2 september Novice Letos praznujemo 200-letnico rojstva Charlesa Roberta Darwina, ki je bil angleški naravoslovec in velja za začetnika teorije evolucije. Mineva 170 let od zasnove njegove zamisli o spremenljivosti vrst in naravnem izboru ter 150 let od izida njegove knjige O izvoru vrst z naravnim izborom, v kateri je zapisal svojo teorijo, da se vsi organizmi razvijajo skozi čas na osnovi naravne selekcije. Evolucijsko leto 2009 pa je bogato z obletnicami tudi drugih znanstvenikov s področja naravoslovja. 200 let je od izida dela Filozofija zoologije J. B. Lamarcka in 180 let od njegove smrti, 90 let od smrti Ernesta Haeckla, avtorja biogenetskega zakona ter zagovornika Darwinove teorije. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani in Društvo študentov biologije želita z natečajem približati Darwina in njegov nauk slovenskim učencem, dijakom in študentom ter v njih prebuditi tudi nekaj naravoslovno-ustvarjalnega čuta. Natečaj je sestavljen iz več sklopov, ki so glede na kategorije oziroma zahtevnost namenjeni mladim tako iz osnovnih in srednjih šol kot tudi visokošolskih zavodov Republike Slovenije. Več informacij najdete na spletni strani: http://darwin.biologija.org/natecaj.php. Društvo študentov biologije Rezervacije bivanja v Gozdni šoli v Bohinju in v Laškem Rovtu Pozivamo vse zainteresirane uporabnike za oddajo rezervacij za bivanje v Gozdni šoli ZTS v Bohinju v letu 2009/2010. Zbiranje prijav traja do 9. oktobra 2009 oziroma do zasedbe kapacitet. Pri prijavah do navedenega roka se bo upošteval naslednji prioritetni vrstni red: 1. tečaji in taborjenja ZTS; 2. taborjenja drugih; pri kasnejših prijavah pa časovno zaporedje. Kapaciteta tabornega prostora je do 99 ležišč v šotorih in do 46 v hiši. Minimalno število udeležencev bivanja v Gozdni šoli je 20, manjše zainteresirane skupine morajo biti pripravljene na sobivanje z drugimi skupinami. ZTS ima v Laškem rovtu v Bohinju taborne prostore, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja. Na zgornjem delu prostorov lahko tabori 70-80 oseb, na spodnjem pa 80-90 oseb. V opremi tabornih prostorov so vodovodna napeljava (voda iz javnega vodovoda), provizorični umivalnici in kemična stranišča. Zagotovljen je tudi odvoz smeti. Rodovi, ki bodo taborili na teh tabornih prostorih, bodo morali organizirati taborjenje v skladu s predpisi za bivanje v Triglavskem narodnem parku. Manjše skupine bodo morale deliti taborni prostor z drugimi skupinami. Rodovi in zainteresirane skupine naj pošljejo na sedež ZTS prijavo, v kateri naj navedejo želeni termin taborjenja in predvideno število udeležencev. Zbiranje prijav traja prav tako do 9. oktobra 2009 oziroma do zasedbe kapacitet. Cene in drugi pogoji so določeni v ceniku, ki ga sprejme IO ZTS. Zahvala Hvala za vso energijo, ki se skriva v Vitergin bonbonu Podjetje Ilirija d.o.o. nam je v času pred taborjenji prijazno podarilo zavojček Vitergina za vsakega udeleženca naših taborjenj. Za njihovo pobudo in radodarnost bi se jim na tem mestu radi zahvalili ter seveda izrazili željo po sodelovanju tudi v prihodnje. Hvala! Mm m. Naslednja številka Tabora izide 9. oktobra. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail.com. Rok oddaje člankov je 20. september. Uredništvo Uvodnik Po zletu Zlet v Pomurju je končno za nami. Prav žalosten je danes pogled na prazno ravnino športnega letališča. Skoraj 600 taborečih, udeleženci in osebje zleta, je zapustilo Pomurje. S sabo so odnesli lepe spomine na zlet, na Pomurce in na čudovito pokrajino. Organizacijski odbor zleta se bo na vrednotenju zleta sestal predvidoma oktobra. Kot je v tokratnem intervjuju dejal načelnik zleta Blondi, smo lahko zadovoljni. Dokazali smo, da nam je vsako jutro nov izziv. Najpomembnejših je 500 zadovoljnih udeležencev. Zanima nas pa tudi taborništvo po zletu, odgovori na aktualna vprašanja, s katerimi se v organizaciji moramo soočiti. Kaj lahko naredimo, če danes mladi niso pripravljeni prevzemati odgovornosti, so pa pripravljeni sodelovati v aktivnostih? In navsezadnje, zanima nas tudi odgovor na vprašanje, kje bo naslednji zlet. O tem in še čem v nadaljevanju Tabora, ki je tokrat obogaten z zletno prilogo. Aleš, urednik Kazalo 14 TOTeM 15 Stran Izvršnega odbora ZTS 16 Tabor na obisku -Rod Črnega mrava 18 Intervju z Blondijem 21 Zletna priloga 43 Rowerway 48 Tečaj za vodje Novo jutro - nov izziv. Francoski skavti na taborniškem zletu v Pomurju. Foto: SiNi toke RJAVI MEDVED Uroš Cerkvenik Aleša Mrak so listnati, iglasti in mešani gozdovi. Danes živi v Sloveniji približno 350 medvedov. Hrani se z vsem, kar mu pride pod zob, zato pravimo, da je vse -jed. Je glive (gobe), gozdne plodove, podzemne dele rastlin in njihove zelene dele, žuželke, glodavce in mrhovino. Za brlog si \ največkrat najde kakšno kraško jamo, v katero znosi rastlinski material. Lahko pa si ga naredi tudi pod prevrnjenim drevjem ali v gostem iglastem gozdu. Pozimi medved miruje, a to ni pravo zimsko spanje, saj se vmes večkrat tudi zbudi. V času zimskega mirovanja Medved je velika zver. V ^^^BSIIE^BIII^E&i^^^iiSS^IICSIBBSSAth.. sami- dolžino meri od 150 do 250 centimetrov, samci tehtajo nekje do 300 kilogramov. Rjavi medved ima zelo kratek rep, majhna ušesa in oči ter zelo velik nos. Njegova dlaka Medved lahko v ujetništvu ca v svojem brlogu skoti od je lahko svetla, rjava, črna živi do 40 let. enega do štiri mladiče, ki so ali pa kombinacija teh barv. Njegov življenjski prostor ob rojstvu zelo majhni. IIGRA 5 ^RAZVEDRILO Ene Da boš ugotovil/a, kaj se skriva na sliki, s svinčnikom sledi napisanim smerem neba. Risati začneš pri piki, nadaljuješ pa v napisani smeri za toliko kvadratkov, kot je napisano. Na koncu dobljeno risbo še pobarvaj! 1 V - 4 SV - 6 S - 1 SV - 3 SZ - 2 Z - 2 S - 1 Z - 2 J - 2 Z - 3 JZ - 1 JV - 6 J - 4 JV aoiaz 2. naloga: V osmerosmerki poišči naslednje besede: LIPA, KOSTANJ, ŽIR, BOROVNICE, ŠIPEK, HRAST, BOR, OREH, LESKA, JELKA, MACESEN, SMREKA, RUJ, DREN, BRIN. 1. naloga: 0 t D L v- H s O 2 v/ s H k R C G 1 E b M v S h p R B L J H ? F L R N E S H C A K 1 b A \ Petra Grmek Pri tabornikih veliko časa preživimo v naravi: taborimo na travnikih, kopamo se v rekah, pogosto zaidemo v gozd - pa naj bo to le kratek sprehod ali pa bivak. Zagotovo ste že opazili, da niso vsa drevesa v gozdu enaka. Med seboj se namreč razlikujejo po listih, plodovih, lubju in celo po obliki krošnje. HRAST zlahka prepoznamo po njegovih plodovih - želodih, in značilno oblikovanih listih. Hrasti rastejo zelo počasi in zato tvorijo trd les, ki so ga včasih uporabljali za gradnjo ladij in za lesene stebre, na katerih še danes stojijo Benetke. BUKEV ima sijoče liste z dobro vidnimi listnimi žilami ter svetlo in gladko lubje. Njeni plodovi se skrivajo v temnem bo-dikavem ovoju, pravimo jim pa žir in so pomembna hrana gozdnih živali. IIGRA 7 Smreka SMREKA je najpogostejši iglavec pri nas. Na prvi pogled jo lahko zamenjamo z jelko, vendar se med seboj razlikujeta po več znakih - najopaznejši je ta, da smrekini storži rastejo navzdol in z drevesa odpadejo celi, medtem ko pri jelki storži rastejo navzgor in razpadejo na drevesu. Iz mladih, svetlozelenih vršičkov si lahko spomladi pripravimo sirup, ki nam bo pozimi pomagal pri premagovanju kašlja. PRAVI KOSTANJ najbolj iščemo sredi jeseni, ko se radi posladkamo z njegovimi plodovi. Drevo pravega kostanja bomo prepoznali po suličastih listih s kot žaga nazobčanim robom, nedaleč pod drevesom pa nas bodo že čakali kostanji. Pri nabiranju teh bodite previdni, saj se skrivajo v pikajočih ježicah! LIPA je eden izmed simbolov slovenstva, zato ni naključje, da si je Martin Krpan za boj proti Brdavsu napravil kij prav iz tega drevesa. Zanjo so značilni srčasti listi z drobno nazobčanim robom, spomladi pa lahko zavohamo tudi njene dišeče cvetove, iz katerih si pozimi kuhamo čaj. 8 ^ september NAPRAVI SI SVOJ LOK Meti Buh Gašparič Lok je izumil že prazgodovinski človek. Uporabljal ga je pri lovu in za pripravo odličnega loka porabil veliko časa. Za preprost, a dovolj dober lok, so dovolj žepni nož, vrvica in par spretnih rok. PALICA Najpomembnejša je izbira prave palice. Najboljša sta jesen in leska. Palica mora biti brez grč, dolga en meter in debela približno tri centimetre. Palico razdeliš na tri enake dele. Proti obema koncema previdno lupiš tisto stran loka, ki bo gledala proti tebi, in jo stanjšaš približno do polovice debeline. Sredina loka ostane debelejša. Približno 3 centimetre od konca palice narediš zarezi za tetivo. Za ležišče puščice določiš sredino loka, od te točke navzdol pa narediš držalo, tako da lok poviješ z debelo vrvico. TETIVA Najprimernejša je neraz-tegljiva sintetična vrvica, debela 2-3 milimetre in 20-30 centimetrov krajša od palice za lok. Na vsakem koncu z mrtvim vozlom narediš zanko. Zanko natakneš v narejeno zarezo na palici. Potem upogneš lok tako, da gleda olupljena stran proti tetivi, in natakneš še drugo zanko. PUŠČICE Poišči ravne, za mezinec debele leskove veje in jih olupi, da bodo gladke. Še boljše so puščice iz trstičja ali rogoza, ki ju najdeš ob potokih ali močvirjih. Da bo puščica lepše letela, jo spredaj obtežiš z žebljem, ki ga zabiješ s konca. Na drugem koncu puščice narediš zarezo za tetivo. Lok je nevaren, zato ga nikoli ne usmeri proti človeku. DOGODIVŠČINA 9 G delavnic Terarij v tvoji sobi Potrebuješ: petlitrsko plastenko od vode, pesek, zemljo, vodo in drobne živali, ki te zanimajo. Priprava: 1. Plastenki odreži zgornji del tako, da bo nastala dovolj velika odprtina za urejanje terarija. 2. Sedaj nasipaj plast peska, nato plast zemlje, nato spet pesek in spet zemljo. 3. V naravi poišči nekaj kamenčkov, palic in travo s korenino, da jo lahko posadiš v zemljo. Nabran material razporedi po površini plastenke tako, da bo čim bolj podobno majhnemu kotičku v naravi. 4. Sedaj vzemi lupo in majhno škatlico, v katero boš poskusil ujeti drobne živali, ki si jih želiš kak teden ali dva opazovati v svoji sobi. V enciklopediji o drobnih živalih si preberi: • kje najdeš katere drobne živali, • kako jih lahko zvabiš v svojo škatlico, • in kako se bodo te živali obnašale v tvojem terariju. Ko namestiš svoje živali v terarij, pokrij terarij s starim povojem ali staro zaveso, ki pa ne sme biti pregosto tkana, da bodo imele živali dovolj zraka, a kljub temu ne bodo zbežale iz terarija. Ne pozabi, da te živali potrebujejo tako svetlobo kot vodo, pa tudi hrano. Zanimivo je opazovati deževnike, mravlje, pajke, šuštarje in polže. Med opazovanjem si vsak dan zabeleži, kaj si v svojem terariju novega odkril o drobni živali, ki jo opazuješ. Nato poskusi to žival opazovati še zunaj. Je kakšna razlika? Ne pozabi, da živali ne moreš imeti večno v svoji sobi. Zato jih po dobrem tednu ali dveh izpusti na svobodo. Jaka Bevk - Šeki tfjV"") Petra Skalič 10 ) py m 10 ^ september Sestri odgovarjata sotrpinom Jupi, trikrat hura!!! Šola je spet tu in novi obrazi, novi začetki, nova prijateljstva. Želiva vam, da to jesen dodobra izkoristite za druženje, pridobivanje novih znanj in ustvarjanje super noro nepozabnih taborniških trenutkov. Uživajte in ne pozabite, da se šoli ne da ubežati, človek se uči celo življenje - tako ali drugače. Rajši začnite uživati v tem, tako boste vedno zmagovalci! V: Hojla obema! Kmalu bo konec počitnic in začelo se bo še eno šolsko leto, moji problemi se pa kar ne nehajo. Zanima me, če se kdaj počutita bedno in smotano in se vama zdi, kot da nikoli ne bosta srečno zaljubljeni, nikoli priljubljeni. Ali pa se vama zdi, da je vajina najboljša prijateljica všeč prav vsem fantom, vidve pa nobenemu? Jaz imam stalno tak občutek, recimo kot takrat, ko sem pri športni vedno zadnja izbrana v ekipo. Sej vesta, kaj mislim!? Prosim za kako vzpodbudno besedo, ker se v šolo res ne vračam z veseljem, pa ne toliko zaradi ocen in učenja, kot zaradi teh težkih in napornih odnosov. Punce moramo konec koncev skupaj držati, zakaj ni tako v mojem razredu? Biba O: Hej, Biba! Biba leze, Biba gre - naprej, vedno in povsod! Veš, te čisto razumeva, vsako tvojo besedo in občutek, ki se skriva za njo. Ampak tudi vse te tegobe bodo minile, brez skrbi bodi, samo zdrži še nekaj časa in prišlo bo prijetnejše obdobje. Najin nasvet - vedno počni in delaj stvari, ki veselijo tebe, in ne zato, ker to delajo drugi. Tako boš postala samozavestna, v stiku boš sama s seboj in tako se bo kaj hitro tudi kak fant zagledal prav vate, saj bo videl vse tisto, kar ti sedaj ne vidiš - resnično najboljšo tebe! Kar pa se tiče tega, da moramo dekleta skupaj držati, sva povsem na tvoji strani. Kdo pa bo, če ne me?! Ampak očitno se tega vse še niso naučile. Boš videla, to jih bo še teplo in se jim maščevalo. Ti se kar drži načel ter vedno bodi do vseh takšna, kot si želiš, da bi bili drugi do tebe, in boš zmagovalka v vseh pogledih. Srečno! Poročaj in bodi še naprej tako super punca, Biba! Prejmite jesenske poljubčke in pozdravčke od Kuhle & Kahle! ))\ Jaka Bevk - Seki Vsi nasvetov željni pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana, ali na kuhla.kahla(g)gmail.com. DOGODIVŠČINA 11 Mini kviz »Računalništvo« 1. 21. oktobra izide ... a. Chrome OS, b. MAC Leopard, c. Windows 7, d. Windows Vista. 2. Najbolj priljubljen sistem za urejanje blogov je ... a. Wordpress, b. Blogger, c. Nucleus, d. B2evolution. 3. Kdaj naj bi izšel Chrome OS? a. V začetku leta 2010. b. Konec letošnjega leta. c. Leta 2011. d. V drugi polovici leta 2010. 4. Katera je zadnja različica priljubljenega brskalnika Firefox? a. 3.5.1 b. 3.5.2 c. 3.0 d. 3.0.1 5. Googlov program za urejanje slik se imenuje ... a. Irfanview, b. PhotoFiltre, c. PhotoShop, d. Picasa. •p - S 'q - ^ 'p - £ 'e - z 'o -1 Sive celice Sudoku 4 7 1 7 3 2 5 S 5 3 6 9 8 8 6 2 1 4 4 S 3 4 1 7 2 3 9 5 Premetanka »Računalniški programi« Vstavi besede: Picasa, Chrome, Firefox, Lime Wire, uTorrent, Avast, WinRAR, PhotoFiltre. p A C H R 0 M E T K S P i R 1 M A E R T H G 0 0 C P H 0 T 0 F 1 L T R E A e L E S K S T A R M U 5 p H L 1 M E W 1 R E T A 0 C A W 0 R D P i S 0 V A IV) 1 K P A C K D F R M 0 2 F 1 R E F 0 X C R P A R A C L u 1 D E F £ M A V A S T M P T N M N G A L E s 0 8 V 0 S V T S E D S K W 1 IM R A R V Luka Rems 12 ^ september vod Želja vsakega vodnika je imeti dober vod. Meni se je ta želja vsekakor uresničila. Pridevnikov, s katerimi lahko opišem svoj vod, v katerem je šest fantov, je res ogromno. Veseli, nasmejani, tečni, živahni, čudni, fantastični, neučakani, tekmovalni, glasni ... in še bi lahko našteval. A smo takšni, kot smo, in skoraj nemogoče je, da bi bili neopaženi. Ponosni smo, da smo taborniki in da smo člani rodu Pusti grad Šoštanj. 1. Ime Bajsi smo dobili ... na 1. vodovem sestanku. Naš novi vodnik nas je pozdravil z besedami: »Zdravo, bajsi!« Ime nam je bilo všeč in sedaj smo pač Bajsi. 2. Za nas je značilno ... da se naši vodovi sestanki začnejo ob 16. uri. Vodnik je točen, ostali prihajamo naslednje pol ure. Potem se prve pol ure prepiramo, smejimo in skušamo pretepsti vodnika. Nato vsaj pol ure resno delamo. 3. Najboljša taborniška akcija je ... bil letošnji taborniški mnogoboj v Sežani. Za nas je bil to prvi mnogoboj v tej sestavi. Spoznali smo veliko prijateljev (deklet) in dosegli odlično 7. mesto. 4. Na vodovih sestankih najraje ... igramo ročni nogomet. 5. Od taborniških disciplin najraje ... postavljamo šotor in stolp. 6. Opišite vod Bajsi z eno besedo! Jernej: smešni; Pirnat: carji; Gapi: bajsi; Suljo: norci; Balant: lepi; Bolha: bumbarji; SiNi: biseri. 7. Ko boste odrasli boste ... Jernej - šofer, Pirnat - športnik, Gapi - veterinar, Suljo - gradbenik, Balant - rudar, Bolha - umetnik, SiNi - nikoli ne bom odrasel. 8. Vaša najljubša hrana je ... pizza, burek, kebab in ostala podobna zdrava prehrana. 9. Zakaj hodite k tabornikom? Zaradi dobre družbe, super vodnika in novih izzivov. 10. Vaša največja želja je ... da se naslednje leto uvrstimo med tri najboljše ekipe na državnem nogoboju in da nas vodnik za nagrado pelje na pizzo. 11. Kakšen je vaš moto? Smo Bajsi in za vedno bomo Bajsi. 12. Želite kaj sporočiti našim bralcem? Vsem dekletom sporočamo, da smo vsi člani voda samski. Posebej bi radi pozdravili prijatelje iz Grosu-plja in Sežane. * »V Bela štorklja (Ciconia ciconia) ^■DOGODiV5ciNA 13 Svet živali Bela štorklja, navadno samo štorklja ali narečno "štrk", je ptica, ki je krasila logotip letošnjega zleta, ki je potekal v Pomurju. Ker ste jo na svojih potepanjih po Pomurju mnogi srečali, vam jo podrobneje predstavljamo. Življenjski prostor Bela štorklja je selivka. Čas valjenja preživi v Evropi in severni Afriki, prezimuje pa v zahodni, vzhodni in južni Afriki. Najdemo jo v nižinah na vlažnih območjih - vlažnih travnikih, njivah, poljih, kjer je veliko malih živali. Prehrana in lov Svojo hrano najde na tleh. V času valjenja tako odrasle kot tudi mlade ptice lovijo in jedo najrazličnejše majhne vretenčarje, npr. žabe, pa tudi deževnike in velike žuželke (kobilice in murne). Na poljih lovijo tudi kunce, glodalce in mladiče talnih gnezdilk. Pri selitvi se prehranjujejo tudi z jatami kobilic selk. Razmnoževanje Marca ali aprila se samec vrne k lanskemu gnezdu ter začne s popravilom in izgradnjo gnezda. Samica prispe nekaj dni kasneje in mu pomaga. Vsaka tuja samica, ki prej prispe v gnezdo, je pregnana, ko se vrne prejšnji lastnik. Par sestavlja gnezdo več let; sestavljeno je iz močnih vej, zato lahko sčasoma tehta tudi eno tono. Štorklje se večkrat parijo, dokler v razmaku do dveh dni samica ne izleže 3-6 jajc. Oba starša valita izmenično, ponoči vali le samica. Jajca se valijo 30-34 dni. Tudi hranjenje mladičev prevzameta oba starša - iz-bljuvano hrano odvržeta med mladiče, ti pa jo ulovijo ali pozobajo iz gnezda. Mladiči poletijo šele po 54-63 dneh, samostojni pa postanejo po 70 dneh. Bela štorklja ima samo en zarod na leto. Q t Tadeja Rome Domen Šverko Osnovni podatki Dolžina telesa: 1,1 m Teža: 2,5-4,5 kg Razpon kril: 2,2 m Življenjska doba: okrog 20 let Spolno dozori v: 3.-6. letu Število valitev na leto: 1 Hrana: žuželke, žabe, mali sesalci in ptiči, deževniki Obnašanje: ptica selivka Ali ste vedeli, da ... ... ima bela štorklja navado, da hrano, ki jo mladiči pustijo, vrže v zrak, jo ujame in požre? ... si je bela štorklja, ker ima zelo rada kobilice, ponekod v Afriki pridobila ime ''ptica kobiličarka''? ... so nekoč otrokom govorili, da so jih prinesle štorklje, saj se tudi ob rojstvu podari materi šopek s štorkljo? 14 september Žan Kuralt Ko burja meša štrene ... V burji postane Taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki (vsem poznani TOTeM) samo še toliko nepredvidljivo. Kdo so favoriti, kdo zmore priti do samega vrha? Na začetku dokaj enostavna vprašanja, saj je vsakdo imel svojega favorita, so se kmalu začela postavljati čisto na novo. Vsaj drugi dan, ko so se odvijali odločilni boji, je burja nosila žogo po svoje in tako naredila stvar zelo zabavno za gledalce in malo manj zabavno za igralce na igrišču. Kljub burji, ki je burila duhove med igralci, je treba poudariti, da je pihala prav vsem in s(m) o tako imeli enake pogoje prav vsi. V teh pogojih so se letos z izjemno borbenostjo in res lepo igro izkazali Šaleški sončki, ki so suvereno zmagali prav vse tekme in tako več kot zasluženo lovoriko že drugič zapored odnesli v šaleško dolino. Torej, tudi letos lepo sončno vreme, zabava, prijatelji, kvalitetna odbojka, dobra hrana in še bi lahko naštevali. Organizatorjem je treba izreči velike čestitke. Mnenje organizatorja Marko Prelec, vodja tekmovanja: "TOTeM je tudi letos, poleg super odbojke in burje, ki je vsake toliko po svoje nosila žogo, spremljalo super vzdušje tabornikov iz cele Slovenije. Zahvalil bi se vsem, ki ste prišli in dali svoj del energije k še eni odlični taborniški akciji. Upam, da se vidimo tudi drugo leto. Zahvala pa gre tudi tistim, ki so pridno pomagali pri organizaciji." Rezultati: mesto - Šaleški sončki . mesto - Vaitapu . mesto - Srne 4. mesto - Mali leteči medved L 7 _ J_ :iai m \ 1Mk?M - stran vodstva AKTUALNO Barbara Bačnik - Bača m 15 Taborniki aktivni za dobro vse mladine Na Svetu Vlade RS za mladino so pretekli mesec izbrali šest predstavnikov v Svet in imenovali še svojega predstavnika - to bo podpredsednik Tadej Beočanin (naš zakladnik). Na prvi seji je bilo slišati jasne obljube o čimprejšnjem sprejemu predloga krovnega zakona za mladinsko področje in začetku priprave nacionalnega programa za mladino. Z mladinske strani v Svetu sedi tudi precej tabornikov: - Tadej Beočanin, predstavnik Mladinskega sveta Slovenije, - David Delakorda, predstavnik nacionalnih mladinskih organizacij, - Andrej Lozar, predstavnik nacionalnih mladinskih organizacij, - Rok Primožič, predstavnik nacionalnih mladinskih organizacij, - Miha Mohorko, predstavnik mladinskih svetov lokalnih skupnosti, - Jernej Štromajer, predstavnik Študentske organizacije Slovenije, -Andrej Cuš, predstavnik Dijaške organizacije Slovenije, - Dimitrij Amon, predstavnik mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih, - Primož Brvar, predstavnik mladinskih centrov, - Miha Maček, predstavnik drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mladine. ZTS uspešna na razpisih Topli avgustovski dnevi so nam prinesli razveseljivo novico, saj smo prejeli pozitiven odgovor na javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012. Tako bomo skupaj s še trinajstimi partnerji v mreži Medgeneracijskega sodelovanja razvijali koncept medgeneracijskega sožitja, sodelovanja in usposabljanja kadrov. Partnerske mladinske organizacije bomo v svojih vrstah izvajale "dobreprakse", katere nam bodo služile pri razvoju in implementaciji naših dognanj, zato v kratkem pričakujte poziv k sodelovanju. ZTS je bila s projektom "EDUAKCIJA - mreža NVO za vseživljenjsko učenje" uspešna tudi pri kandidiranju na razpis Ministrstva za javno upravo iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Taborniki smo tako pridobili tudi formalno potrditev kakovosti izobraževalnih programov in procesov v organizaciji, saj z izborom postajamo vodilna nevladna organizacija na področju izobraževanja in usposabljanja. Izbor pomeni odpiranje in povezovanje programa ZTS z drugimi organizacijami ter kadrovsko okrepitev pisarne. Zakon o mladini Med poletjem se je začela tudi javna razprava glede predloga krovnega zakona o mladini, ki prinaša nekaj sprememb tudi glede delovanja ZTS. Prvi posvet na temo zakona, namenjen predstavnikom mladinskih organizacij, je potekal 10. avgusta 2009. Za sam zakon se mladinske organizacije (tudi ZTS) borimo že kar nekaj let.Glede predloga Urada RS za mladino pa smo v IO ZTS zaenkrat zadržani, saj zakon potrebuje še nekaj popravkov. Glede tega so bile organizacije enotne tudi na posvetu. Iskanje novih sodelavcev v pisarni ZTS ZTS se je v letošnjem letu prijavila na več razpisov za sredstva iz evropskih skladov in pridobila sredstva iz dveh večjih razpisov. Projekti bodo zahtevali dodatno zaposlovanje strokovnih sodelavcev. Da bi bili kar najbolj pripravljeni na nova delovna področja je IO ZTS objavil razpis za evidentiranje možnih kandidatov za nove projektne sodelavce in sodelavce zapodporo delovanja komisij v ZTS. Kljub temu da je v času izida revije Tabor že zaključen razpis, objavljen na Rutka.net, pa vas IO ZTS poziva, da se nam še vedno javite, če ste pripravljeni stalno ali občasno sodelovati pri projektih ZTS v prihodnje, saj je odprtih priložnosti še veliko. IO ZTS želi okrepiti podporno vlogo pisarne ZTS za rodove in želi mladim tabornikomomogočati pridobivanje dodatnih znanj ter izkušenj pred in na začetku vstopa na trg dela. Q 16 ^ september Tabor na obisku Zgodovina Rod Črnega mrava je bil ustanovljen 6. aprila 1952 v Ljubljani. V Mostah je že leta 1950 delovala skupina mladih, ki se je ukvarjala z lutkarstvom. Nastopali so z marionetami, ki so jih sami izdelovali. Za to dejavnost jih je občina Moste nagradila s štirinajstdnevnim taborjenjem, kjer so od nekega predvojnega skavta izvedeli več o tabornikih, ki so se v tistem času že pojavili. Tako so se na tem taborjenju (leta 1951) odločili, da bodo lutke obesili na klin in se raje posvetili taborništvu. Jeseni istega leta so ustanovili družino Viharniki. Dejavnost se je razmahnila po vodih, ustanovljeni sta bili še dve družini in povezane družine so nato 6. aprila 1952 leta ustanovile nov rod. Miroslav Zor s prijatelji pred šotorom. Foto: arhiv RČM Rod je uspešno deloval z manjšimi vzponi in padci vse tja do jeseni leta 1976, ko je nastopila kriza, ki so jo prebrodili v sodelovanju s takratno Višjo šolo za socialne delavce, s katero so izvedli del skupnega akcijsko-raziskovalnega projekta: "Vpliv družbenega prostora na socializacijo otrok". V začetku devetdesetih je dejavnost rodu spet skoraj zamrla, 1993 pa je prišlo do ponovnega zagona. Poleg redne taborniške dejavnosti v ljubljanskih Mostah na osnovnih šolah Ketteja in Murna, Vide Pregarc, Karla Destovnika - Kajuha in Božidarja Jakca je kot posebne projekte vredno omeniti še taborjenja za begunsko mladino (1992-95) in počitniške mladinske tabore za srednješolce od leta 1996 dalje. Rod Črnega mrava Ljubljana Rod danes Letos ima rod na ZTS prijavljenih 51 članov, ki so razdeljeni v 3 vode, klub, vodstvo, podporne člane in prijatelje rodu. Kot sedež rodu se je uveljavilo njihovo »mravljišče« na Rožičevi la, kjer potekajo sestanki vodov, seje, sestanki in posveti vodstva ter včasih tudi kakšne druge dejavnosti Šopek čebelic. Foto: Marino Mravljica od ustanovitve do danes. Foto: Marino Most olajšanja k latrini. Foto: Daki Vsi za enega, eden za vse. Foto: Marino . f ~ . - ^-éawi AKTUALNO 17 V objemu narave in družbe Rod Črnega mrava deluje v Mostah že od leta 1952. Še vedno učijo tehniko življenja v naravi in med ljudmi ter močno verjamejo v pomembnost svojega početja. Ponosni so, da je Rod Črnega mrava med najstarejšimi v Sloveniji. Taborjenja Kdo ima večjega? Foto: Marino Taborniki Črnega mrava so za svoj drugi dom izbrali taborne prostore ob Klivniku. Tam že vrsto let taborijo in se te lokacije nikakor ne n aveličajo. Pri taborjenjih prisegajo na čim bolj pristen pristop. Svojim članom želijo ponuditi dejavnosti in način življenja, ki ga ne morejo izkusiti nikjer drugje. Zato so izredno ponosni, da so njihovi taborni objekti (kuhinja, jedilnica, mize, klopi, latrina, vodovod, pralnica) v prvi vrsti pionirski objekti in ne vojaški šotori. Ponosni so tudi na to, da ohranjajo tradicijo večnega ognja, ki predstavlja srce in dušo tabora. Veseli so, da jim pogleda na zvezde ne kradejo luči vasi in mest. V Brezi je štedilnik in vsa kuhinjska oprema. Pet minut stran je izvir s pitno vodo. Na podstrešju koče lahko prespi do 7 ljudi. Kočo se da tudi v zimskem času lepo ogreti in preživeti v njej pester večer, le čez noč je lahko bolj hladno, če dežurni ob štirih zjutraj ne naloži drv na ogenj. Na voljo je tudi nekaj odej, trenutno pa je poden koče v slabem stanju (luknjast). V drvarnici je zbirka najbolj nujnega pionirskega orodja (sekira, žaga, žeblji, kotliček itd.) in nekaj petroleja za razsvetljavo. Počasi dopolnjujejo tudi 'Brezino knjižnico', ki zaenkrat obsega nekaj knjig o živalih, rastlinah in gobah. V koči je tudi vpisna knjiga in fotoaparat. Monika Gostič Arhiv RCM Pogovor s starešino Kako se spopadate z upadom števila članov, kar pesti večino rodov? Nas upad članstva ne gane prav posebno. Smo mnenja, da je to odraz sprememb v družbi. Naš glavni cilj je ohranjati bistvo taborništva in pripravljati dober program za tiste, ki si to želijo. Ali imate kakšno posebno rodovo zanimivost? Naš rod se močno naslanja tako na gozdovniško tradicijo kot na moderno taborništvo. V znak spoštovanja gozdovništva pripravljamo Gozdovniške izzive (Giz), za sledenje taborniškim idejam pa Tečaje aktivnega taborništva (TAT), kjer poskušamo članom posredovati najpomembnejša znanja in veščine. Kako je nastalo ime vašega rodu? Rod je dobil ime po predvojnem skavtu Miroslavu Zoru - Črnem mravu , ki je spadal med vodilne predvojne skavte, poleg tega pa je prispeval veliko k tedanji skavtski literaturi. Kakšen je pri vas glavni moto pri delu z mladino? Naše mnenje je, da je treba mladim predstaviti taborniški način življenja, predvsem bivanja v naravi in z naravo ter jim pri zasledovanju teh ambicij nuditi vso potrebno podporo. Imate kakšne zanimive predloge za rodova taborjenja? Dobro bi bilo, da bi si taborniki prizadevali taboriti na odročnejših lokacijah, kjer ni elektrike, vodovoda, kjer nas ne omejujejo ceste in ograje. Divja narava naj bo oder in taborniki igralci. Vse ostalo naj ostane v civilizaciji. Pri taborjenjih bi se taborniki morali zavedati tudi naše gozdovniške komponente. Rodova uprava Starešina: Rok Zaletel Načelnik: David Šturm Tajnica: Jana Kebler Blagajničarka: Suzana Šinkovec Gospodar: Tadej Mulej Propagandist in gospodar Breze: Marino Rovan Načelnik PP kluba: Denis Šturm (10 članov) V sezoni 2008/2009 so bili vodniki: Denis Šturm (9 članov) - GG vod Bolhi, Mateja Weisseisen (5 članov) - MČ/GG vod Ajnštajni, Nataša Kordiš (10 članov) - MČ vod Ježevci. Aleš Cipot SiNi 18 ^ september INTERVJU - z načelnikom 13. Zleta ZTS v Pomurju, Tomažem Strajnarjem - Blondijem »Najpomembnejših je 500 zadovoljnih udeležencev. Dokazali smo, da nam je vsako jutro nov izziv!« Taborniški zlet v Pomurju - o tem je moja generacija murskosoboških in seveda tudi širše pomurskih tabornikov sanjala, že odkar smo se leta 1989 kot GG-ji udeležili zleta v Medvodah, nekateri tudi že zleta v Mariboru štiri leta prej. Danes je pomurski zlet za nami. Sodeč po odzivu so bili udeleženci zleta zelo zadovoljni in lahko rečemo, da je zlet uspel. Poleg prijetnih izkušenj so se prikradle tudi kakšne neprijetne. O obojih v pogovoru z načelnikom zleta, Blondijem. Zlet v Pomurju je za nami. Kakšni so občutki? Občutki po enem mesecu? Sedaj so to že izkušnje. Glede na odzive udeležencev lahko rečem, da je bil Zlet odlična akcija. Takšne akcije dajejo organizaciji energijo in vzpodbudo za delo v rodovih in na državnem nivoju. Udeleženci želijo akcijo takšnega formata čim prej. Kot vedno pa se vsem in vsakomur ne da ustreči in tako je bilo tudi nekaj pripomb, ki jih bo treba ovrednotiti in videti, ali se v prihodnje stvari lahko izvede bolje. Bi pa lahko zlet ob sodelovanju celotne organizacije izkoristili še veliko bolje. Kot recimo srečanje inštruktorjev, starejših generacij, predstavitev projektov, ki potekajo oziroma še bodo. Malokrat imamo na kupu toliko članov. Za takšne akcije mora dihati celotna organizacija, včasih pa dobiš občutek, da je to projekt le peščice entuzias-tov. Za naslednji zlet je treba pričeti z delom takoj in v organizacijo vključiti čimveč ljudi. Katere so ključne številke zleta? Dvanajst prekratkih noči in še krajših dni. Vse te številke bodo v poročilu in so za sam duh zleta nepomembne. Nekatere seveda zanimajo. Zame je najpomembnejših 500 zadovoljnih udeležencev, da smo dokazali, da nam je vsako jutro nov izziv, da je Csaba postal osebnost tedna, da so se nekateri naučili prekmurskih plesov, da smo spoznali Pomurje, da imamo nove prijatelje. To je bogastvo in kapital, ki se ga ne da izmeriti s številkami, kilogrami, evri. Je pa naložen v udeležencih in samo na nas je, da ga v prihodnje izkoristimo. Katere so prelomnice, povezane z zletom, ki bodo v prihodnosti vplivale na nekaj drugačnega, novega v slovenskem taborništvu? In koliko oziroma kako bo drugačno taborništvo v Pomurju po zle-tu? Upam, da bo večja povezanost in boljše sodelovanje med rodovi in v celotni organizaciji. Model mešanja vodov popotnikov in popotnic je že v preteklosti prinesel dobre rezultate. Spomnimo se samo srečanj PP-jev na Rogli. Od tam so se črpali kadri za komisije in upam, da bo v bodoče tudi tako. V Pomurju ima taborništvo dobro bazo ter veliko podpore pri starejših članih in lokalni skupnosti. Nekoliko sem na zletu pogrešal PP-je in GG-je. Spet lahko le upam, da bodo tisti, ki so bili na Zletu in tudi na drugih mednarodnih akcijah, prevzeli vodilno vlogo in s svežimi idejami poskušali pridobiti nove člane. Kakor je slišati, so bili udeleženci zleta zelo zadovoljni. Nekaj manj zadovoljstva je bilo pri članih osebja. Ob koncu zleta ni bilo vrednotenja, ki je sicer običajno na taborniških akcijah. Kdaj oziroma kje ga lahko pričakujemo? Vrednotenje po naseljih je bilo izvedeno. In nekaj dejstev je že uporabljenih pri razmišljanjih o Zletu. Zanimivo je to, da so nekatere zadeve dobile tako pluse kot minuse, in v takih primerih je potem težko najti pravo rešitev za v prihodnje. Je pa tudi nekaj dobrih predlogov za naslednje zlete in se jih lahko s pridom uporabi. Organizacijski odbor se bo predvidoma sestal v oktobru in takrat bomo pretresli tudi druge vidike organizacije takšne akcije. Vse prav gotovo ni »štimalo« in prav je, da se o teh zadevah pogovorimo in - če se le da - kaj naučimo. Tako posamezniki kot tudi organizacija. Presenetilo nas je premajhno število PP-jev na zletu. O morebitnih vzrokih smo INTERVJU pisali že v prejšnjem Taboru. Kaj to pomeni za delo s PP-ji v prihodnosti? Potrebujemo resen razmislek, kaj in kako naprej. PP-ji želijo imeti takšne akcije zaradi druženja oziroma spoznavanja novih prijateljev, GG-ji predvsem, da se nekaj dogaja. Ali lahko te želje uresničimo tudi z drugačnimi modeli? Seveda lahko, samo pogovoriti in dogovoriti se moramo. Pri dogovoru pa mora sodelovati čimveč članov, tudi GG-ji in PP-ji. Do skupščine je še dovolj časa in to je forum, kjer se je o nadaljnjih korakih treba dogovoriti. Pod posebnim povečevalom na taborniških akcijah sta vedno tudi alkohol in kajenje. Načeloma sta vedno oba prepovedana, čeprav si vsaj polnoletni kadilci znajo izboriti kakšen kotiček zase. Medtem ko smo pri nekaterih malenkostih bolj papeški od papeža 19 20 september (npr. sporno vprašanje, ali je dovoljeno polnoletnemu osebju točiti brezalkoholno pivo - t. i. Uni, ki resda vsebuje 0,5 % alkohola), pa ga - vsaj če se dotaknemo 12. taborniškega zakona (Tabornik živi zdravo.) - skoraj vedno preko polne črte lomimo pri prehrani. Kakšno je tvoje, sicer v preteklosti že večkrat prede-batirano stališče? O tem je bilo res pritisnjenih že veliko tipk in izgovorjenih mnogo besed. Pa ni samo prehrana, tudi odnos do okolja, opreme, tuje lastnine, sotabornikov. Če bi ves ta čas uporabili za razmišljanje o drugih enajstih zakonih, bi marsikateri izziv bil premagan z nasmehom, sodelovanjem in iskanjem novih izzivov, ne pa z zamerami in metanjem polen pod noge. Živimo v realnem in ne idealnem svetu in takšna naj bodo tudi pravila. »I'll do my best« (po svojih najboljših močeh) pa naj bo moto vsakega tabornika. In to ne le takrat, ko ima rutico za vratom. Zagotovo se vsaj v neuradnih pogovorih že omenjajo morebitna prizorišča naslednjega zleta. Kateri kraji, rodovi, območja se v teh pogovorih pojavljajo? Veseli me, da je volja in interes posameznikov za organiziranje takšnih akcij. Ni se ravno lahko zavezati za dve do tri leta priprav in nato še izvedbo. V marsikaterih očeh je samoumevno, da zlet bo, saj bo že nekdo organiziral. Do mojih ušes je prišla le ena informacija o možnem prizorišču naslednjega zleta - Cerkljansko, z delavnim naslovom »Nazaj na drevo«. Ali se bo tam res odvil naslednji zlet, pa bo odločilo trenutno vodstvo. Lahko na naslednjem zletu spet pričakujemo model zleta z delavnicami, ali se bomo počasi vrnili na obliko zletov, ki so bili običajni pred evropskim zletom na Nizozemskem, ali morebiti celo nekaj povsem novega? Zlet mora biti presežek po vsebini in organizaciji in se mora razlikovati od taborjenja. Kakšen bo konkreten model pa je odvisno od zmožnosti, predvsem človeških, in ciljev, ki jih organizacija s takšnim dogodkom želi doseči. Samo biti skupaj in se zabavati - to gremo lahko početi tudi na Rock Otočec. Pa še tam imajo udeleženci na voljo različne delavnice. Delavnice same po sebi so zelo dober model za tolikšno število udeležencev. Obstajajo pa različni pristopi pri razdeljevanju delavnic, vsebini delavnic in sklopih. Tu lahko še veliko postorimo. Današnja mladina se v marsičem razlikuje od prejšnjih generacij mladih. Gre za sicer povsem normalen pojav, pa vendar ugotavljamo, da bomo zaradi tega v taborništvu v prihodnosti znali naleteteti na velike težave. Kako se loti- ti tega dejstva, kako naj ukrepamo, delujemo danes, da bomo kot organizacija v prihodnosti še močnejši? Nekateri pesimisti bi se vprašali, kako ravnati, da bomo kot organizacija preživeli. Ne samo okolju, tudi organizaciji moramo zagotoviti trajnostno vzdržen razvoj. Raziskave potreb mladine so pokazale, da v tem trenutku mladi niso pripravljeni prevzemati odgovornosti, so pa pripravljeni sodelovati v aktivnostih. Kaj lahko naredimo? Vzgajamo posameznika za aktivno vlogo v družbi, v našem primeru najprej v vodu, nato v rodu itd. In to od MČ-jev naprej. Naloge oziroma funkcije morajo biti posameznikom v izziv in jim omogočiti pridobivanje novih kompetenc na njihovi vzgojno-izobraževalni poti, izboljšati podobo dela naših prostovoljcev v okolju, zahvaliti se ljudem za opravljeno delo, omogočiti, da naredimo tudi kakšno napako. Veliko je možnosti, predvsem pa jih je treba ozavestiti in si to zadati v cilje. Na koncu bi se rad zahvalil vsem posameznikom in organizacijam, ki so prispevali svoj kamenček pri nastajanju in izvedbi, saj brez njihove pomoči Zlet ne bi uspel. Hvala vodnikom, članom osebja, še posebno Pomurcem, za velik izziv, nove izkušnje in lepe spomine. AKTUALNO Primož Kolman Leteči predmeti nočnem nebu Ko gre MVP čez nebo, na nebu ni objekta (razen Lune), ki bi bil svetlejši od nje. Nič manj atraktivni niso blišči Iridi-umovih satelitov. Tudi ti lahko zasenčijo vse ostalo na nočnem nebu, le da so ti dogodki mnogo krajši in bolj omejeni na posamezno lokacijo, kot preleti MVP. Podatke o preletih MVP, satelitih in drugih objektih najdete na http//www.heavens-above.com/ ali na http://spaceweather.com/, oziroma točneje na http://spaceweather.com/flybys/country.php7PHPSESSID =797mjd2cgu3c34ftgrekk7q9a0. Za točne informacije o pre-■ letih ne pozabite vnesti svoje | natančne lokacije opazovanja! Zelo lepe amaterske posnetke MVP in druge predmete, posnete z Zemlje, najdete na http//www.tracking-station.de/ images/images.html, od koder je tudi tu objavljena fotografija. H Sem in tja opazimo na sicer mirnem nočnem nebu potovati kakšen zelo svetel predmet. Tudi kadar ni letalo, običajno ne gre za Čneznani leteči predmet«. Med temi predmeti je na prvem mestu prav gotovo mednarodna vesoljska postaja (MVP) - tudi International Space Station (ISS) - ki pozornost opazovalcev nočnega neba pritegne predvsem s svojim bliščem in možnostjo fotografiranja. je 18. julija letos na Marsu odkrilo 60 cm dolg in 30 cm visok meteorit iz železa in niklja, katerega težo ocenjujejo na pol tone. Znanstveniki ocenjujejo, da takšen meteorit danes ne bi mogel pristati v enem kosu, ampak bi razpadel na več delov. Na podlagi tega sklepajo, da je takrat, ko je padel meteorit, moral imeti Mars gostejšo atmosfero ali celo vodo na svojem površju. To je že drugi meteorit, ki ga je na Marsovem površju odkrilo to vozilo. Mednarodna vesoljska postaja MVP (ISS) Popolni sončni mrk 22. julija je bil mrk stoletja Popolni sončni mrk 22. julija iz Slovenije žal ni bil viden, saj je bila takrat pri nas noč. So pa dogodek prenašale mnoge televizije, med drugim tudi CNN. Sicer spremljanje dogodka preko televizijskega ekrana še zdaleč ni primerljivo z opazovanjem v živo, a tisti, ki ste si naravnali budilko na 3. uro zjutraj, vseeno niste bili razočarani. Popolni sončni mrk je zaradi srečne kombinacije izredne bližine Lune ter hkrati večje oddaljenosti Sonca v času mrka ponekod na Tihem oceanu trajal tudi do 6 minut in 39 sekund, kar se v tem stoletju ne bo več ponovilo. Popolni sončni mrk je potekal v ozkem pasu preko Indije, Nepala, Bangladeša, Butana, Mian-mara, Kitajske, južnih japonskih otokov in se končal v osrednjem Pacifiku. Na Marsu odkrili poltonski meteorit Robotsko vozilo Opportunity, eno od dvojice vozil, ki že od začetka leta 2004 izvajata raziskave na Marsovem površju, Meteorit, ki ga je na Marsu odkrilo robotsko vozilo Opportunity Nemec naj bi na slovenskih tleh našel meteorit Nemec Thomas Grau je že 16. maja letos prišel na sled meteoritu, ki je 9. aprila ob treh ponoči kot zelo svetel bolid razsvetlil nebo na avstrijskem Koroškem. Grau je nekaj tednov preživel na Koroškem, potem pa bival na Planini pod Golico in po okoliških gozdovih iskal meteorit. Končno je navezal stik s sprehajalcem, ki naj bi našel skalo v 30 centimetrov velikem kraterju na Mežaklji. Vzorci so trenutno na analizi v tujini in dokler ne bo potrjeno, da gre res za meteorit, ne dajejo nobenih informacij ali fotografij. Zadeva je še vedno zavita v skrivnost, a če se izkaže, da gre res za meteorit, je to zelo pomembna najdba na slovenskih tleh. Q 38 ^ september ^Kosobrinovi pripravki © ID™ Divji luk (Allium scorodoprasum) Družina: lilijevke Domača imena: divja čebula Tuja imena: SchlangenLauch, Rocambole, Aglio romano, Rocambola Ima od 50 do 80 centimetrov visoko steblo, ki je nad zemljo. Listi so ozko podolgovati. Čebulica je okroglasta in obdana s številnimi malimi čebulicami. Temno rdeči cvetovi so na dolgih pecljih. Združeni so v socvetja, kjer se razvijejo tudi čebulčki. Na tak način, ko odpadejo zreli čebulčki, se rastlina tudi razmnožuje. Divji luk cveti od junija do septembra. Raste po travnikih, vinogradih, med grmičevjem, na gozdnih obronkih. Mlade čebulice, cvetove s čebulčki in liste lahko uporabljamo kot zelenjavo in začimbo. Učinkovine: vitamin C, provitamin A, eterično olje. Uporabnost: juhe, prikuhe, solate, namaz, preganja glistavost, znižuje krvni tlak, pomaga pri arteriosklerozi, urejuje prebavo. Ljudje, ki imajo težave z želodcem, ga ne smejo jesti v večjih količinah. Divji luk v solati Sveže liste divjega luka narežemo, zabelimo z oljem, okisamo s kisom ali limono, dodamo sol po okusu in zmešamo. Solata ne sme predolgo stati. Omaka iz divjega luka Potrebujemo: 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici moke, 3 žlice drobno narezanih listov ali čebulic divjega luka, juho, 1 jedilno žlico kisle smetane, limonin sok in sol. Moko in liste ali čebulice divjega luka rahlo prepražimo na olju, zalijemo z juho in pokuhamo. Nato precedimo, dodamo žlico kisle smetane in okisamo z limoninim sokom. Omako ponudimo h kuhani govedini ail govejim zrezkom. Namaz iz divjega luka Potrebujemo: 2 sirna namaza s smetano, 2 žlici oljčnega olja in 6 žlic na drobno narezanih listov ali čebulic divjega luka. Sirni namaz s smetano, oljčno olje in drobno narezane liste ali drobno narezane čebulice umešamo in namaz je gotov. Pečen divji luk z jajcem Eno pest drobno narezanih čebulic divjega luka zmešamo z dvema žvrkljanima jajcema, posolimo po ukusu in pečemo v ponvi, dokler se ne speče na eni strani, nato obrnemo in spečemo še na drugi strani. Juha iz divjega luka Potrebujemo: 4 jedilne žlice narezanih listov ali čebulic divjega luka, 1 mesnat paradižnik, 10 dag gob, 1 žlico oljčnega olja, 0,25 l instant juhe, 1 žlico peteršilja, nariban sir, bel kruh. Paradižnik za hip potopimo v vrelo vodo, ga olupimo in drobno narežemo. Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine. Na segretem oljčnem olju dušimo narezane liste ali čebulice divjega luka, narezan paradižnik in gobe. Potem zalijemo z juho in pustimo, da približno 10 minut počasi vre. Juhi iz divjega luka dodamo peteršilj, na kocke narezan bel kruh in nariban sir. Q Vse to in še več na rastlin'cah (Tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje). RAZISKOVANJE Jure Ausec - Bajs leaeljsKi ! !. 39 k. Kjer je vedno mavrica V poletnih dneh prija ohladitev - bodisi v katerem izmed slovenskih jezer bodisi v hladni senci gora. Če se bomo na izlet odpravili v Blejski Vintgar, bomo deležni obojega. Za posladek pa sledi še sprehod skozi gozd z več zanimivostmi. Iz ljubljanske smeri se moramo peljati skozi Bled, proti Gorjam. Cestne table nas usmerijo do Vintgarja, zato orientacija ni težka. Soteska je dolga dober poldrugi kilometer, skoznjo pa teče reka Radovna, ki je v tla vrezala od 50 do 100 metrov globoko korito. Pot vodi po mostovih in galerijah tik nad bučnimi brzicami in umirjenimi tolmuni s kristalno čisto vodo, na koncu pa nas čaka še veliki finale -šestnajstmetrski slap Šum, ki se peni na skalah, kapljice vode, ki letijo na vse strani, pa v sončnem vremenu ustvarjajo mavrico. Kdo ve, morda se na koncu mavrice res skriva zaklad. Za vstop v Vintgar je treba v turistični sezoni plačati nekaj malega vstopnine, ki se porabi za vzdrževanje poti v tej zavarovani naravni znamenitosti. Druga destinacija, Pokljuška soteska, je od Gorij oddaljena le dva kilometra (pri vasi Krnica). Pot nas skoraj po ravnem vodi po kilometer in pol dolgi soteski, ki se konča z neprehodnim delom - tu so sicer že leta 1930 postavili lesene mostove, ki pa danes žal propadajo in jih ni mogoče uporabljati. V zameno pa nam soteska ponuja jamo z dvema vhodoma in kar tremi naravnimi okni ter 24-metrski naravni most. V tej jami, imenovani Pokljuška luknja, naj bi se skrival tudi Primož Trubar med begom v Nemčijo. Če bomo tod hodili po deževju, nas bo v stranski soteski pričakal še 22 metrov visok slap, ki v bolj sušnih dneh presahne. Skratka, to je soteska, resnično vredna obiska. Ko se boste vračali domov, se nikar ne pozabite ustaviti ob Blejskem jezeru, kjer se lahko skopate. Če imate dovolj časa, se lahko povzpnete še na grad, se sprehodite okoli jezera (približno dve uri) ali pa plavate oziroma veslate na otok. In še namig za konec: če ne marate gneče turistov, si boste v Pokljuški soteski zares oddahnili. Q Z mostu nad slapom Šum lahko opazujemo mavrico. Vintgar prečka le železniška proga. 40 ^ september Barbara Bačnik - Bača Kako navdušiti nove člane (beri njihove starše) za tabornike? Pozdravljeni v novi taborniški sezoni! Odgovori na zgornje vprašanje, ki bodo sledili v nadaljevanju, so pravzaprav reakcija na razmišljanja letošnjih tečajnikov inštruktaže v Bohinju. Prav luštno smo se imeli in tako kot oni, sem tudi jaz izvedela marsikaj novega oziroma zanimivega. Hvala vsem. In potem sem razmišljala takole. Ko se malo oddaljiš od pristnega stika s taborniško dejavnostjo, od rodu, voda in mladih članov, res pozabiš na vse tisto, kar je resnično pomembno. Ostane ti le politika in neskončno analiziranje situacij, razmer, okoliščin, trendov - kar pa ni prav. Zato na tem mestu nekaj iztočnic za vaše razmišljanje o prednostih taborništva. Konec koncev moraš za dobro promocijo taborništva poznati prav prednosti in ne vsega ostalega. Naše prednosti so naslednje: • preko številnih aktivnosti in različnih dejavnosti se mlad človek razvije v samostojno osebnost s pravim čutom za dobro in slabo, za prav in narobe, predvsem pa odnosom do sebe in drugih - kot trije cvetni listi skavtske lilije, ki simbolizirajo tri skavtske zakone: dolžnost do duhovne resničnosti, dolžnost do drugih in dolžnost do sebe; zagovarjamo in prakticiramo življenje v naravi, stran od računalnikov in televizije, stran od otopelosti in odtujenosti; učimo se praktičnih veščin, dela v skupini, vodenja, povezovanja, solidarnosti in pripravljenosti pomagati; razvijamo organizacijske sposobnosti, ki so dobra podlaga za nadaljnji študij, delo, poklic oziroma službo - kariero; člani smo si vsi enakovredni, imamo pa tudi stopnjevalni sistem (prilagojen starosti in znanju) z namenom motivirati, učiti, graditi osebnost; vsi smo del večjega, svetovnega gibanja, različnih skupin in del narave; tabornik si vse življenje - to je kakovosten način preživljanja prostega časa in predvsem varno okolje, ki mlademu človeku omogoča izoblikovanje svojega značaja, vrednot in odnosa do sveta; in še bi lahko naštevali. Q Jaka Bevk - Šeki Upam, da ste se vsaj malo zamislili in našli še kakšno svojo prednost; sporočite mi jo na baca@rutka.net. Uspešen začetek nove sezone vam želim ter veliko svežih, nadebudnih in vedoželjnih članov, posledično pa še več zadovoljnih staršev. Blizu, a prav za edinstven Letošnje taborjenje RSŽ-ml ni bilo samo taborjenje - bilo je projekt, ki smo se ga lotili v sodelovanju s Centrom za trajnostni razvoj podeželja iz Kranja. To je bil projekt, ki je po kazal, da je taborjenje izvedljivo tudi na Gorenjskem, da lahko doživimo čisto nov svet, pa čeprav samo osem kilometrov od doma, ter da se moramo taborniki bolj odpreti in sodelovati s čim več organizacijami in lokalno skupnostjo. Taborjenje je potekalo ob Trbojskem jezeru, nekje na pol poti med Kranjem in Medvodami. Sredi civilizacije, boste rekli. A taborni prostor je bil travnik, ujet med šesto največje jezero v Sloveniji in gozd. Center za trajnostni razvoj podeželja je priskrbel taborni prostor, ki ga je domačin odstopil v uporabo brezplačno, Zveza tabornikov občine Kranj nam je kot vsako leto posodila štabni šotor, deseterce in taborniški kombi, najbližji sosedi so nam dovolili priklop na vodo, lokalna ribiška družina nam je priskrbela v brezplačno uporabo štiri čolne, lovec je najmlajše popeljal do krmilnice in jim predstavil življenje v gozdu, tamkajšnji kmet nas je odpeljal na izlet s pravim lojtrnikom, domačin nam je razkazal jamo (prevotelnik) na jezerskem bregu, strokovnjak iz DOPPS nam je predstavil ptičje vrste na jezeru, v lokalni slaščičarni smo jedli zastonj sladoled, krompir smo dobili od bližnje kmetije. Pa to še ni vse. Z nami so sodelovale tudi Savske elektrarne, ki so nas podprle z donacijo in nas brezplačno popeljale na voden ogled elektrarne, vse od turbine do nadzorne sobe. Tudi Komunala Kranj nas ni pustila na cedilu, saj je brezplačno prevzela odpadke. Ne smemo pozabiti niti na Mestno občino Kranj, kjer se je odvijal projekt, ki ga je s precejšnjo finančno donacijo (razpis za mladinske dejavnosti) podprla občina. Tako je tedensko taborjenje za MČ-je stalo le 65 evrov, de- setdnevno za GG-je pa zgolj 80 evrov (vključno s prevozom, zavarovanjem, stalno prisotnostjo reševalca iz vode, plačilom kuharja, vsem potrebnim za program itd.). Člani kluba PP, vodniki in vodstvo pa so taborili brezplačno. Mislim, da je naše taborjenje lahko dober zgled, kaj vse je mogoče narediti s sodelovanjem z drugimi organizacijami in podjetji. In ne nazadnje, o našem taborjenju so poročali Gorenjski Glas, Kranjčanka, Slovenske novice, Radio Kranj in Gorenjska televizija. S tem smo v lokalnem okolju prav gotovo utrdili dobro podobo o tabornikih in upamo, da bo taborništvo spet pridobilo ugled, kot si ga zasluži. Za konec pa še nasvet: Kjer je volja, je tudi pot! Q 42 september ^Taborjenje, kot ga še ni bilo Tudi letos smo taborniki Rodu Pusti grad Šoštanj taborili na naši stalni lokaciji v Kajuhovem taboru, ki se nahaja v bližina Ribna pri Bledu. Letošnje število taborečih se je ustavilo na številki 130. Vreme je bilo kot naročeno in zares smo vsi lahko uživali v vsem, kar nam nudi okolica. Že tako bogat program (indijanski dan, zanimivi večerni programi, gozdna šola, izleti, bivakiranje itd.) so nam popestrili tudi angleški skavti iz Cambridgea. Kar 60 jih je zadnjih pet dni taborjenja preživelo v naši družbi. Gostje iz drugih držav so tako že skoraj zvezda stalnica naših taborjenj in velika popestritev dogajanja. SiNi Letos je v okviru taborjenja ponovno potekal tudi vodniški tečaj, letos prvič po spremenjenih merilih in zahtevah. Tečaja se je udeležilo 12 tečajnikov, ki so vsi uspešno opravili tokrat precej bolj zahteven tečaj in si tako pridobili naziv strokovni delavec v športu I, vodnik taborniške skupine. Z organizacijo vodniškega tečaja tako nadaljujemo dolgoletno tradicijo izobraževanja vodnikov (v rodovem arhivu je mogoče najti zapisek o prvih tečajih že daljnega leta 1960). Taborjenje je kot vedno minilo veliko prehitro in vsi že komaj čakamo, da se naslednje poletje ponovno odpravimo v naš košček nebes ... v Ribno. Q Nekaj novic iz Rodu mirne reke Mirna Po krajšem premoru smo v zadnjih treh letih spet uspeli aktivno delati z mlajšimi taborniki. Leta 2007 smo poslali tri taborinice na vodniški tečaj v Zreče in dve od teh še danes pomagata opravljati delo vodnic. V letošnjem letu smo dobili poleg štirih vodnikov še nekaj novih vodnic, ki so se uspešno vključili v vode. Vodnica Nika se je odpravila še na sodniški seminar, ki je potekal v Sežani. Po napornem letu učenja in priprav za tekmovanje smo se uspešno udeležili dveh tekmovanj. Področnega mnogoboja v Novem mestu smo se udeležili z dvema sodnikoma (pri MČ-jih Nika Starina - Kača in pri GG-jih Andrej Trata - Drila) ter z ekipama murnčkov (vod Konjički) in starejših gozdovnic (vod Lenivci). Domov smo prinesli dve prvi mesti. Gozdovnice iz voda Lenivci so se udeležile tudi državnega mnogoboja v Sežani. V starostni skupini 13-15 let so osvojile tretje mesto in tako zaključile zelo uspešno leto. Udeležili smo se tudi Zlate puščice. 13 članov rodu je uspešno tekmovalo v štirih disciplinah. Pri MČ-jih sta Ula Tratar in Katja Kodrič osvojili drugo in prvo mesto - zelo pohvalno za naši najmlajši udeleženki. Med GG-ji pa je Tina Brec osvojila zelo dobro tretje mesto. Priznanja za prvo mesto so prejele naše Lenivke, za drugo naši fantje vod Lukas. V TLD streljanju je Tamara Mišmaš med dekleti dosegla tretje, Nika Starina pa drugo mesto, med moškimi je naš edini tekmovalec in najstarejši član Andrej Tratar - Drila osvojil drugo mesto. Kot rod smo zasedli ekipno prvo mesto in s tem prenosni pokal, ki ga moramo osvojiti še trikrat zapored. Vodnica Nika Starina AKTUALNO 43 Eva Bolha in Maja Lupše Islandija 2009 Po dveh vročih Roverwayih (Portugalska 2003 in Italija 2006) je bil že skrajni čas, da se odpravimo na sever. Na Islandijo, kjer je potekal letošnji Roverway, se je odpravila tudi 45-članska odprava Zveze tabornikov Slovenije, od tega 42 udeležencev in trije člani prostovoljnega osebja. Devet dni spoznavanja, druženja, igranja, petja, plesanja, nešteto iskric v očeh in prijaznih nasmehov smo doživljali skupaj z več kot 3000 udeleženci iz 30 držav. 4 deli - 4 spomini Večina slovenske odprave je Roverway doživela v 4 delih. Najprej smo si ogledali edinstvene značilnosti v družbi slovenskih prijateljev in prijaznega, malo slovensko govorečega vodiča Jona. 20. julija se je začelo tisto, zaradi česar smo sploh prišli. Vodi smo bili dodeljeni na različne poti (Journeys), ki so vsaka zase vodile na različne dele Islandije. Štiri dni je 52 različnih skupin, sestavljenih iz približno petih vodov iz različnih držav, raziskovalo skrite kotičke Islandije, delalo različne projekte, hodilo na visoke ledenike, eni so občudovali naravo skrajnega severa, drugi so odšli na vulkan, eni ob obalo in spet drugi v jame. Po štirih dneh so se vsi udeleženci zbrali v skavtskem centru Ulfljotsvatn, kjer se je začel skupni dogodek vseh udeležencev, z različnimi delavnicami, tematskimi dnevi, koncerti in drugim. RoverWay - Open Up! Čarobnost Islandije - vedno in povsod z nami. Foto: Samo Vodopivec Po koncu Roverwaya se je slovenska odprava potepala še po Reykjaviku, glavnem mestu Islandije, in se sproščala v Blue Lagoon, naravni znamenitosti Islandije. V zlatem krogu Islandska pravljica se je začela 16. julija. Odpravili smo se proti Kolnu in nato naprej na Islandijo. Tam nas je okoli polnoči pričakal sončni zahod. V treh dneh, ki so nas ločili do Roverwaya, smo si ogledali Zlati krog (Golden circle) z glavnimi naravnimi znamenitostmi. Journeys Po otvoritveni slovesnosti, na kateri so nas postavili v obliko puščice, predstavitvi vseh sodelujočih držav in odpeti himni smo se razkropili po otoku. Naši Volkci so se odpravili na dvatisočaka in v pravih snežnih, zimskih razmerah prilezli na vrh ledenika. 44 ^ september V vetru, hladu, vendar v dobri družbi so preživeli »pravo Islandijo«. Vod Miloš se je pogumno odpravil povsem na sever. Njihovo pot je zaznamovala večdnevna hoja (tudi do 12 ur na dan), zabaven vodič (kakorkoli pogledaš), dekleta pa so povsem očarali postavni Norvežani in Angleži s svojimi pesmicami. Hrema pač frutkat je svoj čas preživljal v okolici ?ingvellirja, kjer je tudi mesto prvega islandskega parlamenta. Odpravili so se na bližnji vulkan, v vulkanske jame in en dan pomagali skupnosti. Ni pa jim ušel niti polomljen šotor in odpihnje-na kuhinja v močnem vetru. Ta mlajši so bili ob jezeru Skorradalur, kjer so uživali v veslanju, ribarjenju in kopanju v vročem jakuzziju. Aktivnosti na vodi. Foto: Zala Novak Althingi Po štirih dneh poti nas je čakal še drugi del Roverwaya, imenovan Althingi. Že prvo noč smo Slovenci zasloveli z igro rimšimšim. Čez dan smo obiskovali različne delavnice, športne, miselne in ustvarjalne. Imeli smo Festival day, kjer se je lahko vsaka država predstavila. Vsak večer smo se z veseljem odpravili v češko čajnico, kjer je bilo prijetno toplo, ponujali pa so vse vrste čajev. Prehitro so minili štirje dnevi in slovo je bilo težko, z ugašanjem ognja, spuščanjem zastav, objemanjem in kar nekaj solzami. Pot domov Zadnje tri dni na Islandiji smo preživeli v bližini glavnega mesta Reykjavik. Ogledali smo si ga na prav poseben način, sposodili smo si namreč kolesa in ga obvozili podolgem in počez. Zadnji dan pa še raj na zemlji, Blue Lagoon in njegova zdravilna maska za obraz, savne, masaža - vse to za prijetno slovo. Mnenja Rok Krhlikar (RSK Idrija): »Ful smo se imeli fajn, odlična klapa. Žur skozi! Vsi, ki niste šli, vam je lahko ful žal. Če niste bili na tem Roverwayu, morate pa obvezno iti na naslednjega!« Irena Rojko (RBS Ljubljana): »Te mednarodne zadeve ti enostavno dajo nekaj, česar doma pač ne dobiš. Odprava je bila super, vsi tuji taborniki, ki smo jih spoznali, pa tudi katoliški skavti, vse! Roverway je zakon!« Urška Drešček (RAJ Cerkno): Roverway 2009 je bil super dogodivščina, ki je poleg uživanja v čudovitih naravnih lepotah Islandije, pomenil spoznavanje tabornikov in skavtov z različnih koncev sveta, njihovih šeg in navad, Igra odprave: struja Ples odprave: tumči tutumči tumči tataua Naj beseda: absolutistično! Naj hrana: skyr.is in pilsa Naj prevozno sredstvo: kolo Naj vzklik: Alo! širjenje naših obzorij in pridobivanju novih izkušenj. Roverway je bil odlična priložnost za odkrivanje toliko različnih stvari, ki nam bodo za vedno ostale v spominu. Q Roverway Islandija 2009 -Open Up! RoverWay je moja najljubša taborniška akcija, že od kar sem se ga udeležila prvič, zato sem z veseljem prikimala Nini, ko me je prosila za pomoč pri organizaciji slovenske odprave na Islandijo. Pred RoverWay-em smo se z udeleženci srečali kar trikrat. Postavili smo si veliko vprašanj in prišli do mnogih odločitev. Tako smo določili vse od poti, skupne opreme in pravil ter se hkrati tudi bolje spoznali. Še bolj so nas povezale noči brez teme, tople odeje, mrzel veter in občutek majhnosti ob odhodu nekam daleč. Verjamem, da je malokdo ostal ravnodušen do mednarodnih akcij ob misli na rim-šim-šim s 300 udeleženci ali mednarodnem "free hugs". Res je dober občutek biti vodja in hrati del 45-članske ekipe navdušenih, veselih, dobrih in nasmejanih tabornikov, kjer vsak prispeva svoj košček k odličnosti odprave. Hvala vam! Katarina Smolej AKTUALNO 45 Mnenje Kritiziranje in nasploh vsak poskus kritike v taborništvu je zelo nehvaležno delo. Navsezadnje smo vsi prostovoljci, ki se odrečemo delu svojih počitnic za skupno dobro in velikokrat prevzamemo zahtevno delo, od katerega imamo večinoma samo lastno veselje in izkušnje. Za svoje delo ne pričakujemo nagrad ali priznanj. Trudimo se biti skromni in učinkoviti. Že zaradi tega je lahko kritika sama po sebi nepravična. Vendar moramo stremeti k boljšemu delu, ki je sestavljeno iz mnogih dejavnikov. Vemo, da delamo napake, vendar pa moramo biti pripravljeni, da se iz njih učimo. Namen te kritike je pripomoči k boljšemu delu vodstva na naslednjih večjih akcijah in naj bo namenjena vsem ljudem »dobre volje«, ki jo ne bodo brali kot kritiko omejene skupine ljudi »večnih težakov, ki ne znajo najti nič dobrega«, ampak kot uporabno sredstvo kritičnega pregleda. Kritične točke organizacije zleta: Izredno slaba organizacija osebja pred zletom. Osebje je bilo slabo obveščeno, ker velikokrat ni dobivalo odgovorov na vprašanja po e-pošti, ukinjalo se je že pripravljene delavnice, samovoljno in brez obrazložitve se je ljudi prerazporejalo na druga mesta in podobno. To je napravilo slab vtis na osebje in ustvarjalo zmedo. Osebje ni odgovorno za pozne dogovore vodstva. Kljub ceni, ki jo je osebje plačalo, je bila hrana prvi dve tretjini zleta slaba. Primer: za zajtrk en buhtelj, za kosilo dve žemljici in namaz, za večerjo pa končno normalen kuhan obrok. Stanje se je popravilo izključno zaradi množičnih pritožb osebja. Tudi vodniki so se pritoževali nad neprimerno hrano - primer je trodnevni bivak na začetku. Ljudstvo bi raje jedlo slabšo kuhano hrano kot pa večni kruh s sicer dobrimi namazi. Pomanjkljivo pripravljen program. Neobveščeno osebje se je prvi dan moralo na lastne stroške dogovarjati s kmeti za prostore izvajanja delavnic, nekatere opreme je primanjkovalo. Osebje prve tri dni (razen medijev in animatorjev) ni vedelo, kaj bi počelo. Razen kratkega popoldanskega izleta za osebje drugi dan ni bilo pripravljeno nič. Nepotrebni stroški organizacije. Plačalo se je za izdelavo internetne strani in loga zleta; ni se uporabilo kvalitetnih in brazplačnih lastnih človeških virov. Na koncu smo prišli do takih banalnosti, da se ni vedelo, katera je uradna pisava zleta. Zmedena hierarhija vodstva. Osebje se je soočalo s kupom nepreverjenih informacij, kjer se je zdelo, da tudi med samim vodstvom ni konsenza. Včasih se tudi ni vedelo, kdo je za kaj odgovoren. Nedoslednost pri kršitvah v zvezi s kajenjem in alkoholom. Ponekod se je vohunilo za osebjem, prisotno je bilo samovoljno določanje kazni osebju in udeležencem, česar pa se potem ni nikoli izvršilo. Na začetku so bili vsi izhodi prepovedani, kasneje so postali stalnica, saj očitno ni nihče pregledoval izhodnih seznamov, ki so postali tarča šal in smešnih vpisov. Vodstvo je ignoriralo pripombe osebja. Dobronamerna peticija glede kadilnice, ki jo je podpisalo skoraj 50 ljudi, večinoma osebje, je bila prezrta. Ko je vodstvo preložilo nek odgovor osebju na naslednji dan, ni takrat nihče od njih načel te teme. Tudi tedaj nismo prejeli odgovora. Nastal je vtis, da so mnenja osebja nezaželena. Na koncu tudi ni bilo vrednotenja z osebjem. Dvojna merila. Zelo mladoletni tujci so lahko kadili v kadilnici z osebjem samo zato, ker so bili tujci. Kljub pripombam osebja se to ni spremenilo. Alkohol se je preganjal, nekateri člani vodstva pa so bilo zaloteni med pitjem piva v razdeljevalnici hrane. Moraliziralo se je pri zletnem časopisu (ob cenzuri prve številke), medtem ko ni nikogar od vodstva motilo, da so se vsi udeleženci kopali na neurejeni plaži v oporečnem gramoznem jezeru z jasno označenimi tablami o prepovedi kopanja. Komunikacija vodstva z osebjem. Nekateri člani vodstva se niso zavedali, da delajo z dolgoletnimi, zrelimi taborniki z mnogimi izkušnjami, in so se vedli vzvišeno. Ob tem so nekateri člani vodstva delovali v nasprotju s svojo povezovalno vlogo. Informiranost osebja. Osebje je moralo velikokrat samo iskati informacije, ki bi jih moralo vodstvo jasno predstaviti. Vse stvari na žalost niso samoumevne. Poudarjalo se je samoiniciativnost osebja. Vemo, da je to mnogokrat lahko izgovor za slabo organizacijo in moten pretok informacij. Vsi ti dejavniki so vplivali drug na drugega, kar je prispevalo k množičnemu nezadovoljstvu nad vodstvom, nespoštovanju nekaterih članov vodstva, mnogim šalam na njihov račun in podobnim deviacijam, ki naj ne bi bile prisotne na taborniškem zletu. Vem, da so na takih aktivnostih vedno določena trenja, vseeno pa se mi zdi, da je na tem zletu to šlo čez vse normalne okvire odgovornega vodenja. In vodstvo je najbolj odgovorno za nastalo stanje. Osebje in vodniki med seboj nismo imeli sporov. Kljub temu da se je zadnje dni stanje umirilo (ni bilo nepremišljenih dekretov s strani vodstva, nehalo se je izvajati prej močno poudarjene omejitve), to ne spremeni dejstva, da je bil zlet na začetku zmeden in tudi stresen. Kaj je nauk? Osebje si zasluži posebno obravnavo. Je podaljšana roka vodstva, da mu pomaga in uresničuje njegove ukrepe. Je sredstvo refleksije in pomaga pri prenosu informacij do vodnikov. Ni le delovna sila, ki samo išče pavzo med delom. Je veliko več kot to. Vsega tega in še več bi se moral naslednji organizator zleta močno zavedati. Tukaj bi pohvalil animatorje in vodje naselij, prve zaradi požrtvovalnega dela, kjer so morali skrbeti za zabavo velikokrat pasivne mladine, druge pa zaradi dobrega usklajevanja dela med vodniki, kljub včasih zmedenim informacijam. Prav tako smo tudi drugi marsikaj dali od sebe. Da ne bom samo kritičen - kljub vsemu je Zlet dogodek, ki ga nihče ne sme zamuditi. Meni ni niti malo žal, da sem bil tam. Aljaž Peček 46 ^ september Gorenjski vodniški tečaj Žan Kuralt Letošnji vodniški tečaj v soorga-nizaciji Zveze tabornikov občine Kranj in Gorenjske območne organizacije tabornikov je potekal od 21. do 30. avgusta. Tečaj je potekal v naravnem okolju taborniškega centra Marindol, kjer smo izkoristili vse možnosti, ki nam jih ponuja Bela krajina. Udeležilo se ga je 41 tečajnikov iz vse Slovenije, ki so se kot prva generacija izobrazili po novem programu. Tečajniki so spoznali taborniško organizacijo, načrtovanje akcij, vodovih srečanj in dela med letom. Predstavili smo jim tudi osnove orientacije, bivanja v naravi, prve pomoči in mnogoboja. Vsak tečajnik je že doma pripravil ročno delo, ki ga je na tečaju izvedel s svojim vodom. Na tečaju so udeleženci iz letnega načrta izbrali vodovo srečanje, ga načrtovali in izvedli. Letos smo opazili, da vodstva rodov na tečaje pošiljajo vedno bolj pripravljene tečajnike, saj so imeli vsi tečajniki predhodno znanje, nekateri pa tudi nekaj izkušenj pri delu z vodom. Kot vodja tečaja lahko tako ravnanje rodov le pohvalim, saj znajo že pripravljeni tečajniki s tečaja odnesti neprimerno več znanja kot udeleženci, ki se z delom z vodom prvič srečajo na tečaju. Na tečaju smo organizatorji prvič v praksi spoznali prednosti in slabosti novega sistema izobraževanj. Razlike s prejšnjimi leti so predvsem v spremembi nekaterih tem in v časovnih zahtevah za določene teme. Celotno vodstvo letošnjega tečaja meni, da se mora nacionalni program vodniških tečajev prevetriti, saj pet let stara osnova ne omogoča kvalitetnega dela v sedanjosti. Najbolj smo v programu pogrešali predavanje o pravni odgovornosti, ki bodoče vodnike seznani s pravnimi posledicami njihovih dejanj. Prav tako je treba pripraviti skupno osnovo za ocenjevanje tečajnikov, kar je bilo letos prepuščeno vodstvom tečajev. Miha Rogelj - Baltazar, vodja vodniškega tečaja 2009 AKTUALNO 47 Miroslav Vičič POF - Potovanje in obisk skavtskih centrov Francije V letu 2010 želimo na osnovi dobrih praks (JOB - Jamboree za obiskovalce, udeležbe na Jamboree-ih) organizirati za skupino 50-ih tabornikov iz ZTS potovanje in obisk skavtskih centrov v Franciji. Ciljna skupina udeležencev so vodstva rodov in aktivni RR. Potovanje naj bi okvirno trajalo od 17. do 29. julija 2010. Pot nas bo vodila preko Genove, Monaka, Nice, Cannesa, skozi Provanso in Avignon v Lyon ter naprej skozi Bor-gundijo v dolino Loare, skozi Blois in Tours, potem pa skozi Bretanijo do spodnje Normandije. Ob zaključku potovanja si bomo ogledali Versailles, Pariz in Disneyland ter se z nočno vožnjo vrnili v Ljubljano. Predvidena cena potovanja je 550 evrov in vključuje logistiko ter organizacijo potovanja, prevoz z visokokako-vostnim turističnim avtobusom, spanje v lastnih šotorih po skavtskih centrih, nabavo hrane na potovanju, pripravo skupne večerje in zajtrka poleg dnevnega lunch paketa ter zavarovanje za čas potovanja. V ceno ni všteta cena ogledov kulturnih in drugih znamenitosti oziroma aktivnosti, bomo pa poskrbeli za rezervacije, morebitno vodenje in skupinske popuste ogledov. Oktobra se pričnejo zbirati prijave, ki so veljavne s plačilom celotnega zneska oziroma prvega obroka v višini 150 evrov. Drugi obrok, 150 evrov, je treba poravnati do 31. marca 2010, tretji obrok, 250 evrov, pa do 30. junija 2010. Prijavnice bodo oktobra dostopne na straneh rutka.net. Vplačila potekajo preko računa ZTS. Po plačilu prvega obroka in prijave, so odjave možne le z nadomestnim udeležencem, predložitvijo zdravniškega izkaza o nezmožnosti potovanja (pri čemer se od vplačil odšteje delež morebitnih že vplačanih sredstev rezervacij potovanja) oziroma zaradi višje sile. Minimalno število udeležencev je 40. Vodja potovanja je Miroslav Vičič - Vičo in vodstvo, ki bo imenovano. Udeleženci potovanja bodo razdeljeni po vodih, ki imajo tudi dnevne obveznosti (nastanitev, pomoč v kuhinji, priprava programa na avtobusu itd.). Q Odgovore na morebitna vprašanja lahko dobite na rutkinem forumu. Miroslav Vičič, vodja potovanja: "POF nam prinaša spoznavanje pokrajine, zgodovine, kulturne dediščine Francije in nenazadnje življenja, organiziranosti in logistike skavtskih centrov francoskih skavtov. Seveda se ob tem v štirinajstih dneh stke marsikatero prijateljstvo in izmenjajo dobre prakse o vodenju naših enot, saj udeleženci prihajajo iz cele Slovenije. Ob preizkušeni logistiki in ekipi z JOB-a 2007 pa ni strahu, da ne bi dobro jedli, se zabavali in se skratka dobro imeli. Pri tem pa morda nastane tudi ekipa za JOB 2011. Ob privlačni ceni je akcija kot naročena za naše RR in grče." 48 ^ september Tečaj za vodje Inštruktaža 2 Tadeja Rome Sredi osmega meseca v letu, 15. avgusta 2009, sredi popoldneva smo se tečajniki letošnjega tečaja za taborniške vodje - inštruktaže - zbrali na letališču Franeta Merele v Bohinju. Zadnji večer smo imeli na letalu pravo pravcato pojedino in v ozadju za boljše vzdušje še dobro upeto druščino mentorjev in kanarčkov. Celotna mentorska ekipa s pomočjo kanarčkov je ob zvokih kitare ubrano pela, fantje pa so nam celo zaplesali svojo različico baleta. Naslednje jutro, 22. avgusta, smo s solzami v očeh končali z našo inštruktažo in se z lepimi spomini poDa, prav ste prebrali, na letališču. slovili 0(1 Bohinia' ■ Letošnje poletje so se štabci spremenili v hangarje, tečajniki pa smo bili poimenovani z nazivoma pilot in pilotka. Mentorji, zunanji predavatelji in kanarčki (deklice oz. fantje za vse) so nam dan za dnem predavali, se skupaj z nami zabavali in nas pripravljali na nadaljnje delo v rodovih. Poleg predavanj smo se skupaj zabavali ob dopoldanskih in popoldanskih igricah, redkih prostih trenutkih med predavanji (nemalokrat smo preplašili bohinjske ribe - če one niso splašile nas), večernih programih - strateških igricah, ob večernih ognjih s skeči, kitaro ali dvema in ob nalezljivih igricah, prinešenih z islandskega Rov-erwaya (tumči). Ne smemo pa pozabiti na večer, ko smo se s kanuji odpeljali na plažo in tam obujali oziroma predstavljali dogodke z naših bivakov v najbolj ''internih skečih''. Naj omenim še zanimive prihode v jutranje zbore - bodisi smo pribrenčali pred Tanjo in jambor kot simpatična letala bodisi smo se prav po taborniško in čisto preprosto ''tele-portirali'' na določeno mesto. Tečajniki smo tretji dan inštruktaže odšli na bivak. Temeljci smo se odpravili v gore razdeljeni po vodih, kjer smo se zelo zabavali, se dodobra spoznali, nasmejali in nekateri odkrili lepote sloven- skega jezika. Nadaljevalci pa so se vsi skupaj po prehojeni poti okoli jezera zbrali na kupu in bolj ali manj uživali. Dan prihoda z bivakov so nam v vodstvu popestrili s taborniško tržnico. Prispel je izvržni odbor ZTS v novo izvoljeni preobleki s Silosom na čelu, na tržnici pa nam je vsak povedal marsikaj zanimivega in še nikoli slišanega s svojega področja. Mjedved Odraščanje Taborništvo oziroma taborniška organizacija z osnovno idejo stremi k »vzgoji mladih s pomočjo vrednostnega sistema« (ZTS, http://www.scout.si/index.php?id=7, 7. 9. 2009), česar logičen rezultat naj bi bil odrasel in zrel posameznik, sposoben tvornega delovanja v družbi. In čeprav se to sliši naravnost fantastično, me zanima, kaj to 'odraščanje' in 'biti odrasel' sploh pomeni. Naši starši bi po vsej verjetnosti to razložili nekako tako: Odrasel si, ko sprejemaš zrele in odgovorne odločitve, povrh vsega pa si pripravljen sprejeti tudi posledice svojih odločitev in dejanj; živiš odgovorno do sebe in drugih. Najstniki, ki so tik pred tem, da dopolnijo 18. leto starosti, bi to verjetno pojasnili nekoliko drugače. Odrasel si, ko dopolniš pravnomočnih 18 let (in nekoliko kasneje še mednarodno priznanih 21), ko lahko greš v bar in naročiš pivo, ko lahko voliš in voziš. In ko smeš iti v zapor, dodajam jaz. Čeprav se ta dva pogleda na eno in isto stvar strašno razlikujeta, menim, da odgovor leži nekje vmes. Ko sem sama dopolnila 18 let, se mi je svet zazdel popolnoma drugačen in drugačna sem postala tudi sama. Naenkrat se je pred mano odprl svet možnosti, dovoljenj in na drugi strani omejitev ter dolžnosti. Popolnoma vzhičena sem bila, ko sem lahko prvič oddala svoj glas na volitvah, saj sem to razumela hkrati kot pravico, odobreno lastno potrebo po tem, da soodločam o širšem dogajanju v svetu, in kot dolžnost polnopravne članice do države. Moj glas je bil pomemben, resnično pomemben, prvič v življenju. Nekdo je spoštoval, kar imam reči, pa čeprav (samo) zato, ker sem dopolnila magičnih 18. Bom raje rekla tako: nekdo je moral spoštovati mene. Nekoč sem slišala, da je najstnik oseba, ki se vede otročje in pričakuje, da jo bodo drugi obravnavali kot odraslo. Moje 18. leto je sedaj že mimo in o tej visoko zveneči besedi 'odraslost' ne duha ne sluha. Predvsem takrat, ko se tako imenovani odrasli ljudje okoli mene vedejo popolnoma neodgovorno in nespoštljivo. In tako spoznavam, da biti odrasel v očeh ljudi pomeni le biti dovolj star, imeti tistih 30, 40, 50 izkušenih let, ki prinesejo spoštovanje, ne pa kakršnekoli značilnosti in vrednote človeka. Kajti ko mlad odrasel človek naredi napako, jo naredi zato, ker je še zmeraj preveč otročji. Ko napako naredi odrasel odrasel človek, jo naredi zato, ker so napake človeške. In povem vam, dovolj mi je teh dvojnih standardov. Zatorej, posluh odrasli! Izkušnje in prepričanja mladih so prav toliko pomembna kot vaša. In ne zato, ker tako pravijo naši zakoni, temveč zato, ker se prav tako kot vi še vedno učimo in spoznavamo. In naj vame prvi vrže kamen tisti, ki ve vse. Boris Mrak September in zopet smo na začetku Poletje je za nami, za nami so tabori, izleti, srečanja, Zlet ZTS v Pomurju, tečaji in seveda brezdelne počitnice (kdo mi bo morda očital in rekel: "Kakor za koga!"). S septembrom se je začela šola in z njo povezane težave, poznane vsem šolarjem, sedanjim in preteklim. Začela se je meteorološka jesen in začelo se je novo taborniško leto, že 58. po vrsti. In z novim taborniškim letom so pred nami novi izzivi in nove dogodivščine, predvsem se bomo v tem letu srečali z vrsto novosti. Upam in želim si, da bomo končno dobili načelnika za vzgojo kadrov, ki so nam ga letos spomladi obljubljali na redni letni konferenci in nam ga za zdaj še niso predstavili (govori se marsikaj). Vsekakor njegovo delo v naslednjem mandatu ne bo lahko, kajti vzpostaviti je treba nov program izobraževanja za vodje taborniške organizacije in rodov, pri tem pa ne bi smeli pozabiti na tiste, ki so izobraževanje za vodje v preteklih letih zaključili po starem programu. Ti kadri so za našo organizacijo še kako pomembni in na njih ne bi smeli pozabiti ali jih celo odpisati. Toda naše vrlo vodstvo je pametno in si kaj takega seveda ne bo privoščilo - upam! September je tudi mesec, ko se bodo na ZTS začeli izvajati nekateri projekti, ki jih je na razpisih uspešno pridobila naša organizacija. S tem bodo povezane tudi nekatere nove zaposlitve na sedežu ZTS in s tem tudi novi obrazi. Z izvedbo večjih projektov se seveda ne gre šaliti in držim pesti, da bi jih izvedli kar se da odlično (ne samo dobro) in si bo organizacija s tem pridobila dodaten ugled v okolju in družbi, v kateri deluje. Jesen pa seveda ni samo začetek, lahko je tudi vmesna postaja na poti k uresničitvi ciljev, in prav bi bilo, da člani organizacije po daljšem času izvedo, kako napreduje z delom in doseganjem ciljev naš Skavtska fundacija, ustanova ZTS. O njenem delovanju in uspehih že dolgo nismo ničesar slišali in prav bi bilo, da tudi tej tematiki posvetimo nekaj naše pozornosti, kajti njeno poslanstvo in zastavljeni cilji bi lahko bili še kako pomembni v teh kriznih ekonomskih časih, ki tudi našemu delu narekujejo ustrezne spremembe in prilagoditve dela ter uresničevanja našega programa vzgoje mladih. In ne nazadnje, jesenski meseci bodo ravno pravšnji, da izvemo, kako daleč smo z našim taborniškim domom, o katerem smo v preteklosti toliko govorili in se trudili, da bi prišli do ustrezne lokacije. Župani in mestne oblasti so se v tem času že nekajkrat zamenjali, kot kaže pa smo še vedno tam, kjer smo bili pred leti. Ali pa tudi ne? Pustimo se presenetiti. Kot je videti, je pred nami še kar nekaj dela, predvsem pa potrebujemo nekaj informacij ter dobre volje in prepričan sem, da bomo cilje, ki smo si jih zadali v preteklosti, tudi dosegli. Ljubljana/Domžale, 7. september 2009 50 september Iz malhe strica volka V deželo prihaja jesen. Zadnji dnevi so sicer kar topli, vendar pa pod večer že čutim hlad v svojih starih kosteh, ko se odpravljam v gozd na obisk k sorodnikom. Ni kaj, kmalu bo tu zima, zato je treba počasi razmišljati o zalogah. No, druge stvari sem vam hotel povedati. V svojih mlajših letih sem v tem času po gozdu že preganjal mlade, nadobudne tabornike. Letos pa še kar nič sledu o njih. Tudi sliši se ne veliko o tabornikih in o tem, da bi vabili v svoje vrste. Baje manjka vodnikov za mlade tabornike. Recesija pravijo danes temu. Nekoč smo temu rekli napačno planiranje in lenoba. Kakorkoli že rečemo - čas je, da modro vodstvo pogrunta kakšno zdravilo za to bolezen peščenosrajčne bratovščine. Slišim, da so tudi drugi tečaji bolj prazni kot polni. Hja - potem se ni za čuditi, da se bolj sam preganjam po gozdovih. Naj dokončam še kost mojega prejšnjega grizenja. V Pomurju je taborniški zbor baje uspel. Številka 13 na koncu le ni bila tako nesrečna. Do mene prihajajo skoraj same pohvale. Očitno je imel bolj prav moj dvojezični bratranec iz vzhoda, ki se ni bal za zlet in je zaupal tabornikom iz tistih koncev, kot pa nekateri iz 'ta bogatega dela', ki so vnaprej dvomili. Pa še mediji so jih bili polni. Nasmejanih, veselih, zadovoljnih. A tudi v medijih novice o dogajanjih brez novic in brez kos Volčji pozdrav! i več nobene . In sem spet Vaš stric Volk Uredništvo Aleš Cipot (¡lis cipotfil|i net) - glavni in odporni urednik, Hi Be|ek (miha be|ek@rutki net) -(Sb grmeigmil com) - urednica sklopi Igra, Lei Rep« leipicegmiil com)- urednica sklopi Dogodivščini Predsednik izdajateljskega sveta Igor Biz|ik (bizi@rutki net) Novinarji in sodelavci Jure Ausec ||ure i«sec»gmil coml, Butari Biinik (hrta bicniNtki net), Jiki Bevk (|* bevk@tele-cible net), Evi Bolhi (evcibeniotmiil com), Borut Cerkveni (borut cerkveniciguest irnes si), Moniki Gosli (moniki gostic@giil com)Ji|t Kermin (liskipm@gmil com), Primož Kolmin (primoz_kolmin@yihoo com), Žin Kurilt (a kurilfgnl com), Nini Kušir (ninijliiotmiil com), Mi|i Lupše (mi|i lupse@gmiil com), Nini Medved (nini medved@guest irnes si),Frine Mereli frine mereliquesties si), Boris Mrik (borisukto« si), Luki Rems (luki rems@gmiil com), lide|i Rome (whitshernime nessyi@gmiil com), lomi; Sinigi|di |sinigind¡Bgm¡il com), Petri Skilii |petr¡_sk¡liCBhotm¡il com) in Domen Šverko (dsve?DD1@|ihoo com) Lektoriranje Mihi Be|ek (mihi be|ek@gmiil com) in Birbiri lodorim (birbn todorwrjpil com) Ustanovitelj, izdi|itel| in listnik Zvezi tibornikov Sloveni|e, L|ubl|ini, Pirmovi 33 ■ solininciri Ministrstio zi šolstvo in šport Republike Sloiini|i Naslov uredništva: Revi|i libor, Pirmovi 33, ■ L|ubl|ini lelelon D1/3DDDB-2D, In 01/4301-477, e-pošti tiboinh nit, inloftts org WWW http //wwwzts org Ceni posimeznegi izvodi |e 2,D9 €, letni niroinini |e 2D,B0 €, zi tu|ino pi letni niroinini s pripidi|oio poštnino lrinsikci|sk riiun D2D1D-DD14142372 Rokopisov in lotogrilg ne vriiimo Upoševimo simo pisne odpovedi do 31 |inui|i zi tekoie leto Revi|i izhi|i vsik drugi petek v mesecu DDV |e vriiunin v ceno Griliini priprivi in tisk Tridesign do o, L|ubl|ini Številki |e bili tiskini v nilidi 04DD izvodov Poštnini pliiini pri pošti 11D2 L|ubl|ini Revi|i libor |e vpisini v rizvid medi|ev, k gi vodi Ministrstio zi kulturo RS, pod ziporedno številko 792 ISSN 0492-1127 51 z taborniške pesmarice »oidimo na zlet Ivo Štajdohar Na zletu polno dogodivščin je, NOVO JUTRO - NOV IZZIV C e Ze šotorka, ruzak, armafleks, F C spalka, kompas in še kaj G so pripravljeni G7 C na poletni direndaj. C e Je 13. zlet v Rakičanu F C tam pri Murski soboti, G tam se srečajo G7 C C7 taborniške vse poti. F G C Tam Mura tiho žubori, G G7 C C7 nežno ujčka te, kot zibelka z otroških dni, F G C zvečer še ogenj zagori, G vabi nas na glas G7 POJDIMO NA JAMBOREE! F C Ne bodi no tako črviv! F C Pokaži mi pogled iskriv! F G Na zletu polno dogodivščin je, G7 NOVO JUTRO - NOV IZZIV Pa na hajku se prešvicamo, vsak je prožen naš korak, zvečer utrujeni si postavimo bivak. Še ko pade mrak v žerjavico, mi se pomenkujemo, celo dolgo noč, načrte skupaj kujemo. V daljavi Mura žubori, nežno ujčka te, kot zibelka z otroških dni. In vonj po dimu te zbudi, ko ti pošilja glas POJDIMO NA JAMBOREE. Pazi, da ne boš zaspal! Preženi ta pogled sanjav! Na zletu polno dogodivščin je, polno smeha in zabav. Ne bodi no tako črviv! Pokaži mi pogled iskriv! Na zletu polno dogodivščin je, NOVO JUTRO - NOV IZZIV Se končala bo ta pravljica, mimo bo poletja čas, konec dogodivščin, konec bo zabav za nas. Le ostalo bo prijateljstvo, ostal bo lep spomin v pozdrav za popotnico, ki ti v življenju pride prav. Neskončno reka žubori, V mislih ujčka te, kot zibelka z otroških dni in kadar ogenj ti gori, spomin se zaiskri POJDIMO NA JAMBOREE! Ne bodi no tako črviv! Pokaži mi pogled iskriv! Na zletu polno dogodivščin je, NOVO JUTRO - NOV IZZIV 52 ^ september Koledar taborniških akcij leja Rome Pohorje, 25. - 21. september >.-27. september 2009 ROT 2009 - Republiško orientacijsko tekmovanje 2009 Organizator: Rod XI. SNOUB Miloš Zidanšek. Tekmovanje bo potekalo od petka do nedelje. Potepali se boste po gozdovih in močvirjih okoli Rogle. Štartnine in prijave se zbirajo do 18. septembra, zato se čim prej prijavite! Več informacij na: http://www2.arnes.si/~gvinde/ rot2009/index.html in rot2009@gmail.com. Vesela srečanja MČ - MZT Tudi letos bodo. V središču Ljubljane. V dobrem in slabem vremenu. Zagotovljena zabava za MČ-je in njih vodnike! gy f iitn/t/y t SrvJtt/tny World Scout Janibom- Sweden 2011 XWj 22Jainboiw Seoul Mondial Suede 2011 Nezadržno se bliža nov vrhunec mednarodnega skavtske-ga dogajanja, Jamboree 2011 na Švedskem. Tudi slovenski taborniki/skavti bomo odkrivali severna obzorja in soustvarjali nepozabno energijo tisočev mladih s celega sveta! Zato iščemo junake in junakinje, ki bodo po najboljših močeh, odgovorno in z veliko dobre volje pripomogli k uspehu odprave na Jamboree 2011. Vabimo te, da se pridružiš vodstvu slovenske odprave! Svoje prijave za člane vodstva odprave pošljite do ponedeljka, 21. septembra 2009, na naslov jamboree2011.slo@ gmail.com. Kratka in jedrnata prijava naj vsebuje: • opis dosedanjih izkušenj pri organizaciji akcij, • oris področja dela, kjer kandidat/kandidatka meni, da bi lahko največ prispeval k uspešni odpravi, 17.-18. oktober 2009 Močne ukane Na jubilejnih 10. Močnih ukanah bo tudi tokrat noro. Udeležite se jih lahko vsi GG-ji, PP-ji, RR-ji in grče, ki se želite preizkusiti v spretnostnih nalogah in nočni orientaciji. Rok prijav: 8. oktober 2009. Kraj tekmovanja bo znan naknadno (spremljajte rodovo spletno stran in forum). Več informacij na rdr.rutka.net ali pri Vitu (vitoklavora@gmail.com). 17.-29. julija 2010 (termin še ni dokončno določen) POF - Potovanje in obisk skavtskih centrov Francije Odgovore na morebitna vprašanja lahko dobite na rutki-nem forumu. • pričakovanja kandidata/kandidatke, • informacije, ki bi jih vodstvo odprave po kandidatovi lastni presoji moralo vedeti o njem/njej in • kontakte informacije. Več informacij: • o prijavah za vodstvo odprave: jamboree2011.slo@ gmail.com • o Jamboreeju 2011 na Švedskem: http://www.world-scoutjamboree.se/ Jure Habjanič - JEŽ, vodja slovenske odprave na Jamboree 2011 Emil Mumel, namestnik vodje slovenske odprave na Jamboree 2011 Poleti novim dogodivščinam naproti! I3t„WOPJ.O SC0UT2 2010 13th World Scout Moot (13. svetovni skavtski moot) "Ultimate Discovery" 27. julij - 7. avgust 2010 Kenija (Rowallan national scouts camp) srečanje rove rje v z vsega sveta udeleženci, stari od 18 do 25 let (Člani mednarodnega osebja, od 26 let dalje) 54 september Konec poletja se zdi kot konec sveta, večeri ob ogniu^kitasaapesem, potgSi|ga!ljllgznano tja Toliko veseMa! illsrllllostavloJlap!o!li^S gakapadEB vMl se v gore, na mocfle, na OabooQemOe, na Zet «» V Gbflsmu Djuboznfl b se šepet doDakniD neba rinti?JB isiiizkoriSFiifgoDeDrgi si se dotaknil neba? U Še zadnje dejanje popotovanja po Islandiji zadnja plat zadnjapla t ^gmoii.fOm I '"t''1 c -d __ ■ * f -F7.- : M , \ S* 7* ^ > „JJ . 1 l. —. i-» i 0 ' V v iFotoshooting GG-jev. Foto: SiNi " ^ V ■ \ V? <2 '^ ^ to V ¿»•i. -T te. i Ali še vedno ne veste, kam boste šli na jesenske počitnice ali kje bi priredili rodov posvet? Morda pa je Gozdna šola ZTS v Bohinju pravi odgovor na vprašanje. Ne odlašajte, čimprej pokličite 041/490 888 _ in si zagotovite prostor. ~ ^ i 4