Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b I^egge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 28 (967) Čedad, Četrtek, 15. julija 1999 Telefon 0432/731190 J fioVI j / IT ^ *S3S rit i ;t, la via dell'ambra 117 al 25 luglio ♦ Cividale V ponedeljek 5. julija je nov predsednik Pokrajine Videm, Carlo Melzi, prisegel pred deželnim odborom v Trstu. V sredo 7. julija je v palaci Belgrado v Vidmu sklical prvo sejo pokrajinskega sveta, na kateri je predstavil svoje programske smernice. Predsednik, ki je izraz koalicije Forza Italia, Nacionalno Zavezništvo, CCD in Liberal, ima pa tudi podporo Liste Pelizzo in Severne lige, je sintetiziral sicer 25 strani dolg programski dokument. V njem se je zavzel za “lahko” Pokrajino, ki skrbi za upravljanje in nadzor, medtem ko je načrtovanje in seveda zakonodajna moč v pristojnosti dežele. Pokrajina mora biti tudi motor razvoja, je poudaril Melzi, mora vlagati v Človeški potencial, komunikacijske mreže in znanje. Dve sta glavni smeri delovanja: na eni strani storitve namenjene vsem občanom in v prvi vrsti najšibkejšim slojem populacije, na drugi pa storitve namenjene podjetjem in širšemu ekonomskemu sektorju. Med prioritetnimi pobudami je Melzi napovedal tudi sklic neke vrste furlanskega parlmenta (Stati generali), kjer naj bi program Pokrajine še bolj podrobno razčlenili. Zelo kritičen je v svojem posegu bil Firmino Giu-sepppe Marinig, ki je na kratko pozdravil tudi v slovenščini. Med drugim je Marinig izpostavil problem Gorskih skupnosti, ki jih sedanja deželna vlada namerava dati v komisarsko upravo in nato ukiniti, ter vprašanje ovrednotenja in varstva slovenske in nemške kulture, ki jih predsednik v svojem programu ni niti omenil. Na zaCetku je nov pokrajinski svet izvolil svojega predsednika. Funkcija je bila zaupana, kot je bilo si- cer pričakovati, dosedanjemu predsedniku Pokrajine Giovanniju Pelizzu, medtem ko je nekdanji videmski župan in predstavnik Demkoratov Enza Barazza predlagal, naj poverijo mesto presednika pokrajinskega sveta predstavniku opozicije tudi zaradi “moralne” zmage Ivana Strizzola v balotaži. Na glasovanju je večina strnjeno glasovala in Pelizzo je prejel 22 glasov, Toso (Levi demokrati) pa 6. Kot podpredsednik in namestnik je bil imenovan Firmino Giuseppe Marinig, drugi podpredsednik je pa Vito Zucchi (FI). beri na strani 4 Palača Belgrado, kjer ima svoj sedež videmska pokrajinska uprava rt" JTVSNTl Venerdì 23 alla Camera la nostra legge di tutela ”La Repubblica riconosce e tutela i diritti dei cittadini italiani appartenenti alla minoranza linguistica slovena, presente nelle pro-vincie di Trieste, Gorizia ed Udine a norma degli articoli 2, 3 e 6 della Costituzione e dell’articolo 3 della legge costituzionale n. 1 del 31 gennaio 1963 recante approvazione dello "Statuto Stazione Topolò, ultimi arrivi Un altro fine settimana con grande partecipazione di pubblico per la “Stazione Topoiò-Postaja Topolove". Venerdì, nella serata dedicata ai Balcani, hanno tenuto banco il senatore Demetrio Volete ed il poeta bosniaco Božidar StaniSič (nella foto). Sabato è stata la serata dei poeti e del lungo film del regista russo Aleksandr Sokurov. Domenica c'è stata la visita dei vicini di Livek. Fuori programma, ieri sera, con il concerto del “Klemzer ensamble" e la proiezione dei video di Radio B92. La “Postaja” si avvia alla conclusione. Venerdì ci sarà la trasferta a Masseris, sabato e domenica le giornate conclusive. Il finale prevede la passeggiata “al di là della linea immaginaria" fino a Livek, domenica mattina, e in serata altri appuntamenti tra cui lo spettacolo di Bustric. leggi a pag. 3 speciale della regione Friuli-Venezia Giulia”. É questo l’articolo 1 della legge di tutela della minoranza linguistica slovena, approvato giovedì 8 luglio dalla Commissione Affari Costituzionali della Camera ai cui lavori hanno partecipato anche il Ministro per gli affari regionali Katja Bellillo che si è particolarmente impegnata su questa questione ed il sottosegretario al Ministero degli Esteri Umberto Ranieri. Un passo “storico” nella più che ventennale battaglia per la tutela della nostra minoranza, a cui si è giunti dopo giorni e giorni di discussione ed impasse a causa di cavilli procedurali e manovre ostruzionistiche ad opera dell’onorevole triestino di AN Roberto Menia. Il passo decisivo però è stato compiuto, sempre giovedì della settimana scorsa, quando il Presidente della Camera Luciano Violante ha concordato con i capigruppo la messa all’ordine del giorno della proposta di legge dell’on. Domenico Maselli sulla tutela della minoranza slovena. La nostra legge è in calendario per la discussione in aula venerdì 23 luglio. É dunque ancora possibile, e ce lo auguriamo vivamente, anche grazie al regolamento della Camera che di fatto impedisce manovre ostruzionistiche, che il provvedimento di legge venga approvato prima della pausa estiva del Parlmento. E che in autunno possa proseguire il suo cammino al Senato. LESA - GARMAK Petek, 23. julija ob 21.00 Sobota, 24. julija ob 21.00 Nedelja, 25 julija ob 18.00 Prost vstop Kulturno društvo Rečan Prva seja pokrajinskega videmskega sveta Melzi predstavil svoj program Aktualno Approvata dalla maggioranza del consiglio di S. Pietro una mozione “Comunità da chiudere, la Regione ci ripensi” Lunga seduta, lunedì sera, per il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone. Tanti i punti all’ordine del giorno, compresa una mozione con la quale la maggioranza (l’opposizione, che ha creato due gruppi consiliari con Renato O-sgnach e Sergio Mattelig come capogruppo sull’argomento si è astenuta) si è schierata decisamente contro il paventato commissariamento delle Comunità montane. Una mozione presentata dal capogruppo della Lista civica, Giuseppe Marinig, figlia di un documento sottoscritto dai presidenti degli enti montani regionali, chiede che la Regione congeli la decisione di commissariare gli stessi enti e che si attivi per il riordino dei comuni attraverso incentivi per la loro unione e fusione. “E il momento meno opportuno per parlare di soppressione delle Comunità montane -ha detto Marinig - perché creerebbe problemi per il patrimonio, per le deleghe Il sindaco Bruna Dorbolò Pisnxo iz Rima Stojan SpetiC Kolikokrat sem zapisal, da bo zakon o pravicah Slovencev v poslanski zbornici odobren Se pred poletnimi počitnicami, in iz previdnosti vsakokrat dodal: “če hudič ne bo dal svojih krempljev vmes.” Predsedstvo poslanske zbornice je naredilo svojo dolžnost in strlo obstrukcijo post - in neo - fašistov. Splošna razprava v avli v Montecitoriu bo prihodnji petek, 23. julija. Trajala naj bi največ deset ur, dejansko pa bo tri-štiri. Saj demokratične sile ne bodo izkoristile vsega razpoložljivega časa. Vnaprej lahko vemo samo, da bo Menia s svojimi govoril eno uro in eno minuto. In nič več. Potem koledar predvideva glasovanje o členih in popravkih. Tehnično naj bi glasovanje trajalo tri ure, medtem, ko bodo Menia in njegovi imeli na razpolago 43 minut časa za govorjenje. Dodajmo Masellijeva poročila (dvakrat po 20 minut) in posege vlade, pa gla- sovalne izjave: glasovanje bi ne smelo vzeti več kot 5 do 6 ur časa. Rezervirana sta 27. in 28. julij, vendar je na dnevnem redu tolikšna gneča, da ni i-zključena možnost odložitve na september. Prva seja zbornice bo v torek 14. septembra. Takrat bi morali izglasovati naš zakon, da bi potem romal še v senat, na potrditev. O možnosti, da bi v senatu naš osnutek še izboljševali ali popravljali, ni niti govora. Ni časa in nevarnost, da bi vse propadlo pred koncem zakonodajne dobe, je namreč prevelika, da bi si lahko privoščili tolikšno tveganje. Tudi zato, ker je hudič, kot rečeno, še vedno na preži in lahko res vtakne svoje kremplje tja, kamor bi ne smel. Govori se namreč o možnosti vladne krize septembra. Sprožili naj bi jo pristaši Romana Prodija, ki še ni prebolel načina, kako so ga odstranili iz Palače Chigi lansko jesen. Kakor večina, je tudi Prodi prepričan, da je bil Bertinotti le povod za krizo, zaroto pa naj bi zakuhala po oblasti lakomna D’Alema in Marini. Njegove tipično demokristjanske maščevalnosti, ki jo spretno prikriva pod krinko “bolonjske dobričine”, naj bi ne potolažilo niti dejstvo, da mu je D’Alema v zameno zagotovil prestižno mesto predsednika evropske vlade. Možen izhod iz (napovedane) jesenske vladne krize je lahko dvojen: ali padec vlade in zamenjava predsednika, naprimer z Dinijem ali pa krepka sprememba v sestavi ministrskega sveta. Ker bi padec vlade lahko pripeljal do novih volitev in zmage desnice, je verjetnejša druga možnost. Prodijevi somišljeniki bi tako izsilili v vladi vlogo glavnega partnerja, na škodo Ljudske stranke, ki ima sedaj podpredsednika, notranjega ministra in kup pomembnih ministrov. Ce bo D’Alema ponudil Osličku ta ministrstva in ponižal Marinijevo stranko, bo sebe rešil, obenem pa podlegel maščevanju. Upajmo le, da vse to našega zakona ne bo ogrožalo in bomo vstopili v novo tisočletje že z dvojezičnimi izkaznicami in slovenskim poukom v Benečiji. dei comuni e per gli interventi dell’Unione europea”. La mozione è già stata sottoscritta dai sindaci delle Valli e posta quindi all’attenzione del presidente della Giunta regionale Antonione, martedì mattina, durante un incontro al quale ha preso parte anche Marinig nella sua veste di presidente della Comunità montana. L’opposzione si è astenuta perché, ha spiegato Mattelig, “la mozione è generica e non siamo d’accordo sul no al commissariamento”. L’inizio dell’assemblea era stato dedicato alla discussione delle linee programmatiche della lista civica. Alle eccezioni dei consiglieri di opposizione hanno risposto il sindaco Bruna Dorbolò ed il vice-sindaco Giuseppe Blasetig. In particolare Sergio Venturini ha avuto da ridire sul fatto che “la lista civica non si è mai dedicata agli interessi sportivi” e sul saluto in dialetto sloveno fatto ai consiglieri, dal sindaco. Per lo sport ha risposto l’ex primo cittadino Marinig, ricordando “i venti anni di investimenti per il campo sportivo”, mentre Bruna Dorbolò ha chiarito: “Parlo il dialetto da sempre, se riuscirò a salvarne anche solo due parole sarò contenta”. É seguita la lunga sfilza di nomine in vari enti, tra cui la Comunità montana alla quale accedono, oltre al sindaco, Giuseppe Marinig, Nino Ciccone e Sergio Mattelig. 11 consiglio ha anche approvato, a maggioranza, l’assunzione di un mutuo di 210 milioni per il ripristino della viabilità Cocevaro-Vernassino-Costa e Coce-varo-Altovizza e un mutuo di 161 milioni per l’adeguamento delle centrali termiche comunali, (m.o.) Spremembe na političnem prizorišču Prejšnji teden smo ugotavljali, da kljub izrazito počitniškem času, slovenska politika ne miruje. Čeravno v javnosti ni zaznati kakšnega posebnega vrenja, se omenjena aktivnost v glavnem dogaja za kulisami, v zaprtih krogih in brez navzočnosti novinarjev. In prav zaradi tega je treba marsikateri premik jemati le kot možnost, saj jasne in točne informacije ne pronicajo v javnost. V tej splošni negotovosti eno pa drži: proces združevanja krščanskih demokratov in ljudske stranke se nadaljuje in poteka obtežen z vrsto še nerešenih vprašanj, začenši z imenom nove stranke in njenim liderjem. Dejstvo je, da se na desnici organizirajo in pripravljajo za veliko spremembo: volilni zakon, ki se bo iz proporčnega spremenil v večinskega. Vprašanje, ki se samo po sebi postavlja je, kaj pa na levi? Zdi se, da tudi stranke levega profila ne mirujejo in niso križem rok. Iz poročanja nekaterih časopisov in tednikov, smo izvedeli, da je že prišlo do določenih pogovorov med obema najmočnejšima le-vo-sredinskima strankama, liberalno demokratsko in združeno listo. Politični komentatorji sicer zagotvaljajo, da se tudi znotraj štaba predsednika republike kujejo načrti o morebitni vrnitvi predsednika v aktivno politiko, potem ko mu bo zapadel mandat. V tedniku Mag, denimo, smo brali o scenarju, ki naj bi nekako takole potekal. Na prvi večinski volilni preizkušnji (parlamentarne volitve čez dobro leto dni) naj bi se skupaj predstavili združena lista in LDS ob podpori nekaterih manjših skupin (upokojenci Desusa, zeleni, Peršakovi demokrati in morebiti tudi Jelinčičeva nacionalna stranka). Ko bi se ne takšna levosredinska sestava obnesla in bi bila poražena od desnice, bi se na sceno pojavil takrat že bivši predsednik, ki bi sestavil in vodil novo in tudi zmagovito levo-sredinsko koalicijo. Pravijo, da v Sloveniji je veliko takih, ki bi želeli, da bi se predsednik Kučan ponovno vrnil v aktivno politiko. Ko bi se to zgodilo, naj bi imel zajamčeno kar veliko volilno podporo, isto, ki jo danes uživa kot predsednik republike. Sicer v zadnjem času smo tudi v manjših strankah levice in leve-sredine zabeležili nekatere spremembe. Pri Desusu naj bi za novega predsednika imenovali bivšega diplomata Ignaca Goloba, ki bi stranki lahko zagotovil večjo vidljivost in tudi širšo dimenzijo. Tudi v svetu zelenih se nekaj premika in vse več je zahtev po združitvi različnih zelenih duš, kar je nekakšna evropska karakteristika zelenih, ki s težavo združujejo različne opcije. Manj je novic, kar zadeva demokrate, ki so imeli odlično politično izhodišče, da bi se uveljavili kot pomembna zmerna levičarska stranka, iz več razlogov so povsem zapravili ta kapital, v zadnjih časih pa so se začeli tudi med seboj kregati. Očitno tudi v Sloveniji je med levimi strankami težko najti skupni imenovalec. Kakorkoli že, prepričani smo, da bomo jeseni prisostvovali pomembnim političnim premikom, ki bodo tako ali drugače zaznamovali vladno in parlamentarno sceno, (r.p.) L’autostrada slovena in euro Autostrade in euro Il parlamento sloveno ha votato a larga maggioranza nei giorni scorsi la legge di ratifica del contratto di garanzia in base al quale la Slovenia contrarrà un prestito di 35 miliardi di talleri, pari a 175 milioni di euro, presso la Banca europea d’investimento. Il denaro verrà speso per la realizzazione del secondo troncone dell’autostrada nel nord della Slovenia, tra Vransko e Blagovnica, che comprende anche una galleria di tre chilometri di lunghezza presso Trojane. Ispettori IVA Una settantina di ispettori del fisco sloveno hanno verificato nei giorni scorsi l’applicazione della nuova imposta sul valore aggiunto (DDV). Ben 684 i controlli presso piccole a-ziende e grandi imprese che comunque hanno evidenziato poche decine di irregolarità. Prossimamente saranno oltre 130 i controllori all’opera ed i controlli del fisco saranno intensificati, anche se le san- zioni, almeno nella prima fase di applicazione dell’imposta, saranno meno rigorose. Denunciati criminali di guerra italiani Esponenti del movimento d’opinione Per l’Istria slovena, dell’Unione dei combattenti (Zveza borcev) e partecipanti alla guerra di liberazione nonché dell’Associazione per il mantenimento delle tradizioni del TIGR del Litorale hanno presentato un’ampia denuncia scritta contro più di 50 criminali di guerra italiani noti ed altri ignoti che hanno commesso numerosi crimini di guerra in Slovenia prima e durante la seconda guerra mondiale. I rappresentanti delle tre associazioni ritengono che l’Italia debba scusarsi e provvedere ad un risarcimento almeno parziale. Fanalino di coda Secondo l’indagine commissionata dalla Com- missione europea sul gradimento dei paesi in lista d’attesa per entrare nell’UE, tra i cittadini dei 15 quella che ha ottenuto il peggior risultato è proprio la Slovenia. La sua adesione all’UE è stata accolta postivamen-te dal 32% dei cittadini europei. La percentuale più alta è stata registrata in Grecia (55%), la più bassa in Francia (22%). In Italia si è espresso positivamente nei confronti della Slove- nia il 37% degli interpellati, in Austria il 33%, mentre i contrari sono stati rispettivamente il 41% ed il 49%. Tra gli 11 paesi in lista d’attesa per entrare nell’UE quello che in questa particolare classifica ha avuto il più alto gradimento è stata l’Ungheria (46%), seguita da Polonia (43%), Cipro (42%) e Repubblica ceca (40%). Solo la Turchia ha avuto un “voto” peggiore della Slovenia: la sua adesione all’UE ha l’appoggio di appena il 29% degli intervistati. — Kult Ali je na Balkanu še možno sožitje? Volčič in Stanišič v petek na Postaji Topolovo Ali je bilo dolgoletno sožitje različnih narodov in kultur v nekdanjem Sarajevu (in bivši Jugoslaviji) zgolj iluzija, ali se je možno k njemu prej ali slej povrniti? Okrog te osi se je na Postaji Topolove sukala debata med bosanskim pesnikom Božidarjem Stani-šičem in senatorjem Mitjo Volčičem. Časnikar Miha Obit je ob uvodni predstavitvi Sta-nišiča in Volčiča izrazil željo po primerjavi gledanj med človekom, ki je doživel vojno Sarajeva kot obleganec in drugim, ki ga je imel priložnost videti kot kronist. In ravno ta bistvena razlika je dejansko postala sol srečanja. Volčič je trpko ugotavljal, da se je z vojno na Balkanu sesul nek svet, ki je bil morda iluzija. Zorzini Spetič: “Solo l’Europa si è accorta di questo paese...” Il consigliere regionale dei Pdci Bruna Zorzini Spetič ha interpellato di recente l’assessore regionale alla ricostruzione Paolo Ciani a proposito dell’intollerabile situazione esistente a Topolò, dove a 23 anni dal terremoto esistono ancora edifici fatiscenti mai riscostruiti e ristrutturati. “Per fortuna - afferma la Zorzini Spetič - l’Europa si è accorta di questo paese di confine dalla vocazione cosmopolita, concedendo in base all’Obiettivo 5B contributi per realizzare case vacanze. É mai possibile che visitatori stranieri riescano a interessarsi di questo paese, della sua creatività e del suo fascino, e chi ci vive a pochi chilometri ed amministra la cosa pubblica non sa apprezzare tutto ciò?”. I poeti delle “Voci dalla sala d’aspetto” presentati a Topolò da Michele Obit (a sinistra) ”V Sarajevu je bilo sožitje možno v kozmopolitski družbi za časa Titove oblasti, ko je vsak narod spoštoval drugega. O Titu lahko rečemo kar hočemo, vendar mu je skoraj uspelo uresničiti sanje o sožitju različnih narodov v skupni državi. Toda na sanje, ki so bile plod intelektualcev, je padla težka roka nacionalizmov, ki so rak tega stoletja", je dejal Volčič in izra- zil skepso o tem, da se lahko med narodi nekdanje Jugoslavije v kratkem času ponovno vzpostavi neko mirno sožitje, na katerem bo možno graditi. Božidar Stanišič je bil drugačnega mnenja. Ni soglašal z oceno, da je bilo Sarajevo s plodno ozmozo med različnimi kulturami zgolj iluzija, čeprav je dodal, da se trenutno obrača do publike kot poraženec. ”Brez utopistov in romantikov ni ne čvrstih idej ne prihodnosti. Evropa se tega ni zavedala in je zanemari- Festival "Marionette e burattini" so predstavili v videmski palači Belgrado Lutke prihajajo v Benečijo Tudi letos v Špetru natečaj ”Zlata lutka11 Senjam beneške piesmi na Liesah KD Rečan ga organizira 23., 24. an 25. julija Se zadnji organizacijski detajli, med katere spada tud pot v Milan, an tudi kaseta 24. Sejma beneške piesmi bo pripravljena. Zelo veliko dielo avtorju besied an muzik, organizatorjev, ki muorijo diet kupe vsako piesam s te pravim pieucam an tudi poskarbiet za vse opravila povezane s tako kulturno prireditvijo, je vič al manj za harbatam. Kulturnemu društvu Rečan, ki že 25 liet je močan stimulator zatuo, de ne samuo se na zagubi stara domača pevska tradicija, pač pa de se iz lieta v lieto rodijo nove beneške piesmi, sada mu-ora usmeriti svoje energije v organizacijo manifestacije kot take. Tri dni Sejma, vsak lahko zasto-pe, niso mačje suze, nie majhana rieč. Nam z naše strani nam na ostane drugega, ku povabit vse na Senjam beneške piesmi, ki bo an li-etos okuole sejma Svetega Jakoba. Kulturno društvo Rečan se je tudi lietos odločilo za tridnevno manifestacijo, ki bo v petak 23., v saboto 24. an v ne-diejo 25 julija, ku vsako leto na igrišču zad za lie-ško cierkvijo. Tudi lietos bomo poslušal 12 piesmi. V petak “Zahvala”, ki jo bo pieu Michele, “Vikend” pa Massimiliano, slediu bo duo Valerio an Katja s piemsijo “Domači kraj”, Kekko potle zapoje piesam “Pejsja elegija”, Ljuba “Blizu tebe” an na koncu Chiara pa piesam “Luna puna”. V saboto se večer odpre s piesmijo “Za vas, ki prideta med nas”, ki jo zapojeta Kekko an Chiara, potlè prideta na varsto Marco s piesmijo “Lin-tver” an Roberto pa “Moja zemlja”. Za njim bomo poslušal “Tiho to je” bar-ško-rečanskega dua Igor an Cristina, “Drobne kaplje”, ki jo zapoje Davide, “Marysol” pa Anita. Vsak vičer začetak ob 21. uri, v nediejo, ko ponovijo vse piesmi, pa ob 18. uri. Vse tri večera bojo godli: Kekko (kitara), Beppo (bas), Nino (bobni) an Davide (klaviature). Piki Theatre, “Paskudarium" V torek so na sedežu videmske Pokrajine v palači Belgrado predstavili letošnjo izvedbo manifestacije "Marionette e burattini”, ki bo potekala po vaseh Nadi-ških dolin v dneh od 17. do 25. julija, vzporedno s če-dajskim Mittelfestom. Na torkovi predstavitvi so sodelovali pokrajinski odbornik za kulturo Fabrizio Cigolot, predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Firmino Marinig, predsednik deželne gledališke ustanove Rodolfo Castiglione, predsednik združenja Mittelfest Giovanni Pelizzo in umetniški vodja lutkarske manifestacije Roberto Piaggio. Vsi so poudarili, kako je lutkarska prireditev, ki je vezana na izvedbo Mittelfesta, iz leta v leta bolj uspešna in priljubljena. Letos bo v mnogih, tudi najbolj odročnih zaselkih Benečije nastopalo 17 lutkarskih skupin s skupno 36 nastopi. Dejansko je to gledališče, ki pride do ljudi, odziv domačinov pa je izjemno topel in množičen. Organizatorji so dejali, da so lutkarske predstave po vaseh dejansko postale ena izmed najboljših programskih točk Mittelfesta, saj med drugim sodelujejo mnoge skupine iz držav srednje Evrope, kjer je lutkarstvo na izredno visoki ravni. Ena od letošnjih novosti je tudi prisotnost znanega Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, z lutkami Milana Klemenčiča, ki v slovenskem lutkarstvu pomeni najmanj toliko kot Podrecca v italijanskem merilu. V okviru festivala je Občina Špeter tudi letos razpisala natečaj ”Zlata lutka", po katerem se z ljudskim glasovanjem in oceno strokovnjakov nagrajuje najboljša nastopajoča skupina. la bodisi Balkan kot svoj vzhodni del. Zato predstavlja Bosna hkratni propad dveh svetov, vzhodnega in zahodnega11, je dejal Stanišič in izrazil prepričanje, da ima Bosna prihodnost, zlasti če bo mednarodna skupnost znala prisluhniti glasovom, ki se zavzemajo za sožitje v večnacionalni skupnosti. Volčič je priklical današnjo kruto realnost in navedel primer Mostarja, kjer sta hrvaški in muslimanski del vse bolj in v vsakem pogledu popolnoma ločena. Realnost je, Zal, pogojena z grobimi političnimi interesi. Kje se bo našlo dovolj moči za premostitev nacionalističnih blodenj, se je vprašal senator. Tudi Stanišič je bil zaskrbljen nad dejstvom, da politični interesi vse bolj brezobzirno nadkriljujejo vsakršno človeško dejavnost. Takoimenovani veliki svet ni pokazal sposobnosti, da bi priznal pravice malih narodov, je dejal Stanišič in naglasil prepričanje, da bi se bilo vojni mogoče izogniti. Tako kot se je začelo, se je srečanje tudi končalo. Namreč s sanjami pesnika o povratku večkulturne Bosne in skoraj ciničnim realizmom kronista ter politika, ki interpretira absurdnost današnjega balkanskega položaja. Od načrta za Veliko Srbijo je ostala mala in uničena država, je dejal Volčič. Posledice nacionalizma in v njegovem imenu storjenih zločinov pa bodo dolgotrajne. Zato bo med narodi Balkana še dolgo zelo težko graditi karkoli skupnega. (D.U.) Le voci distinte dei poeti Nonostante alcuni problemi tecnici (che non hanno permesso la presentazione della rivista “Koan") e la pioggia, è stata di grande interesse, sabato sera, la lettura di poesie organizzata per la rassegna “Voci dalla sala d’aspetto”. A leggere i propri versi sono stati Mario Benedetti, Miklavž Ko-melj, Vivian Lamar-que e Paolo Tomasel-la, alcuni componimenti dei quali sono ora pubblicati nel libro “Voci dalla sala d’aspetto - Glasovi iz čakalnice” che ospita anche i poeti della scorsa edizione. La lettura ha messo in luce diversi stili, dal “mistico” Komelj alla poesia ludica di Vivian Lamarque, una delle poetesse più apprezzate in Italia, dall’intensità di Benedetti all’ironia di To-masella. Se la rivista “Koan” non è stata presentata, un fuori programma gradito è stato costituito dall’intervento della poetessa lituana Neringa A-brutyte, ospitata nel secondo numero della rivista udinese. Il programma VENERDÌ’ 16 LUGLIO a 1VÌASSERIS Rami vivi-Zive veje dopo il tramonto "Voci del sud-est Europi)” a cura di Radio 1476-ORF Vokalna skupina “Vinika” (Dobrovo, Slovenija) "Dove sono gli uomini? (Parole, immagini, suoni, gesti)”, performance poetico-musicale con Enrico Barba, Giovanni Fieno, Luca Medeot e Francesco Tomada SABATO 17 LUGLIO ore 17 “Topolò/Topolove. Capitolo li” di Roberto Paci Dalò e Stefan Dalovic dopo il tramonto "Pompeo” e "Dentro”, progetti curati da G. Pedote “The Stars Circle - sonic meditation 1 ”, installazione musicale di Alessandro Fogar DOMENICA 18 LUGLIO Ce: namišljeno Cria - A! di là della linea immaginaria, camminata a confine aperto da Topolò a Livek dal pomeriggio "La stella sei tu”, video di Julia Pascale e Tamra Ka verso sera ‘Topolò Zero Gravità” con E. Battigelli e A. Facciolli dopo il tramonto “Questa sera grande spettacolo” con Bustric “Topolove 1972”, superS amatoriale ritrovato a Topolò Aktualno Le Valli in una carta turistica Venerdì 16 luglio, alle ore 20 JO, presso la sala consiliare del municipio di San Pietro al Natisone, la Comunità montana Valli del Natisone presenterà la nuova carta turistica in scala 1:25.000 del territorio del Cividalese, delle Valli del Natisone e di parte della valle dell’Isonzo. Lo strumento cartografico voluto dalla Comunità montana è stato progettato e realizzato dalla Casa editrice Tabacco di Udine, azienda leader del settore. L'iniziativa, molto attesa, permetterà ai numerosi turisti che frequentano le Valli del Natisone di avere a diposizione una carta topografica completa dove sono indicati sentieri segnalati e non, piste forestali, palestre di roccia, percorsi naturalistici, cavità naturali e grotte, rifugi e bivacchi nonché il reticolato UTM di cui è dotata la carta che quindi potrà avere una destinazione d’uso tecnico. Da segnalare anche l’importante lavoro che è stato realizzato con il recupero dei toponimi e microtoponomi locali. Il progetto è stato realizzato anche grazie alla collaborazione delle amministrazioni comunali delle valli del Natisone, della Direzione delle foreste, dell’Ispettorato delle foreste, della Stazione forestale di Cividale e delle associazioni sportive locali. Prvi koraki novoizvoljenega predsednika Melzija Nova ‘vlada’ Pokrajine to Carlantoni (Nacionalno Zavezništvo) 35-letni uslužbenec ACI s Trbiža je odbornik za cestno infrastrukturo; Fabrizio Cigolot (FI) 42-letni deželni uslužbenec, ima resor za osebje, socialne službne, kulturo, odnose z Univerzo, šport; Lanfrancu Sette (FI) 30-letnemu odvetniku so poverili prevoze in turizem; Franco Soldati (tehnik) 39-letni podpredsednik videmske zveze industrijcev in Melzijeva desna roka bo skrbel za finančni resor, splošne službe, ekonomske dejavnosti, odnose z ustanovami ter konzorcije in družbe, kjer ima Pokrajina lastniški delež. s prve strani Carlo Melzi je imenoval tudi pokrajinski odbor, začasen sicer, saj ga nameravajo razširiti na 8 odbomištev zato, da bo lahko upošteval “želje” vseh sil, ki so ga podprle. Pokrajinsko “vlado” sestavljajo: Loreto Mestroni (Severna Liga) 45-letni agronom, podjetnik, ima funkcijo podpredsednika in resorje za okolje, ekologijo, lov in ribištvo; 46-letni Paride Car-gnelutti (Lista Pelizzo), bivši Zupan v San Giorgio di No-garo, ki bo skrbel za šolsko infrastrukturo, izobraževanje, gorata področja, programe EU, načrtovanje, teritorji in programske dogovore; Rena- Do petka v Spetru kulturna delavnica za otroke Skupaj iz treh sosednjih dežel V Špetru poteka ta teden kulturna delavnica za otroke iz Benečije, Koroške in Posočja. To je že tretja izvedba te pobude, usmerjene v medsebojno poznavanje mladih iz Slovenije in zamejstva (pred dvema letoma je bila na Koroškem, lani pa v Bre-ginju). Špetrske delavnice se udeležuje okrog 40 mladih; gostje so nastanjeni v domu šentjanškega župnika g. PetriCiCa, delo pa poteka v prostorih dvojezične šole. V jutranjih urah se udeleženci izmenično posvečajo gledališki dejavnosti, ki jo vodi reži- ser Marjan Bevk, in glasbeni dejavnosti pod vodstvom prof. Davida Clo-diga. Kljub nagajivemu vremenu so popoldnevi namenjeni spoznavanju zanimivosti iz okolja: v ponedeljek je bil na vrsti izlet na Staro Goro in TarCmun, v torek obisk Landarske jame, za sredo je predvideno Topolovo, za Četrtek Čedad. Organizacija delavnice je poverjena tajnici Zavoda za slovensko izobraževanje Marini Cernetig, popoldanske oglede pa vodi ravnateljica Živa Gruden s sodelavci domačini. Delavnico dopolnjuje večerni program: nastop pevsko-glasbene skupine Beneške korenine (torek), koncert v Topolovem (sreda), kabaretna predstava udeležencev s Koroške (Četrtek). Pa tudi sicer si udeleženci sami znajo krajšati Cas z glasbo (klavir, harmonika, kitara), plesom, klepetom, igro. V petek se bo delavnica zaključila s sklepno prireditvijo, ki bo na dvojezični šoli v Spetru ob 16. uri, kjer bodo mladi pokazali staršem in drugim, kaj vse so se v teh dneh naučili. Skupinska slika udeležencev delavnice pred vhodom dvojezične šole v Spetru Era un giornata grigia e piovosa quella in cui abbiamo fatto visita alla minoranza tedesca nella cittadina di Apenrade in Danimarca. Ed un che di opaco ci ha accompagnato quasi durante tutta la nostra visita. Intendiamoci! Siamo stati oggetto di un’ospitalità più che squisita ed accolti con una simpatia che è diventata in pochi minuti reciproca. Il dinamico e comunicativo presidente della principale organizzazione della Bund Deutscher Norsdsch-leswiger - BDN, l’Unione dei tedeschi del Nord Sch-leswiger, il dott. Hans Heinrich Hansen (nella foto), presentando la storia della comunità ci ha aiutato a capire le ragioni di questa cappa che si avverte incombere sulla minoranza e che anche i più giovani, pur senza colpa alcuna, hanno interiorizzato. E fondamentale, ha esordito il presidente Hansen, il ruolo della storia e dell’autopercezione della minoranza. Eccome, se è vero! Anche qui tutto parte dal referendum del 1920 che è servito a definire il contine tra Germania e Danimarca, Visita di studio alla minoranza tedesca in Danimarca nel Nordschleswig L’ipoteca della storia Cruciale fu l’opzione per la Germania nel 1933 e l’invasione della Danimarca nel 1940 ma l’esito di quel plebiscito non fu del tutto lineare. Nel senso che nei paesi meridionali della Danimarca a ridosso del confine tedesco, una bella fetta del territorio etnico, la maggioranza della popolazione si espresse a favore della Germania. Ma fu preso in considerazione il dato medio, il risultato di tutta la regione a danno evidentemente dei tedeschi. Ci furono molte contestazioni e da parte della minoranza tedesca anche pressioni per la revisione del confine. L’anno cruciale però fu il 1933, quando “per ragioni legate alla sua condizione di minoranza e non certo perchè ne condividesse l’idelo-gogia” ha spiegato il dott. Hansen, la minoranza tedesco optò per la Germania di Hitler. Altra data cruciale il 9 aprile 1940 quando Hitler invase la Danimarca. La reazione dopo il 1945 da parte dei danesi non si corda come suo padre titolare di una farmacia, nel dopoguerra, passasse più tempo a suonare il pianoforte che dietro al banco della sua farmacia. I tedeschi e le loro attività economiche venivano proprio evitate. Una nota di distensione si verificò nel marzo del 1955 quando Bonn e Copenhagen sottoscrissero la dichiarazione congiunta che stabilì il confine ed affermò il principio che entrambi gli stati dovessero provvedere a tutelare le reciproche minoranze. In quell’anno la minoranza tedesca elaborò anche una dichiarazione di lealtà alla Danimarca, ne accettò i confini ed in cambio ottenne, come si è visto, il diritto a mantenere la propria lingua e cultura. La dichiarazione del 1955 è una dichiarazione congiunta, un atto di buona volontà dei due Stati, ma non è uno strumento giuridico internazionale. Eppure contiene i principi e la base giuridica della tutela della minoranza tedesca in Danimarca (e di quella danese in Germania). 3 - segue Jole Namor Comunità Montana Valli dei Natisone fece attendere e fu, ovviamente, dura. Molti tedeschi furono incarcerati per la loro collaborazione con i nazisti. Furono poi requisiti tutti i beni delle organizzazioni e degli enti tedeschi ed il denaro confiscato considerato come indenizzo per i danni subiti. Facile immagi- nare in quale clima la minoranza tedesca abbia ripreso la sua vita. Il dott. Hansen, riconfermato recentemente alla presidenza della BDN, veterinario di professione - un po’ un’eccezione nel mondo delle minoranze dove prevalgono gli insegnanti - ri- Četrtek, 15. julija 1999 jih prav V Spitale tri infermiere so se poguarja-le gor mez te novega mladega miediha, ki je paršu v njih repart. - Oh, kuo je liep! -je jala ta parva. - An kuo se zna le-puo oblieC! - je jala ta druga. - An kuo se zna naglo slieč! - je jala ta trecja! *** Tu adnim piču od gostilne so jedli za mizo gaspodar, njega žena an njih majhan sin. Gospodarje naliu an kozarc vina njega ženi an pu kozarca malemu sinu, ki mu j’ doluožu nomalo vode. - Ma tata! -je po-godernju otrok - ist niesam migu an klient!!! *** - Stuotaužint za ’no viCerjo! Mi se zdi nomalo previe! - se je polamentù mož s ka-merierjam od adne znane gostilne. Tro-Stam se, de naredite kiek popusta, kiek Skonta vaSemu kolegu! - Oh, gospuod, ka’ ste tudi vi kamerier? -je pogruntu an jau na glas mladi natakar. - Ne - je odguoriu klient - sem tat!!! *** Giovanin je dopu-nu stuo liet an na njega duomu je biu velik senjam. ParSu je tudi an Časnikar od Novega Matajurja za mu narest ’no intervisto an ga j’ poprašu: - Keri so bli vaši hobby, kadar ste biu mlad, gaspuod Giovanin? - Jaga! - An kaj ste jagu? - Zenske!!! - Donas je Slo pru slavo - je poviedu Bepino, kadar je paršu iz jage an je poka-zu prazno lovsko turbo! - Sa’ sem že viede-la! - se je posmejala Zena - ker si pozabu takuin doma!!! *** V gostilni sta se srecala dva pijanca. - Donas se Cujem an sleut! - je jau te parvi. - Alora - je odguoriu te drugi - stojiš buojš ku po navadi!!! Al Buonacquisto trovi Ì30.000 articoli di casalinghi, ^ articoli da regalo, $§§^1 piccoli elettrodomestici e giocattoli Kajšan runa šele kope! Kje? V Marsine. An našim parjateljam iz Pocere se jim je parielo pru narest tudi fotografijo sa’je nimar buj riedko jih videt po naših sanožetih. Seda se posieCe s falCatriCe (kjer se še sieCe), se imbala an se peje dantu. Kopo ja, kopo. Kje so tisti cajti, kar se je napravjalo stožje, an sano-siek so šli ki je bla šele tarna sieC, an žene an otroc so jim nosil fruoštih an le-puo potrosil, an kar se je posušilo so pograbli an z-našal senuo dol zad za ko-pišCe... Telo kopo so jo nardil v Poceri. Na kopi je Celio Iu-retig - Stefenadu, dol za k-rajan je sestra Susanna, blizu nje je žena od Celia, Alma, ta pred njo je njih na-yuod Alex, potlè je še Mattia an te zadnja dva sta pa brata Valerio an Doro Pro-tu. Skoda le, de fotografija ni pru ta prava. NiC za tuo, drugi krat bo lieuš, kene Valerio? Gianmarco Laurencig je doktor V Hrastovijem purton m Nicoletto an Fabia ViCkrat smo imiel par-ložnost napisat, de v sau-onjskem kamunu so buj pridne CeCe ku puobi za kar se tiCe Suolo. Telekrat pa muormo dat Cast puobam, zak adan od njih se je pru lepuo ve-šuolu. Gianmarco Laurencig iz Podarja (Sauodnja) je v torak 6. luja v Torine ratu doktor na fakulteti za po-1 i t i C n e vede. Na-pravu je “tesi” go na ekonomske aspekte v dielovni skupnosti Alpe Adria. Pa se nam pari pru do-luožt še, de Gianmarco je n a r e d u sudaško akademijo v Modeni, potlè je obiskovau še dvie liet posebne Suole v Torine, takuo de je postau te-nent alpinu. An seda? Seda Gianmarco je zaposlen v Brigati Taurinense v Cuneo. Je zaries pridan Ce pomislimo, de ima samuo 25 liet. Za njega laureo se ve-seljo mama Gabriella, tata Luciano, sestra Anna an brat Michele, noni Sofia v Sauodnji an Marco an Rosina v Ošnijem, pru takuo vsi “strici” an “tetè”, ku-žini an vsa žlahta. Veseljo se tudi vasnjani an vsi mi. Gianmarcu želmo, de bi imeu puno uspehu v njega življenju. A Torino si è brillante-mente laureato in Scienze politiche Gianmarco Laurencig di Podar. La tesi che ha preparato e discusso verteva sugli a-spetti economici nella co-munià di lavoro Alpe A-dria. E’ da aggiungere che Gianmarco ha lasciato Sa-vogna per frequentare l’Accademia militare di Modena, a cui sono seguiti altri due anni di intenso “lavoro” a Torino dove ha concluso la scuola di applicazione. Ora, come tenente degli alpini, opera presso la Brigata Taurinense di Cuneo. Non poco per un ragazzo che ha appena 25 anni. Quando si diplomò con 60/60 presso il Liceo scientifico di Cividale pensammo: “Se il buongiorno si vede dal mattino...” Gianmarco non ha deluso proprio nessuno e questo soprattutto per la gioia di mamma Gabriella, papà Luciano, sorella Anna e fratello Michele, nonni Sofia a Savogna e Marco e Rosina a Osgnetto, zii e zie, cugini e parenti tutti, nonché di amici e paesani. Congratulazioni vivissime anche da parte nostra. V Oblici bo dan po starim V nediejo 18. luja bojo v Oblici praznoval sveto Madaleno. An za na pozabit na stare cajte an lietos bojo tisti dan žene an CeCe kuhale kiek po starim, tiste jedila, ki so jih ankrat jedli tu vsaki družini an ki seda obedan, al malomanj obedan vic na zna kuhat. So tiste jedila, ki seda jih ponujajo naši pridni gostilničarji po njih gostilnah an ki jih hodejo vsi pokušat zak Ceglih so napravjeni z buogo ceringo, so zdravi an zlo, zlo dobri. Ce Ceta pokušat š-takanje, pinco an batudo, štrukje, evareje z zejam an še druge dobruote, pridita v nediejo v Oblico: vasnja-ni vas pru zvestuo sprimejo an ponudjo kar na-pravejo tan doma. Bo tela ’na parložnost tudi za poCastit njih ga-spuoda Emila CenciCa, ki lietos praznuje 50 liet odkar je ratu gaspuod. Sveta maša bo ob 11. ur. Tle na varh videta naše noviče, ki smo jih imiel v Hrastovijem v saboto 19. junija, Nicoletta an Fabio. Fotografija, slika kaže, kakuo vasnjani so storli plaCat dac (dazio), ker Fabio je pejù našo Nicoletto v Sanremo an takuo je uk-radu “narlieuš rožo” za jo luošt miez tistih iz Sanre- ma, ki so poznane po delim sviete. Nicoletta, vsi te prosimo, naj se hitro pozabit na toje doline an na tojo vas, ki te je vidla lepuo rast dok niesi paršla na Zembo... pridi pogostu jih kukat, mi ki ostanemo tle, bomo gledal jih varvat lepuo. Vasnjani iz Hrastovijega V Marsine kajšan runa šele kope So Celio Stefenadu an njega par jatelji 6 novi matajur četrtek, 15. julija 1999 Le scritture lineari A e B della civiltà minoica e micenea Quale era la lingua degli eroi dell'Iliade «Gli egiziani - scrive Georges Mounin nella sua Storia della linguistica -avevano inventato una notazione sillabica con ventiquattro caratteri e avrebbero potuto scrivere foneticamente tutte le parole della loro lingua», ma non fecero questo passo: eliminando gli ideogrammi con valori concreti (e metaforici) e i determinativi avrebbero raggiunto una scrittura concettualmente simile alle scritture semitiche. Il passo mancato degli egizi non fu però un problema linguistico, ma frutto della «resistenza di una casta privilegiata e chiusa come quella degli scribi». Non è nemmeno esatto dire che gli egizi avessero scoperto l’unità sillabica nelle parole - piuttosto la scrittura fonetica delle consonanti - o che avessero coscienza del valore della loro invenzione: la attribuivano al dio Thoth, invece che, forse per sacro rispetto, ai loro scribi. Un reperto (XVI - XIII secolo a.C.) attorno al quale si sono scervellati gli studiosi è il “disco di Festo” ritrovato nel 1908 presso uno dei palazzi minoici di Creta. Il disco di argilla, del diametro di 16 - 17 centimetri, porta un’iscrizione composta di figure (elmo, freccia, scudo, ariete, pedone, ape, a-quila, piccione) impresse nell’argilla con punzoni, sembra fusi in oro. L’iscrizione è disposta a spirale su ciascuna delle due facce, è ripartita in 61 riquadri quasi regolari composti da 2 a 7 figure. Gli ideogrammi che compongono il testo sono 45 e sono variamente ripetuti per un totale di 242 segni. L’elmo per esempio è ripetuto 18 volte, il gatto 11, l’aquila 5, e non rappresenterebbero più l’oggetto o l’animale raffigurato, ma ciascuno un proprio valore sillabico. L’unicità dell’iscrizione e il basso numero di segni non hanno permesso di decifrare il testo e gli studiosi si limitano a sostenere che si tratta di una scrittura sillabica. Senza nuove scoperte chiarificatrici, il segreto dell’iscrizione non sarà mai svelato. Non sono tutti qui, gli enigmi di Creta. Nel 1900 il famoso archeologo sir Arthur Evans scoprì, tra le rovine dell’immenso palazzo di Cnosso, pezzi di tavolette di argilla con iscrizioni ideografiche semplificate che risultarono, come il disco di Festo, indecifrabili. Evans chiamò quella scrittura “lineare A”. L’archeologo trovò poi anche molte tavolette con una nuova scrittura, che chiamò “lineare B”. Essa corrispondeva a quella delle numerose tavolette scoperte nella Grecia micenea, Mi-cene stessa, Tirinto, Pilo e in altre località. Quella scrittura doveva essere in uso in Grecia tra il XVII ed il XIII secolo a.C. Per un facile riferimento cronologico, diremo che questa scrittura è documentata fino, circa, all’epoca della guerra di Troia. Il fascino dei Micenei è legato proprio ai miti cantati da Omero quando erano passati ormai più di quattrocento anni dalle gesta di Agamennone re di Micene, Ulisse di Itaca, Achille di Ftia, e poi Menelao re di Sparta, la cui sposa fu causa di guerra ... Quale fu la lingua di quegli eroi, quando quella di Omero, per non dire di Pericle, ancora non sì parlava? Delle iscrizioni micenee si occupò Alice Kober, un’americana esperta di lingue antiche, che diede ordine alle misteriose serie di segni. Scoprì che le sequenze di segni si concludevano regolarmente con un numero limitato di segni finali. Si domandò: le sequenze di segni più variabili potevano rappresentare le parole? I segni finali potevano rappresentare i suffissi, femminile-maschile, singolare-plurale, ecc., di u-na lingua flessiva? Era così. Un giovane architetto inglese, Michael Ven-tris riuscì - come era accaduto a Champollion per la scrittura egizia - a trovare la chiave per leggere un certo numero di parole della “lineare B”. Seguiamo - per quanto possibile in questa paginetta - gli sforzi del ricercatore inglese dallo spirito di crittografo, nello studio delle iscrizioni. I segni grafici studiati da Michael Ventris sono sostanzialmente ideogrammi molto stilizzati, lineari, La faccia A del disco di Festo prodotti con uno stilo, di legno, osso, metallo, su tavolette rettangolari, quasi quadrate o allungate. Si convinse che le i-scrizioni, come aveva scoperto la Kober, erano effettivamente formate da sequenze ripetute di 90 segni, alla fine delle quali si presentavano alcune variazioni costanti. Disegnò quindi una griglia di 75 segni, mettendo su quindici righe i segni che supponeva consonanti e su cinque colonne quelli che dovevano essere vocali. Quei segni tuttavia non corrispondevano ancora a nessun suono ed erano privi di significato. In breve: utilizzando le somiglianze con alcuni segni di Cipro, cercò di individuare qualche parola che potesse suonare simile al greco classico, per esempio i nomi di località. Dalle tavolette emersero i nomi di 200 località e quindi 630 parole, di cui leggibili la metà. Era una scrittura sillabica composta di sole sillabe aperte — cioè terminanti per vocale come nella lingua i-taliana — sicché dopo o-gni consonante era sempre interposta una vocale. Era stata Scoperta una lingua che conteneva elementi di un greco arcaico, che poteva essere la lingua degli eroi di Omero. (Scrittura, 6) Paolo Petricig L. Godart - Il disco di Festo - Einaudi, Torino 1994 L.W. Taylour - I Micenei - Giunti Barbera, Firenze 1987 Minimatajur Polietni center v Spietre na pobudo zadruge Lipa Dva tiedna “super” S pomočjo Sandre, Luise, Giovannija so se naučil puno liepih stvari Kakuo so bli kontent otroc, kar so na svetih Višarjah zagledal monsinjorja Di-onisia Mateucig! Guormo o tistih otruok (parbližno jih je bluo štierdeset), ki so bli na polietnem centru Spietarskega kamu-na, ki gaje organizala zadruga Lipa. Dva tiedna, od 29. junija do 9. luja, za iti na sprehode (iz Spietra do Ruonca, al pa na Monte Roba), za se navast malat gor na kamane an gor na majce (s pomočjo Sandre Manzini iz Spietra an, kajšan dan tudi tudi z Luiso Tomasetig iz Komardina)), za spoznat igre od naSih nonu (uCiu jih je Giovanni Coren iz Petjaga)... an v petak 2. luja izlet na Svete Višarje, takuo ki nam pričajo naše slike. DODAJ SLOG NA ZAČETKU ICA - Ta nova je v Sloveniji ICA - VašCica pod Gor. Tarbjam ICA - Nje pesem je “Alza la gambr ICA - Zguodnja zvezda ICA - Sleuta ICA - Ku Marija Nebeška ICA - Je ... zdielala batudo ICA - Adna modra Zvina ICA - Se pogovarja par korite ICA - Pomaga hodit tim starim D311DJ ‘DJlUdl ‘nOIS'DJ •VOÌZVQ 'VOU\dQ ‘Vli.tON ‘DOÌUVQ ‘DOl.tVffl 'O JIIO J ' OOI.IO Q :AD)i Gor na varh: pred utarjam z monsinjorjam Mateučičam. Tle zdot pa videmo otroke, ko z interesam poslušajo, kar jim prave Giovanni Ja, so bli pru veseli sreCat monsinjora MateuCiCa, ki jih je pru lepuo sparjeu, saj so ga vsi poznal al zak je biu njih duhovnik, dokjer je biu v Spietre, al zak jih je uCiu verouk na dvojezični Suoli. Potlè vsi na kratek sprehod grede, ki Giovanni je pru lepuo pravu o rožah, o drieviah, o tiCacah an od druge Zvine, ki v tistim okolju Živi. Seda polietni center teCe napri pa v Svetim Lienarte, tudi tam ga je organizala zadruga Lipa. Tele so pametne iniciative a naše otroke, ki bi jih muorli podpriet vsi tisti, ki imajo možnost an pravico tuole narest, v parvi varsti naše občine. Četrtek, 15. julija 1999 Stasera si giocano le semifinali del quindicesimo torneo dei comuni di calcetto Liessa, sabato gran finale Antonio Dugaro è il miglior cannoniere delle gare eliminatorie, seguito da Francesco Debegnach Lunedì 5 luglio sono riprese le eliminatorie del torneo dei nove comuni a Liessa. S. Pietro “P.P.G.” ha superato Savogna “Bar Crisnaro” per 5-4. Ai tre gol di Alessandro Lombai ed uno a testa di Antonio Floreancig e Pietro Venturini, hanno risposto i savo-gnesi con la tripletta di Roberto Secli e la rete di Gianni Podorieszach. Nella gara successiva S. Leonardo “Shell” ha maramaldeggiato su Cividale “Bar da Remigio” per 5-1. Per i valligiani hanno fatto centro due volte Robi Caucig ed una a testa Vanni Oviszach, Andrea Po-drecca e Fabio Simaz. Per i ducali il gol della bandiera è stato siglato da Gianluca Buzzi. Martedì è andato in scena l’ultimo turno del girone A, dove si è registrata la vittoria di Grimacco “Osteria da Paolo” sul “Sacs” Manzano con le reti di Dennis Dreszach, Roberto Marinig e Daniel Bucovaz. Un pareggio a suon di gol ha caratterizzato l’incontro conclusivo. La “Pizzeria le Valli” S. Pietro, con le reti di Simone Blasutig, Michele Dorbolò e David Speco-gna, ha costretto il Prepotto “Bar Centrale” al primo pareggio. E’ iniziato con un pari (3-3) l’ultimo turno del girone B tra Stregna “Poli-sportiva Tribil” e Reman-zacco “Bar ai pioppi”. Per gli arancioni hanno segnato Adriano Stulin (2 gol) e Terry Dugaro. Gli udinesi replicavano con la doppietta realizzata da Stefano Zacchi e con la rete di Riccardo Lodolo. S.Pietro “Cividin-Ver- Scelto l’allenatore della Valnatisone Il mister è Martinig Ivano Martinig è l’allenatore scelto dal presidente dell’U.S. Valnatisone Andrea Corredig per guidare la squadra maggiore che disputerà il campionato di Prima categoria. Per l’imminente stagione agonistica sono stati confermati per la categoria Juniores Fulvio Degrassi e per gli Allievi Giancarlo Armellini. A Savogna a guidare i gialloblù di Fedele Cantoni rimane Flavio Chiacig, mentre per l’Audace di Claudio Du-riavig è ancora tutto in alto mare! nassino”, con la vittoria sul Grimacco “Val Frut” ha costretto gli avversari ad u-scire insieme dalla manifestazione. Hanno firmato il successo degli azzurri Mar- ”Shell” ha superato Savogna “Bar Crisnaro” per 5-3. Una quaterna di Matteo Tomasetig ed il gol di Massimiliano Campanella sono stati sufficienti per TUTTI I MARCATORI DELLA FASE ELIMINATORIA 9 RETI: Antonio Dugaro; 7 RETI: Francesco Debegnach; 5 RETI: Matteo Tomasetig, Adriano Stulin; 4 RETI: Antonio Primosig, Specogna David, Roberto Secli, Ernesto Coppetti, Alessandro Lombai; 3 RETI: Massimo Zottig,Walter Petricig, Terry Dugaro, Stefano Zacchi, Stefano Tullio, Gianni Podorieszach, Denis Gosgnach,Vanni Oviszach ; 2 RETI: Simone Blasutig, Stefano Rossi, Alessandro Lena, Roberto Marinig, Dennis Dreszach, Andrea Osgnach, Marco Marinig, Robi Caucig, Paolo Cernotta, Andrea Podrecca; 1 RETE: Luciano Borgù, Gianni (Edi) Qualla, Mauro Dorligh, Antonio Floreancig, Pietro Venturini, Fabio Simaz, Gianluca Buzzi, Giovanni Zufferli, Massimiliano Campanella, Matteo Messere,Denis Lesizza, Alberto Mascia, Andrea Macorig, Giorgio Nonini, Donatello Ciani, Massimo Burello, Marco Dreszach, Daniele Marseu, Daniel Bucovaz, Michele Dorbolò, Giuseppe Zabrieszach, Roberto Blasutig, Roberto Bevilacqua, Marco Carlig, Francesco Coceano, Ivan Monino, Riccardo Lodolo, Luigi Chiabai, Bruno Coren. La squadra di Grimacco - “VaI Frut" eliminata dal torneo di calcetto co Carlig e Bruno Coren, mentre per i padroni di casa ha segnato Luigi Chiabai. Giovedì 8 luglio, con le gare del Girone C, si è giocata l’ultima giornata delle eliminatorie. Il S. Leonardo conquistare il successo. Per gli avversari sono andati a rete due volte Denis Gosgnach ed una Gianni Podorieszach. Questa serie di risultati ha promosso ai quarti di finale le seguenti formazio- ni: Prepotto ”Bar Centrale-Scrutto” e San Pietro “Pizzeria le Valli-Ponte San Quirino” (Girone A); Re-manzacco “Bar ai pioppi” e Stregna “Polisportiva Tribil” (Girone B); San Leonardo “Shell-Cemur” e Ci- vidale “Bar da Remigio” (Girone C). Sono state ripescate come migliore terze classificate: Grimacco “Osteria da Paolo-Merso di Sotto” e Savogna “Bar da Crisnaro”. Quindi per i quarti di finale si sono giocate lunedì 12 luglio: Prepotto “Bar Centrale” - Stregna “Poli-sportiva Tribil e San Leonardo “Shell” - Grimacco “Osteria da Paolo”. Martedì hanno chiuso le qualificazioni alle semifinali le partite Remanzacco “Bar ai pioppi” - Savogna, “Bar Crisnaro” e San Pietro “Pizzeria le Valli” - Cividale “Bar da Remigio”. Stasera, giovedì 15 luglio, saranno giocate le semifinali che promuoveran-no le formazioni che sabato si sfideranno per la conquista dei primi quattro posti del quindicesimo torneo notturno di calcetto Liessa di Grimacco. (p.c.) 7 Baribbi 0 migliore, paura per Venica II pilota Ezio Baribbi (O-sella Pa/20S) è il vincitore della 22a edizione della corsa in salita Cividale-Castel-monte organizzata dalla scuderia Red Wite. Il tempo realizzato dal driver bresciano è stato di 7’58”34, alla media di 109,880. Al secondo posto, a 9”68, si è classificato il goriziano Rodolfo Aguzzoni (Lucchini Bmw). Sul terzo gradino del podio, distanziato di 11 ”68, è salito il manzanese Clau- I m» l, Pietro Corredig dio De Cecco. La gara è stata caratterizzata dalle avverse condizioni atmosferiche e dall’uscita di strada, senza gravi conseguenze, di cui è rimasto vittima il pilota Giorgio Venica che ha perso il controllo del suo mezzo ed è uscito di strada finendo nella sottostante scarpata. La prima presenza straniera in classifica generale è quella dello sloveno Slavko Komelj su Opel A-stra Gsi 16V con il tempo di 4’39”97. Ottimo piazzamento, con il quindicesimo posto assoluto, per il pilota sanpietrino Pietro Corredig che, con la sua Renault Clio Williams, ha chiuso con il tempo di 9’ 01”84 . Nella classe A1300 si è imposto Marco Venturini (Marcon) di Azzida. Sabato e domenica la “Festa dello sport” Calcetto e bike a Merso di Sopra Si è svolta nonostante il maltempo a Merso di Sopra, sabato pomeriggio e domenica, la tradizionale “Festa dello sport” organizzata dal G.S.L. Audace. Non è stato purtroppo possibile disputare il torneo riservato agli Under 15 a causa della pericolosità del terreno di gioco sintetico. Il torneo di calcetto, visto il campo impraticabile, si è concluso al termine dei quarti di finale grazie all’accordo tra i quattro responsabili delle squadre finaliste (Bar Centrale di Gabriele Miano assieme allo zio Paolo ha giocato con gli "Zugnari" di S. Pietro Scrutto, Merenderos di S. Pietro al Natisone, Zugnari di S. Pietro e Coffee store di Cividale). Al torneo hanno partecipato anche una squadra composta da bosniaci ed una squadra slovena. E andata meglio, nella mattinata di domenica, alla gara di mountain bike “2a BeneSka Maratonbike” che ha visto al via ben 172 atle- ti. Sono saliti sul podio, nell’ordine, Mariullo, Ba-lutto e Nassimbeni. ”Tržaški Sokol" praznoval 130-letnico Na Stadionu 1. maj odbili spominsko ploščo Na Stadionu 1. maj v Trstu, kjer je bila v povojnem Casu zibelka športnega udejstvovanja med Slovenci na Tržaškem, so prejšnji teden odkrili pomembno spominsko plošCo. Znamenje spominja na 130-letnico ustanovitve slovenskega telovadnega društva v Trstu, ki se je imenovalo "Južni Sokol“ in pozneje "Tržaški Sokol”. To društvo je bilo dejanski začetnik vsega športnega udejstvovanja med Slovenci na Tržaškem. Za Casa fašizma je bilo njegovo delo- vanje prepovedano, po drugi svetovni vojni pa je nasledstvo Sokola prevzelo športno združenje Bor, ki je obnovilo športno delovanje toCno pred štiridesetimi leti. Ob odkritju plošCe je o pomenu in razvoju športnega gibanja Slovencev v Italiji spregovoril predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jurij Kuferzin. Veliko osrednjo proslavo tega datuma pa pripravlja združenje Bor za letošnji november in bo v tržaškem Kulturnem domu. četrtek, 15. julija 1999 SVET LENART ■WWPmMWBWOTIflWffl' Ušivca Smo imiel noviče Stefano Dugaro - Ga-spuodove družine po domače iz Usivce an Orietta Zufferli, ki je Funkjove družine iz garmiskega ka-muna, ki pa že vič liet je z družino živiela v Spietre, sta se oženila. Poroka je bila v liepi cierkvi svete Lucije v Kravarje. Okuole njih se je zbralo puno žla-hte an parjatelju, nieso manjkal parjatelji od Stefana, ki kupe z njim igrajo v Real Pulfero. Vasnjani so jim napravli liep purton, takuo ki če naša navada an s tem so tiel tudi zahvalit Stefana, ki je v vas parpeju neviesto. Nas veseli videt, de tele zadnje cajte je nimar vič naših mladih, ki kar se oženejo ostajajo po naših vaseh. Lohni stvari se bojo spremenile an po naših vaseh bo nazaj živahno. Stefanu an Orietti želmo vse, kar je narlieušega na telim svietu. Gorenja Miersa Bieram V nediejo 12. junija, v lepuo postrojeni cierkvi Presvetega sarca v Gorenji Miersi je pomožni škof Del Fabbro biermu našo mladino. Zbralo se jih je na 28, a nieso bli vsi iz podutanske fare, paršli so tudi tisti iz štuoblanske, ki že lansko lieto so se imiel biermat pru go par svetim Stuo-blanke, v postrojeni cierkvi, pa takuo so šle reči, de bierma nie bluo. SREDNJE Čemeče Bieram tudi tle par nas Se nas je zbralo zaries puno v nediejo 27. junija pruot vičer v naši cierkvi svetega Pavla tle par Cer-neč. Imiel smo bieram. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associato all'USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5,000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Biermal so se Sonia Zufferli an Simone Trusgnach, obadva Funkjove družine iz Varha, Michela Crisetig - Go mez Uratac, Raffaella an Davide Beuzer - Čviču-ova iz Dolenjega Tarbja. H njim se je parložla še Martina Clinaz - Petelinova iz Ješičega, ki pa ima nje kor-nine v našim kamune, saj nje mama je Anita Go mez Uratac. Je bla na liepa parlo-žnost za videt puno judi v naši cierkvi. SOVODNJE KajSan dal za senjam! Skoda, zaries velika škoda. Tisti od Pro loco Varta-ča so se potrudil za de tudi lietos bo liep senjam za svet Muhor an Fortunat, za de za telo parložnost se zbere kiek ljudi v vasi... Troštal so se, de jim lietos daž paršenka. Pa nie šlo takuo. V saboto, glih kar ljudje so začel parhajat, se je za-čeu lit močan daž. V nediejo popudan nie bluo buojš: kar so imiele bit igre za otroke an potlè še Beneško gledališče z igro “Beneški petrol” je bluo težkuo še diet nuos voz hiše, tajšan daž je šu. Kar je nomalo preliezlo, judje so le paršli an takuo organizatoriji so na hitro spraznil salo v Suoli an tisti od “New fantasy dance” so nam mogli an pokazat njih plese. An zvi-čer so se ljudje mogli ve-plesat na brejarju, kjer je godla skupina “Tequila”. Za kar se tiče “pesca di beneficenza”, vič ku kajšan bi teu viedet, duo je uduo-bu tiste šenke buj velike: divano an poltrona so šli go h Stefniču (udobila jih je Anna), h Stefeniču je šla tudi liepa ura, ki jo je udobila Patrizia Cernotta. Majhano pisalno mizo je uduobu Mattia Cendou iz Mašere, tisto buj veliko pa Giuseppe Bergnach taz Spietra. Zlo srečna je bla tudi mala Benedetta Trinco iz Tarčmuna, ki je udobila griljo. “Aspirapolvere” je udobila Bianca Gujon - Ur-sacova iz Blazina (pruza-pru nje mož), ki žive v Tri- cesimo. An televižjon, stereo, telefonin...? Tisti so ostal, zak v petak an saboto je bluo puno daža an malo judi na fešti takuo, de tisti od pro-loko nieso utegnil predat vse biljete, ki so jih bli napravli. Nekateri od tistih “srečnih” biljetu so ostal, pa če puodeta na senjam svetega Louranca, ki bo 8. vošta v Matajure, jih bota mogli udobit gorè! Se ’na rieč: tele dni smo čul puno judi, ki so pravli “bi bluo buj lepuo če...” “bi bluo pru če bi nardil takole...” “bi bluo pru de bi bluo buj nagrad, premju v peschi di beneficenza....” An mi dijemo, de bi bluo pru, de vsi tel judje, ki imajo tarkaj ideji naj bi jih paršli pravit tistim, ki se zaries puno potrudjo za nam šenkat an senjam, ki Cene bi se zgubu. mi Cierku v Sauodnji Cez namišljeno črto - Al di là della linea immaginaria pohod ob odprti meji - camminata a confine aperto TOPOLO’ - LIVEK 18.7.1999 Na pohod bojo mogli iti samuo tisti, ki so se vpisal an ki bojo imiel veljaven dokument za it čez mejo (osebno izkaznico, prepustinco ali pasaport). Alla passeggiata potranno partecipare solo coloro che risulteranno regolamento iscritti e saranno muniti di valido documento per l’espatrio. Program - programma Topoluove t Topolò - ob 8.30: vsi zad za cierkvijo, kjer an človek od Finance pregleda, ali je vse namest Livek - ob 11.: sveta maša par kateri bo pieu pevski zbor Rečan. Messa cantata dal coro Rečan. V Topoluove se varnemo do 17. ure - Rientro a Topolò entro le ore 17 VENDESI attività commerciale in S. Pietro. Telef. orario negozio allo 0432/726067 OCCASIONE! A lire 120 milioni vendesi a Savogna, a 13 km da Cividale, appartamento di recente costruzione, buone finiture, situato adiacenze sede comunale, composto da due camere, due bagni, cucina, soggiorno, disimpegno, terrazza, piccolo scoperto, cantina e garage con due posti auto, termoautonomo, (eventualmente anche arredamento). Tutto in ottime condizioni. Se interessati alla visione telefonare allo 0347/0493452 o lasciare messaggio. Sarete richiamati. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 17. DO 23. LUJA Spietar tel. 727023 Cedad (Minisini) tel. 731175 Zaparte za počitnice/Chiuse per ferie Fontana (Cedad): do 25. luja Prapotno: do 25. luja Podboniesac: od 19. luja do 8. vošta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in zìi ponoč se more klicat samuo, če riceta ima napisano »urgente«. § SUPERMERCATO A&O Negozio misto unico in regione jAlimentari * Casalinghi * Mercerie; 1 Abbigliamento * Giocattoli * Bigiotteria I i i ! Cartoleria... ed altro ancora I_________________________________________________________________________________________ ------------------------------------------------------------1 Brischis di Pulfero - Tel. 0432/726067 SI fl ■ S * S * WQk w ■ * * Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: Ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL................167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka...................721021 Grmek...................725006 Srednje.................724094 Sv. Lenart..............723028 Speter..................727272 Sovodnje................714007 Podbonesec 726017 Tavorjana...............712028 Prapotno................713003 Tipana..................788020 Bardo...................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281