Slovenski kniet obsoja ,,Štajerskega kmeta". (Spisal kmet iz Ormoškega okraja.) Kakor se čitatelji »Slov. Gospodarja« šespominjajo, poskusili so naši nasprotniki pred več leti z izdavanjem lističa v slovenskem jeziku, ki pa je imel namen, grditi slovensko ljudstvo, z imenom »Kmetski prijatel«, in to v Celju. Pa moral je v kratkem easu zginiti za sušico in od takrat mislili smo vsi zavedni slovenski kmetje, da je umrl za vselej; pa usoda mu je dovolila, da se je še enkrat vzdramil in ozdravel; ako popolnoma, poduči nas bodočnost. Ko se je izkobacal v Celju iz svoje bolniške postelje, zapazil je točno, da so se tam vsled uzornega delovanja tamošnjih rodoljubov razmere korenito izpremenile tako, da je tam za take baže kmetskih prtjateljev grozdje že prekislo. In ker mu je dolgotrajna bolezen najbrž precej premoženja požrla, moral je gosposko življenje pustiti ter jo kreniti med kraele, upajoč, da vsaj na tak način podaljša svojo eksistenco; in tako ga na naše začudenje vidimo, da se nam naenkrat prikaže kot »Štajerski kmet« iz Maribora. Moral je tudi zemljišče slovenske zemlje dobro preštudirati, da je priSel do zaključka, da so za njegovo kmetovanje še najbolj ugodna tla v Mariboru. Seveda kak »kmet« bi sicer bil, ako bi zemljo, ne poznal! Pa v dolgotrajni bolezni je ludi vrlo napredoval tako, da ako prištejemo slučajne kozle stavcem, ga čujemo sedaj prav v oni pravilni slovenščini, katere vsled dopisov naših nasprotnikov v »Tagespost«, «Deutsche Wacbt», »Marburger Zeitung« itd. na vsem svetu živ krst ne umeje — dasiravno ima »Družba sv. Mohorja« letos 66 lisoč udov in so vse njene knjige pisane v krasni slovenščini, ter so udje v ogromni večini le kmetje. Mi bi samo radi vprašali te gospode pri »Štajerskem kmetu«, če poznajo besedo doslednost? Po nemških časnikib naznanjajo svetu, da pravilne, ali kakor ti prijatelji pravijo, novoslovenžčine noben kmet še naspol ne umeje, zraven pa se lotijo izdavanja nemčursko in liberalno navdahnjenega lista v istl po njih nauku nerazumljivi slovenščini za slovenske kmete! Ako tolčejo sami sebe po zobčh, to za te gospode ni nikaka neeast in sramota, sarao da bi svoj cilj dosegli! Pa prišel si, »Štajerski kmet«, vsaj za par desetletij prepozno; mi kmetje sedaj že poznamo lisjaka od ovce, dasiravno se nam predstavlja v obliki, da se nam nehote v spomin vsiljuje rek našega Zveličarja, ki je dejal: »Prikazali se bodo krivi preroki, ki bodo delali znamenja in čudeže, da bi bili zapeljani tiidi izvoljeni, ko bi bilomogoče«. In v vresnici. »Štajerski kmet« se nam dela, da je v mnogem oziru tudi dober kristjan in celo dober Slovenec, ki z Nemci slogo ždi in obsnj:' ' ' '• ¦'¦ Kje pa je že kdo čital, da Slovenee sovraži Nemca, da hoče prepir itd. ? Nikjer! Slovenec sovraži le nemškutarje, to so taki, ki so rodom Slovenci, pa se štulijo k nemškim zagrizencem. Poštenega Nemca, ki pride z dobriin namenom k nam, kdo ga bo sovražil? Boljše je vsprejet, kakor pri Nemcih samih. Vendar mi Slovenci hočemo biti na slovenski zemlji sami svoji gospodarji, kakor so Nemci na Nemškem, in se ne damo od nikogar v tem oziru motiti, tudi od »Štajerskega kmeta« ne. Vi pa, slovenski kmetje, rojaki! Ako kdo pride k vam s »Štajerskim kmetom« in naj ga tudi zastonj ponuja, povejte mu, da je ta list vkljub svojemu kmetskemu naslovu in dobrikavi pisavi nam slovenskim kmetom v verskem in narodnem oziru večji neprijatelj, nego kateri drug nemški list, samo da se prav ne upa z barvo na dan! Njerau je le na t6m, da bi si mi kmetje zopef take može za voditelje izbrali, ki -našo sv. vero in milo slovenščino zaničujejo in kmeta pitajo s priimki: »dummer bauer« iid. 0 da, za take se mi zahvaljujemo, ki le takrat slovenski znajo, ko jim denarje prinesemo. Mi se hočerao zanaprej še bolj korenito držati naših narodnih voditeljev, to je naše častite duhovščine in drugih narodnih gospodov, potem pa naj v Celju izhaja »Kmetski prijatel« ali pa v Mariboru »Štajerski kraet«, to je nam deveta briga!