242. SfeMRo.
v LiuDi]nni, v toreh 23 oKto&ra 1923.
leto tU
■ ta ir
TJ
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal aadelie in praznika.
tnseratl : do 9 petit vrst al D, od 10—15 oeHt vrst a 1 D 50 p. večji inaeratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, oreklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudb- beseda 75 p. Popust le prt naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prlloil znamka za odgovor.
Vpravnlšfro n8lov. Naroda" tn „Narodna tiskarna" Knaflova ollca st 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništva „81ov. Naroda" SnaHova olloa st 3, 1, nadstropta
Telflon ste 7. 34. Dopisa sproje-na le podpla&ne ln za4ostao Irankovmne« Sejp"  Rokopisov se ne vrata.
Posamsz*^ številke:
v Jugoslaviji vse dn! po Din 1B— v Inozemstvu navadne dni Oin 19 nedelie Din 1*2S
PoStnina platana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:	V Jiitfoila«lji		V lasiemitTO 1
	v Ljubljani	pO poitl	
12 rnesecs/   * % * »  . . 5....... 1      %          »   .   .   i , Pri morebitnem povišanju !	Din 144 — .     72 — . 36--. 12-ie ima dalj§a	Din 144 — „ 72-— »       00 — naročnina Jopi	Din 2-34-—* 66*^ lačatt _ .
Novi naročniki nai pošlejo v prvič naročnina veJno   99* po nakaznici,: Na samo pismena niro;l!a brez poslatvo denarja se ne moremo ozirat!«
Renska republika.
V Kolnu so končno tamošnji separatisti razglasili dolgo najavljano rensko republiko. Ali so to storile samo osebe, ki aspirirajo na politične karijere ali pa so bili merodajni gospodarski in politični razlogi, pokaže bližnja bodočnost. Vsekakor velja tudi za renski separatizem, da so bo, enkrat ustavljen, zelo težko dal odpraviti. Enota Nemčije je ž njim dobila rano, ki je nemški narod ne bo tako hitro prebolel. Krivdo za tak razvoj pa nosi berlinska vlada, ki je žonglirala z nesmiselno politiko nepla- | munska kraljica Marija, romunski prenočevanja reparacij in vojnih odškodnin j lonaslednlk Karol, grška kraljica Elizabeta,
Telsfesiska in brzofauna poraEIIa
Svečan krst prestolonaslednika.
Prestolonasledniku dano ime — Peter.
— Beograd, 22, oktobra. (IzvirJ Po točno določenem programu se ie včeraj Izvršil v dvor. kapel* svečan krst prestolonaslednika. Ze okoli 10. dopoldne so začeli prihajati na dvor zastopniki tujih držav m veledostojanstventki. V dvorni kapeli so prisostvovali svečanemu krstu kralj Aleksander L, romunski kralj  Ferdinand, ro-
tako dolgo, dokler ni upropastila ne sa-ino nemške valute, temveč tudi enotno državo, veliko Nemčijo. Te zgodovinske pogreške ne bo več moči popraviti.
Kako bi izgledala Nemčija, da je koj od začetka kazala dobro voljo odplačila
kum vojvoda York, dalje romunske prm-cezinje, grški princ Nikola, knez Arzon, kneginja Jelena, princ Pavle in grška prin-cezlnja Olga, Številni so bili dalje zastopniki raznih uglednih kulturnih, političnih, gospodarskih m drugih korporacij \z vseh važneiših krajev države.   Med novim m
vojne odškodnine ter da se je notranje j starim dvorom je bil špalir mornarjev, čete konsolidirala gospodarsko, kakor je storila na pr. Avstrija. Lahko rečemo, da bi bila Nemčija vpričo svoje industrijske in kulturnotehnične zmožnosti že davno odplačala velik del vojne odškodnine in da bi danes gospodarsko, socijalno in politično predstavljala najbolj solidno državo Evrope.
Nemčija takega razvoja ni hotela. Izgubila se je v malenkostne nacionalistične spore, nemški velekapitalizem je diktiral proti Franciji politiko, ki je
gojencev vojne akademije, čete 2. pešpolka ln oddelka kraljeve garde.
Svečanost krsta se je prfčela ob 11.15. Pred vhodom v kapelo so stali zastopniki vojske z vojvodo Stepanovlčeui na čelu, zastopniki mornarice s kontraadmiralom Dragotinom Prlco in zastopniki invalidov s polkovnikom Aleksandrom Maraličem na čelu. Kum vojvoda York in romunska romunska kraljica sta prestolonaslednika nesla v dvorno kapelo med petjem zbora: »Spasi Oospod ljudi Tvoja«. Na sre^i hrama pred altartem je patriarh Dimitrije ob
s sistematično pripravljenimi valutnimi    asistenci številne duhovščine Izvršil obred
padci polnila nenasitne žepe. Ta kapitalizem je živel od rastoče bede nemškega prebivalstva, od države in njenega poloma. Nemški politiki te zveze niso uvideli, tudi so izpregledali ugod-
krsta. Krst Je trajal od 11.30 do 13. pop. Po končanem obredu ie patrijarh Dimitrije blagoslovil prestonaslednika želeč, da postane prestolonaslednik Peter dostojen potomec junaških Karagjorgjevlčev, blagoslovil je dalje kraljevo rodbino m vse navzo-
dvoru. Ime mu Je Peter. Knm |e bil Ni Vel. k ral] Anglije Judi. katerega Je zastopal njegov drugI sin NJ. Vis. vojvoda Albert York.«
Med svečanostjo se Je na TerazIJah tn pred dvorom zbrala vetfkanslra množica beogradskega prebivalstva, ki je živahno pozdravljalo kralja, Icraljico in prestolonaslednika. Po končanem krstu Je bila zakuska, na katero je bilo povabljenih okoli 220 oseb. Med zakusko Je Nj. Vel. kralj Aleksander pozdravil navzoče med drugimi romunsko kraljevo dvojico tn botra vojvodo Yorka. Romunski kralj je nazdravil v Imenu romunskega naroda prestonasledniku, Želeč mu srečo ln zdravje. Predsednik kraljevske vlade g. P a š i č je kralju Čestital v imenu vlade. Zaključil je kralj Aleksander vrsto govorov z željo, da bi postal n'estov sin Peter vzgleden junak, kakor je bil bla-gopokntn! kralj Peter Vel'ki Osvoboditelj.
Vojni minister general Peslč Je izdal včeraj povelje, ki se med drugim grasi:
»Junak?! NJ. Vel. kralj Aleksander !.. na5 vrhovni poveljnik Je Izrazil visoko željo, da se NJ. VIs. prestolonaslednik Peter nvrsfi v vrste nase hrabre vojske. Izvrsu-joč visoko ,žeI?o NI. Vel. kralja odrejam, da so NJ. VIs. prestolonaslednik Peter vpise v V. Četo IT. bataljona 6. pešpolka Kralj Aleksander I.«
Ta polk je eden naJhrabreJSih na?m pofkov. Dnevno povelj«* vojnega ministra zaključuje: »Žrvel kralj Aleksander! Živela kraljica Marija! 2rvei prestolonaslednik Peter!«
Dalje Je bfl fzdan kraljev ukaz, 8 Jrate-rmi Ima 14. pešpolk nositi fane prestonaslednika Petra.
Rormmska kraljica Marija Je ob 14.30 na kraljevski jahti »Štefan del Mare« priredila čajanko. Po 5 ti Janki so se gostje vrnili na dvor, kjer Je bfl zvečer velik dvorni koncert, na katerem sta pela znana dunajska operna pevka Serna Km* z in pa operni oevec Partiera. Na koncert je bilo povabljenih Okoli 6^0 rseb.
Tc"com včerajSn.'ega dneva »o prfliaja-!e nn. dvor brz-olnvre čestitke ha vseh važne jših krajev naše djp^ave. Dvorna pisarna Je sprejela okoli 2000 čestitk.
Konferenca politikov srednje iinije.
Sklicanje kongresa za ustanovitev nove stranke.
— Zagreb, 22. okt. (Izv.) V StreUščnJ dvorani je bila včeraj dopoldne dopoldne konferenca takozvanih politikov srednje linije. Konferenca ie bi!? zelo dobro obiska* na in so prišli v Zagreb v velikem II l zastopniki Hrvatsko, Slavonije, Beograda* Dalmacije, Bosne m Hercegovine. Konferenco je ob 10. dopoldne otvorfl poslanik v VVashlngtOTiu Ljuba Mlhajlovič, Za predsednika ie bfl Izvoljen bivši podpredsednik Narodnega Veća dr. Ante P a v e l i č. Konferenca je razpravljala o načelih m programu, ki ga Ima rzvršfti na novoustanovljena stranka politikov srednje Unije, Program na-giaša med drugim, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eden narod, toda z različnimi kulturnimi gospodarskimi In administrativnimi diferonciJaciiamL. Jngoslovonstvo  bodi dr-
žavnotvoma. temeljna misel v na5I đržavL Program dal|e zahteva rovlzijo ustavo* uvedbo najširšo samoupravo, ki so nai prilagodi pokrajinskim gospodarskim, kulturnim ln političnim potrebam, V debato so poleg drugih posegli Milan Marjanovih, Vinko Brajovlč v Imenu dalmatinskih Ju-goslovenov, daljo načelnik občine Sušak Juraj Kučić tn drugI. Končno ao bili spre-. Jetl razni predlogi in resolucije, ki jih ima izvršiti Izvoljeni akejski odbor, v katerega se po potrebi lahko kooptira la drugo polK tika. Akcijski odbor ima izvesti propagars do ln organizacijo novo polrtičoo stranke, Ima pripraviti daljo vso potrebno za strankin kognres. Konferenca bila ob 13, za» ključena.
Madžarski minister BerzeviGzy v Trstu.
Med Italijo in Madžarsko ni nikakega spora. — Trst središča intelektualnih in političnih odnošajev med Italijo ln Madžarsko. — Reka ne sme biti jtigoslovenska. —■ Radi italijanskega prija* teljstva gleda Madžarska mirno v bodočnost.
nosti zdrave notranje konsolidacije, go- 1 J£ spodarselcza razmaha in odplačila vol- Ce-
nih odškodnin pred nevarnostmi soci- ^^^^^sTS jalne in državne krize, ki le nujno sle-   m™ a^ ™T \J J t dila   plačani odpornosti proti antanti. I   u »m ****** ^ri%h TS?
^ , ,    . ___'____,w . „0x^„s„m : srbske cerkva smo danes 21. oktobra 1923.
Omagal Je trezen razum m se našopiril   v pr?5afTl<5,ti proie MmaJla Pooovlca, N1. zaslepljeni ln užaljeni nacionalizem.      . kole Bož!ća |n d,3akona Lonff!na krstiI, n0 Razven tega nemški državniki niso : m&ak 8vete pravoslavne cerkve NJ. VI-računall z živim nasprotjem med repu- j socanstvo sina prvorojenca, kateremu le
blikansKO in monarhistično idejo. Tudi j nil oče NJ. Vel. kralj Srbov, Hrvatov In
ta kliCa notranje nevarnosti se je tako • Slovencem »n mati NJ. Vel. kraljica MaHJa.
raZPinnila, da StOJi Nemčija pred redno j ki Je bil rojen dne 6. seofembra t pre-
meSČansko  vojno. Bavarska se je lo- J stolnem  mesta Beograd    na kraljevskem
Čila od Derlina, istotako Saška. Nemčija j II«!:*,.« «„n4„;;rtL:
nima več enotne državne avtoritete ln j VOlltVe \f  SVStP! ^K! PanaHlBIlt.
WO?r^itao^nske republike se je j Napredovanje krščanskih socialistov In socijalniK demokratov, nemški kaos le poglobH. V tem oziru | — Popolen fiiasko nemških naciionahstov.
ta republika ni dobrodošla splošnim pp- |       _ Dmial, 22. oktobra. (Tzv.) Včeraj so I r
litičnim interesom   Evrope.   Toda   po j brte volitve v avstrijski pa-riament, obenem \ &
drugi  Strani  govore  razlog?, ki  dajejo ' tudi za dimajski občinski svet oz. v dežel-
samostojni renski državici trajen zgo- j ne rbore nosamnlh pokTaifn. Volitve so nri-
dovinskl pomen. Rensko ozemlje Je na- \ nesle popolno zmago krščanskim sccHall-
mreč v gospodarskem, političnem in ! sto« ln socllalnlm demokratom. Ysg nem-vojaškem ozim sila valno. Renski gD- \ nacllonanstlčne stranke, osobito Veie-spodarskl krogi so se najbrže prepričali. | Jg» 80 Pri ToIItTal1 dožIven P^lw n" da ozdravljenje ne more pri« iz Beril- | ,as °1 Gradec> 2?. ^tobra. ffev.) Po poro-
na. Iz Nemčije, ki špekulira na evropsko socijalno revolucijo, ki bankrotira svoje denarstvo in ki se v tako resnih časih razdvaja ob monarhistični oziroma republikanski malenkosti Posegajo torej po samopomoči, organizirajo lastno gospodarstvo, lastno denarstvo, iščejo prijateljske zveze z Belgijo in Francijo, in s politično garancijo meddržavne nevtralnosti želijo postati fer-ment evropskega miru in trajno geografsko ločilo večne nemške revanše od francoske protirevanše.
Ako se ustanoviteljem renske republike posreči prepričati lastno prebivalstva (ki je v ostalem zelo hladnokrvno in računajoče) o važnosti in možnosti lepega procvitanja separatne renske republike, ter ako uspe;*o novi gospodarji pridobiti naklonjenost zapadnih držav, tedaj se utegne državica pretvoriti v velevažnega činitelja evro-pejskega miru in povojnega konsolidi-ranja. Tudi za Nemčijo bi tako dejstvo učinkovalo v dobrem smisli:. Streznilo bi jo v spoznanju, da ie ureditev mednarodnih zvez eksistenčni pogoj vsake države in začetek celokupnega njenega blagostanja ter napredka._
CSR IN MADŽARSKA
_ Budimpešta.   22.   okt.   (Tzv.) Danes
jC prlSpefa sem Iz Prage češkoslovaška delegacija pod vodstvom sekcijskega Sefa dr. Werneria. Delegacija hoče znova začeti gospodarska in politična pogajanja i madžarsko vlado, ki to bila ivo] čas prekinjen*
čilih *z glavnih mest Je posneti, da so povsod volitve bHe Izvršene v redu in brez vsakega težjega incidenta. Rezultati ki Se nfso oficijelni tn ugotovljeni, so stedeči: V vollncm okraju Gradec okolica 3 socijalni demokratje, 2 krščanska socijalista 1 mandat je še sporen.
V volilnem okraju vzhodne Štajerske 4 krščanski socijalisti, 1 mandat Je še sporen. Srednja in Spod. §ta»erska 3 kr5č. socijalisti. 1 socijalni demokrat m 1 mandat je še sporen. Gornje Štajersko 2 krščanska socijalista. 4 socijalni demokratje, 2 mandata sta še sporna. Zanimivo je, da je od zadnjih volitev število krSčanskih socialistov naraslo za 60% od 18.000 na 27.000. število socijalnih demokratov od 28.000 na 33.000. dočlm so Veienemci rapidno nazadovali od 10.000 na 12.000. Liberalna kmečka zveza je pri volitvah popolnoma propadla.
_ Celovec, 22. oktobra. (Tzv.) V vo-Iflneni okraju mesto Celovec je bilo odda-
ih 9660 glasov krščanskim socf?a,!Urtf*m. 5068 grlasov socijalnim demokratom. 129 kamu7i'?tom fn 90 za listo koroških Slovencev. Za deželni »bor je bilo oddanih 9063 glasov krščanskim socijalistom. 5047 sneli 1alnfm demoKratom, 665 narodnim socijalistom, 130 komunistom *n 92 glasov slovenskemu kandidata.
— Belfak, 22. okt. Cfev.) Pri volitvah državni zbor so dobiti krščanski socijalist! 5899, socijalni demokratje 5990, Slovenci 17. In kormrnistl 12. Slovenci so pri volitvah za deželni zbor dobili 19 glasov.
— Celovec, 22. oktobra. (Izv.) Celokupen rezultat o včeraj5njih volitvah v avstrijski parlament in deželni zbor še ni znan. Nemci so v slovenskem delu s pritiskom navalih na Slovence, da bi glasovali za krščanskega socijalista ozir. socijalne demokrate.
— Dana), 22. okt. (Izv.) Pri včerajšnjih volitvah je bilo brvolttl 165 poslancev. Po dosedaj znanih rezultatih so dobili: krščanski socUaMstl 73 mandatov, socliafnl demokrat!© 54 mandatov ln Veienemci 8 mandatov. Štirje mandati so še sporni. Na Dunaju samem so dobili krščanski socllall-stl 17 mandatov, socijalni demokratje 27 ln 1 mandat Veienemci.
— Dunaj. 22. oktobra. (Tzv.) V mestni svet je bilo Izvoljenih 78 socijalnih demokratov, 41 kršč. socljallaiOT ln 1 Veleaemec
tffc Trst, 21 okt (Tzv.) Madžarski naučni minister grof Berzeviczv ja Ml pri svojem prihodu semkai jako slovesno sprejet in njegovo predavanje o Po-tCfiju je bilo številno obiskano in aplav-dirano. Ko je prišel, mu je priredila »Minerva« večerjo, katere so se ndel zastopniki politične, mestne ln vojaške oblastL Župan Pitacco ie v svojem nagovoru citiral Petofijeve verze: »Vzcvetela bodo zopet drevesa madžarskega naroda ln drevje bo tako bogato, da so bodo čudili Bog In ljudje.« Cav. Fresco je imenom italijansko-madžarske trgovske zbornice zagotavljal, da nI konfliktov med Interesi Italije In Madžarske, marveč obstoje vzajemni interes?, ki velevajo skupno pot
V razgovoru s *Piccolovlm*t poročevalcem je Berzeviczij naglasal gleda Trsta, da se vid) Madžarom bas" Trst zi primerno središče intelektualnih in političnih odnošajev med Italijani tn Madžari. Vsi Interes! so skupni ln soglasni. Med Madžarsko in Italijo pa je Jugoslavija in obe sta interesirani na tem, da skleneta ž njo sporazum za ozko trgovsko zvezo.
O reškem vprašanju je Izjavil Berzeviczv to-le: »Z madžarskega stališča je v reškem vprašanju glavni naš Interes ta, da Reka ne postane jugosloven-ska. Za nas bo vedno lažje, doseči do-
govor z Italijo kakor pa z Jugoslavijo*
Sicer pa jo bil naš vidik jasen Že v preteklosti, ko Ja bila Reka odvisna od Madžarske, tn so Je priznaval italijanski značaj mesta proti hrvatskemu elementu.«
Berzeviczr frj firekel nadaTlo 2elto, da hoče v Rimu videti Mussollnija ln govoriti ž njim. Doslej imajo Madžari z italijansko vlado dobrohotne skušnjo. »Naravno le, da si mora Italija staviti nmerjenost fn previdnost glede na njeno Številne Interese, ml pa. ponavljam. Imamo močan vtlsk, da nam Jo Italijanska vlada Iskrena prijateljica. To pomeni za nas mnogo ln provzroča, da gledamo t zaopanlem v bodočnost«
Pri predavanju o PetofTju jo predstavil govornika Berzeviczvja občinstvu Atrilio ttortfs, paglaJaJoČ, da treba ozdržati živ plamen, ki ogreva oba rodova, V govoru Je znal Izzvati med občinstvom sočutje za »nesrečo svoje dežele«. Proslavljal je Petofija, ob katerega smrti jo rekel Jokaj; Ne čakajte ga več; on Je £e dosoel med zvezdo. Berzeviczy je zaklhičil svoja Izvajanja tako-le: »In Madlarska ga vidi kot svetlo zvezdo, ki Jej kaže pot v dnevih njeno žalosti.« Da Jo bil Petofl rodom Slovak, je Berzeviczy pozabil povedati Madžarski minister so j« odpeljal v Rim,
Proglasitev renske republike.
V Porenju vlada red In mxr.
_ Aachen, 21. oktobra. (Havas) Danes
Je bila proglašena renska republika. Vsa javna poslopja so zasedli separatisti. Nemška pollclla ni Izvajala odpora. Provlzorfe-na vlada Je Izdala proglas. S katerim Je prepovedano vsako ibomvanje. vsak odpor bi plenltva po trgovinah. Proglas poziva prebivalstvo k red« m mira ter obljublja, da bo provlzorična vlada poskrbela za živila In delavcem delo. Proti meji korakalo oddelki Mpanuisucn« nad*
— K5ln, 21. oktobra. (Tzv.) Danes zjutraj |e zveza separatistov proglasila rensko repcbflko. Določen! oddelki separatistov so zasedli vsa Javna poslopja, med drugim mestno hišo ta deželno zbornico. Državne nemško oblasti In policija niso Izvajale ni-kakega odpora. Tekom današnjega dneva so se vršila po*aJ»™Ja med francoskimi okupacijskimi oblastmi ln pro-rlzorlcno separatistično vlado. Telefonske zveze % Nemčijo •o pretrgane. Povsod vladai red ln itfcv
Tržaške vesti.
Posojilo tržaški industriji.
Zgradba nove ladje pri Sv. Roku
Bolniška blagajna pride v fašl-
stovske roke. — Škrlatica.
— Trst, 21. okt TTzvJ Vlada razšla?:* v rimskem službenem listu, da je poverjena J finančnemu  ministru  dovolitev posojila v j skupnem znesku 13S milijonov lir tvrdkam: . Tržaška ladjedelnica, predilnica v Aidovšči-I nI »Adria« v Trstu, tovarni za kemično in-J dustrijo in končno za električne napnve ob Soči. Posolilo se dovoljuje na obresti 4.50 odstot. na dobo 35 let V ladjedelnici pri Sv. Roku se prične graditi nova ladja z okoli   11.000  tonami  in bo najmodernejša trgovska ladja. — Fašisti se hočelo polastiti bolniške blasrains. Postavili so svojo kandidatno listo in razvijajo tak teror, da bo njihova lista jrotovo prodrla. — Skriatlca so je v tržaškem mestu tako razvila, da je moral majristrat Izdati ckaz, da se zapro v mestu In okolici vse ljudske šole In otroški vrtci ter da otroci pod 14. letom ne smejo v kinematografe. To velja do 5. novembra.
Vesti iz Bolgarije.
Volitve v narodno sobranje. —
Volilna koalicija demokratskega
bloka in socijalnih demokratov.
— Sofija, 21. oktobra- (Izv.) Glasom »Drzavneza vestnika« 5t. 463 se vrše volitve v XXI. redno narodno sobranje 18. novembra. Na svoji zadnji seji je mmistrskt svet sklenil, da se zajamči svoboda volilne agitacije m da <:e odpravijo vse zadevne omejitve, ki !? vlada odredila v zve-j zi a komunistih ~':?em. — Na tsti seji LJe_mlnl«irsy_«vt.   1 ^ 0b£JL _^2od^A_ &klja-_
njeno e felezn^ko akc?Js.&> HfttfHo fcl&A
poravnave Škode, Id jo Je prizadela družbi voina. Družba dobi po tej ?ozodbi 20 m\\V jonov fr. transov, ki morajo biti izplačani
tekom 9 let. Prvi obrok bo Izplačan čez pet let —* Prizadevanja: demokratskega bloka glede voHme koalk:He niso ostala brez uspeha. Med demokratskim blokom lfl socijalnim! demokrati le sedal doseže« popolen sporazum gleda enotnega nastopa pri volitvah v narodno sobranje, SocfjaV demokratsJca stranka dobi v skupni kandV datni listi 33 mest, od teh 10 na prvem, 10* na drugem, 6 na tretjem, 5 m četrtem trt. 2 na petem mestu« Kot platforma oben\ koaliranih strank ia Sprejet prosranl damo* kratskega bloka.
Po razglasitvi rfttster o> vfMMDl V HW» ?r>3no sobranje In sporazuma gleda toallci* je med demokratskim b'Mcom ln socliattstf je pričakovati, da g« T>r!čne Volilna ftgita«: cija nemudoma zlasti te zato, ker do TOM tev ostaja samo 5e en mesec Ministri Can* kovčka kabineta sq nameravajo t vs<* energijo udeležiti te agitacije. Ministrski predsednik Cankov odpotuje te dni na de* Želo, kjer bo nastopal na javnih shodih nt agitira! za zedfnjeno demokracijo. Po Pora* zu komunistov In zemljeradnlkoV* k! lo I svojim neumestnim nastopom tn ltfvavlm! fergredi izjrubnt mnogo na svojem &fltan m popularnosti med kmetskim prebival stvom. Je skoraj gotovo, da bodo pred sto* :e?c volitve temeljito obračunale S protf-drZavnhni elementi m utrdile pozicije one stranke, ki v danaSnjem krtHČnem časti edhio lahko pomaga Bolgariji gospodarsJcd m politično na nože. Vlada Cankova računa prt volftrah v narodno «obranfe t absolutno večmo glasov za koalicijo dimolcrat-skega bloka s socijalisti.
Rsšiino,sokolski lahori
Stran 2. ■
»SLOVANSKI    NAROD«,    dne 2'J ok'obra rf^o
stev 242
Z, Lajakov - Mozlrski:
„Jadranski Straži".
(Ob priliki krsta nje pokrovitelja, kraljeviča - prestolonaslednika.)
Buči naša pesem laka, vroča kakor srčna kri, ojstra kakor meč junaka, jasna kakor zvezde tri; buči kakor Jddran — morje, kadar ga vihar razorje!
Vzplamti pesem jugoslavska, kresna iskra, svetel ščit, — siva skala je triglavska bliska tvojega odsvtt, Tt, članica bratom sevaj, doma čast in slavo pevaj!
Vriskaj pesem, tromba Ćri, k zmagi prapor je razpet/ K kolncu sokolski so zbori dvignili svof smel polet, k solncn. ki je tam vtonllo, kjer najbolj se je iskrilo!
Joči pesem, — ne, ne joči, srd razlij svoj v jek strašan, da odmeva v zadnji koči, kjer na j agu je Slovan: Smrt sovragom domovine, — ŽffeJ mlađ! pala t ine!
Bnči naša pesem jaka, vroča kakor srčna kri, o:stra kakor meč junaka, lasna kakor zvezde tri, buči kakor Jadran — morje Jtadar ga vihar razorje! —
Soareja »Jadranske Straže«.
V veliki dvorani »Ulona« Je Imela Jadranska Straža v soboto zvečer svojo prvo favno prireditev,  ki  pa  med občinstvom menda ni našla pravega razumevanja, kajti obisk je bil v primeri z važnostjo te organizacije in njenimi plemenitimi Icljt precej Pičel. Zastopane so bile politične In vojaslce oblasti in več Javnih korporacij, pogrešali pa smo udeležbo širših slojev narodnega občinstva. Navzoč Je bil generalni konzul ČSR dr. Otokar B e n e š, konzul francoske republike  de Flachc    In    več" uglednih •predstavite!}ev našega lavnega življenja. Soareio Je otvoril   predsednik Jadranske Straže dvomi svetnik dr. Mam, k! Je na-rovorll navzoče prbližno tako-le: »Častite dame in gospodje 1 V veliko čast si gtejem, Ida   morem   pozdraviti   kot  predsednik JS tako visoke goste,   zahvaljujem se vsem skupaj za pote t današnje prireditve In kličem zbranim dobro dnšlt. Današnja soare-Ja Je prva večja prireditev, ki Jo nudi JS ljubljanskemu občinstvu. Tej  prireditvi Je dal posebno pomembno obilježje krst deteta NJ. Vel., našega pokrovitelja, mladega inrestolonasfednika,   bodočega   kralja naše ujedinjene domovine. Tn kakor ljubimo vsi M. Vel. kralja in kraljico, tako se je prevesit ta ljubezen tudi na nluno dete. Proslavit! Jutrišnji dan pa Je zlasti dolžna JS, ker Je prestolonaslednik  na  željo našega kralja že v zibelk! postal njen pokrovitelj. To znači, da se kralj in z njim celokupna vlada v polni meri 2aveda velikega pomena JS za državo In njen razvoj.
Vrhovni cil! delovanja JS Je naše divno Jadransko morje in vse. kar Je z nJim v zvezi. Ne samo graditev vojnega brodovja hoče pospeševati In podpirati JS nego njen namen je. zainteresirati vso javnost za ta biser mlade Jugoslavije. Kolikega pomena Je za nas morje, to Je Javnosti vse premalo znano. Vojno brodovje. ki ga imamo sedaj. Je v primeri z drugimi državami malenkost in z njim ne moremo nikomur imponirati, pa tudi ne kljubovati. Jasno na Je — in to Je vitalno vprašanje naše bodočnosti — da mora biti jadranska obala vsestransko zavarovana. Najprej tnrej zahtevamo močno vojno brodovje In to zahtevo moramo podpirati vsi kakor en mož. Niti en narod nt postaj velik in ugleden brez močnega brodovja. Koliko ponižanja smo morali pretrpeti Jugoslovenl v zadnjem času. kako oholi In samozavestni so naši sovražniki, kadar gre za vitalne interese naše drŽave! Mar mislite, gospoda, da bi se to dogajalo, ako bi imela Jugoslavija močno vojno mornarico?
Govornik opozarja na grb JS —v morje potopljeni buzdovan kraljeviča Marka — tn citira odstavek Iz srbske narodne pesmi o kraljeviču Marku, ki Je izgovoril veliko misel: in kadar Izide iz morja ta buzdovan, tedaj bo moj narod močan in srečen. Najbolj primerno proslavimo krst prestolonaslednika, ako v srcu obljubimo, da bomo po svojih močeh moralno in gmotno podpirali JS v njenem vzvišenem delovanju In tako pripomogli, da bo svobodni domovini aaslgurana lepša bodočnost. Pri tej priliki kličem vrhovnemu komandantu vojne mornarice Ni. Vel. kralju Aleksandru In pokrovitelju JS. mlademu prestolonasledniku trikraten »Živela!« (Viharne aklamacije kraljevemu domu.) Godba šentjakobskega salonskega orkestra zasvlra državno himno.
Sledile to koncertne točke s sodelovanjem članov kr. opere gg. Šimenca ln Bete t ta ter šentjakobskega salonskega orkestra, ki so se izvajale z velikim uspehom. Oba solista sta morala na splošno željo nastopiti še Izven sporeda. Po kom crtu se Je arzvil ples In Živahna družabna zabava Pri pogrnjenih mizah.
Politične vesti.
BINO MATICA
BEŠTIJA
04 nedelj« ti. do sred« 14. s«pt
— Novo predsedstvo narodne skupščine. Na sobotni skupščini so bile na dnevnem redu volitve skupščinskega predsedstva za jesensko zasedanje. Oddanih je bilo 199 glasov. Za predsednika je bil izvoljen Ljtiba J o v a n o -v i ć s 124 gjasovi, protikandidat demokrat Dragutin Pečić Je dobil 65 glasov in Voja Lazić, zemljoradnik 9 glasov, posl. Marko G j u r 1 č t Ć 1 glas in 2 lista sta bila prazna. Za prvega pod-I predsednika je bil izvoljen posl. Bakić 1 In za drugega posl. Mibajlo R a n ko -vlć. Za skupščinske tajnike so bili izvoljeni poslanci: Stjepo Kobasica. B o j o vi 6 , S I i a č i č in P o p o v i ć. Ža radikalno listo je glasovalo 101 radi-| kal, 13 džemiiet in 8 Nemcev. Za demokratskega kandidata je glasovalo 42 demokratov, 5 klerikalcev in 7 muslimanov.
=  Volitve skupšč'itst.ri odborov.
Novoizvoljeni predsednik Ljuba Jova-novfeć je določil z ozirom na svečanosti na dvom povodom poroke princa P a -v 1 a prihodnjo sejo na jutri 23. t. m. ob 10. dopoldne. Dnevni red te seje je: 1. Volitev Članov finančnega odbora; 2. Volitev odbora v svrho proučevana predloga o razveliavl;enju naredbe o višji pedagoški loI1 in 3. volitev odbora za spremembo člena 117. zakona o upravi fondov.
~ ff'fnka — RadJćl Češkoslovaška javnost se je začela interesirati za vesti o stikih med voditeljem slovaških separatistov Hlinko in Radićem. Hlinkovi zastopniki so se baje sestali r Radićem na Dunaju pred nicgovim odpotovan'em v London. Bratislavski politični krogi so se obrnili na uglednega jugosloven-skega politika, ki jim je na vprašanje o eventuelnem skupnem nastopu slovaških In hrvatskih separatistov odgovoril: Poznam dobro Rad!ča in zato smatram, da ie kakršnokoli idejno lsodclo-vanie med njima izključeno. Radić se ne more pridružiti HHnki že zato, ker je odločen nasprotnik klerikalcev, dočim je Hlinka prepričan jezuit D:incs vodi Radić konhikturalno politiko in samo zato nekoliko simpatizira s katolicizmom. Trajno sodelovanje v tej smeri pa je nemogoče. Poleg t^ga ie treba upoštevati, da med prlHiko Radića in Hlinke ni nikakih skupnih ciljev. Vesti o dozdevnem sporazumu med nbema opoziciionalcema so pretirane in se sploh ne morejo uresničiti.
= Kakšne ugodnosti uživajo Nemci v Ceboslovaklh. Ni še preteklo leto dni, kar se je ustanovila v St^di elektrotehnična tvrdka z imenom Bauc'ek-tra, ki ni nič drug ga kakor fili;a'ka nemške firme Pncin-rTlc^tra. Proda5a pa elektrotehnične predmete in napeljava električno razsve?M;avo po trgih in mestih Pazpnbga z nen šk:m kapitalom in ima 20 uslužbencev, t. j. uradnikov, elektromonterjev. ki so nemšT<! državliani. Doslej ie zaradila pet velikih električnih central. Odločilni krogi so bili sicer že opoz-^reni na to firmo, a do danes se ni Še prav nič ukrenilo in tvrdka nemoteno posluje naprej ter pravi, da ima Še 10 občmnm in mestom napeljati elektr'Čno luč. P trebni materija! dobiva direktno iz NemČiie. Ce pomislimo, da je v češkoslovaški republiki v sedanji krizi na tisočo delavcev in nameščencev brez dela m zarlu'ka. katerim mora država plačevati podpore, nam ne gre v g1avo, da se oblasti dosjei še niso zganile v prd đefaVfftVtl in republiki. Posebno zanimivo je t"d: dejstvo, da omeniora firma ni vpisna v trgovinski register in pa ^a ne pbxule nobenega davka da*; z^a^aio njeitf dobički sto in sto tisoč. Nasprotno pa pritiska davčna oblast na PeSke male obrtnike, dasi se morao tefkn boriti za svoj obstoj v današnli obrni krzi Kakor ¥ Cehih tako imaio Nemci ob-ublieno deželo v vseh slovanskih državah. A dobrota ie sirota Nemec ne noz^a za slovansko gostoljubnost nobene hvaležnosti.
ac Zakon o samoupravi mest ločiti. Minister za Izcnačcme zakonov ie predložil finančnemu ftrinfsrfa zakoniki načrt o samoupravi mest in rmčln. n_ nančni minister bo zakon teročfl posrb-ni komisiji, da izdela SveHs strokovno mnenje s finančnega stališča in da doda svoje pripomb-?.
— Demokrate ?*če?o s&frm r r**d'-cem. Beogradski listi -'avlinio. da skuša o nekateri demokratski papriki navezati stike z Padlćcvcl. da bi "h pridobili za aktivno sodeJovartfe v parlamentu. Računajo namreč s tem, da bi postal položai radikalne vlade nevzdrŽ-!*iv v tistem trenutku, ko hI se poiavUi Radičevcl v parlamentu. V Istem smislu so na delu tudi klerikalci. Toda za enkrat ne morejo ne prvi, ne drugi hrvatskih blokašev prepričati, da bi bila sprememba njih taktike v interesu ne samo Hrvatov, marveč celokupne opozicije, j Hrvatski blok vstraia slejkoprej pri taktiki, ki jo je določil Stjepan Radić. i
— Nastop proti RadkSev? stranki? Po poročilu iz Beograda sta včerai obiskala predsednika vlade Nikolo Pašica gene- j ral Urun-Marković In pa polkovnik Vo- 1 Uslav Tomte. Nekateri »s« javljajo, da sta dobila navodila, kako naj postopata 1 napram Radićavl stranki General Urim- '
Markova« Je namreč* Imenovan za komandanta IV. armue. polkovnik Tomifi pa za komandanta fandarmerijske brigade v Zajrebu.____
Julijska krajina.
— O folijskih Slovanih je napisalo glasilo tržaške skupina splošnega udruženja bančnih namelčencev Italije »La Voce del BarcarU Članek, v katerem
prihaja do nastopnih zakl učnih izvajanj: »Slovani so tu in se ne morejo tzbrha'1 s potezo gumija v registrih prebivalstva. Ne more se Izvesti preradikalni in premalo resni načrt onega profesorja, ki je nasvctoval. da naj se vsi Slovani odpravijo v Sicilijo in Sardinijo in na njihovo mesto naj se pošlje enako Število Sardincev in S'c'lrancev. Ker so Slovani torei tu in se ne morejo odstraniti iz trgov in vasi kf?r so se rodili in Živeli, je treba postopat! z mirni nt način, da «1 paffta napravi \% Slovanov, ki so postali nri državljani, prijat- l*'e in zveste državljane. Varnosti naših vo-akov v slucaiu vojne na vzhodnih me'ah bo bolje služilo, če irnamr* v svoj! hlll nekoliko Slovanov več in v boLŠem razpoloženm. nego v skrčenem številu, zato pa razpalienih sovraštva in ta'ne mržnie. Zaradi tcea priporočamo pravično postopanje in prav raz-timevano toleranco napram Slovanom Krasa in Istre. Pustimo, nai nap-am niim vrši svoie čudotvorno deh mati narava, ki je dala našemu plemenu mogočna sredstva asimilaci e. Clankar svari pred ostro in negativno politiko in priporoea politiko pravičnosti m spoštovan a. ki nai kaž? julii^k-m Slovanom dobrohotnost in moč.t
Glasbeni vestnik.
— Pevce« linhlhosklh v »Zvezlt včlanjenih zborov! Pevske vaje sa Vse svete se vrle v Glasbeni Matici In sicer vaja za 1. tn 11. tenor vseh zborov, v torek, dne 23. tm^ vala za I. tn H. has vseh zborov v Četrtek, dne 2S. t m. obakrat točno ob*',8. zveCer. Nove nsjrrobnice. zato ie polnošte-vilnt udeležbi nujno o treh na! Odbor »Zveze«.
Gozdarstvo.
—S Tedenski Izkaz žitnega trga. Zagreb 20. okL Na tržišču Je vladala cel teden popolna stagnacija. Vzrokov za to stanje Je več. Glavni vzrok ie porast dinarja, kar neuitodno vpliva na izvoz žita in ml n-skih izdelkov. Potrebno bi bilo. da s«.* Izvozi okoli 53.000 vagonov žita. med tem, ko se je do sedaj Izvozilo komaj 14.<W0 vag. Nadaljnji vzrok mlačnostf teži tudi v t«*nT da pasivni kraji za sedaj ne rab Jo toliko robe, katero potrebujejo kasneje ob pričetku pomladi. Tretji povod stagnacije )e silno pomanjkanje gotovine, ki dnevn^ zavzema vse večje mere. Cene na tržšču so nejasne. Plenica franko šlep Vojvodina notira okoli 330 D. koruza franko vagon boČka postaja rkoli 230 D. Koruze Je dovolj in ni verjetno, da bi se ves p-idelek potrošil doma ker je domača potreba neznatna in nova kor ipa pride Že spomladi na tržišče. Nova k^rtrza se Že sedaj kot umetno sušena prodaja po 250 O ab sremskn p stala. Oves notira okoli 210 D in sicer rešctanl slavnski. franko postaja. Moka. ki neprestano psda. se nudi po 550 D. frank^ mlin BnčVa. dočim Je bilo fr?nko vagon Zagreb nr^rlano nek^lko vagonov po 59T In 5S0. 7Mi<re so v?I'ke in tod pon-'rtba Je HvMa. P*on?ca ne pada v cennh v takem temm; kot m-ka in se Je n^čotkom tedna trgovala po 3r5 D. frnnko b^čka postala o roti koncu ted^a po 3*0 in 315 P. V kornzf Je bilo ne-Vol'V"1 nr^m^a v n~v*m blagu v *torž fi no T*0 _i*S n. V*čle k~?f*ine v $retttu I" Bački so bile knoMene za preš'če. S*ar^ koruza le ostnla zanemarjena. Cene s"* polagoma m!Žp!~?o In le kettra ki le r»°'x"*k~m te^na nokata        D. ftnđh nrotl k^nm na
D. Oves se ne p^-ffaia. ker nI Izvora. p^Tv-r?ba fz Bosne in SHv^niie le vrVksn-«k? Ni notfra bosanski Franku n*tovorna po-st?'^ ??n n «!avr»nsk; 2V^ O V Ffnfa vhda nilv**li ba'sse ettlttl r?»di teza ker le ▼ Tr** A ^s~-la veHfa koK'fna rom^'^^ke^'1 bln-»ra k' le zna*no cen*I?I In li-a le nri nas T-in-rr^ n*^Ia. P*«-anI P***! kstfffeum le c*na m*-*s+ta naf^^e'? na Soo B fe ka<:ne,'• no-t?r-it MPin ton n, V»-f>mn'r se le mno^n IsVal VofvN^np lp k* |g m-oTli t*r'^n nT«^fl pO
83 Oh n 5"daJ pa se ga ne dobi niti izpod 100 D,
—g Pr^elovan1* NfMiHSi po n-i'"rtvel-
jtft, at7*tfstl$nni porl^tV'li  im-»  n~*i đr^va
-»on OOO   *"b^n.   člifh   S*-"^*   le+r:1   pi-! '»tVI
rr^š'!*o 1 0^ 0OO met. refi*.« V^r da ^r'na-^e na vsakega dr'sivnan** okrn'*',o 13 i-»ir>rr-wov fabo'V. Na;bo<»?»*e:?l ie VaraJ-dTr^' J okr-l, H ima okrog 3?o ffso? i-bTan z ?r'n*m? nr*deivj v znesku 7*> °oo mete. Tem" podrlpsVf okrai v S-b"i z 23^
t!S-*j !-VriTi In 34."00 mt'*. Tftne^ pr'del-ka. V "^^n' Je eVde hbolk ItenVrSfefln b-ntn'ofv? Akfftf k» |mn 3TioI?blaa fn 60 tisoč mtc. Jpfnflt prMe'Vov.
—sr Pom!»ntkan!e soli r črM ^ri. Po poročilih Iz Cet'n'a vlao*? v celi črni gori veliko peman'V-in'e soli. ksr Je ba'e povzročil'' ŠPcVn'arHa neV^^erm trenvcev.
—g .favna prodaja. n~e 26. oktobra ti. vrŠ'1-« se b*>de v upravi artHerllsVe radionice BravsVe divlzI:sVe rblastl Javna prodala ene lokomobMe »Poston-Prokter in Komp.« rrm^no 5 MP jičlne K) kg 'notranje m 25°0 kg zmtanfe stare gumi za avtomobUskfb koles. Pogoji prodale, kakor rudi predmet!, ki »o na prodaj, morejo sa irldet! vsakednevtio farun nedelje v upravi trt. radionice Drav. dfv. ebl. Kavcija *a naše podanike 5%, a tuje podanike 10% IzkMcne cene za vsak predmet položi vsak kupec pred prlčetkotn HcKacrJe.
—s Brezposelnost v AvifHH pada.
Po tadmem službenem lzka2« se )e število nezaposlenih, ki vžfvalo državno podporo, zopet znižalo. Meseca februarja je bilo brezposelnih oseb 167417, koncem htnlia K7.349 In koncem avgusta *3.aQ3. Na Dunaju Je bilo nezaposlenih februarja f7.800, junija tal avfusta 57J46.
Prosveta.
Repe toir NmtH^n«^« gledališča v LfabffffitL
DRAMA.
Začetek ob 8. url zvečer.
Poner*eHek 22. okt.: Knr hočete.    Red A
Torek 23 okt.: Zaprto.
crcda 24  okt.: ["Hnc; bnmo t!č?     Red D
Cefr*ek 25. okt.- Az^žćl.     Red P
Petek 2f>   okt : ?mrr ma'Ve Jugoy!čev. C
S-oh^fPi 27. okt.: Gosoa 7 Morja; gostuje ga.
Marila Vera     Ped F Nedelja 2«  okt.. 2^2-5 Izven. PoncdePeV 29 okt.: Oo«p3 z morja; gostuje
ga. Marija Vera Red B.
O P F R A.
7sče*ck ob pot 8. url zvečer. Ponede?'ek 22. okt.: Zaprto. Torek 23. okt.: Novela od St^nca — Zapečatene?     Red F ?reda 24  okt.: A:da     Red B Četrtek 25. okt: Nikola Sublc Zrlniskt A Pe'ek la. okt.: Zaprto. Sobota 27. okt.: MvgenH Onjegfn     Red E Nede:;i 2S  okt.: Pso?!avcI Izven.
— Scribe. Le retre d*eaa s hrvatskim predgovorom In komentarjem dr. 0. Jezica. Pibllograsskl zavod v Zagrebu Je začel Izdajat! francoske tekste s hrvatskimi komentarji. Kot tretji zvezek prinaša Scri-befev kozarec vode. briHantno komedijo, ki smo Jo videli tudi v Ljubljani. To domaČo franrosko b?b!*oteko toplo priporočamo naSIm učn'm zavodom. Vsak zvezek prinaša terre'Hf uvod fn obziren komentar.
— Anton Novačan, Samositnik. Deset povesH. V LhibHanl 1923 Založila Tiskovna zadruga v LJubljaM 156. str. Cena broi. Pin. 40 vez. Din. 4? po pošti Din 1.50 več, Avtor »Nase vasi« Je zbral deset povesti, ki se odlikujejo po Izredno krepkem tn pristno domačem Jeziku, kokrlnega p!5e danes malo sIovenskMi pisateljev. V umetnJSkem in Ide'nem ozfru bi se »Samosflnlk« mogel nazvati nadal'evanje »N"se vasi«. Povest! »Mirrl preganja vrane«, »Camarjeva krčma« In «Peter Kobula« so najboIjSe slovenske kmeSke novele, kar jih le bilo nantsnnfti v zadnHh letih. Iz knlfre puhti vonj domače zemlje. S svojo svežo sočnostjo m neposrednosti© si bo zbirka osvojila prav tako
mtellgenta  kakor tudi neukega čitatelja. Toplo p-:noročamo.
— Prof. Fr. Veher. Analitična psihologija, prvi snopič, založila rn Izdala Kleln-maver-Bamberg, Ljubljana 1924. S to analitično psihologijo namerava prof. Veber podati znanstveni javnosti prvi poizkus si-stemat;Čne eeometrile duha. Tozadevno navaja že v uvodu nekaj pojasnil. Iz katerfb fzhata, da bo niegova psihologija zgolj psihološka ter noče stika z raznovrstnimi ff-zl.iološkbnf nauki. Prof. Veber želi torej razviti č*sto psihološko *eorflo brez uporabe kakršnihkoli fizikalnih ali f-zlološkfh Izgledov. Duševnost mu ie zaokrožen predmet in torej vreden samo psihološke preiskave. Svojo čisto psihologijo bo prof. Veber razdelil v dva dela. v induktivno dl-sclPl*ao. kf se bo naslanjala na Izkustvene psihološke ugotovitve !n analitično vedo, kt bo usmerila svoja neemprrlčna razlsko-van'a na analitične zakonitosti psihološkega sveta. Taka razvrstitev psihologije sicer ni prva, vendar obeta prof. Veber nje prvi sistema tJčno Izgradnjo. Toliko o splošni smeri knjige, o kateri prinesemo v kratkem daljšo oceno Iz peresa strokovnjaka. KnJlg3 Izhaja kot publikacija znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani.
— O. Pu'Jata Je po dolgem bolezenskem odmoru snoči zopet nastopil v »Ugrabljenih Sabinkah«. Ker sem prišel k predstavi neka! prekasno sem njegov prvi prizor zanvdll. Povs^di drugje bt bilo občinstvo simpatičnega igralca In Človeka ter zaslužnega rež'seria. ko bi se po s mrt nenevarni bolezni prvič prikazal na oder pozdravilo s prisrčnim ploškom N^še občinstvo nima toliko srčne kulture. Olajševalno Je. da to nI b:!a stalna prbilka. nego Izrazito nedMiska, ki se včasih, če sluti, da se ho nasmejala., zateče celo v gledališče. Sm-ba Ie b;1o na izob'TJe In Igralci so se koncci aktov mogli priti zahvaljevat za aplavz. — Vlogo Bnrmna mlajšega je mesto v operi zaposlenega Medvena prevzel O r e g o r 1 n ter Jo z smemo in primemo Živahnosti^ Izvedel. M. Z.
— H. St~nVewlcz »Z ognjem In mečem«. Povest iz davnih let. Iz p~ljšč'ne prevel dr. R. Mole. Z ilustracijami. 10. in 11. snopič fkonec). Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnemu snopiču D'n 18. Knligntržna cena celemu romanu k obsega <W*4 strani velike osmerke in 22 ilustracij, zna*a B 106, vezanemu pa D 120 po pošt! D 4.50 ozlr. 5.50 več. Z H. snopičem Je nova izdaja velkega Sienkfewiczevega romana »Z ognjem in nr*em« končana. Prepričan! smo. da bodo Slovenci tudi to Izdajo čVal! z Istim zanimanjem kot so prvi dve In da tlastt ne bo nobene knjižnice ki W M znamenitega romana ne nabavila. Tiskovna tadrnca Istočasno naznanja, da bo tace! Izhajat! drugI veliki SienWewiczev i roman »Po t on« W rvorl nadaljevanje prvega. Ta bo Izbala! v snopih no a nol In no za nredplačn'ke — narNm'ke znatno cc-Rein kot pozneje v knjifotržtvu
i
V soboto zvečer smo dobili obvestilo, da Je nenadoma umrl ravnatelj pomožnih uradov pri finančni delegaciji g. J o š k o Cvek. Vest je nas presenetila, saj smo še dopoldne prejeli osebno od njeza notico, v kateri se napoveduje začetek predavanj v »Soči«. Dopoldne je bil še v uradu zdrav, vesel, ' kakor vedno. Ko se je popoldne vrn 1 domov, je nenadoma obolel. Vlegel se je v postelji in poklicali so zdravnika. Toda pomoči zanj ni bilo več nobene. Srčna kap mu je prestrig'a nit življenja- Ob 17. je izdihnil svojo plemenito dušo. ___
Pokojnik Je bil rojen v Grahovem na Goriškem kot sin kmetskih roditeljev. Posečal je srednjo šolo ter moral na to k vojakom. Po končani vojaški službi je bil nastavljen kot uradnik finančnega ravnateljstva v Trstu. Poln ideaiov ie kot navdušen narodnjak vstopil v razna narodna društva ter jel z vso vnemo sodelovati pri njih. Postaj je v najkrajšem času eden naimarljivej-ših delavcev na narodnem polju. Pridno je tudi dopisoval v razne slovenske liste, pred vsem pa v »Slov. Narod«, ka-: teremu je ostal zvest sotrudnik do zadnjega. Ko se je pred desetletji pojavil med Slovenci jugoslavenski pokret ln je »Slov. Narod« dosledno forsiral to { idejo, se Je Cvek. dasi državni uradnik, i z vsem oduševljenjem oklenil te ideje. Opetovano nam je pisal iz Trsta, kako vsi narodni krogi v Trstu odobravajo ta pokret in kako iskreno pozdravljajo, da si je baŠ naš Ust nadel nalogo, da propagira ln popularizira jugoslovensko idejo. V tem smislu je deloval rudi sam v Trstu. L. 1914. si   Je osnoval svoje domače   ognjišče.   Poročil   je hčerko uglednega koroškega rodoljuba L. B čarovnika v Borovljah Marijo, s čimer je navezal intimne stike s slovenskim Korotanom. ki mu je nato postal enako ljub ln drag. kakor rodno Primorje. Za to je tudi posvetil za časa koroškega plebiscita svojo srčno krt delu za slovensko stvar ln osredotočil ves svoj trud na to, da iziđemo Slovenci zmagoviti Iz tega neenakega boja. Dasi jo bil ves Čas svojega življenja Idealist, ki se ni dal omajati v svojem optimističnem naziranju, je bil takrat med prvimi, ki je jel dvomiti o naši zmagi. Par dni pred plebiscitom je nam pisal pi-| smo, v katerem je izrekel svojo boja-j zen, da se plebiscit konča za nas nesrečno. In ko se je niegova slutnja ures-I ničlla. nI bilo bolj nesrečnega človeka, kakor je bil on; plakal je kakor dete ne toliko nad nesrečo samo. kakor nad dejstvom, kakor je zatrjeval, da smo sami s svojo Indolenco, s svojo kratkovidnostjo in politično nesposobnostjo zakrivili to katastrofo. Uteho v tej boli je iskal v delu, v svoiem poklicu in v društvu »Soči«. Zlasti »Soči« je posvetil odslej vse svoje moči. Tako je postal duša ln gonilna sila tega društva. Da se Je to društvo v tako kratkem času razvilo v eno najuglednejših naših kulturnih organizacij, je pač v prvi vrsti zasluga pokojnega Joška, ki je ne-I utrudljivo in požrtvovalno organiziral predavanja in druge prireditve ter skrbel za to, da je postalo društvo »Sočae ne samo ognjišče vseh Primorcev, marveč tudi eno izmed glavnih središč in žarišč našega kulturnega življenja,
Nad usodo svojih rojakov onkraj državnih meja nI nikdar obupoval. Zavedal se ie. da i njim mora priti veliki dan vstaienja in osvobojenja. Toda samo v znamenju velike jugoslovensko ideje! In evangelij te Ideje je oznanjal povsodi. za njo Je zastavljal vse svoje moči, da ji pridobi čim največ spozna-valcev. Njegovi prepričevalni besedi, ki jo je narekovala plamteča ljubezen do rodne grude in rodnega liudstva, se jo ukloni! marsikdo, k: Je bil sicer neprt-stopen najtehtnejšim argumentacijam. Poleg navdušen'a za narodne Meale pa Je oznanjal tudi neumorno delo za te ideale. Za to pa je dajal sam najlepši zgled. Delal je neutrudno, neumorno od zore do mraka — v uradu, nato v naj-razllčne^š'h narodnih društvih — poleg »Soče« še v »Jngoslovensk! Matici«, ki jo je smatral za eno najpomembnejših narodnih organizacij. In v »Glasbeni Matici«. Povsodi je bil mož na svojem mestu, na katerega se je lahko računalo v vsakem slučaju. Za to ga bodo vsa ta društva neizmerno p-grešala,
V privatnem življenju Je bil prijeten, vsikdar vesel družabnik, požrtvovalen prijatelj, ki ni poznal nobene za-hrbtnosti. Zato so ga spoštovali ln Iju-bili vsu ki so ga poznali. Bil je ieklen značaj, mož, kakoršni so vedno redkejši med nami.
Tudi kot uradnik je bil izborna moč. spreten, razumen, predvsem pa zanesljiv ln zvest. Zato je vžival zaupanje svojih šefov v najvišji meri. Kot tak je bil de^na roka svojega šefa. ki bo le težko našel zanj enakovrednega ln ena-kosposobnega in enako zanesljivega in zvestega naslednika. Bil je plemenita slovenska duša, o katerem se lahko trdi. da je Imel polno prijateljev, pa nobenega sovražnika.
In ta vrli mož, ki bi bil lahko Se toliko storil za narodno stvar in za svoje rojake, je legel sedaj v prezgodnjo gomilo. Ob nji stojimo tugujoči poleg njegove rodbine vsi mi, ki smo ga poznali in vemo ceniti njegovo delo in njegove zasluge.
Danes popoldne ob K16. ga izročimo materi zemlji, žeteč mu, da bi mu bila lahka, njemu pa ohranimo trajen in svetel spomin kot enemu naših najidealnejših narodnih delavcev. VeS-naja pamjat njemu, njegovi ožaloščeni obitelji Iskreno naše sožalje!
Dnevne vesti.
V Liubtjant. dne 22
Kdo je organiziral gonjo napram našemu listu?
V prvi številki »Radikalnega glasnika« je objavil g. Ljuba Jurković pismo svojega prijatelja Reharja, ki bo vzbudilo v slovenski javnosti splošno pozornost. G. Rehar je glavni urednik mariborskega ^Tabora«, demokratskega glasila, in predsednik mariborske organizacije jugoslovenskih nacijonali-stov. Kot predsednik mariborske »Or-june« je g. Rehar pisal svojemu prijatelju Jurkoviču list, v katerem precizira svoje stališče v konfliktu, ki je v zadnjem Času nastal med g. Jurkovičem m ljubljanskim odborom »Orjune«. V tem listu pravi g. Rehar med drugim:
»Dogodki zadnjih dni v oblastnem odboru Orjune so me napotili, da Ti pišem. Zavzemanja za Štefanovima, nastopa proti dr. Lukanu in akcijskemu ođboro NRS ter dalje proti akademiji dobrovoljcev In »Slovenskemu Nar du« ne odobravam, kakor tudi nihče izmed nas Orjunašev v Mariboru. Zdi se, da Ima v ljubljanski Orjun! svoje prste vmes nesrečni dr. Žerjav... Orjuna drvi v prepad. Vendar pa nisem tak pesimist kakor Ti in upam še vedno, da se posreči izbacniti iz Orjune one, ki jo hočejo osužnjitl propadli demokratski stranki. Jaz sam hočem voditi dalje borbo s temi ljudmi, ker mi je žal pustiti, da bi propadel tako idealno in vzvišeno zasnovani pokret...«
To pismo pove več, kakor debola knjiga. Iz njega je razvidno, da so zasnovali incidente, ki so se doigrali nedavno tega v Ljubljani, naši mladini, ki so si v to svrbo vdinjall sebi poslu?« no vodstvo ljubljanske Orjune in njeno glasilo. Iz tega pisma je dalje razvidno, da so naš! mladini povzročili tudi gonjo proti »Slovenskemu Narodu«, ki jo je v zadnjem času vprizorila proti »Slov. Narodu »Orjuna«, proklamirajoč v predzadnji številki celo bojkot nad našim listom. G. Rehar kaže v tem oziru naravnost na voditelja mladinske stranke, •pišoč doslovno, da se mu zdi, »da ima v ljubljanski Orjunl svoje prste vmes nesrečni dr. Žerjav.«
Ta opozoritev je tem pomembnejša in značilnejša, ker prihaja od osebe, ki je v najožjih stikih z demokratsko stranko, saj je urednik demokratskega glasila. Ako ta sam kaže s prstom na dr. Žerjava ter ga označuje kot duševnega povzročitelja vseh onih škandalov in incidentov, ki so se v zadnjem času dogodili v Ljubljani, nimamo prav nobenega vzroka, da bi ne verjeli njegovim na-migavanjem, to tem manj, ker smo že dolgo vedeli, da vodijo niti gonje, ki se je zadnje mesece vodila proti našemu listu, v mladinski tabor. Nismo hoteli tega izrabljati, ker nismo hoteli, da bi se nam očitalo, da obdolžujemo gotove ljudi za dejanja, glede katerih nimamo v rokah dokazov. Sedaj smo dobili te dekaze iz nedvomno zanesljivega \ira, zato pravimo: duševni očetje za to, da je zapeljana mladina brez vsakega stvarnega povoda dvakrat napadla naše lokale in pobila šipe na upravnlških in redakcijskih prostorih, da je glasilo Oriune prog!asi!o bojkot našega Psta, dečim je iz tega bojkota izločilo liste, ki pišejo dan za dnevom proti narodnemu in državnemu edinstvu, so naši mladinski voditelji in ni!-če drugi! Ti voditelji smatrajo »Slovenski Narod« za glavno zapreko, <Ia ne morejo izvesti svojih načrtov, zato bi ga radi uničili za vsako ceno. V to svrho so poskusili z bojkotom v svojem glasilu. Ker jim to ni uspelo, so potem angžirali mladino za dejanske napade na naš list ter daTi proglasiti bojkot v »Orjuni«, mislec da bodo s pomočjo te zapeljane mladine dosegli to, kar se njim samim ni posrečilo.
To so ogabna sredstva, ki kažejo vso moralno propalost tistih, ki se poslužujejo takih sredstev. Ali se je vzpri-čo tega čuditi, ako taka stranka propada in ako o nji celo lastni njeni pristaši izrekajo tako sodbo, kakor jo je izrekel sam uredrrk demokratskega gladila?! Pernicio tuea ex te, Israel! ★   * *
— Bolezen kraWce Marije. Včeraj te kraliica Marra lahno obolela. Prehladila se je. Raditega tudi ni prisostvovala kritni svečanosti v dvorni kapeli.
—Slavnostna zabava na čast roj-tva hi krsta prestolonaslednika, ki Jo Je priredil v nedeljo zvečer častniški zbor ljubljanske garnrzije v veliki dvorani »Kazinec Je ob prisotnosti zastopnikov Javnfh oblasti, tujih konzulov in cveta ljubljanske družbe uspela unrav sijajno. Želimo pa v bodoče, da se stik med oficirji in našo družbo razširi In poglobi In da se slične prireditve pripravijo na širši podlagi« nc samo za ozko izbran krog prijateljev in znancev.
oktobra /923.
— Telefonska   sveza Beograd-
Ljub'Jana, Da bi se mogla telefonska zveza Beograd-Ljubljana čim bolje izkoriščati in da bi bili razgovori čim raz-loČneiši. bo ministrstvo pošte in brzojava izključilo to zvezo iz zagrebške centrale, ki je zelo zanemarjena. Zagrebška centrala je kriva, da so razgovori z Zagrebom in preko njega v Ljub-1 ano skoraj nemožni. Zato se bo ta nova zveza v bodoče vporabljala direktno med Beogradom in Ljubljano brez posredovanja Zagreba, Zato je bil že tudi skrajni čas. Skrbstvo zagrebške centrale nad progo Beograd-Ljubljana je bilo že res neznosno.
— Češkoslovaški Industrijalci m tr-govci v Ljubljani. Okoli petdeset češkoslovaških industrijalcev in trgovcev, ki potuje'o po naši državi, da spoznajo njene gospodarske prilike in navežejo ali utrdijo stike z našimi gospodarskimi krogi, obišče, kakor že objavljeno, tudi Ljubljano in Maribor. V Ljubljano pridejo danes zvečer ob pol 22. zvečer z osebnim vlakom iz Zagreba in ostanejo v Ljubljani v torek 23. t. m. ter se ta dan ob 18. pop. odpelejo v Maribor. V torek dopoldne ob 9. se vrši v veliki dvorani ^Narodnega doma* skupno zborovanje češkoslovaških goltov z našimi industrijalci, trgovci in obrtniki, ob pol 1. se priredi gostom obed v dvorani Kazine, popoldne pa si ogledajo gostje nekatera industrijska podjetja, industrijalci, trgovci in obrtniki so nanmšenl, da se v čim večjem števln udeleže sprejema na kolodvoru ter zborovanja v Narodnem domu.
— Cenitev našim državljanom po Italijanskem vojaštvo povzročene škode. Komisija' za proceno okupacijske škode je začela poslovati. Naipreje se ugotovi škoda, ki jo je povzročilo ita-U-Vrsko vojaštvo našim državljanom na okupiranem ozemliu. katero so pozneje Italijani izpraznili. Po izvršeni cenitvi te škode bo komisija procenila ono škodo, ki so jo Itairanski vojaki provzročili našim državiianom po preobratu na sedanjem ItaTa^skem teri-toriiu. Predpogoj za upoštevanje škode je. da je bila priiavljena do 1. maia 1922 bodisi italijanskim bodisi jugoslovanskim oblastim. Pocl^dnJe imenovani poškodovanci na Itali:anskem ozemlju, ki so pravočasno škodo prijavili, naj to potom oddelka za socialno politiko v Ljubljani takoj vnovič store in v tozadevnih vlogah natančno navedejo, kdaj so prravili škodo in kateri itail:anski odnosno jugoslavenski oblasti. To je potrebno radi tega, da bo jugoslovenski delegat mogel pravočasno zbrati vse tozadevne spise In bo imel vse prijave v evidenci. Drugače se lahko zgodi, da se o kaki škodi ne bo obravnavalo, kar bi imelo za poškodovanca slabe posledice. — Delegat v komisiji za proceno okupacijske škode.
— Ukaz o napredovanju ▼ na*I rofskL Povodom včerajšnjega svečanega krsta našega prestolonaslednika Je bil objav'jcn kraljev ukaz o napredovanju v naši voiski. Po tem ukazu je napredovalo oz. je bčo pomaknjenih v vlšii £\n 75 generalov, med temi 6 armijskih, 22 divizijskih in 47 brigadnih.
— Vsem L'ubf lanskim obrtnikom! Danes zvečer ob K10 prispejo Iz Zagreba v Ljubljano naši bratje češkoslovaški industrijalci, trgovci in obrtniki. Pozivamo vse obrtnike, da se sprejema na kolodvoru v čim največjem številu udeleže. — Jutri, 23. t. m. ob 0. doool-dne je v dvorani Narodn- ga doma zborovanje, na katerem nai bodo v Častnem številu zastopani tudi ljubi;a*skl obrtniki. — Deželna zveza obrtnih zadrug.
— Inšpektorat dr*. Železn'c se je danes preselil Iz poslopja dekliškega liceja v svojo lastno novo h:5n na Gosposvetski cesti.
— Iz poštne službe. Premeščena sta: poštna upravietliica Marija Smole iz Radeč v Loko pri Zidonem mostu m poštarica Anka Žagar iz Subotice na Snsak.
— S pošte. Pisarniška slu7?tcljrcn Marija R a d e ž I č je imenovana* za poStno odpravnico v BoStanfu. — Premeščeni so: po-Starica III. razr. Antonija Poje iz Maribora v Sloveni gradeč. poStarlca V. razr. Marija P o r e n t a Iz Maribora v D. M. v Poljn: poštarica VI. razr. Mara Primoži č iz Ptuja v Medvode. Amal'ja D r a s ch-ler z Rleda v Metliko. Rafaela Knaplč iz Gor, Radgone v Celje Emilija Elselt iz Maribora v Dol. Lendavo. Prida Bire-to Iz Dol. Lendave v Maribor. Ana J ob Iz Maribora v Ptul: poStar Štefan D erg anc Iz Slovenj gradca v Maribor; začasna poštarica I. razr. Amalija Tel din iz Konjic v Bjeliino. — Poštni službi se le odpovedala poštarica VI. razr. Anica Sedltček. — Odvezane so poStne službene pogodbe poštne odpravlee: Marila B e 11 e na Uncu. hr. Skerl v Mariboru. Linka Polnfnlk v Bizetjskem ter poštni odpravnik Josip Zmrzlikar pri Sv. Vidu blizu Ptuja. — Trajno Je upokojena poštarica V. razr. Marija Javor v Podnartn. — Razrešen' sta sktivne službe poštarici VL razr. Alojzija
Kernc pri pošti v škrfji Loki in Cirila Schif f rer v Ljubljani.
— Karte « prHitlm robom. Karte, na katerih je spodnji del narai zapognjen pa z znamko, s kolkom ali z Iglo pripet ali pa robovi naleplien na karto, niso dopisnice, ampak pisma, ter Jih pošte obremene s portom, če ao frankirane kakor dopisnice. S takhni kartami se pošta iehko zlorablja, ker se pod tapognjeni del lahko piše. i čimer iigubi poSMjka značaj odprte dopis-
— V počaščenjc spomina g. Joška Cveka daruje za C. M. dr. dr. Otokar Rvbaf 100. Din.
— Razpisan! pojtnl uradi. Razpisana Je služba poštnega starešine na Rakeku, v Ljubnem. Rečici na Paki, v Breznu In pa slufba poštnega odpravnfka v LimbuŠu. Prošnje je poslati na poštno ravnateljstvo v Ljubliani.
— Popravek. V nedeljskem »Slov. Narodu« Je pri inseratu »Cable Michelint od-
nlce. Ako je pa spodnji del čez In Čet na- i padlo vsled tiskarske hibe podpis ljubljan-
lepljen na karto, tako da karte ni mogoče zlorabiti, potem se take karte smatrajo za dopisnice, ker ne nasprotujejo poštnim predpisom.
— Celjske veati. Proračun meit-ne   občine celjske za upravnoj leto Izdelan od  mestnega  magistrata, je pri  mestnem  knjigovodstvu ob navadnih urah razpoložen občanom na vpogled skozi : 14 dni. V tem Času se naj vlofe pri mestnem | magistratu glede proračuna  moreb'tnl  po- ! mrslekl In morebitne prltofbe. — Koncert klavirskega virtuoza gA n t. Trosta  z  Dunaja    priredi Glasbena Matica v Celju v mali dvorani hotela »Union« v soboto dne 3. novembra. Spored koncerta bo zelo zanimiv.   —   V celjsko bolnico so pripeljali delavca StuŠka iz j
skega zastoostva »Jugo - avto «d. z o. z., LJubljana. Dunai^ka cesta 36, telefon 236. To je naša domača tvrdka z avtomobili, motoc:kli. bicikli, mehanične delavnice in avtogaraJa.
— Zgodnja zima? Ptice pevke — kosi, senice m škrjancl ter Šinkovci so te dni že pribežall lr gozdov na mestne sadne vrtove in v parke, kjer si rlčejo hrane.
— Liska telcznlca. Ministrstvo saobra-čaja Je dovolilo kredit dru'.bi, ki grad! lisko ?e!ezn!co, s katero dobi Split zvezo z zaledjem.
— Nezgode. Zidarskemu pomočniku Marku Stračlču iz Ljubljane, Je pri delu v Bohoričevi ulici padel težak kos cementa na roko in rmi jo precej poškodoval. — Jostou Petrnelu, 41 letnemu delavcu iz Bo-
Zidanega mosta, kateremu je tsmoSnii ce- j hmjske Bistrice Je padci pri delu vc'ik metarnf stroj zdrobH eno nogo. — Radi j hlod na nogo. Ob^. poškodovanca sta bila tatvine v drž. vzgajailSču v Ljubliani je > prepeljana v bolnfco.
bil na 4 mesece težke ieče obso'en 18 letni j — Velika tovarna ra letala v Novem Fran Buser. doma rz Ponikve ob juž. tel. : Sadu. Po naroČilu vlade se Je ustanovila v — Mariborske vesti. Krstna slava Novem Sadu tovarna za letala, ki !o do se-prestolonaslediku v Maribora daj zgradila Itlri vzorčne aeroplane. To-V soboto popoldne so razen državnih ura- I varna bo stopila v zvezo z Inozemskimi dov tudi posamne hlse razobesil- zastave, j tovarnami In bo Izdelovala šolsko-vojna m Zvečer so Glasbeno društvo »Drava«, po- j potovalna letala.
žarna bramba ter »Orjuna« prired:li bak- j — Ukraden kovčeg. V hotelu »Tratnik« IJado po mestu katere se Je udeležilo tudi i Je bil Maksu Maculinu ukraden kovčeg, v mnogrbrojno občinstvo. V ncdeHo zvečer i katerem se je nahajala stva obleka m ne-le častniški zbor priredil se posebno slavje. Projektirana je bila tudi prva večla manifestacija v prid pomo?ne stanovanjsko akcije za dom ubogih, ki Je. kakor znano, posvečena izrecno temu dogodku. Med drugim bi se Imela ta dan. ki Je bil kot nalašč za ta namen, zapričetl Javna nabiralna akcija, katera pa Je Izostala. — Krasen usneh T r a v i a t c. Narodno gledališče , v Mariboru Je v soboto zvečer prirc di'o Verdijevo onero »Traviata*. katero je na novo naStvdlra! In tudi ref-ral opern. rtrv-natell g. MH*t,v!6. Glavne vloge so bile izvzemal miib-bljenega gosta zagrebške opere r. Knlttla vse v na*?h mk?h. Glavna iu- i nak'nfa ooere (VIoletta) ga. Vlađ'mlricva Je J to pot t"rU t zunlri prlmerneHo vna^i^st'o i očarala občinstvo, kar vella zlasti o sl*»dniih ; Prizorih. Zato le b'l tudi gospod Tn^M In!.- | ko Izredno razoolofen. Tudi novinec na ma-
kaj perila v skupni vrednosti 3DO0 Din.
— Izgubilo se Je kolo otroškega vozička od pokopališča pri Sv. Križu po Martinovi cesti do Vrhovčeve urice. Najditelja prosim, naj ga odda na Sv. Petra c. 13.
— Kino Matica »Bestlia«. Od danes dalje se predvaja film »Beštija«, lep filmski produkt, glasovite tvornice v Monako-vem. ki je izdelala tudi filma »Borba za prestol In ljubav« In »Oko mrtveca«. V glavni vlogi priljubljena in simpatična Tla Loth. ki je imela naslovno vlogo tudi v obeh preje imenovanih filmih. Predvaja se do srede. Pozor na delo »Boris Ocdunov«.
— Pozor! Mestna občina v Celju razpisuje dela za preureditev In dopolnitev mestnega električnega omrežja. Rok za vlaganje ponudb je do 4. novembra. Opo-
zarjamo refektante na tozadevni razglas
rlbor^kem odru g. Govorov Je s sv "»lim na- j med bisera«, stonom In g!a<om ugalal v vlogi  Affredo- I        — Kavama  »Jadran«. Turjaški  trg 6. vera  očeta:    mnogi  so p-greSalt    lanskih : danes 22. In vsak večer koncert salonskc-
nr^dstavltellev v  tej  vlo^i.  Onctuvane in Iskrene ovarlie občinstva, k! le fah*evalo poleg travnih Pred^avitellev tudi g. dirigenta MItrovica med zaveso so d'kaz da smemo na letošnjo vnrLroritev b'ti še posebno   oonosnl.   —   Vremenska spremembi. Frr*»dno hladnim dnevom — rre-ztrodnJI zimi brez sne**. Je sledilo Se nar zooet Izredno toplih dni. na soinen vročih I skoro kot poleti. Tekom par dni s* le 'z- j m-nlala temoeratura od 8. 10 na ?0 -?2 C. | Trdi ta prevrat že prvi dan ni kazal na d;jij-šo trainost.
— AH n»l 9m <oHVa mladina vefba v gasnstvtj? Neko šolsko vodstvo na Gorenjskem je nasvetovalo »Gasilski zvezi«, naj hI se obrnila s prhnerno okrožnico do šolskih rblastt da bi se po deških osnovnih m meščanskih š^ah vežbila mladma v ga- | sllstvu. Večina šolskih vodstev po mestih kakor na deželi pa se le Izrekla odločno proti uvedb' take akc'je ker nI primerna za šolsko mladino In ker se pravi smoter gasilstva doseže le pri odraslih.
— Premetena steparka. Na glavnem kolodvoru Je neka okoli 50 let stara ženska oblečena po kmečko. Izvabila nekemu mesarskemu vajencu 5 kg slanine In pobegnila.
— Kolodvor v Zagreb« bi gospodarski krogi. Gospodarski krogi rTrvstske so se \
obrnHf na n?d?ežno rmvtfstrstvo s prošnjo, naj p"sredu*e da se č'*m prej poveča In preuredi kolodvor ju?r»e železnice v Zagreba tako. da bi odgovarjal vsem gospodarskim potrebam. KeT je Južna železnica podržavljena, upajo hrvatski gospodarski kroc:i, da nf'hova prošnla pri prometnem ministrstvu ne bo ostala brez uspeha.
— Znamenlc danalitfe dobe. Kako malo vnb'jlva je s^dna služba za mlade češke pravnike, kaže nasVdnla primera, ki jo je Prmesel te dni »Pr. Tagblatt«. Tako je znašalo števHo sodnikov v praškem okrožju dne 1. januarja ti. 253. Isti dan lans-ega leta pa 300; v brnskem sodnem okmfui je padlo 5? e vilo sodnikov v istem času s 73 na 48. v bratislavskem s 24 na 13. Dne 1. januarja 11. je manjk"1'^ 9f> srdn'Vnv v Če-škos'ovški republiki. Ako pomislimo, da jfh je od takrat neVai umrlo, nekaj stopilo v pokoi aH v privatno s'užbo, mora biti priman pritaj  tem občutHfve^f..
— O pogajanjih z Avstr'jn. Kakor smo že poročali, se začn^ koncem aktobrn trgovinska podajanja med našo državo in Avstrijo. Pogajanja bi se morala pričeti 25. oktobra na Drnajn. NaSa dcle^ac;}a je na četrtkovi sej: sklenila, da odpotuje na Dunaj 25. oktobra, t^da ne direktno, temveč se hoče pemudlti poprej še v Zagrebu In LJubljani, kjer bo krferlrala s tamkajšnjimi gospodarskim? krogi In lih vprašala za svet glede posamnlh vprašanj. Jugos!oven*k: delegati hočejo biti točno informirani o mnenju gospodarskih strokovnjakov glede definitivne trgovinske pogodbe z Avstrijo tako, da pride na Dunaj s Jasnimi in opredeljenimi zahtevami.
— Tatvina perila. Na Orvherievem nabrežju je bilo Iz vrta hiše št. 18 ukradeno raznem strankam za okoli 500 Din perila.
— Največja knjižnica v Vojvodini. V Subottcl se otvori te dni lavna knjižnica, ki bo aajv—ia v Vojvodini m obsega 64 tisoč knjir
ga orkestra. Vstopnina prosta.
— Opozarjamo na danaSnji inserat konfekcijske industrije Drago Schwab, Ljubljana. Dvomi trg št. 3.
— Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja le nadalje po Izdatno znižanih cenah.
— Industrija preprog Iz Osijeka, kl Je
na tukajšnem trgu že dobro pozn?ta in kna tu v Ljubljani lepo Število vzorcev, naznanja si. občinstvu, da pTh-edi v začetku no-i vembra specUs'no razstavo preprog last-j nega  izdelka  tkzv.   »Smirna KnupttepiM«. j Pri tej priliki bo razstavljenih tudi nekoli-» ko originalnih perzijskih preprog.   Ker je i uvodoma omemena frrma   tukaj že dobro poznana In je nakupovanje preprog stvar osobitega zaupanja prosimo, da si. občinstvo z naroČili počaka.   O pril?ki razstave bode prisoten sam lastnik g. Neuhaus, ki bo tudi osebno sprejemal tzdv. naročila. Dan otvoritve razstave bo pravočasno naznanjen potom tukaj, listov.
Borzna poročila.
Z\GREBSKA BORZA. Dne 22. oktobra. Sprejeto ob 13.
Današnja predborza je počela z na-dal'nn slabo tendenco ter se je trgovalo s slabšimi tečai. kot so bili v sobotnem prostem prometu. Na borzi so bili tečaji čvrstejši. bilo pa je dovolj blaga. Šele po bor?i je zmanjkalo blajra In se je rudi tendenca nekoliko učvrstila. Narodna banka je dajala izplačilo New-york. Za dinar je bii v Curihit denar 6.85.
Na Moktnem trg*u ni bilo nobenegra prometa, ker /li potrebne gotovine za efekte. Tečaji so v splošnem nespremenjeni. Trenotno porastejo efekti, tekom borze zopet padejo. Danes so bile nanovo na borzi uvedene delnice Brodske tvornice vagona z Din 263.—. Ob zaključku notirajo: Efekti: 7% invest. drž. pos. od leta 1021 69. Ljubil kred. banka. 211—215. Prva hrv. šted. Zagreb 1100, Hrv. slav. zem. hip. banka. Zagreb 130, Hrv. esk. banka Z.-*£rc-b 163— 170. Jugoslav. banka. Zagreb 155, Trb. premog, dr. 930, Slavonija 232— 234, rTxp;oatacb'a 225—230 Sečerana 2400 —2450. Oirttmaftn I6«0—1725, Nar. šum. ind. 158—152 50.
Devize:  Curtti   14.725—14.80. Psria London 370—372. Dunaj 0.115— 0.1165.   Pr?ra   2.43—2.46.  Trst 3.69—3.72. Newyork 82— 82.50, Budimpešta 0.42—0.44 ,       Valute: dolar 80. lira 3.65—3.67.
INOZEMSKE BORZE.
i
— Curih, 22. okt. (Izv. Današnja predborza: Beograd 6.85, Amsterdam 219.—, Newyork 5.o05, London 25.27, Pariz 33 00, Milan 2S.10, Prafca 16.625, Budimpešta 0.0.106, RukareSta 2.67, Sofija 5.35, Varava 0.0006, Dunaj 0.007875
— Trst 22. okt. Beograd 27.10— 2720, Praga 66 2^-66.25. Pariz 130.75— 131, London 100.30—100.50. Newyork
1 22.10-22.20, Curih 396—398.
NAJNOVEJŠA POROČILA. IfDilioe o Hosfrijle
— Danai 22. oktobra. (Izv.) Končrd rezultati iz IV. volilnega okrožja, ki obsega Gradiško, štajersko in KoroSko ift niso znani. Iz II. okrožja (Nižje Avstn> sko) končni rezultat glasov: 328.758 glasov, 272.403 socijalni demokratih 66.022 Velenemci. 11221 kmetska stranV ka, 4544 komunisti.
V XIII. volilnem okraju (Gorenja Avstrijsko) 46.357 glasov, 10.920 socUt* listi, 15.5.35 Veienemd Doslej lzvoU«ai 3 krščanski socijalet in 1 Velenetneo*
Koroški Slovenci poraženi I
— Gradec 22. okt, (Izv.) (Ob 13 3ty Po poročilih iz Celovca je pri volitvah v avstrijski parlament prodrla nemška enotna meščanska lista* ravno tako ta A
za deželni zbor. Poleg nemških nacijo* nalistov je v deželni zbor izvoljenih tad% nekaj socijalnih demokratov. Slovenskd kandidatna Usta ni prodrla niti za dr* iavni zbor niti ne za deželni zbor.
Hečuueno nasilstvo.
Gorica« 21. oktobra. Prefekt furlanske pokrajine jo Izdal ukaz, da se ne smejo Izdajati Časopisi v ne> italijanskem jeziku, ako nimajo Istočasno dodane naslovu člankom in no ticam od^ovarjajc-če prestave v Italijanskem jeziku. Kateri list se ne bQ ravnal po tem ukazu, ga zatro. Slovenski poslanci so radi to^a nasilstva takoj vložili interpelacijo na Mussoll-nUa.
Turistika in sport.
DOMAČE   NOGOMETNE TEKME.
— Zagreb, 22. oktobra. (IzvJ Kaklut :
Oradjanski 1:1. Po poročilu Iz Sarajerfc
HaSk : Saik 7:2. Ta rezultat priplujejo katera .poročila pristranosti sodnika. INOZEMSKE    NOGOMETNE TEKM&
— Dunai, 20. oktobra. Prvenstvi tekme: Rapid : Hakoah 2:2, Vtemia:Skyra* 4:0, Herta : VVacker 2:1, Vvlener Sportktao :W. A P. 4:1, Slmrnering : Admira 1:1.
— S. K Primork : Lask 1:0. Voerai* nja prvenstvena tekma j t pokaaala razv^ seljiv napredek LJublJ. akad. sp. kluba. Da Je igral prejšnje tekme z *nakim elanom te* zlasti s sličnim obrambenim delom, bi po pravici »služIl drugo mesto prvenstva*. Moštvo goji premišljeno kombinacijo, % hitro pri starta ter razpolaga g prav dobrha placcmcntom. Dober Je tudi njejtov vratar ki Je ubranil lepo vrsto ostrih ŠutoT. Pri^ morje včeraj ni btlo posebno razpoloženo* Igralo Je brez borbenosti, vendar v drugem polčasa precej stisnilo Liskovce* ir' so pa odlično branili in odnesli časten rezultat ^ prvem polčasu so bili mestoma v froml. Pri Primorju dobra obramba, v drugem poK času nekaj lepih po+ez napada. Sodnik + VođfSek natančen, samo v občevanju z igTafc ci nekoliko preoster. Več obzirnosti In poA» učljivega vodstva! S to tekmo stoli Primorje v Jesenskem tekmovanju na čeln druga« ga razreda: priborilo si Je 4 zmage, 0 pO? raz. 8 točk in 24:1 golor.
Izpred sodišča.
Ne\>arna isla. N* nekem stavbSć* j« bil zaposlen precej hudomušen dečko Iva« Beseljak z Jezice. Nekoč, ko je bil na odnz, jo opazil, da leži spodaj invalid delavaa France Rus. Fant, ne bodi len, hitro «po£ električni tok z debelo žično vrvjo vsp*» njače in spust električno vrv — 330 voltov
— na Rusa. Nesrečnež te je tačel rrijatl in skakati pod odrom, fant pa m io *ado» voljno smejal. Sele, ko je videl, da se j* Rus fe onesvestil, se je prestrašil in spusta vrv. In bil je zadnji čas. Dečko je bil m enkrat oproščen, ker ni napravil tega iz hm dobnosti in tudi ni slutil o posledicah.
Ne vtikaj $e v zakonske spore f Sprla sta se Kraljic in Kraljica v Vel. LiplJaniH in menda je mož Ženo tudi malo claaal. Vpm je mož m kričala je žena. Mimo pride njena sestra, ki Je gnala krava s pase. Opazila j* oba zakonska v prepiru   in za vpila skotil »Johan, pusti jo . . .< Mož pa »topi k okni), jo pograbi za la*e in butne z glavo ob zid. Ona pa dvigne pastirsko palico In ga udari s besedami: »Na, ee je tak' luStno!*, po4t** no p^ glavi. Mol jc po njeni izpovedi skočil za njo skozi okno in to je le zuna), ko sta : bila sama, polteno prcmlkastil. kar pa ou j zanika. Poleg tega pa jo jo obsodilo ie sodi* j 5če za »ItjUrno«- na 29 Din kazni.
Kino „ljubljanski dvor",
Kolodvorska ulica,
pred va i a od ponedeljka 2 2. do vftevfi četrtka 2 5. oktobra krasno hiatorifiaa
('"lun
Mladi Mcdardo.
v 6. dejanjih z glavno vlogo Mick. Va« konv. — Osebe: Napoleon Bonaparto, Ms* dardo. Kliihr, vojvoda Valois, princesa Va* lois njegova hčerka in marki Valoia. — Drama je bila pred kratkim časom prirojec* za film, ima krasne slike, je mojstrsko do* vršena s režijo Michael K e r t e s z. Sliioa nam prikazujejo vse zunanje in notranj« prostore prejšnjega cesarskega dvora Schonbrunna. ki Je bil preje, povečini vsa-kemu nedostopen, dalje Orla Napoleona, letečega na Dunaj s polnimi zmagami, borca za svobodo, prestolonaslednik sa francoski I prestol, borbo med osveto in ljubavjo. Na* i poleonov prihod na Dunaj, oenove proti oa* sarju, bitko pri Aspernu, sunek s bodalom v arce in tragično smrt junaškega mladeniča,
— Začetek predatav točno ob pol 5„ 6.. & in pol 10. url. — Jjtstni prvovrstni salonski orkester pod  apretnim  vodstvom muzikaU
I nega ravnatelja g. Jeana RvneSa, proizvaja glasbene točke natančno po filma tar prt vseh pred*ts\'ah. — Popis tega filma s orli
l finalno sliko — Sest prizorov — so dok( pri blaga;ni aa ceno 2 Dio,
\
»SLOVENSKI   NAROD«,   dne 23  oktobra 1h*3
5TCV. Z?2.
Krompir
f&žnati in beli, kupujem, kakor tudi druge deželne pridelke.   Novah Q., Maksimirska č. 64. Telefon 20—60.
Trsovsko hi šd
▼eČJa dobro vpeljana, stara, v prometnem kraju ob železnici z vso opravo se  proda  ali da v najem ali pa it sprejme tudi kompanjon. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod TRGOVSKA HIŠA-11260.
+
Mili delavnica
1. Wll
Lunin
■llitiiava alloa I.
Popravljam in oglašujem klavirje in harmonija strokovno in ceno.
mehanična dalavuloa
(popravi] a loioa)
IV. BARAGA, LJubljana, ftelenbnrgova ulica 6-L
Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v LJubljani naznanja vsem članom, da je njega neumorni, redni član in bivši podpredsednik, gospod
Jošho Guek
ravnatelj pomožnih uradov delegacije ministrstva financ v Ljubljani
dne 20. oktobra 1923 nenadoma preminil.
Blagemu članu ohranimo trajen spomin ( V LJUBLJANI, dne 20» oktobra 1923.
Predsedstvo.
t
Društvo Soia v LJubljani naznanja tužno Veri, da je njen ustanovitelj in neumorno delavni podpredsednik, gospod
Jelku Coek
t&vnatelj pomožnih uradov pri delegaciji financ v Ljubljani
dne 20. oktobra 1923 nenadoma preminul.
Blagemu, nenadomestljivemu pokojnemu podpredsedniku ohranimo trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 30. oktobra 1923. Društvo Soča v Ljubljani.
Njene podružnice V BoK Bistrici na Jesenicah, v Novem mesta In v Celju.
ramam 11 n i a u u i ni a u a n ca jodž^uljuliuljdcjdc
Industrijalci!
Mnogoletni trgovao, Slovenec v Sofiji išče aa = jugoslovanske Isdelke
zastopstva za Bolgarijo
:
■
:
;
:
r ■
kot* aa ravno aedaj obetajo najboljši uspehi j» aa trajno zvezo  naše Industrije z bolgarskimi trgovci.
Prijazne ponudbe naj ae blagovolijo poalati na  upr. Slov. Nar. pod Jugoslovanska razstava v Sofiji 11874.
UUUUULUULUL^ ii m I H j lULHJLOJUUODa
5 letna lepa kobila, visoka 15 In pol pesti, razna lanjska oprema  (komati,  sedla  itd.) kočije vozovi. Opleda se pri J. Zorman, Sp. Šiška. CelovSka c. 91. 11194
Premog
Iz rudnika Trbovlje,
cement
stalno v zalogi pri
H. Pat ?6,
sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503
asssjB tmtMmmmmmmmmmmmm
iioiiii 6 rami1
kompletnih serll bav»r< sfclh Lfudavltovlh znamk,
visoka katalopna vrednost, samo 95 Din proti gotovini nanrej, povzetje 100 Din Najstarejša trgovina znamk v JueoslavlJI.
Izidor Stcincr, Brod na Savi.
f*ro*fam
5 velikih krasnih hram« nih sodov, razno transportno vlnako posodo, 1 kompletno vinsko se-s»lko. aodsrsko oronjo, koleselj, stroj za mletav rastlin.
Ogleda se: 11248
Aurjuatin, Sp. Slika,
Sv J^rneia cesta 231
Zalivala.
Podpisana «e zahvaljujeva g. dr. Minafu, da je pozdravil najino hčerko, ki je imela izpah obeh kolkov.
Ana in Franjo Binder.
luksuzno pohištvo
1
Za zimo!
Znižane cene I
Lastni modni atelje za gospode!
zimnice, reglene i. t. d. le pri KcnfsReijski indti5triji
Drago Cc^u^ob
Uvaža vse blago le od prvovrstnih svetovnih
tvomlopvsled tega jamčim za kvaliteto vaag
blaga« — Vsa Izdelava jo v lastni
Ljubljana 1
Ih angleških in ceekih al
a pri mani kupljenega V^V^JJ
ini t-stiji.
obstoječe iz spalne, jedilne ter gosposke sobe (pokrite z usnjem) i. t. d.,
se proda.
Ogleda se iahko vsaki dan S od 10 — 12 ter od 2 — 4 | ure v skladišču
.BALKAN*
Dunajska cesta 33.
mm
Pletilni stro) št. 10,
v dobrem stanju, ugodno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. H.263
Mlad foksterrier
(Rattenterrier), Sest me* secev star. se proda. — Kolodvorska !:lica št. 59 »Ljubljanski dvor« (kan* tina). 11JS0
Proda se oprava za salon
(kompletna) ra 25.000 di* narjev in brušeno steklo (zrcalo) za 3000 dinarjev. — Nas'ov rove uprava »Slov.  Naroda«. 11.179
Proda se dobro-idoča gostilna
s stanovanjem. Cena 35H tisoč kron. — Kupce se lahko takoj vsel». — NTa* daljna. t^ojasnila daje: Plehko. Maruličava ti!. 5. Oiril qdJ3u7
I Službe
Prodajalka,
starejša moč, a prakso, se sprejme. — Vojnovič & Cie., Ljubljana 11.281
Gospodična,
atarejSa, katera ae želi izučiti v trgovini meiane* tfa blaga, dobi mesto. — Naslov pove uprava »SI. Narodac. 11.261
Rudnik Trbovlje
sprejme v slu'bo dobre« ga modelnega mizar ia kot j prcddelavca. — Reflck* fanti naj se obrnejo ust« meno ali pismena na rrd* ni«ko ravnateljstvo v Tr* bovljah. 11.244
10.000 K nagrade
dam dotičnemu, ki mi preskrbi stanovanje z 2 sobama, kuhinjo in pri* tiklinami v mestu. — Po> nudbe pod »Hitro/l 1.172« na upravo »Slov. Nar.«.
Lepa vila,
enonadatropna, v sredini mesta Maribora, r ob sir* nim vrtom naprodaj. Ce» na in plačilni pogoji relo •jgodnt — Informacije daje: Hinko Privšek. re-alitetna pisarna. Ljub« ljana, Miklošičeva oesta 18:1, desno (poleg sodi; šča). 11.092
Plinska peč
ra kopalnico se kupi. — Cenj. ponudba
bo c-rr na
Trije pirovarski
sodarfi, j p*»ny, Ljubljana
samci, trezni, popolnoma 'z.jČeni v sodarski st-cki, se sprejmejo pri »Adiia«, delniška pivovarna v Se* nožecah. Julijska Benečija. Ponurihe z omačbo dosedanjega službornja
na pivovarno »Adria« v Senožečah. 11.259
z  na v
Moma Co'^-11J64
Dve enaki
pisalni mizi
se kupita. — P«-nudbc pod »St. 77 11.231« na uoravo   »Slov. Naroda«.
i J
Izurjena šivilja
za obleke in perilo tfre Slvat na dom. — Naslov pove uprava »Slovenska ga Naroda«. 11.254
Kot učenka
želi vstopiti lrt letna de* klica k šivilji v Ljubljani. — Ponudbe pod »Začet* niča /11.247« na upravo »Slov. Naroda«.
Absolventinja
državne trgovske sole, x znanjem slovenskega, ita« lijanskega in nemškega jezika ter korespondence, Išče slulbo. Gre tudi na deželo. — Naslov pove ■mrava »SI. Nar.«. 11.276
Išče se poslovodja
(strokovni, prvorazrednih za čevljarsko delavnico z nad 50 delavci. — Služba stslna. — Ponudbe r do* kumenti te poslati na na* slov: Poštanski broi 322. Beograd. 11.133
Učenec
9 par razredi srednje šole se sprejme s I. novem* brom v manufakturno in modno trgovino. — Po* nudbe pod Krepak/l 1.265 na   upravo »Slov. Nar.*.
ian(>V2«ia |
Dobro nagrado
dobi. kdor mi cdda ali presl-rbi kakršnakoli sta* novanjc za taW*j. — Po*
nudbe pod »Oobra na* grada/10.230« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje,
obstoječe iz 1 ali 2 sob in kuhinje, išče dr?svnl uradnik. Plača do 2000 K mesečno. — Ponudbe pod »2000/11.253« na upravo »51ov. Naroda«.
Modele in forme
za peči na pečniee želi kupiti Ladislav Pollak v Tastreharsfrem pri Zagre* bu. — Ponudbe prosi ta* koj pismeno na gornii naslov. 11.217
Večfo množino živega srebra
kupim. — Ponudbe na: T. Augustin, tovarna za ločen je    kovin. SpOonja
Šiška, Sv. Jerneja c. 231. ___1L249
POZORI
Leo Jedilni kostanj
kupuje vsako množino dru?ba »-Slovcniia«. Go* spojka t:lica 4. — Vzorci, op-emljcni s ceno. nai se pošljejo na zgoraj navedeni naslov. 11.202
mar1
I Dopisovanje I
Kot sostanovalec
se sprejme na stanovanje visokošolec tehnične so* j
le. — Istotam se sprejme i tudi  kot  sostanovalka k
hčerki  gospodična.  --jDva inteligentna
Naslov pove uprava »51. Naroda«. 11.119
Novi vinski sodi
(bačve") v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran RepiČu, Ljublja« na. Trnovo. 11.169
Klarine,
harmonije,   godala, strune   in    potrebščine, na drobno in drbelo. — M Mušič,   Ljubljana, Selen' burgova ulica 6. 9S02
Uglasujem klavirje
precizno in veatno, poceni. — Na "lov pove uprava »SL Nar.« 11.271
POZOR! Zaradi preoblo* žitve z delom iščem
kompanjona
sli dam trgovino t me* -anira blagom in stano* j vanjem v najem ali na I rači n. Kavcije 25 do 100 tisoč dinarjev. — Ponudbe sprf'*«na uprava »S1 Var.«   pod   *t. 50.11.360.
Dotični gospod,
ozir. gospodična, k! se je pred pr*^aj dnevi ir. formiral v V^rsdcc'<rgi vasi radi nekega Škandala (blizu tam) nai se javi poi4. '»Informacilc 11.262« na upravo   »Slov. Naroda«.
Več abonentov
na zajtrk
se sprejme po znižani ceni.   —  Kavarna »Ja*
d ran«. 11.256
Akumulatorje,
prenosne in stabilne, do*
bavlja in popravlja Konc. akumulatorsko podjetje
Ivan Hebein. Ljubljana. Gosposvetska   oesta 14.
11.137
Perje
od kokoši, puranov, gosi, rac se dohi via'io mne* žino iz prve reke pri E Vajdn. irvor perutnfne, Čakovec. Međimurje, Jugoslavija. Telefon 5°, 4, 3. 11 085
gospoda
v cveru svoje moške do* be, se želita seznaniti z damami,  katere hrepene
Mesečna soba,
elegantno mcMovana.     ■     ailsdosH. lepoti in 1 jo> električno razsvetljavo in  ^        Dq ise je Posebnim vhodom, se od- ^ ^        ^ ^
na   s 1. novembrom. —J     «    j«,_      .    i.i/n ^is
r,      j, ,    r?i       l       POd »Crn   in bel/11.275«
Ponudbe pod »Elegantna   . ,^mm^mmm^^m^m^mmmmmm^^.
sob a/11.273«   na  upravo j
»Slov. Naroda«.
Kompanjona
(tihega) s 100 do 200 ti-soč dinarjev iŠČe atara, dobro vpeljana lesna tr* govina. — Naslov nove uprava »SI. Nar.«. 11.149
Trapistovski in
groyer sir, Ia.
nudi po najni.'it ceni • Draga-r. mlekarna In si« rama Dežanovac^ Slavo* nija 10.742
Sindikotin
lepi vso. Glavna zaloga »rortuna«, trg. družba Bizjak & Comp., Ljub* ljana, Krekov trg 7 — 8 (poleg  Mestnega doma).
11.146
Išče se soba,
elegantno meblovana, za takoj ali pozneje, s po* sebnim vhodom. Plača se tudi par mesecev naprej. — Ponudbe pod »Udob* nost/11.171« na upravo »Slov. Naroda«.
Soba,
pHmerna za pisarno, v bližini kolodvora, se Išče oroti visoki najemnini. Nahaja ae lahko v pn* rličiu, tudi na dvorišču. — Ponudbe pod »St. 578 11.252« na upravo »Slov. Naroda«.
I Kurenti
Velik vrt
pripraven za vrtnarsko obrt. se odda v najem.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.255
Proda se eno-nadstropna hiša
v sredini mesta Maribor po ugodni ceni. Napro* daj tudi nova drevesnica.
— Naslov pove: Hinko Privšek. realitetna pisar* na, Ljubljana. Miklošiče* va cesta 18/1. desno.
11.139
Barborič-Za vršan,
modiitariJa In preobliko* ▼ alnica. Ljubljana, Mest* ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo. dist. potrebščin. Preobli« kujejo se klobuki za dame in gospode po najnovejših vzorcih. 9116
Emajlirano kuhinjsko posodo
dobite najceneje na drobno in debelo s popustom pri tvrdki »Fc-rtuna«. trg. družba, Bizjak 8c Comp.. Ljubljana, Krekov trg 7 do 8 (poleg Mestnega doma). 11.147
Suhe gobe
.\ fižol /.
ponudite tvrdki
Sever & Komp.,
L[nbl|aoa
SlOlfova  ulica st. 12
TJ
PERJE
vodno v zalogi pri .sraki
LJUBLJANA
i razširjenim znanjem med producenti »šče pomembna firma. Ponudbe nemške ali italijanske na firmo Battonf & C Vin Paufane Kr. 4, Milano.
S sms v-
Mm klavirjev in pianinov
na boljših  tovaren   Bfisendorfer, Ciapka,
Ehrbar, Hfllsl, Schwslghofor, Original Sfingi Itd.
Tudf na obroke. Tudi na obroka.
Jerica Holiad. roi. Dolenc LiQD!iaoa.
Hilšerjeva ulica itevilka 5.
Zahvala.
Vsem, ki so nam izkazali tolažilno sočutje ob bridki, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naSega ljubega sina ozir. brata in nečaka
Ivana Maleza
izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za darovane vence in šopke. Istotako trboveljski rudniški godbi in požrtvovalnemu pevskemu društvu „Zvon", kakor vsem spremljevalcem za zadnjo čast s spremstvom k večnemu počitku.
Trbovlje, dne 20. oktobra 1923.
Žalujoča rodbina Malou-Brglo«.
Štv. 3785/23.
Preureditev in dopolnitev mestnega električnega omrežja.
11J76
azglas.
Podpisana mestna občina odda ponudbenim potom dela, ki se tičejo preureditve in dopolnitve mestnega električnega omrežja ter poziva tem potom reflektante ki bi prevzeli ta dela, naj predlože pismene ponudbe pri mestnem magistratu celjskem.
Rok za vlaganj* ponudb poteče 4. novembra 1923.
Predmet ponudbe tvorijo:
1. Nova razvrstitev sedanjih transformatorjev.
2. Razdelitev omrežja nizke napetosti na novo postavljene transformatorske postaje.
3. Ojačenje vodov nizke napetosti.
4. Naprava in ureditev posebnega omrežja za javno razsvetljavo; dobava v to svrho potrebnih armatur.
5. Eventualna preložitev kablja visoke napetosti.
Natančnejše podatke dobe reflektanti v mestni elektrarni do 1. novembra t. 1. med 9. in 12. uro.
Mestni magistrat o«ljskif 20. oktobra 1923.
Dr. Hraioveo, b. r.,
župan.
Karol Hamann,
pralnica in likalnica, LJUBLJANA,
MESTNI TRG 8 (na dvorištu) SPREJEMA:
5SKO OAMSKO DOMAČE HOTELSKO PERILO
ZASTORI BLUZE OBLEKE I. t. d.
9184
8R