikov in bojnih znakov je v Vogezih napredujoče levo krilo pribojevalo že 150 topov. Armada nemškega prestolonaslednika je danes nadaljevala boj in preganjanje dalje od Longvyja. Na obeh straneh Neufcha-teau-a napredujoča armada vojvode Al-brechta Wurtenberškega je danes francosko armado, udršo preko Semois, popolnoma porazila in jo zasleduje. V naše roke je padlo mnogo topov, bojnih znakov in ujetnikov, med temi več generalov. Zapadno od reke Maase napredu- jejo naše čete proti Maubeuge. Pred njihovo fronto pojavivša se angleška kava-lerijska brigada je bila poražena. Francozi priznavajo svoj poraz. Pariz, 25. (Kor.) Dne 24. avgusta ob 1 ponoči izdani uradni komunike pravi, da je bila armada zapadno od reke Može (Maas) v Belgiji napadena od Nemcev iti se je upirala napadom na občudovanja vreden način. Dva francoska armadna zbora sta prodirala in sta bila sprejeta s strašnim ognjem. Ker pa je izvršila pruska garda protinapad, so se morale francoske čete, potem, ko so prizadejale sovražniku velikanske izgube, umakniti. Vzhodno od Može so bile francoske Čete, ki so prodirale po zelo težavnem terenu, napadene z vso silovitostjo in so se morale po živahnem boju umakniti. Južno od Semois so se postavile v okopih angleške in francoske čete. Ostale so nedotaknjene« Naša kavalerija ni trpela. Fizično in moraličnp stanje armade je izvrstno. Francoska armada stopi odsedaj naprej v defenzivo, da prično v primernem trenotku zopet z ofenzivo. Naše izgube so znatne, a jih ni mogoče natančno določiti. Tudi Nemci so imeli težke izgube. Francozi so napravili včeraj, ko so morali v Lotaringiji zavzeti nove pozicije, štiri protinapade, pri čemur so prizadejali sovražniku zelo težke izgube. Na drugi strani se je posrečilo Rusiji, prodirati v srce vzhodne Prusije. Komunike izjavlja dalje, da je obžalovati, da načrt ofenzive ni dosegel svojega namena. Pripomniti pa je, da ostane defenzivno stanje v očigled dejstvu, da je sovražnik oslabljen, neomajno. Kavalerijske čete neke na skrajnem zapadnem krilu prodirajoče neodvisne divizije, so udrle v kraje Roubaix-Tour-coing, ki jih branijo samo teritorijalne Čete. Padel princ. — Meiningen, 25. (Wolf-ifov biro.) Kakor javlja dvorni maršalni | urad, je bil princ Friderik, brat vojvode 1 Sachsen-Meiningen, pri Namurju ubit po I granatnem strelu. I Odgovor Nemčije na ultimatum Japonske. I Berlin, 23. (Kor.) »Wolffov urad« po-\ roča: Nemška vlada je poslala danes do-I poldne tukajšnjemu japonskemu poslani-I kil na japonski ultimatu^ sledečo ustmeno j izjavo: j Na zahteve Japonske nima nemška i vlada ničesar odgovoriti. Radi tega sma-I tra za umestno, da odpokliče svojega po-I slanika v Tokiju in da izroči poslovodji I japonskega poslaništva v Berlinu njego-I ve potne liste. I Za zmanjšanje brezposelnosti I Dunaj, 25. (Kor.) »Landtagskorrespon-! denz« poroča: Da se ustvari delovna pri-f ložnost in zmanjša brezposelnost, je de-! želni odbor sklenil, da prične, kolikor f dovoljuje to finančni položaj dežele, z gradnjo stavb, ki jih je deželni zbor že dovolil. 800 Bosancev — zaprtih. j Budimpeštanski listi poročajo, da prihajajo vsak dan v Pešto aretirani Bosanci v spremstvu vojaških straž. Njih število je doseglo že 800 oseb, večinoma moških. Po dva dni ostajajo v Budimpešti, odkoder jih odvajajo v razne madžarske občine. Dosedaj so internirani v 46 občinah, kjer ostanejo pod nadzorstvom do konca vojne. Uporabljajo jih za razna dela. Poziv Bulgarski, da se odloči za ali proti Slovanstvu. — Sofija 26. (Kor.) Vladni list »Narodni Pravo« priobčuje brzojavko, ki jo je dobil Danev in v prepisu vsi voditelji strank, neizvzemši ministerskega predsednika Radoslavova, od v Petrogra-du vršivšega se slovanskega banketa. Brzojavka je podpisana od predsednika Glin-skija in se glasi: Vdeležitelji slovanskega banketa, med katerimi Je veliko takih, ki so se bili vde- -ležii vojne za osloboditev Bolgarske, si štejejo v dolžnost, da v očigled rusko-slovanske vesti povdarjajo, da se Bolgarska, ako se bode še delj časa obotavljala ali pridružiti se sovražnikom Slovanstva ali pa zgrabiti za orožje ter bojevati se za siobodo slovanskih narodov, izloči iz vrste slovanskih narodov in s tem riskira, da po eni strani ne doseže svoje nacijo-nalne prostosti, po drugi strani pa, da o-I stane čisto osamljena, ako bode kedaj J v nevarnosti, da zgubi svojo neodvisnost. J Pomislite, vi zastopniki bolgarskega naroda, da ste odgovorni za bolgarsko bo-I dočnost. I Listu se te grožnje zde zelo čudne, I posebno, ker Bolgarska ni nikdar žalila Slovanstva, temveč je bila od slovanske I države oropana. Razven tega je ruski po-I slanik Savinski izjavil, da Rusija ne zahteva od Bolgarske ničesar druzega kot nevtralnost. Bolgarski zastopniki znajo vselej izpolnjevati svojo patrijotično dolžnost ter imeti pred očmi bolgarske interese. Domače vesti. Osebna vest. — Vodstvo tukajšnjega c. kr. okrožnega sodišča je poverjeno sedaj c. kr. višjemu deželnosodnemu svetniku, g. Matiju Rutarju. Okrajnega šolskega nadzornika za goriški okraj dr. Pavlina nadomestuje sedaj dr. Ipavec. Poročil se ie včeraj g* Fran Smerdu, asistent državne železnice pri sv. Luciji ob Soči z gospodično Pino Faningerjevo v Gorici.— Čestitamo! Velikodušen dar. — Prof. Gvaiz je da* roval Rdečemu križu zbirko svojih slik v nominalni vrednosti 5000 K. Smrtna kosa. — Umri je v tukajšnji -garnizijski bolnišnici dr. Ivan Debenjak, c. kr. riamestništveni koncepist pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu in c. in kr. poročnik v rezervi. Star je bil šele 28 let. Pokopan je bil z vojaškimi častmi v Gorici. Blag mu spomini Začetek šole v goriškem okraju. — Iz verodostojnega vira smo izvedeli, da se začne šola v goriškem okraju s 1. septembrom. . Cerkvena opravila po pokojnem Piju X. _ V soboto opoldan je naznanilo zvo-nerje po cerkvah, da je cerkev izgubila svojega poglavarja. V torek in sredo ob 10. uri je bila v stolnici maša zadušnica za pokojnega papeža. Včeraj ob 10. uri je bila sklepna slovesna maša zadušnica, in po maši absolucija, katero je opravil kne-zonadškof. Z današnjo številko smo opustili posebno prilogo »Primorec«, ker nam je vsled velikih izdatkov nemogoče vzdržati list v popolnem obsegu. Če bi storili naši naročniki vsi svojo dolžnost, potem bi mogli zopet redno izdajati prilogo »Primorec«. Zato, na delo za naše časopisje, komur je mar njegov procvit Grozen samomor. — V pondeljek ob 6. uri pop. je skočila v Gorici črez Novi most v ulici sv. Klare v Koren Ana Jerman iz Spodnje Šiške pri Ljubljani. Delala je v tvornici v Stračicah in je imela kakih 25 let. Povlekli so jo iz Korna še živo in jo prinesli v bližnjo hišo, kjer pa je umrla v teku ene ure. Prepeljali so jo nato v goriško mrtvašnico. Ustavljen list. — Laški »Corriere fri-ulano« je pretekli teden prostovoljno ustavil nadaljno izhajanje za časa vojnih dogodkov. Izkazi ranjenih, padlih in ujetih vojakov. — Dosedaj je izšlo 5 izkazov ranje-" nih, padlih in ujetih vojakov. Od vseh teh hi nobenega Slovenca. Imena padlih Slovencev priobčimo. Kdor pa želi zvedeti takoj imena ponesrečenih, ta se naj obrne na županstva, okrajna glavarstva ali pa na * vojaške urade. Iz Renč. — Našo občino že par let sem obiskujejo hude nadloge. Toča in druge nezgode uničujejo prebivalstvu poljske pridelke. Letos je letina kazala prav do-\>Xp iti smo se nadejali obilnih pridelkov. | Toda toča nam je v nedeljo in v pondeljek ponoči do kraja uničila vse. Splošen jok je tir po vasi nad toliko nesrečo — pa ne le toča — velikansko škodo so napravili vodni ijalivi. Strašna vpda je razrila vinograde, odvažala njivam zemljo, nasipovala tijiy§ jji travnike z gruščem. Občinske poti so Razdejane. To je strašen udarec, kako . ^a prenesejtrip? — V tph težkih časih nam je v velilco tolažbo delovanje našega župana g. JL Stepančiča. pd časa p^ve friobi- večja zaslug^,<|4 §e iepri nas mqbifeacija izvršila v najlepšem redu. Vsi vpoklicani j so navdušeno takoj odhiteli k svojim od-{ delkom, kjer izvršijo svojo dolžnost do j vladarja in domovine. — Kljub temu, da je • naš župan prav slabega zdravia urejuje in I izvršuje vse odredbe sam. Ob nedeljah I razlaga zbranemu ljudstvu pred cerkvijo I na trgu, kaj ima storiti, poučuje ga o novih j naredbah, svetuje in +olaži. Naj bi povsod j župani ali namestniki tako delovali — ljud-j stvo je potrebno pouka, sveta, tolažbe v I teh časih. Zato smo našemu županu prav hvaležni za njegovo požrtvovalnost — njegovega delovanja ne bodemo pozabili. — Tudi naš g. župnik deluje z županom y I istem smislu in daje svojo pomoč kjer je \ treba. Hvaležni občani se bomo spominjali J vseh dobrot. Poklicane oblasti pa naj se spomnijo nesreče naše občine in nam naklonijo hitro pomoč. Širjenje neresničnih poročil je kaz-njivo in zato naj ljudje saj malce rabijo svoj razum in ne verjamejo vsaki neumnosti. Enkrat za vselej naj vendar že velja, j, da je verjeti edino le uradnim poročilom in j poročilom listov. Ne samo živila, temveč tudi vsa zdravila, vsi preparati za zdravila in obveze se ne smejo brez posebnih potreb podražiti in je vsako tako podraženje kaznjivo. I TT" " ¦ " 1 * " " " ft I Zagrebški »Obzor« prinaša to zani-I mivo poročilo ranjenega vojaka. I Mlad vojak iz okolice Siska je bil ra-f njen v roko. Sedaj leži v bolnici in pripo-I veduje živahno o napadu na Loznico. Vsa-I ko mesto pozna tam in v kratkem je na-| risal natančno risbo o tamošnjih bojih. j Vsakega vojaka svojega oddelka pozna in I o vsakem ve, če je zdrav ali ranjen. Ve-f čina je zdrava. Pravil je, da so trikrat na-| padali neko višino, pri tretjem »šturmu« j pa so jo zavzeli, »kakor da bi človek tre-I pil z očesom, tako hitro se je zgodilo.« I Zelo je ponosen na »svoj« polk. »Mi od 16. i polka ne poznamo strahu. Kar smo do-] sedaj storili, to še vse nič ni. Še čisto dru-l gačne stvari slišite o »mojem« polku. I Bil se je pri Loznici, Lješnici, Ka-I menici in Breznici. I On in drugi pripovedujejo tudi o j Bolgarih, ki so srbski državljani. Vedno I se udajo. Nekoč pa so se zopet udali, ali v <• noči so zapazjli, da more ranjence. Bili so i Srbi, ki so se izdali za Bolgare in hoteli na ta način v naših vrstah moriti. A njih početje; smo opazili pravočasno in smo vse postreiili. \ Srbski ujetniki žp par dni niso ničesar l jedli. »Joj, kako so. siromašni! Nič drugega I himajo s seboj ko puško" in patrone. Bore I se pa vražje. Vsi, žene, otroci in starci. Nikdar njs$(n * mislil, d^ znajo žene tako streti. Naifteli smo ria ženo, ki je stre- , Ijala na naše vojake s strojno puško. Otroci se skrijejo za nasipi in streljajo na nas. Vsi ti so veliko bolj divji ko vojaki. Žene zastrupljajo vodnjake in nikdar nismo pili vode preje, dokler je ni pokusil kateri ujetnik.« Bilo je pri prehodu čez Drino. Mese-: čina je bila in jasno. Nakrat so pričele leteti kroglje in naši topovi so bruhali ogenj. Nakrat je bila reka pokrita s čolni in most je bil gotov. Tedaj smo šli čez reko. Peli smo ce-j sarsko pesem, godba nas je spremljala, topovi so grmeli in kroglje so žvižgale. I Bil je prizor, kakor ga še nisem doživel. j Tedaj je vprašal nekdo ranjenca. »Ali ni-1 so istočasno padale srbske kroglje, kaj vas j ni to prestrašilo?« Tedaj se je razljutil: »Kaj, mene — kaj si mislite, da sem strahopetec!« — »Ali kako vam je bilo, ko ste videli padati ljudi okoli sebe.« — »Tako sem bil divji, da bi najraje planil naprej, pa j me je častnik zadržal, da moram počakati povelja.« j Na drugi postelji se oglasi sedaj drug j ranjenec, da mu naj izpriča, kako se je i sprijel v nasipu z nekim sovražnikom. In i začel je praviti. Ko so potisnili z bajoneti r sovražnika iz njegovih nasipov, tedaj se je sprijel naš Zagorac z nekim orjaškim Srbom. Zagorac je dobil bajonetno rano v ' rame, ali on se vrže na sovražnika in nakrat sta si bila tako blizu, da sta se spoprijela z rokami. Oba sta bila silna, cela velikana. Nastal je boj na življenje in smrt. Dogo sta se borila, in skušala vreči nasprotnika na zemljo. Zagorac zmaga in prehode nasprotnika. Tedaj leti naprej za sovražnikom, ali kri se mu polije iz rane, z obvezo je zadrževal odhajanje krvi in šel.potem sam, da so mu obvezali rano, j In vse polno drugih junaških del so j pripovedovali ranjenci. Razne vesti. Prvi pred sovražnikom odlikovan Slovenec. — Sinu g. feldmaršallajtnanta Lavriča, nadporočniku Alfonzu Lavriču pl. Zaplaskemu, je podeljen za hrabrost pred r sovražnikom zaslužni vojaški križec z 1 vojno dekoracijo. Pred volitvijo novega papeža. ^— Z ozirom na predstoječe volitve papeža podajamo te podatke. Papeža voli kolegij kardinalov, ki sestoji iz 66 članov. Od teh r je 34 Italijanov in 32 jih pripada drugim r narodnostim. Od 34 Italijanov je 23 kardi-r nalov kurije, t. j. stanujejo v Rimu, ostali r so deželni nadškofi. Ostali kardinali se [ dele po narodnosti sledeče: Francija ima 7 [ kardinalov, Avstro - Ogrska 6 (3 Madžare r Vaszary, Csernoch in fiorriig, dva Nemca j dunajskega in olomiiškega nadškofa dr. f Piffla in dr. Bauerja ter praškega kardi-j nala dr. Skrbenskyja), Španska 6, Portu-| galska 1, Belgija 1, Kanada 1, Brazilija 1, J Angleška 2, Irska 1, Holandska 1 in Nem- .čiga 2. Najstarejši kardinal di Pietr© - ima 87 let, najmlajša Skrbetis"ky in Merry de Val okoli 50. Največ upanja. na papeški prestol da imajo kardinali:' nekdanji pariški nuncij Ferrata, nadškof v Piši Maffi in kardinal Gaspari, če bo pa. kateri od teh tudi papež je pa drugo/vprašanje. Poveljnik trdnjave Liege — vojni ujetnik. — Poveljnik^ belgijske trdnjave Liege je bil general Leman. Tri dni je branil trdnijavo proti Nemcem in junaško od« bijal njih naskoke. Ali Nemci so imeli 42 centimeterske topove in s tem silnim orožjem so razdejali for za forom. Zadnji for, ki se je še branil je bila trdnjavica Bonc^lies. V tej se je nahajal tudi general Leman. Do zadnjega se je branila trdnjavica ali silni topovi so jo skoro razrušili. Trdnjavica, pravzaprav le še kup razvalin,se je morala udati. Iz razvalin, skoraij čisto zasutega, $o izkopali nato Nemci 64 letnega poveljnika trdnjave Liege. Odpeljali so ga nato pred osvojevalca mesta Liege, generala v. Em-mich, kateremu je izročil premagani Leman svojo sabljo. V priznanje njegovega junaštva pa mu je pustil v. Emmich sabljo, kar je ganilo nesrečnega Lemana do solz. Odpeljal se je nato v Nemčijo, kjer je interniran v večjem hotelu. Ne bo zmanjkalo junaških Varaždin« eev. — Ne sa.mo možje, temveč cel Varaždin skrbi za slavo svojega imena. Na bojnem polju se ne strašijo smrti, naj jih pade kolikor hoče, to jih ne briga, samo da je zmaga. Da pa ne bo izumrl ta junaški rod, pa skrbe njih vrle ženice. V enem tednu so povile njih žene 38 fantov in le eno deklico. Vsi otroci so zdravi, le deklica je bila mrtvorojena. Najmlajši vojak je gotovo 15 letni "Herman Braha. Kot sin mornarja se je hotel na vsak način tudi on udeležiti vojne in ni odnehal preje, da je bil uvrščen med mornarje. Koliko je vredna žena Pri divjih narokih. — Nek amerikanski list prinaša te zanimive podatke^ koliko dajo razni divji narodi za svoje žene. Najbolj radodaren je Gulukafer iz Južne Afrike, Kakor je močna in delavna žena, tako jo plačuje tudi on. Navadna cena za ženo sta dve kravi, včasih pa se plača za žieno tudi do 10 krav. Tatarji v Turkestanu tehtajo svoje žene ne sicer z zlatom, pač. pa s surovim maslom, čim debelejša iti težja je žena, tem več surovega mask mora dati oni ki ip hoče poročiti. Y srednji Afriki p^iiba že^a že sramotno nMp ceno. Za skattio "pafron dobi ^| y§a^ ženo. Še manj ceuuo žeup v pragovih 4ystralije. Tam zadostuje, %k prazna škatljicavžigalic, cja §rk^pi kdo ženo. Če pa to škatljico še hapoini; tedaj sj lahko izbere pajlepšo. Mesto aeroplana — štorklje. — Značilno za neumestno lahkovernost, ki vlada danes pq vsej Evropi je ta dggodek. V Salzburgu se je nakrat razširila vest, da lete visoko nad mestom aeroplani. Takoj • se je nabrala velika množica ljudi, da vidi te aeroplane. Čakali so precej dolgo in končno so le dočakali. Ali mesto aeropla-nov so prišle štorklje, ki so jih prepodili nemirni časi iz njihovih bivališč. Važni razglasi in okrožnice. Okrožnica deželnega odbora vsem občinam.— Število delovne živine se je v naši deželi zelo skrčilo, vsled česar je treba temu nedostatku priti v okom. Deželni odbor poživlja govedorejce, naj obdrže mlečno živino in teleta in naj prodajajo kot klavno živino le ono, ki je postala nesposobna za pleme, oziroma, ki kaže biti za rejo neprimerna. Tudi mesarjem bi bilo, priporočiti, naj ne koljejo plemenske živine. Dalje je treba misliti na to, da se ublaži pomanjkanje živil za vsakdanje potrebe. Deželni odbor priporoča prav toplo našemu ljudstvu, da varčuje s temi živili. Kmetovalce pa poživlja, da sedaj in v naslednjih mesecih izkoristijo vsa prosta zemljišča s tem, da goje na njih zimske in spomladne vrtnine in da napravljajo kon-serve sadja, vrtnin, sočivja, kolikor bi se ti pridelki ne dali stržiti. Kmetijske organizacije in vsi zasebniki so naprošeni, da pomagajo ljudstvu v teh resnih časih s svetom in dejanjem. Kdor se hoče v katerikoli kmetijski zadevi posvetovati, naj se obrne na deželni kmetijski urad, ki je vedno pripravljen pomagati. . Okrožnica deželnega odbora glede prodaje pšenice in moke, — Kakor znano, se je ustanovila, pri deželnemu odboru go- j riškem komisija za aprovizacijo naše dežele z živežem. Ta komisija je že začela \ uspešno delovati z uvažanjem turšice in pšenične moke iz drugih dežel. i Misliti je torej treba na to, da se ak- cija komisije osredotoči tudi na zbiranje domačih pridelkov. Pridelki na pšenici so | v naši deželi že pod streho in kmetovalci ; se kakor običajno, pečajo z mislijo, kako : bi ta svoj pridelek spravili v denar. Toda, z ozirom na vojne zapletljaje in z ozirom na aprovizacijsko akcijo se prepoveduje vsakorsna prodajo mlatene ali nemlatene ! pšenice, oziroma moke in županstvom še | nalaga, da pod osebno odgovornostjo gg. županov skrbe za to, da ostane pšenica doma na ra&polago ' deželnemu odboru. Zaiičdno se županstvom nalaga, da nazna-| nUo^^ekemu^o^oj.ii iekom 'ireh dni i natancrio množino pšenice, ki se \t v. ob-f C(qi"'^i^e^ila» "^kQr''tu^i množino,'^ pre-f ostatie po odbitku kvantitete, potrebne za domači konsum y občini. '* Ti podatki so deželnemu odboru potrebni, da bo rnogel temeljem pravičnega kriterija pričeti % nakupovanjem in razdeljevanjem pšenice. Razglas c. JGoriška Tiskarna c A. Gabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec« Foskušnje posije na zahteva popolnoma zastonj; He s ti e, Dunaj Biberstrasse. 9 K B~c Htt-Mo perilo kakor na solncu belimo — izgleda perilo po polurnem kutianju s primesjo samo delujoče pralno sredstvo. Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (^oftlteb \M*b Ka prodaj po vseh trgovkah. Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja 1 Nočen> delati reklame, da bi steni služila denar • kakor se* t) večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena brezplačno povedati • vsakomur kako sem popolnoma, odpravila večletno bolezen na .plačah, naduho in oslov-i ki kašelj. To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo> jako po ceni. Pošljite za odgovor frankiran zavitek. NTaslov gospa B. Kolenska — VrSovice pri 72 20 Pragi, ieSko. 206-20" Slovenska dekorativna in sobna slikarja se priporočata slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za vsa v to stroko 2i2-:o spadajoča dela. flnd. & fran Dolarič Gorica, Via delMspitale St. 10. ...... Zares zanesljivo in štedljivo ------— delujejo naši svetovnoznaci Original „Otto" - motorji IofeomobiIi9 kompletne mlatiinice, majhni preunzliiiii mninrii za sesalnice, žage, dynamo itd«, miuuijl ki se dajo lahko prenesti! motorji na surovo olie, Diesel in dvotaktni motorji, naphfalin moforii itd. 121.000 motorjev z nad 1.3 milionov konjskih sil v obratu! 460 odlikovanj med temi 46 državnih svetinj. Prospekti gratis .........~ in' franko! |~H Langen & INnlf, Dima! 3L Laxenbnr§erstrasse 53 P* Zastopstvo za Primorje: Ermaimo Turek. & C.o, Trst-fVia Sanitii 8 tvr. mm in razno moderno bla-j > za cioške in ženske obleke SSR? R. STERMECKI v Celju Pišite po glavni ilu^ro^uii cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsi^n i pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srl»;ju. BuLar !¦'. Nemčije in Amerike je jrobaU.Mi.ir naprej poslati. 68 -52 ^t*aBStK.TB&a»*~~-. ,*rtBE3Cl J. ŠUOSOJ - GORICA Gosposki ulica št. 19 jurar c/kr. cariaviie železnice v priooroča svojo Toliko zalogo ur, zlatnine, srebmine, optičnih predmetov in raznovrstne obeske. — Popravila se izvršujejo točno in dobro, — Jamči i leto. ei-p Originalne mayfarth-oue oblastven zavarovane uinske In sadne stiskalnice „HERKULES" Prvovrstni izdelek* Hidravlične vinske in sadne stiskalnice* Neprekosljive! Grozdni in sadni mlini mostne naprave Ph. maijfailli & C? Tovarna poljedelskega orodja DIIIIH J, H. Taborstrasse Sten. 71. Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno .•¦-¦-«**?» SW"* Iščejo se zastopniki. ms*. m aHMM psa Edina primorska tovarna dvokoles __------— »TRIBUNA« —-------— ^ Gorica, Tržaška ul. 26. 0 prej pivovarna Sorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih- strojev^ gramofonov, orke-strijonov i. t. d. o f. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obroke. Ceniki franko. I Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ¦ ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo i milo od Kaiserja po 80 vin.; milo MTola« po 40 vin. aOTTLIBB VOITH Dnnai III.! t 1 Ka prodaj po vseh trgovinah« Kupujte samo dvokolesa »fierlce" in „Mfena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original ViCtOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezsumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo« reznice in vse v to stroko ^spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26—cj Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgu št. 9. GORICA Reservni fond: J I K 126.014*60 j |^ Vplačani deleži\ K 48.043 ir J L Zadružnikov; 1707. .Goriška ljudska posojilnica »pisana zadruga t omejenim jamstuorn Telefon štev. 79. D GOHCi Oston. L 1883. (v lastni hiši s Gosposka ulica štev. 7/1. nadstr.) sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o listih, Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi po dogovoru. — Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brez plačno. Glavna zaloga podpetnikov A. Drufevka gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. 27—c Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I.Eržen G0R1CH Jos. Verdi tefealliCe Sten. 31« Umetne zobe, zlato zobovje; zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra a suoieni aleUeln od 9. ure dop. do 5. ure pop. I vd. Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. oelika zaloga = = oljkinega olja ppvb vrste njMttil tvrifc Iz Istre, iatandi^ liHttte, Bari ii lie» B prodalo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron — '96, 104, 112 KO, 1-28, 1-36: m. 1'80, 180, «¦- 240 za loči po 72 vic ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kipcu dO popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -----------:----- mila j„ sveč.---------------- Cehe zmerne. Mihajlo Turk priporoča svojo BD | V/ M | C H •" Gdrica, :: Anton Potatzky v Gorici naslednik Jds, Terpln. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojače in čevljarje* Svetlnjice. — Rožni venci — Masne knjižice: iisna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in deteije. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. autorizouana steubena turdka $ (levici ulica Adelaide Ristari štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije . po najnižjih cenah. Odlikovana in sladčičarna .v v«l v Gorici, na Komu v (Jasni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najff nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina Bn likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po iako zmernih cenah ' Anton Brešča k^ gorica - iosposka ul. (I. larduGGi) 14, y lastni hiši. Proa In naioečga slovenska zaloga in tonama pohiStoa '• na Primorskem.-------— SS zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih' šob. Cene od 300 do 3000 K šoba. 9 Edina slovenska delavnica tapetarij. 9 Velika izhera slik, stolic kakor tudi železnega pohi Sprejema naročila za opreme oll, hotelov itd- v Ljubljanska kreditna bika podružnica v Centrala Ljubljana, pddružnice: J^^CeJlcvke, Sarajevo, Split, Jrst Delniška glavnica K , Rezervni zakladi K 1,000.000. Vloge na knjižice po il^ja0^ v tekočem računu po dogovoru. Eskont menic, |! Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma. Brezplačna priloga „Soči" Sfe»y« 60* Leto 1914. PRIMOREC Junaki. Z znojem obliti, krvavi od ran in izmučeni od naporov, a kljub temu s pogumom v srcu in z nepremagljivo voljo, branijo na naših mejnikih vojaki — čast in slavo domovine. So junaki, so naš ponos in njih zasluge so nase veselje. Po vsej širni domovini in tudi izven mej monarhije j bodo slovela njih imena in njih slavna dejanja. Oče bo pravil sinu o njih junaških delih, babica bo vnemala v vnuku s, pripovedovanjem junaških dejanj ljubezen do domovine in požrtvovalnost za domovino. Še leta in leta po vojni bo imel vojak-junak zasluge za domovino, cele generacije bodo črpale iz njegovih dejanj junaški zanos in neuklonljiv pogum. Tako silno deluje junaštvo. Kakor svetla luč bodo blestela vsik-dar imena junakov, od ust do ust se bo širila njih slava in zgodovina bo prihranila tudi poznim rodovom spomin na junaška dela njih očetov. Vedno svež bo spomin na naše junake, zato govorimo mi o drugih junakih, ki mirno vrše velika dela, o katerih javnost komaj sanja. A ta krasna dela ne smejo ostati pozabljena, tudi ta morajo priti do svoje veljave. Ko so se zablesteli po ulicah plakati, ki so oznanjali, da je domovina v nevarnosti, da morajo oditi možje in fantje v boj, tedaj se je zarosilo marsikatero oko in marsikatero srce se je skrčilo od bolesti, ker kdo ve, kako bo sijalo solnce sreče posameznikom. Mati se je ločila tedaj od sina, žena od moža in otroci od očeta, vse polno jih je bilo — ali vsikdar je bila bolest le tiha notranja bolečina, ker vsi so znali, "da mora biti tako, da zahteva tako domovina. In pri tej priliki so se dogodili slučaji, ki so vredni omembe, ker kažejo junaštvo, ker so vzor domovinske ljubezni. Stara, neštetokrat preizkušena resnica ie, da ne skrbi nihče tako za človeka, ko mati za svojega ljubljenega sina. In vendar je bila mati, ki je pisala sinu, domovina te kliče, pridi. Osem tvojih pradedov ie padlo v boju, tudi ti si dolžan, da tvegaš za domovino svoje življenje. Bila je junaška mati in vredna družica junakov na meji. S trudom, ki ga pozna le mati, je vzgojila zopet druga svoje sine, pod njenim skrbnim vodstvom so zrasli v krepke fante in'može. Vsak njihov gib, vsaka njihova kretnja je bila priča materinega dela, vsak njihov korak je bil plačilo materine ljubezni. Vsi napori življenja, vse bridke izkušnje, vse je bilo plačano že v enem pogledu na vrle in zastavne sine. Neizmerna ljubezen do otrok je nastala iz tega, da je mislil vsakdo, da ne more biti eden brez drugega. Pa prišel je klic cesarja in mati, ki je tako silno ljubila svoje otroke, ni dejala drugega ko------»pojdite kamor vas kliče cesar in bodite junaki!« Tako je govorila junaška mati, vredna družica junakov na meji. V bogatih gradovih in v skromnih kočah, povsodi so se dogajali junaštva mater in žen, da sedaj razumemo junaštva naših vojakov, ker junaška mati je tudi povila junaškega sina. Zato pa zaslužijo te matere isto priznanje, ko njih sinovi na bojišču, zato jim gre ista čast. Žito zori po poljih, zemlja vrača trud poljedelca, ki se veseli, da prejme plačilo svojega dela. Pa sovražnik je prisilil mirnega kmeta, da mora opustiti svoje delo in oditi v boj. Drugi morajo požeti pridelke, drugi morajo opraviti poljska dela. A delavcev primanjkuje povsodi in polna polja čakajo delavnih rok. In tedaj se je po-prijela žena dela in njene šibke roke opravljajo delo za dva. Čast ji, katera je to storila, slava ji, katera to vrši, ker tudi ona je vredna družica junakov na meji. Prvi boji so pričeli in prvi ranjenci prihajajo od bojišča. In zopet kliče domovina ženo na pomoč, da pomaga ranjencem, da nastopi službo samaritanke. Ves dan in vso noč je treba biti včasih na nogah in vedno mora biti nasmeh ljubezni >., da ne čuti ranjenec v prijazni okolici ;a ko svojih bolečin. Žene, vajene le največ jih udobnosti, morajo pogrešati nakrat skoraj vse, žene, vajene le sladkega brezdelja, morajo delati nakrat noč in dan, žene, vajene le prijetnosti morajo opravljati nakrat težke in neprijetne posle. In vendar ni nikjer nezadovoljnosti, kljub vsemu se ji smehlja obraz. Tudi ona je junakinja, tudi, ona je vredna družica junakov na meji. Komur ni narava naklonila čvrstega in močnega telesa, kdor se ne more ponašati s krepkimi mišicami, ta pomaga na drug način domovini. Pritrguje si od ust, da podpira rodbine vpoklicanih, odreče si zabavo za zabavo, da pomaga »Rdečemu križu«. In če vidi solzo v očesu nesrečne vdove, potem ji njegov sočustvujoč glas lajša bol, potem tolaži njegova blaga beseda uboge sirote. Povsodi seže njegova dobro roka in kjer zastaja delo vsled odsotnosti vpoklicanih, tam zastavi on svoje moči in opravi delo za druge. Zadnje prihranke načenja in izdaja, da zatlači vrzeli, ki jih je napravila vojna. Ves je v službi domovine, ves je v delu za druge. Tudi on je junak in tudi njemu gre ista čast, ko junakom na meji. Težki in resni časi so nastopili, a našli so ljudi na svojem mestu. Vojak na bojišču in oni, ki so ostali doma, oba tekmujeta v delu za domovino. In obema se pridruži žena, ki jo diči enaki junaški duh. Ti junaki so stebri države, ti junaki so naš up. Ker oni rešijo slavo domovine, ker oni u-branijo domovino nadlog. Zato naj bo slavno njih ime, zato se naj bleste njih dejanja, nam v vzpodbudo, zanamcem v vzor! Parnik ,,baron Gautsch" se potopil. *" Na poti iz Lošinja v Trst se je pone- . srečil Llovdov brzoparnik »Baron Gautsch« in se potopil v par minutah. »Baron Gautsch« je bil zgrajen v Dundee na Škotskem in ga je prevzel avstrijski Lloyd 1. 1908. Parnik je bil dolg 82'3 m, I1'9 m širok in je obsegal 2250 ton. Vreden je bil od 2 do 3 milijone kron. Elegantni parnik je oskrboval zvezo med Trstom in Dalmacijo. Za časa nesreče je bilo na parniku 310 ljudi, med njimi zelo veliko žensk. Potniki so bili večinoma iz Dalmacije in sicer iz Lošinja in Splita. Rešili so 179 ljudi, 20 trupel pa so našli &» na dan ne^ sreče. , v Podrobnosti o nesreči. »Piccolo« poroča: , Prvi očividci i »Gautschevega« brodoloma so bili trije. dečki, sinovi pomorskega uslužbenca, ki so vedno ob morju in natančno poznajo I vse parnike, ki redfio vozijo ondi mimo. I Tudi 14. trn. so bili dečki zunaj in gledali j po morju, da-li se ne bliža kaka ladja, j Malo po tretji uri popoldne so daleč na I horicontu opazili silhueto očividno ene- I ga Lloydovih parnikov z dvema dimni- J koma, ki so ga takoj spoznali za brzopar- j nik, ki vozi v Dalmacijo. Za zabavo so j parnik zasledovali z daljnogledi. Čez kake j pol ure so opazili, kako se je nenadoma j dvignila voda v zrak, ki ji je sledil kratek j oblaček dima; prednji del parnika se je globoko nagnil, krmilo se je dvignilo kvišku in ladja se je nagnila na stran. Na dečkove klice je pritekel oče in videl, kako se ladja vedno bolj nagiba, videl mrzlično vrvenje ljudi na morju, čolne, in hip J nato se je parnik pogreznil v vodni vrti- j nec. Čez malo trenutkov nato so na mesto J nesreče s polno paro prihitele avstrijske J torpedovke in začele reševalno delo. Ne- | sreča se je pripetila točno ob 3'30 popol- j dne. — Na drugem mestu poroča »Pic- { colo«, da je dobil 14. t. m. ob pol štirih popoldne pristaniški načelnik v . . . telefo- j nično obvestilo, da se neka ladja, po vsej I priliki »Gautsch«, ki je z Velikega Lošinja plula v Trst, potaplja na tem in tem mestu. Pristaniški kapitan je takoj velel vse storiti za rešilno delo. Ob pomolu je bil zasidran parnik »Istria« istrsko-tržaške družbe. S tem je hotel na mesto nesreče, toda parnik ni imel dovolj pare ter so morali šele podkuriti ognje. Medtem je pri-plul v luko parnik »Hrvat« Ungaro-Cro-ate, čegar kapitan in moštvo pa niso ničesar opazili o »Gautschevi« nesreči, dasi so prišli iz iste smeri. Malo hipov nato pri-brzi v luko skoroda s polno močjo avstrijska torpedovka, na kateri istotako niso j nič vedeli o nesreči na morju. V tem je »Istria« dobila dovolj parne sile, pristaniški kapitan je vzel s seboj na krov nekaj j mož in odpluli so v smeri proti . . ., kjer jih je došla torpedovka. S krova »Istrije« se je sedaj že lepo razločilo vrvenje tor-pedovk in plavov, ki so se po širni vodni gladini trudili z reševalnim delom. Kapitan je dal povelje pluti na mesto nesreče; spredaj je morala pluti torpedovka. Ko se se je »Istria« približala m^stu nesreče, je bilo rešilno delo že končano; torpedovke so s polno paro plule proč. Daleč po morski površini so bili raztreseni ladijski stoli, kosi lesa, orodja itd. Od parnika so moleli iznad vode še kosi jamborov, pa tudi ti so kmalu izginil pod vodo in lepi parnik se je pogreznil na dno — 40 metrov globoko. Krog in krog se je na vodnem površju vedno bolj širila črna lisa nafte, sredi katere je morje še vedno vrelo v vrtincu, — Eden izmed rešenih uslužbencev »Barona Gautscha« je »Piccolovemu« poročevalcu o nesreči pripovedoval tako-le: »Baron Gautsch« je opoldne odplul iz Velikega Lošinja in ob najlepšem tihem in solčnem vremenu nadaljeval svojo pot v Trst. Na krovu je bilo nad 300 potnikov, ki so se večinoma ukrcali v Splitu, Zadru in Vel. Lošinju. Bilo je posebno mnogo žensk in otrok, ki so se vračali z letovišč. Ko sem med splošnim vrvežem prihitel na krov, je bil ta z^avit v zadušljivo atmosfero, voda ga je zalivala, ljudje pa so letali blazm od strahu. Nekdo je zakličal. Mir, mir, saj bo sarno kaka razpoka! Toda takoj smo čutili, kako se parnik potaplja. Bil je čas treh minut: strašnih in groznih. Krov je bil okrvavljen s krvjo ranjencev, ki so hropeli v zadnjih izdihih. Od štirih rešilnih čolnov sta bila dva razbita na kose, eden se je prevrnil z vsemi, ki so se nahajali v njem, nas, ki nas je bilo 40 stisnjenih v četrtem čolnu, v katerem je bilo prostora komaj za 20, je vrgel vrtinec, v katerega se je pogrezal parnik, v stran, in to nas je rešilo. Videli smo za hip morje, čegar valovi so bili počrneli od nafte, krog in krog kosi lesa, orodja itd. ter nešteto rok, ki so se borile med sabo, se dvigale proseč pomoči ... Videli smo od obali prihiteti torpedovke in reševati ljudi. Potem se je vrtinec stisnil in sklenil. Uspelo nam je rešiti eno žensko. Nato smo veslali dve uri in dospeli na suho, kjer sp že čakale nosilnice za težko ranjene. Hitrost vojuiii poročil. Danes omogoča brezžičen brzojav takojšnja poročila o vsakem dogodku in naj se ta tudi izvrši na visokem morju. Bojna ladja, ki ima danes brezžično brzojavno postajo more sporočiti vse takoj štabu ali pa vrhovnemu poveljništvu. Danes so lahko narodi vojskujočih se držav takoj obveščeni o vsem, res je pa tudi, da se to navadno ne zgodi. Ali temu je vzrok le cenzura, ki iz razumljivih vzrokov ne more pripustiti časopisom popolne pro-i stosti. | Ali kako je bilo to včasih. 28. novem-[ bra 1814. je bila velika in slavna Napole-J onova armada pri prehodu čez Berezino j skoraj uničena. Da pa so zvedeli Parižani ] o tej nesreči, so morali potrpeti cele tri J tedne, ker šele 17. decembra je prišlo prvo I poročilo o bitki v Pariz. Bilo je to čisto I naravno, ker Pariz ni imel takrat nobenih j zvez z Rusijo. Če je bila katera vest prav j vesela, potem so mogli tudi že takrat hit-I rejše sporočiti veselo novico ljudem. Roj-I stvo Napoleonovega sina, zvanega rim-j skega kralja, javljeno dne 20. marca je j bilo oznanjeno potom optičnih priprav v j treh urah do Lyona, Bruslja,. Turina, J Strassburga in Milana. Dunajski dvor je J zvedel o veselem dogodku šele štiri dni I pozneje, ker so prinesli novico brzi jezde-I en Jezdec je odšel takoj, ko je izvedel po-I tom optičnih znamenj v Strassburgu o J rojstvu Napoleonovega sina na Dunaj ali J je prišel tja še-le 24. marca. V Berlinu so izvedeli o tem dogodku še-le 2§. marca. Dokler še ni bilo optičnih iparatov, poforn katerih so naznanjali razne vesti, so se širile vse vesti le s pomočjo brzih ja-hačev. Od dobrih cest, hitrega konja in vztrajnosti jahača je bila odvisna hitrost poročanja. Zavzetje Budimpešte (1686) in zmaga J nad turško vojsko je bila znana v Berli-j nu šele 8 dni pozneje. Za rekord hitrega poročila je veljala pot beneškega poslanca, ki je prijezdil pot iz Benetk v Rini j (400 km) v dveh dneh. V starem veku je bilo s poročanjem 5e slabše. Perzijski poročevalci kralja Darija so dnevno prepotovali le okoli 18 km. Rimljani so bili v tem oziru dokaj bolje preskrbljeni. Cesar Augustus je dobil poročila o dogodkih v Aziji v 20 dneh. Na vsak način je pa to bila počasnost, ki bi jo danes ne prenesli, dasiravno smo se že marsičemu privadili, tudi temu, da je prišlo poročilo o uničenju nemške ladje »Konigin Lu-ise« še-le čez 4 dni. S telegrafijo je ustvarjeno moderno poročanje. L. 1876, je prinesel list »Daily News« v 30 urah štiri kolone dolgo poročilo o bitki s Turki. Listov poročevalec Forbes, ki je bil prisoten pri bitki, j6 pre-| jezdil takoj po bitki 190 kilometrov dol-i go pot, da je prišel do telegrafa in brzojavil poročilo. Vprašanje je, če je enako hitro poročilo tudi danes dosegljivo. ltoina praiiila. Po dolgih bojih med posameznimi državami, so se končno vendar pripoznala ta vojna pravila. Bojišče je vse ozemlje vojskujočih se držav, kolonije in napol svobodne države. Izvzeti so le neutralizirani kraji in ozemlja. Nevtralizirana je Donava od Brajle do izliva, dalje reki Kongo in Nil v Afriki, pokrajini Faucigny in Chablais na Savojskem, sueški in panamski prekop in hiše, kjer je Rdeči križ. Vojevati se smejo le organizirani vojaki. Civilno prebivalstvo se ne sme preganjati. Udeležba civilnega prebivalstva pri bojevanju je nedopustna. Parlamenierji so nedotakljivi. Le če se jim dokaže, da izrabljajo svojo nalogo v poizvedovalne namene, se smejo kaznovati. Znamenje oseb, ki se pogajajo s sovražnikom je bela zastava, ki jo spremlja običajno trobentač ali bobnar. Parlamen-terja ni treba sprejeti. Špion zapade prekemu sodu in je po kratkem sodnem postopanju ustreljen. Sodnik more biti v tem slučaju vsak vojaški poveljnik. Ločiti pa je treba od špiona poizvedovalca, to je onega, ki javno, v u- miformi ali v aeroplanu poizvedujejo o na- l merah sovražnika. Če se te vjame so j vojni ujetriikl in se jih ne sme kaznovati. I Kadar je premirje, tedaj so prepovedane vse direktne sovražne operacije. Dovoljeno pa je, tekom premirja pomno- j žiti svojo armado, jo izpopolniti ter preskrbeti vse potrebno za njeno aprovizack jo. Premirje konča, ko poteče dogovorjen rok, ali da se premirje odpove. Končno konča tudi premirje, če ga nasilno krši eden nasprotnikov. Poveljniki vojskujočih držav imajo pravico sklepati posebne vojne dogovore. Razglas c. kr. ridmestitištva« Gospod minister za notranje stvari je izdal dne 1. avgusta t. L št. 9067, ta-le oglas: J »Vojna, ki so jo vsilili naši domovini, je izbruhnila. S patriotično navdušenostjo sledi naša hrabra vojska pozivu svojega ljubljenega vrhovnega vojnega gospodarja. Kakor naši vojaki izvršijo svojo dolžnost na bojišču, tako moramo mi, ki osta-jemo doma in ki nismo poklicani da v boju za cesarja iti državo tvegamo svoje življenje, izpolniti resno in neogibno dolžnost. To je namreč dolžnost skrbeti za to, da z bojišča domov pripeljani bolniki in ranjenci najdejo stanovališče in oskrbo. V isti meri moramo varovati doma ostale družine, ki so zgubile svoje hrani-telje, nadloge in bede, da se z do voljno skrbjo na tem polju olajšajo hrabrim vojakom brige za obstoj svojih dragih, ki so jih pustili doma. Oklici, ki izhajajo povsod, so , nam vsem radosten dokaz, da prebivalstvo razumeva to svojo dolžnost. Toda škodovalo bi razcepljanje pripravnih delavnih močij in razpoloživih denarnih sredstev. Po enotnih načelih in pod osrednjim vodstvom se mora vse urediti, ako želimo, da se doseže cilj in zagotovi čim popolnejša in pravičnejša poraba razpoložljivih sredstev v prid vseh potrebni-kov. Ta za blagor vseh v resnici potrebnih nujna koncentracija, ki se da izvesti s sodelovanjem najširših slojev prebivalstva, naj bi bila ta-le: v 1. Prostovoljna obskrba ranjenih in bolnih častnikov in vojakov pripada »Avstrijskemu društvu Rdečega križa«, ki je v neposredni zvezi z vojno upravo. Denar namenjen ranjencem in bolnikom naj se pošilja naravnost (»Društvu Rdečega križa« na Dunaju (I. okraj, Tuch-lauben št. 6) ali raznim deželnim družbam in podružnicanKJega društva. Da »Rdeči križ« zamore popolnoma ! zadostiti svojim človekoljubnim namenom, i je* treba, da mu se naznanijo še nova, na-I stanovališča za bolnike. Takšna naznanila i naj se podajajo deželnim političnim oblastim ali pristojnim političnim okrajnim ob-1 lastnijam, ki bodo dale pregledati po strokovnjakih, so li dotični objetki namenu primerni, in potem obvestile pristojno mesto »Rdečega križa«. ' 2. Družine vojakov, ki so nastopili službo, prejemajo, ako so potrebne, seveda podporo iz državnih sredstev na pod-Stavi zakona z dne 26. decembra 1912, D. Z. L.«št. 237. Vendar ne bo vselej popolnoma zadostoval iznos, ki v tem oziru pripada družinam. V mnogih slučajih bo zaže-ljena pomoč iz sredstev, ki jih prebivalstvo v ta namen prostovoljno stavlja na razpolago. Ne krateč najintenzivnejše pospešitve delovanja Rdečega križa, naj se ustavijo deželne in mestne organizacije, ki naj pod nadzorstvom nabirajo sredstva v omenjeno svrho. Deželnim organizacijam pristoji vporaba sredstev vojnega pomožnega sklada, ki so se nabrala v posameznih deželah za podpore potrebnim teh dežel. Glede teh poslednjih sredstev so deželne vlade glavna nabirališča. Toda darovi se morejo odkazati tudi neposredno ministerstvu za notranje stvari na Dunaju ali na račun, ki se je odprl pri Dunajski bančni družbi (Wiener Bankve-rein) ali pri njenih podružnicah pod imenom »Vojni pomožni urad ministerstva za notranje stvari«. Ta urad bo porazdeljeval sredstva dana mu na razpolaganje ter jih odkazo-vai posameznim deželnim oblastnijam po razmerju hipne potrebe. ! Da se prepreči prekomerna in mnogo-kratna podpora posameznikom na škodo ostalih, ki so morda potrebnejši, a vzlic temu niso bili uvaževani, in da se omogoči čim pravilnejša in hitrejša presoja potrebnosti posameznih družin, namerava se | sporazumno z ministerstvom za deželno I brambo porazdelievati sredstva, ki bodo dospevala ministerstvu za notranje stvari ali deželnim oblastnijam, na najhitrejši in i najpriprostejši način oslanjajoč se na one uradne komisije, ki imajo odločevati o izplačevanju zakonitih podpor svojcem vpoklicanih vojakov, in ki na podlagi svojih pozvedb morejo najboljše poznati dejanske razmere resnično podpore potrebnih družin. Toda podpore iz vojnega pomožnega sklada se delijo neodvisno od zakonitega prispevka za prehranitev. Opravljanje vseh poslov obsegajočih to pomožno akcijo ministerstva za notranje stvari je poverjeno »Vojno-pomožne-mu uradu ministerstva za notranje stvari (ftoher Markt št. 5, III. nadstropje) stoječemu pod vodstvom namestništvenega svetnika Dr. Edvarda princa Lichten-I steina. J 3. Pri c. in kr. vojnem ministerstvu j ustanovi se pod vodstvom predsednika IX. J oddelka podmaršala Ivana Lobla »Vojno-I skrbstveni urad«, ki bo služil kot oficijelno osrednji urad za vsako vrsto prostovoljne-I ga podpiranja razven postrežbe bolnikov; Vojna sredstva. Haška konferenca je j prepovedala: 1. uporabo 'strupain zastrup- I Ijenega orožja; 2. neprijatelja zavratno u- I biti ali raniti; 3. ubiti ali raniti sovražnika, I ki se je udal, ali ki se ne more braniti; 4. I izjavo, da se ne bo nikomur prizanašalo; I 5. zlorabo znakov in zastav neprijatelje- I vih, bele in pa zastave »Rdečega križa«; 6. J prepovedano je siliti državljane neprija- j teljske države, da se udeležijo na direkten I ali indirekten način vojne proti tej državi; j 7. prepovedano je brez nujne potrebe po- J škodovati ali vzeti imetje neprijateljevim J podanikom. S Osobito je prepovedano rabiti tako- | zvane dum-dum kroglje, to je take, ki se J v človeškem telesu deformirajo ter.pov-. J zročijo posebno bolestne in nevarne rane. Oblegati in obstreljevati se smejo le j trdnjave ter ona mesta, kraji, poslopja, ki J se branijo. Obstreljujoči ima dolžnost da j po možnosti prizanaša poslopjem, ki so na- J menjena službi božji, znanstvu, umetnosti ali humanitarnosti, osobito pa bolnišnicam. J Oblegani morajo v to svrho izobesiti na dotičnih poslopjih primerna znamenja j (bele zastave i. p.) j V zavzetem mestu pleniti, je strogo J prepovedano. J Vojni vjetniki vživajo v modernih ča- j sih posebne pravice. Vjetništvo jim ne sme j škoditi niti na življenju, niti na zdravju j in imetju. Za poskusen ali izvršen beg ne j smejo biti kaznovani. Ako se jih proti j častni besedi odpusti v domovino, potem j niso le sami dolžni se vzdrževati vsakih I nadaljnih sovražnosti proti odpustivšemu j jih neprijatelju temveč tudi njihova drža- S va je dolžna, da jih k nadaljni vojni službi j •proti dotičnemu neprijatelju ne sili. j V neprijateljevo deželo prodirajoča I armada si pridobi z .zasedanjem (okupaci: j jo) sovražnega teritorija posebne pravice. I Prava oblasti oziroma gosposke prei- j dejo v njene roke, prebivalstvo ji dolguje I poslušnost ne pa zvestobo in okupacijske i oblasti nimajo pravice zahtevati od prebivalstva zasedene dežele takih služb, ki jih / :je smatrati za neprijateljske napram lastni j domovini. Okupacijska armada sme pobi- J ratLseveda tekoče davke, nalagati kontri- j Lucije (posebne denarne davščine) in izvr- j sevati rekvizicije (davščine v naturalijah). j Polastiti se sme tudi v javnih blagajnah j zasedene pokrajine se nahajajočega dr- J davnega denarja neprijateljevega in v ko- j likor je to potrebno ali koristno tudi čiru- J gega neprijateljskega državnega imetja, j Privatna last pa je v vojni na kopnem J (drugače je to v vojni na" morju) principi- I jelno nedotakljiva. I in ranjencev (Rdeči križ) in skrbstva za družine vpoklicanih (ministerstvo za notranje stvari). Tjakaj naj se pošiljajo darovi za vojake na bojišču, za družine padlih vojakov in ža druge vojno-humanitarne naprave. Ta urad bo obene*n služil kot uradna pisarna za pojasnila v raznih področjih prostovoljne pomoči v vojski, pri njem se bodo prejemala tudi vsa pojasnila, njemu se bodo dajali migljaji in predlogi, ki naj koristijo prizadevanju bodisi posameznikov, bodisi obstoječih društev ali ustanavljajoči se odborov pri zvrševanju vojnega skrbstva v najširšem pomenu. Na podlagi tega razglasa ustanavljam za podrejeno upravno področje, t. j. za ne-posrednje državno mesto Trst z okolico, za pokneženo grofijo goriško-gradiščan-sko in mejno grofovino istrsko skupen »Deželni vojnopomožni urad« pri namest-ništvu v Trstu in izročam njega vodstvo namestništvenemu podpredsedniku grofu Henriku Attemsu. Ta urad bo določeval o vseh prošnjah za podporo; podpore pa se bodo dajale načeloma samo v posebno nujnih slučajih potrebe kot enkratna podpora. v Dajoč to na splošno znanje obračam se na izkušeno patrijotično mišljenje in na dobro srce prebivalstva, da po svoji moči stavi na razpolaganje sredstva za podpiranje družin vpoklicanih vojakov, spo-minjajoe se vznesenega gesla našega ljubljenega cesarja »Viribus unitis«. Obenem se ukazuje političnim oblast-nijam, da osnujejo v slehernem političnem okraju »Okrajni vojno pomožni odbor« ki bo stal pod nadzorstvom deželnega vojno-pomožnega urada in mu bo predložil predloge za podpore. Darove sprejemajo deželni vojnopomožni urad (namestništvo, pisarna, na-mestništvenega svetnika d.ra Pipitz-a) in okrajni vojnopomožni odbori (sedeži okrajnih glavarstev) in njih članovi ter se objavijo v časopisu. Kar se pa tiče posebej mesta Trsta, se je tukaj vže: ustanovil, kar je zelo hvale vredno, pomožni odbor, ki je vže začel svoje pomožno delovanje. Toda ta odbor bo glasom izjave gospoda župana svoje delovanje kot samosta-len pomožni odbor takoj ustavil, čim bodo izčrpana vže podpisana — posebno za Trst darovana — sredstva, in tedaj se postavi kot pomožni odbor pod »deželni voj-no-pomožni urad« ustanovljen pri namest-ništvu, ker se bo na ta način omogočilo, da podpore potrebne osebe, ki se nahajajo v Trstu, bodo deležne podpor, ki prihajajo »vojno-pomožnemu uradu ministerstva za notranje stvari« na Dunaju. V Trstu, dne 8. avgusta 1914. C kr. namestnik: Hohenlohe, I. r. * Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! Nočem delati reklame, da bi steni služila denar ¦ kakor se to večkrat dogaja, pač pa sem pripravljena bfttl« platno povedati vsakomur kako sem popolnoma odpravila večletno bolezen na plačah, naduho in oslovski kašelj. To domače zdravilo si lahko nabavi vsakdo jako po ceni. Pošljite za odgovor frsnkiran zavitek. Kaslov gospa B. Kolenska — VrSovIce pri 72 SO Pragi, Češko. 206-20 Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo „Tolaa po 40 vin. GOTTLIEB VOITH Dana! III. 1 f Na prodaj po vseh trgovinah. J. ŠULIGOJ - GORICA Gosposka ulica št. 19 urar c« kr. državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine, srebrnine, optičnih predmete? in raznovrstne obeske. — Popravila se izvršujejo točne is dobro. — Jamči i leto. 6i-p OB C O C -1 a o -i o LL "3" RT trs in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja ±io najnižjih ceniti SSST R< STERMECKI v Celju SI. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več* tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati. 68 - 52 Mihajlo Tur k priporoča svojo ičo-io BRIVN'ICO= G°ricV:r ____________________na Kornu št. 6. Beservni fond: K 126.014 60 Vplačani deleži: K 48.043 : : Zadružnikov; 1707 : : 8—52 MGoriška ljudska posojilnica11 vpisana zadruga z omejenim jamstvom Telef. §t. 79. v Gorici Ustan. 1,1883. (v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, L nadstr.) sprejemi hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|0 čistih. Večje stalne vloge proti enoletni odpovedi po dogovpru. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. Blitt-Mo perilo kakor na solncu beljeno —- izgleda perilo po polurnem kunanju s primesjo Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — hikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (gorflieb \Mrt) Na prodaj po vseh trgovinah.