• AKADEMSKI SLIKAR JOŽE CENTA NAS JE SPOMNIL
Končuje se Trubarjevo poletje
Letos, 29. junija je poteklo 400 let smrti Primoža Trubarja, očeta slovcnske knjiievnosti. Bil je prvi, ki je napisal slovensko knjigo, se boril proti srednjeveškemu mračnjaštvu, za humanizem, premagoval pokrajinsko razcepljenost na Slovenskem in razvijal prve oblike slo-venske kulture in književnosti ter doumel povezanost Slovencev z jui-nimi Slovani.
Kar grdo je, ker nas kar 400 let po smrti očeta prve slovenske liskane knjige prisiljujejo preveliki stroški za papir in tiskanje, da o njem spregovo-rimo tako na kratko. Saj smo res le občinski čusopis, vendar časopis zo 70000 piebivalcev, od katerih vsaj dve trajini Ijudi ne zaključi dneva brez pisane slovenske besede in v vsaki bcsedi je sled Priinoia Trubar-ja.
Slovenci se bomo Trubarju ob obletnici njegove smrti le oddol-Žili na naš slovenski in Trubarjev način. Odločili smo se za obnovi-tev Trubarjevega »mlina«, kjerje stala njegova rojstna hiša. Ta ob-novaje zahtevala kar veliko sred-stev, ki so jih domačini in sloven-ska kuliurna skupnost zbirali na razne načine. Akcija Trubarje-vega dinarja pa še teče, saj prav zato, kerje bilo premalo sredstev, so preložili zaključno slovesnost v nnčrtovanem Trubarjevem po-letju iz meseca julija na 21. sep-tember, ko bo v Trubarjevem gaju v prenovljenih poslopjih Trubarjeve domačije otvoritev Trubarjeve spomipske 7hirke.
Udeletili ste se ali pa spremljali v sredstvih javnega obveščanja prireditve, ki so hile v juniju, še zlasti tisto v zadrtji junijski noči, na katerijes slavnoslnim nagovo-rom orisal pomen dela lega na-šega rojaka iz Rašce predsednik Republiške konference SZDL Joie Smole. Nikakor pa ne za-¦mudile sklepne slovesnosti z otvoritvijo Trubarjeve spominske zbirkc, ki bo v nedeljo, 21. sep-tembra. Nanjo nas vabi tudi naš priljubljeni obCan, akademski slikarin kot Trubarrojak Dolenj-ske Joie Centa. Joiepa ni le rojen blizu Rašce, arnpak je tudi eden od najbolj prizadevnih pobudni-kov in arganizatorjev za obnovi-tev Trubarjeve domačije in uve-Ijaviiev krajev velikega trikotnika znumenitih Slovencev, Trubarja, Stritarja in Levstika. Že precl leti je osnoval slikarsko kolonijo ali, kol on pruvi, srečanje slikarjev. Vsako leio se srečajo in slikajo v enem od rojstnih krajev teh zna-meniiih mot
Letos so spet slikali Rašco z okolico, srečanje pa je imelo na-slov Tmbarjevi kraji. Bilo je 12
slikarjev in hudo slabo vreme so imeli. Vendar so vseeno nastala kvalitetna dela, ki bodo razstav-Ijena v novi galeriji »Trubarjev skedenj«, ki bo prav tako odprt 21. septembra. Za preureditev pravega skednja v likovno gale-rijo ob Trubarjevi hiši se je Jože s kolegi slikarji zelo prizadeval. Ta sicer skromna galerija je po nje-govem izjemna pridobitev zo Rašco in daljno okolico. Odprta bo v glavni sezoni obiskov in bo v njej tudi prodaja spominkov.
Drugi velik prispevek slikarjev k obnovitvi Trubarjeve domačije pa je podaritev svojih del. Okrog 80 slikarjev in kiparjev je daro-valo svoja dela, potem pa so na-redili v Cankarjevem domu pro-dajno razstavo. Dela so bila na-mo.noma nekoliko nizje ocenjena, pa vseeno ni bilo takega odziva, kot so ga pričakovali organiza-torji. Zasebnihkupcev je bilo kar veliko, ni pa bilo delovnih orga-nizacij, ki bi tudi tako lahko pri-spevale k obnovitvi Trubarjeve domačije in seveda imele proti-vrednost. Nasploh je bil Joie Centa zelo kritičen glede pomoči in zbiranja sredstev. Rekel nam je, da so resnično poirtvovalno zagnani le domačini, sicer pa je preveč gluhih ušes. No, slikarska in kiparska dela, kiniso bilapro-dana v Cankarjevem domu;bodo še naprodaj ali v Levstikovem dotnu v Velikih Laščah ali v Tru-barjevem razstavišču na Rašci. Tako imajo delovne otganizacije še priloinost, da dajo, daprispc-vajo in da za to tudi nekaj imajo.
Ena od zanimivosti v tej zbirkije Trubarjev novec v bronu in v sre-bru. Skoval ga je priznani sloven-ski medaljer Stane Dremelj.
Pa še na nekaj nas j» Joie spo-mnil. Vjesenskemčasusezačnejo
številni sindikalni in društveni izleti. Letos bi naj titdi ti bili v znamenju 400-letnice Trubarjeve smrti. Rašco je treba videti zaradi Trubarja pa tudi zaradi veliko vloienega truda in čiste zagnano-sti domačinov. V Velikih Laščah je daleč znana domača gostilna Pri Kuklju, stapa obpoti do tjaše Taborskajamapa Turjak. Naprej pa Sodražica in Ribnica s suho robo. Možnosti za lep poučen izlet je dosti.