POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
VEČERNIK
1 Leto XIII. I Štev. 131	TELEFONi UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, ponedeljek 12. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din 1 —
Položaj v Gdansku akuten
Uradni komunike nemške vlade — Napetost v Gdansku ni popustila -Poljska zavrnila zahteve gdanskega senata, senat pa odrekel pokorščino poljskim carinskim inšpektorjem — Parada napadalnih čet in napoved
Goebbelsovega obiska
BERLIN, 12. junija. Včeraj je bil izdan tu uradni komunike o vprašanju Gdanska. Komunike pravi, da smatra nemška vlada položaj v svobodnem mestu Gdansku za prav tako akuten, kakor je bil doslej. Ako se zadnje tedne o Gdansku ni toliko govorilo, s tem ni bilo rečeno, da to vprašanje ne bi zahtevalo določene rešitve. Napetost v Gdansku je slej ko prej enako velika in ni popolnoma nič popustila.
POOSTREN CARINSKI SPOR
VARŠAVA, 12. julija. Poljska vlada je včeraj dokončno odklonila predloge obeh not gdanskega senata v zvezi z znanimi incidenti v Kalhofu. Gdanski senat je v svojih notah zahteval med drugim tudi to, naj Poljska zmanjša število poljskih carinikov, odnosno carinskih nadzornikov v Gdanskem. Poljska to zahtevo odklanja, ker nasprotuje svoječasne-mu obojestransko obveznemu sporazumu in 20-letni praksi. Poljska bo na vsak sovražen akt proti svojim carinskim organom odgovorila z gospodarskimi represalijami. Na ta poljski odgovor je pa reagiral gdanski senat s tem, da je takoj po prejemu poljske note izdal svojim cari-
nikom nalog, naj se ne pokoravajo več poljskim carinskim inšpektorjem. S tem se je položaj zopet znatno poostril ARETACIJA POLJSKEGA CARINIKA VARŠAVA, 12. junija. Iz Gdanska je prišla vest, da so tamkajšnje oblasti sinoči aretirale poljskega carinskega nadzornika, češ, da je osumljen špijonaže. PARADA NAPADALNIH ODDELKOV GDANSK, 12. junija. Včeraj so bile v Gdansku velike športne svečanosti napadalnih in zaščitnih čet iz Vzhodne Prusije. V Gdansk je prišlo iz Nemčije okoli 40.000 mož teh miličnih formacij nacionalnega socializma. Slovesnosti sta se udeležila tudi poveljnik .Lutze iz Berlina in poveljnik vzhodnopruskih napadalnih
čet Koch iz Kraljevca. Prireditev se je spremenila v veliko manifestacijo za priključitev Gdanska k Nemčiji, končala pa brez incidentov. Lutze in ostali poveljniki SA (napadalnih čet) so po defileju odpotovali iz Gdanska. Poljske čete na meji Gdanska so bile ves dan v najstrožji pripravljenosti.
V	NEDELJO GOVORI GOEBBELS GDANSK, 12. junija. Kakor se na poučenem mestu zatrju, bo prispel v nedeljo, dne 18. t. m. v Gdansk nemški propagandni minister dr. Goebbels, ki bo nastopil na velikem zborovanju gdanskih Nemcev in imel velik ter zelo važen političen govor.
ZAHODNA ZAGOTOVILA POLJSKI PARIZ, 12. jbnija. Današnji listi se ba-vijo v prvi vrsti z napetim položajem Gdansku, ki je spet stopil v ospredje zanimanja. Poljski zatrjujejo v smislu nedavnih Bonnetovih izjav v*o pomoč Francije in Anglije.
Strangova pot v Moskvo
ZADNJE KOREKTURE NOVIH ANGLEŠKO - FRANCOSKIH PREDLOGOV ZA SKLENITEV VOJAŠKE ZVEZE S SOVJETSKO RUSIJO. —
LONDON, 12. junija. Sinoči se je iz Checquersa vrnil v prestolnico Chamberlain ter se davi takoj sestal z zunanjim ministrom Halifaxom na konferenco o končni sestavi odgovora angleške vlade na rusko noto, upoštevajoč pri tem nasvete francoske vlade. Obravnavala sta obliko medsebojne pomoči med Anglijo, Francijo in Rusijo ter pretresala štiri načine. Prvi je angleškega izvora in je po obliki enak zagotovilom, ki jih je dala Anglija Poljski, namreč, da Rusija sama presodi, kdaj so njeni življenjsjd interesi neposredno prizadeti. Moskovska vlada naj bi takoj javila Parizu in Londonu svoje želje, a slednja bi potem avtomatično nudila pomoč. Druga oblika je francoska in predvideva teritorialno nedotakljivost vseh treh velikih sil ter sosednih držav, kar nalaga avtomatično medsebojno pomoč za primer, če so sosede predmet napada. Tretja formula je poljska in določa medsebojno pomoč pri direktnem in in-
direktnem napadu. Končno je še četrta oblika, nekak zaključek vseh treh, ki govori o avtomatični medsebojni pomoči pri direktni nevarnosti, dočim bi se vršila pri indirektni nevarnosti predhodno pogajanja o načinu skupnega nastopa. Mr. Wil-liam Strang odpotuje že danes z letalom v Moskvo.
LONDON, 12. junija. Sinoči je zavladal v londonskih diplomatskih krogih glede na angleško-ruska pogajanja optimizem, ker so formule o zavarovanju celotne zahodne ruske meje že Strang, ki odpotuje v Moskvo že danes dopoldne, bo zato imel lahko nalogo in bo tekst končne pogodbe, kakor sodijo v Londonu, redigiran že koncem tega tedna. Takoj po podpisu pogodbe odpotuje v Moskvo angleški vojni minister Ho-re Bellsha s štabom vojnih, letalskih in mornariških izvedencev, da takoj začnejo generalštssane razgovore.
pišejo »Sunday Times«, da ne vodi angleška politika k nobenemu obkroževanju Nemčije, temveč gre le za to, da se dosedanji sistem dveh velesil razširi na tretjo, sovjetsko Rusijo, da se tako mirovna akcija čimbolj pospeši. Nasprotno se »Sun-day Express« boji, da bi zveza z Rusijo prinesla Angležem nekatere nevarnosti. Končno meni list, da je Gdansk nemško mesto, ki si ne želi drugega, kakor povratek k domovini.
Vse samo za ohranitev miru
GOVORI IN IZJAVE V ANGLIJI IN FRANCIJI. POTREBNA JE TESNA STRNITEV VSEH SIL ZA OHRANITEV MIRU IN PREPREČITEV NOVE VOJNE.
bi Prage za potrebo vključitve Rusije v obrambni sistem. To delo je treba Čim
LONDON, 12. junija. Konec tedna so bili trije značilni govori. Minister za koordinacijo je dejal: če se bomo morali zopet boriti, se bomo za pravično stvar. Anthony Eden je naglasil, da Angliji po podelitvi garancij Poljski in Romuniji ni več poti nazaj, nego mora po tej poti do končnega cilja: vključitev vseh miroljubnih sil v enoten sistem, ne glede na notranji režim. Vodja opozicije, Greenwood, je pa izjavil, da je treba zdaj imeti le eno Pred očmi: Vsi, ki jim je pri srcu mir, se morajo strniti v neprodimo enoto. PARIZ, 12. junija. Predsednik zunanje-
Matura Ni. Vel. kral|a
BEOGRAD, 12. junija. V kraljevskem dvorcu na Dedinju je izpitni odbor na podlagi ocene pismenih nalog oprostil Nj. Vel. kralja Petra II. ustmenega izpita za najdene. maturo. Svečanosti, s katero se je kon-*	čalo šolsko leto, so prisostvovali celoten
dvor ter kraljeva namestnika. Guverner Nj. Vel. kralja je po napravljenem izpitu in po izročitvi spričevala poudaril vrline visokega učenca in pomen mature, na kar so odličniki čestitali Nj. Vel. kralju uspehu.
Rojstni dan Ni. Vis. kneginje Oige
BEOGRAD, 12. junija. Ob priliki rojstne ga dne Nj. Vis. kneginje Olge je bila včeraj zahvalna molitev na Ded:nju, ki so ji prisostvovali kraljevska družina, dvorne dame, civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Barf dravske banovine dr. Natlačen je poslal kneginji Olgi vdanostno brzojavko z najlepšimi čestitkami in izrazi vdanosti.
preje dokončati, kajti stanje alarma nikakor še ni minilo. Zato je treba, da se Francozi še tesneje zgrnejo okoli vlade, ki pošilja mladim možem, čuvajočim meje, svoje tople pozdrave. Oni, katerim so bile namenjene zadnje besede sprave, jih oči-vldno ne razumejo.
LONDON, 12. junija. Včerajšnje »Sun-day Times« pišejo, da Anglija po vkorakanju v Prago ne sme storiti niti koraka več nazaj in se tudi ne sme ustrašiti očitka o obkroževanju, marveč mora izpolniti
političnega odbora francoskega parlamen- j doslej dana zagotovila do pičice in vklju-ta, Jean Mistler, je včeraj na banketu biv j čiti v mirovni sistem Rusijo, tembolj, ker ših bojevnikov dejal, da je Monakovo po-! gre pri vsem le za ohranitev miru. menilo konec koncesij. Po tej poti ni mo-1 LONDON, 12. junija. V zgornji zbor-goče nadaljevanje. Uvedba vojaške ob- nici se zunanjepolitična debata nadaljuje, veznosti v Angliji in tesno sodelovanji Danes bo govoril lord Ha!ifax o medna-med Anglijo in Francijo govore po zased-1 rodnem stanju v Evpropi. V zvezi s tem
Naveličanost v Palestini
. JERUZALEM, 12. junija. Včerajšnja nedelja je bila polna terorističnih aktov, ki so jih izzvali, tako židovski kakor arabski ekstremisti. Med drugim so Arabci streljali na avtobus poln Židov, vendar ni bil nihče ranjen Atentatorji so nato pobegnili s taksijem. Nadalje so Arabci poskušali atentat na župana mesta Jaffe. Tudi tu brez uspeha. Zidovski ekstremisti so pa začeli širiti letake, ki pozivajo na nepokorščino ne samo do angleških, ampak tudi do židovskih oblastev. Med prebivalstvom je že opažati splošno utrujenost zaradi dolgotrajne napetosti, povzročene od teroristov, in jim široke množice več ne sledijo.
General Vuillemin
Pretekli torek je francoska vlada sprejela uredbo, s katero so bili imenovani general GameHn za vrhovnega poveljnika vse francoske vojske, admiral Darlan za vrhovnega poveljnika bojne mornarice, general Vuillemin pa za vrhovnega poveljnika bojnega letalstva. Vuillemin, ki se je že v svetovni vojni odlikoval kot pogumen letalski častnik, je bil lani tudi letalski minister ter je kot tak bil na obisku v Nemčiji prav v času, ko se je pripravljala sudetska kriza. Listi so tedaj poročali, da je general Vuillemin na Goeringovo vprašanje, kaj bo storila Francija v primeru konflikta zaradi Češkoslovaške, odgovoril na kratko: s-Mar-širala bo!« To se ni zgodilo; sudetsko vprašanje je bilo rešeno v Monakovem brez vojne, leto nato je pa postal general Vuillemin vrhovni poveljnik vsega francoskega bojnega letalstva.
MarSal Goring in nai krožnik
Banski dvor na Cetinju je imel dragocen kompletni servis 24 z zlatom graviranih krožnikov. Ko je nemški feldmar-šal Goring bival na Cetinju, se je po naključju razbil eden izmed dragocenih krožnikov. Ooring je vzel razbite koščke
seboj v Nemčijo. Poznavajoč vrednost te posode, je dal izdelati prav tak krožnik in ga zdaj poslal na Cetinje s pismom,
katerem se oprošča in pojasnjuje ta slučaj. (»Vreme«),
Življenjski prostor Madžarov
Profesor budimpeštanske univerze Karol Balaš je na;pisal: »Zgodovinsko stvarnost našega življenjskega prostora v preteklosti predstavlja Madžarska svetega Štefana. Mi nismo hoteli nikomur ničesar vzeti, nismo se vmešavali v tuj življenjski prostor, pa tudi danes ne zahtevamo drugega razen svoje domovine..
Židje na Slovaškem
Vodja Nemcev na Slovaškem, inž. Kar-masin je, govoreč o načelih, da bo nemška manjšina na Slovaškem delovala po vzorih narodno socialistične ideologije v Rajhu, poudaril tudi'težnje, da se likvidira slovaško židovsko vprašanje po vzoru v Nemčiji. Nasprotno je na binkoštni ponedeljek, pri odkritju spomenika patru Hinki v Nižnem Selešu slovaški minister pravde dejal, da Židje ne bodo izključeni iz javnega življenja in da lahko ostanejo na svojih položajih kot trgovci, tovarnarji in obrtniki, če bodo lojalni državljani.
Prodor Nemcev v češko kulturo
Vodstvo češke stranke Narodne enote je izročilo praški vladi spomenico glede poseganja cenzure v češko narodno življenje. Spomenica smatra za potrebno, da se prekličejo zaplembe raznih čeških knjig, ki so bile izvršene v minilih dneh in da se v. šolske knjižnice ponovno vrnejo dela Jiraska, Rajsa in Medka. »Jugoslovanski list«).
Svetovni poštni kongres
Kakor poročajo uradno iz Berlina, je Nemčija odklonila podpis pod novo mednarodno poštno konvencijo, ki je bila sprejeta na svetovnem poštnem kongresu v Buenos Airesu, ker določa tudi Češkoslovaško kot samostojno pogodbenico. S stališčem Nemčije so se solidarizirale tudi Italija, Madžarska, Španija in Vatikan ter odklonile podpis. (»Nova Rijcč«.)
Nova kontrola nad Čehi
ISKANJE KLADENSKEGA MORILCA BREZ USPEHA. KOMISIJA ZA NADZORSTVO VARNOSTI. KONTROLA NAD INDUSTRIJO. VČERAJŠNJE PROCESIJE.—
Maribor, 12 junija. Notranja politika Francije je v miniKh dneh zaznamovala dva važnejša dogodka: kongres republikansko - socialistične unije in kongres socialnodemokratske stranke. Republikansko-socialistična unija je stranka zmerne levice, v parlamentu je na desni strani socialistov in ima tisti dve posebnosti, ki sta značilni za francosko plotično življenje — svobodo v osebnih mnenjih pristašev in rahlo strankarsko politično življenje — svobodo v oseb-goče razumeti, da del poslancev te stranke vlado podpira, drugi glasuje proti kakor pač nanesejo prilike.
Razlike se tičejo notranje in zunanje politike. V notranji politiki davki in z njimi zvezano delno razveljavljenje socialne zakonodaje ljudske fronte, kateri je stranka pripadala. Kongres ni ostro obsodil notranje in gospodarske politike francoske vlade, brez pridržka pa je odobril njeno odločnost v zunanji politiki.
Isti vprašanji sta se postavili — in sko-ro isti, je bil odgovor, le da nekoliko izrazitejši, ostrejši — kongresu socialnodemokratske stranke, ki je po številu članov in poslancev v zbornici najmočnejša francoska stranka. Letošnji kongres je bil za stranko nekoliko mučen. Stranka je bila dve leti v vladi, danes je v ostri opoziciji. Bila je najštevilnejši in vsaj v vladi glavni predstavnik ljudske fronte, ki danes vsaj trenutno ne obstoji. Na vladi je stranka izvršila veliko delo socialne zakonodaje, ki je bistveno izboljšala položaj francoskega delavskega razreda. Ta socialna zakonodaja je danes v veliki meri okrnjena. In vendar vsa ta dejstva niso prav nič povzročila težav, ki so bile značilne za kongres. Obsodba finančne politike DaJadierjeve vlade, Češ da nalaga žrtve le delovnim slojem, je bila enodu-šna. Stranka bo ostala tudi vnaprej v celoti v opoziciji.
Težave kongresa so izvirale iz različnih pogledov na zunanjo politiko. Te razlike niso od včeraj. Res, da je socialistična stranka v celoti sprejela in odobrila Monako vo, A že ob Božiču sta se pojavili dve struji. Večina z Leonom Blumom je. bila za odločnost in nepopustljivost francoske zunanje politike, skupina generalnega tajnika stranke Paulea Faurea je bila pristaš miru za vsako ceno, tudi za ceno koncesij totalitarnim državam. To je bilo o Božiču in dogodki od tokrat sem so zaobrnili francosko oficielno zunanjo politiko. Pa tudi ovrgli argumente struje pristašev »miru za vsako ceno«. Tako je mogel kongres v Nantesu zbližati nasprotni skupini socialistične stranke. Enotna resolucija odobrava zunanjo politiko .francoske vlade: »proti poskusom nasilja je potrebno postaviti nezlomljivo voljo do odpora in koalicijo vseh miroljubnih sil.«
Vendar je videti, da je edinost stranke v pogledu zunanje politike posledica zunanjepolitične situacije, ki ne dopušča nobenih dvomov o položaju Francije. Zunanjepolitična napetost je pač povzročila enotnost resolucije, enotnost stranke v danem položaju, in pa trajno poravnavo vseh razlik. Te razlike, ki bi jih na kratko označili z gesli »mir za vsako ceno« in »proti napadu se je treba braniti«, niso znači-lne samo za francosko socialno demokracijo. Te razlike pozna socialna demokracija tudi v Belgiji, kjer se je svoj čas socialist Spaak kot zunanji minister izredno podvizal s priznanjem Francove vlade. In te razlike pozna, dasi v nekoliko drugačnih razmerah, socialna demokracija baltskih držav. Te razlike so razumljive, kajti v praksi se postavi vprašanje francoskemu delavcu tako: ali je potrebno, da utegne priti do vojne, da utegne pasti danes radi Gdanska, jutri radi te ali one dežele, ki ji komaj pozna ime. In precejšnja politična zrelost je potrebna, da bo odgovor pritrdilen. Potrebno je čisto razumsko spoznanje, da gre za Francijo samo.
Danes lahko zapišemo, da je bil odgovor francoskega delavstva na kongresu sociaRstične stranke pritrdilen. In ta pritrdilni odgovor pomeni tudi, da ne bo delavstvo tudi vnaprej v ničemer oviralo oboroževanja, pomeni sprejem davkov in podaljšanje delavnega časa. šele, ko bo zunanjepolitični položaj dovoill, bo delavstvo nadaljevalo borbo za izboljšanje svojega položaja, je izjavil vodja strokovnih organizacij Jonhoux. In tako danes Francija ne pozna več štrajkov. To
PRAGA, 12. junija. Vsi ukrepi nemških oblastev, da bi izsledili morilca nemškega policijskega častnika v Kladnu, so ostali brez uspeha. Vendar državni protektor von Neurath ni izvršil svojih groženj, da bodo izvršene še nadaljnje represalije. DNB pa poroča, da se bodo vsi zadnji incidenti v Zlinu, Moravski Ostravi, Nahodu in Kladnu poravnali z vso strogostjo in tako, da se ne bodo več ponovili. Po vesteh iz Berlina bo v češkem protektoratu imenovana posebna komisija, ki bo nadzirala izvajanje varnostnih ukrepov.
NEW YORK, 12. junija. Angleški kralj in kraljica sta si v soboto takoj po prihodu v New York ogledala svetovno razstavo. Suverena je sprejelo na ulicah več milijonov ljudi. Na Trgu miru, kjer je bilo zbranih nad 100.000 ljudi, si je kralj Jurij VI. ogledal častno četo. Na razstavišču je bilo nato slavnostno kosilo. Tudi ob odhodu kraljevske dvojice iz New Yorka so se zbrale kljub pozni uri po ulicah ogromne možice ljudi. Vče.aj je bil najprej slavnostni sprejem na kolumbijski univerzi, nato pa odhod v poletno Rooseveltovo rezidenco v Hyde Parku. Na Rooseveltovem domu so vihra le kraljevska, prezidentova, angleška in ameriška zastava. Ob 11. url so se kralj,
LONDON, 12. junija. Danski zunanji minister Munch je podal dopisniku »Timesa« važno izjavo. Dejal je, Danska, ka kor tudi vse male nordijske države, nikakor ne morejo razumeti, da bi med obema skupinama velesil moralo priti do vojne. Nikakor namreč ne gre izgubiti upanja, da se bo vendarle še dosegla mirna po-
Sestavljena bo izključno iz Nemcev. Prav tako bodo nameščeni v vseh čeških industrijah posebni uradniki nemškega urada za delo, ki bodo nadzirali poslovanje češke industrije, skrbeli za izvrševanje navodil omenjenega urada ter poročali o razpoloženju uradništva in delavstva. Stroške za vzdrževanje teh uradnikov bo plačala češka industrija.
PRAGA, 12. junija. Po vseh čeških mestih in vaseh so bile včeraj procesije, pri katerih je sodelovalo na stotisoče Cehov.
kraljica, prezident in gospa vdeležili službe božje v protestantski cerkvi St James, v kateri je bil Rosevelt krščen. Popoldne je priredila ga. Rooseveltova v parku picknich, katerega se je udeležilo 150 gostov. Jekom včerajšnjega dne sta imela kralj in prezident tudi važne politične razgovore. Pozno ponoči sta se nato kralj in kraljica poslovila od USA In se vrnila v Kanado, kjer se bosta v četrtek vkrcala na ladjo »Empress of Britaln« in se vrnila 22. t. m. v London. Štirje dne vi bivanja v USA so ogromno doprinesli do popularnosti angleškega kralja in kraljice med Američani in do zbližanja med obema imperijema.
ravnava, če bi pa le prišlo do vojne, potem bo Danska izven nje. Danska bo stro go vztrajala na politiki nevtralnosti, ker se zaveda, da na ta način najbolje služi človeštvu, ker bodo nevtralne države v vsakem primeru, pa najsi bo to pred, med ali po vojni,. najbolj poklicane tvoriti most med obema nasprotnima taboroma.
Gafencov obisk v Ankari
ANKARA, 12. julija. Romunski zim. minister Gafencu je včeraj prispel semkaj in se udeležil narodnega dert>yja. Popoldne je potožil venec na grob Ataturka, zvečer pa mu je priredila turška vlada banket, ki so se ga udeležili vsi poslaniki balkanskih držav.
DANES SEJA ANGLEŠKIH ZBORNIC
LONDON, 12. junija. Danes popoldne se sestaneta obe zbornici na zasedanje in bosta tako min. preds. Chamberlain ■kakor zun. minister lord Hallfax podala važne izjave o sedanjih smernicah angleške politike, zlasti glede na ugodno potekanje pogajanj z Rusijo. Mr. William Strane je odpotoval v Moskvo danes dopoldne.
DANES GOVORI TUDI BONNET
PARIZ, 12. junija. Današnjemu zasedanju ministrskega sveta pripisujejo velike važnosti. Zunanji minister Bonnet bo podal izčrpno poročilo o mednarodnem položaju in sklepih Anglije pred odhodom Stranga v Moskvo. Nadejajo se, da bo ob tej priliki podal Bonnet zanimive izjave o zadržanju Francije.
ODKRITJE SPOMENIKA JOFFREU.
PARIZ, 12. junija. Ob priliki odkritja spomenika maršalu Joffreu je nrin. predsednik Daladier v svojem včerajšnjem govoru dejal, da je Joffre ustvaritelj čudeža na Marni, ki so mu ga pomagali ustvariti belgijski polki, angleška armada in milijoni ruskih vojakov, ki so na vzhod ni fronti vezali znatne sovražne 6ile.
Borza. C u r i h, 12. junija. Devize: Beo grad 10, Pariz 11.75«, London 20.77«, Newyork 443«, Milan 23.34, Berlin 178, Sofija 5.40, Praga 15.10, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Mariborska napoved: Spremenljivo oblačno z nekoliko vetrovnim vremenom. Obeta sc se nekaj dežja. — Včeraj je bila najvišja temperatura 26.2, danes najnižja 15.6, opoldan 23.2. Pa-
Oomaii zapiski
»Živimo v dobi borbe za samoupravo"
V dvorani Uniona v Ljubljani je včeraj 322 zastopnikov slovenskih občin svečano izročilo predsedniku senata dr. Korošcu skupno diplomo častnega občana. Predsednik Županske zveze je v nagovoru orisal delo in zasluge dr. Korošca. Dr. Korošec se je za počastitev zahvalil in med drugim dejal, da je ponosen, ko ga je 322 slovenskih občin imenovalo za častnega občana, ne zameri pa najmani ostalim 85 občinam, ki tega niso storile in svečanosti niso prisostvovale. Omenil je vlogo in položaj županov med Slovenci nekdaj in sedaj, zlasti njihov pomen kot načelnikov temeljnih samoupravnih edinic ter nadaljeval: »Živimo v dobi borbe za samoupravo. Naše življenje v Jugoslaviji je prav za prav neprestana borba za samouprave. A te samouprave naj bodo po naši zamisli take, da ne bodo Jugoslavije razrahljale, ampak jo okrepile in utrdile. Prepričan sem, da smo vsak dan bližje tem idealom, katerim nositelji so župani naših kmetskih občin.« Dr. Korošec je končal z vzkliki kralju, knezu namestniku, Jugoslaviji, Sloveniji in slovenskim županom. Svečanost je bi: la zaključena s slovansko himno »Hej Slovani«, ki so jo za godbo peli vsi navzoči.
Po berlinskem sestanku
»Jugoslavija je tudi j>o berlinskem (Obisku kneza namestnika Pavla pri Hitlerju ostala zvesta osnovni ideji svoje zunanje politike, zvesta tendenci neume-šavanja v probleme velikih sil, verna prijateljskemu sodelovanju z vsemi sosedi, predvsem z balkanskimi in podunavski-mi narodi in s sosednima velesilama, Italijo in Nemčijo«, pišejo v uvodniku zagrebške »Novosti«.
Nesoglasja v JUU
»Današnjim učiteljem je treba priznati, da v ogromni večini slede tradiciji starejših rodov. Ne sinemo pozabiti, da so učitelji prvi razvili jugoslovansko zastavo v državi ter poklicali pod njo vse prosvetne in javne delavce, da z uspešnim delom zgrade državno celoto od Triglava do Djevdjelije. V zadnjih letih se na žalost opažajo nesoglasja v učiteljskih vrstah. Ta niso sicer načelnega, temveč osebnega značaja. V enem taboru soljudje, ki so že dalje časa na upravi udru-ženja in ki nočejo razumeti duha sedanjosti. Na dragi strani so učitelji, ki zastopajo mnenje, da se organizaciji ni treba vtikati v stvari. M ne odgovarjajo današnjim potrebam državnega življenja. Ta borba med učitelji slabi njih akcije, namesto da bi jih krepila za skupno delo in dobro stvar« piše »Samouprava«.
Optimizem dr.Spahove,Pravde'
Ni nobenega razloga, da bi gledali črno v bodočnost. Vse, kar se dogaja okrog nas, v polni meri opravičuje optimizem, ki je zavladal na vseh straneh. Največ opore najde ta v izjavah odločujočih činsteljev, kar daje javnosti priliko za dobro razpoloženje, ki se ne sme pokvariti.
Prosvetni uspehi »Seljačke Sloge"
V Bosni in Hercegovini biva 640.000 Hrvatov, med njimi je 70% nepismenih. Inž. Košutid je na letni skupščini »Selja-čke Sloge« dejal, da so hrvatsM prosvetni uspehi, kljub temu, da se mora narod boriti za gospodarski obstanek, zelo lepi. Pod okriljem piizadevanj SS se je namreč lani naučilo čitati in pisati 18.000, v zadnjih dveh letih 35.000 Hrvatov.
Slromaitvo hrvatske vasi
Dolgotrajna gospodarska kriza je spravila našo vas skoro na beraško palico. Naša vas rešuje golo življenje. Dinar se pri nakupovanju deli na dva, celo tri dele. Pri najboljši volji ne morejo vaščani žrtvovati več za svoje kulturne potrebe, versko in občo izobrazbo. Tisk, ki je količkaj drag, ne more v vas, tak luksuz« si lahko privošči le peščica premožnejših, ugotavlja sarajevski »Katollčkl tjedmik«.
Schachtovo potovanje po Indiji
LONDON, 12. junija. Tu vzbuja nemalo zanimanje potovanje bivšega guvernerja nemške Narodne banke dr. Schachta po Indiji. Na vprašanje, kako mlsH Nemčija o opoziciji celega sveta, je Schacht odgovoril: »Celega sveta? To je vendar maloštevilna kHka Anglije, Franclje ta njenih trabantov! Za nas pomeni svet 300 milijonov Indijcev In 400 milijonov Kitajcev.« Temu nasproti pa svari glasilo indijskih nacionalistov »Indlan Times« svoje pristaše, naj ne nasedajo glasovom g. Schachta.
Blokada angleike koncesije
BLOKADA ANGLEŠKE KONCESIJE.
ŠANGHAJ, 12. junija. Havas poroča: Iz dobro poučenega vira se je izvedelo, da se je japonska oddločlla za blokado angleške koncesije v Tjenctau. Japonske čete bodo obkolile koncesijo dne 14. t. m. Japonska bo segla po teh ukrepih zaradi tega, ker je angleški konzul odklonil zahtevo po Izročitvi morilca čangčinkjan-
ga- —	_______
Podpis francosko-turikega pakta
PARIZ, 12. junija. »Exhange Telegraph« poroča, da bo po Informacijah, ld jih je dobil v francoskem zunanjem ministrstvu, francosko-turški sporazum že danes, v ponedeljek podpisan. ________________ _
Dunajska napoved. Oblačno, mestoma dež, sipremenljtvo, nekoliko bolj hladno, zmerni vetrovi
stališče francoskega delavstva pač moramo imenovati politično zrelost. Saj kako naj drugače nazovemo podreditev notranjepolitičnih zadev zunanjepolitičnim potrebam, predreditev notranjepolitičnih zahtev, ki izražajo naše vsakodnevne tež-koče, kakor jih obtipljivo občutimo, zunanji politiki, ki jo spoznamo le z mislijo, kadar gre za obrambno, mirovno politiko.
J. F. (Pariz). |davin od včeraj 2.2 mm.
Konec obiska v Ameriki
SINOČI STA SE ANGLEŠKI KRALJ JURIJ VI. IN KRALJICA ELIZABETA POSLOVILA OD ZEDINJENIH DRŽAV IN SE VRNILA V KANADO.
Danska ostane nevtralna
IZJAVA DANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA MUNCHA. VEUKO POSLANSTVO NEVTRALCEV PRED, MED IN PO EVENTUALNI VOJNL
Novice
Tragična vožnja z nedeljske tombole
Strahovita nesreča tovornega avtomobila, ki je vozil proti domu udeležence tombole 17-letni Franc Tominšek obležal mrtev — 15 ranjencev v mariborski bolnišnici
Včerajšnja nedelja je bil dan strahovi-iili avtomobilskih nesreč. Iz vseh krajev prihajajo poročila o večjih in manjših pro metnih nesrečah, tako strašne kakor je ‘divniška, že dolgo ne pomnijo.
Avtoprevoznik Ivan Gorjanc Iz Sl.
Bistrice je s svojim velikim tovornim avtomobilom peljal včeraj popoldne 55 ljudi iz okolice Slov. Bistrice na veliko tombolo Rdečega križa v Mariboru. Avto mobil je upravljal njegov šofer Mihael Majcen.
Po končani tomboH so potniki zopet zasedli tovorni avtomobil in se odpeljali proti Slovenski Bistrici. Nekoliko po 19. uri jih je v Slivnici pri Mariboru doletela strahovita nesreča. Na prvem ovinku blizu gostilne Štefana Novačana je med naglo vožnjo popustila leva stranica avtomobila. Zaradi velike teže in močnega sunka na ovinku so ljudje kakor snopi popadali na cesto. Da je bila katastrofa še večja, je prav v tem trenutku pripeljal iz nasprotne strani mariborski primarij
dr. Benčan s svojo limuzino. Potniki s tovornega avtomobila so popadali tudi na njegov avto. Sedemnajstletni posestniški sin Franc Teminšekod Sv. Venče-sla je z glavo zadel na hladilnik dr. Ben-čanovega avtomobila ter si razbil lobanjo. Mladenič je bil pri priči mrtev.
Iz kopice ranjencev s polomljenimi rokami in nogami ter razbitimi glavami so se čuli oburpni klici na pomoč. Primarij dr. Benčan, ki je takoj ustavil svoje vozilo in preprečil še večjo nesrečo, je nudil ponesrečencem prvo pomoč. Našte-
li so nič manj kakor štirinajst teže In laže ranjenih. Zelo težko so ranjeni 11-letna posestniška hčerka Ivana Marge-r 1 č, njen 36-letni oče Ivan M a r g e r i č, 18-ietni pos. sin Leopold Rahle, 33-teb ni pos. Fr. Musič, 42-letni pos. Henrik Šega, ter brata 20-letni pos. sin Ernest ter 14-letni Herman Šleferl.
Kmalu po strašni nesreči je pripeljal iz Slov. Bistrice redni mestni avtobus, k! je naložil laže ranjene ter jih odpeljal v bolnišnico. Po ostale težke ranjence je prihitel iz Maribora rešilni avtomobil.
Težka prometna nesreča v Hotinji vasi
Dopoldne istega dne se je pripetila huda prometna nesreča tudi v Hotinji vasi pri Hočah. Pred gostilno Kosič je stal enovprežni voz, na katerem sta sedeli žena železniškega delavca Ana Z i n in neka njena prijateljica. Nasproti je pripeljal Ravnjak iz Brestemice na tovor-
nem avtomobilu uniformirane člane Slovenskih fantov. Konj se je avtomobila prestrašil ter se zaletel vanj. Obe žensiki sta padli z voza v cestni jarek. Zlnova si je pri tem prebila lobanjo in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
Jubilejni učiteljski tabor v Ptuju
Ob Številni udeleibi je učiteljstvo manifestiralo za svoje stanovske zahteve
Obrtniško zborovanje
Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor Zveze obrtnih društev za Slovenijo, na katerem je imel predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin daljše poročilo o zborničnem delu za slovensko obrtništvo. V glavnem so razpravljali o ustanovitvi samostojne obrtne zbornice. Zveza se temu ne protivi, pač pa je v interesu obrtništva proti vsakim novim bremenom, ki bi slovenska obrtnike hudo prizadele. Zanimiv re-eferat je imel tudi zvezin predsednik g. Josip Rebek, ki je ugotovil ponovni zastoj v našem gospodarstvu. To čuti tudi slovenski obrtnik. Zborovanje je zaključilo še več referatov, ki so obravnavali stanovska vprašanja in ki so izzveneli, da v obrtniških organizacijah ni mesta za politično spletkarjenje.
KOŠNJA PRIČENJA
Po Slovenskih goricah so kmetje pričeli s košnjo sena. Ugodno vreme omogoča sušitev sena. Letošnji pridelek bo po dosedanjem izgledu manjši, kar je povzročila zadnja pomladna suša. Pridelek sena po dolinah ob potokih, ki so ob zadnjih poplavah prestopili bregove, bo nezdrav za živino, ker je trava močno blatna. V Pesniški dolini, kjer je povodenj povzročila največje opustošenje, kosijo in suše pokvarjeno travo za nastilj in kompost. Kmetje upajo, da bo vsaj pridelek otave boljši. _______
V soboto je bilo svečano zborovanje liajstarejšega slovenskega učiteljskega ' društva v Ptuju. Sem je prihitelo nad 300 učiteljev iz obmejnih krajev. Zjutraj so se zbrali na kolodvoru, od koder se je razvi ja dolga povorka v mesto. Slavnostno zborovanje v Mestnem gledališču je otvoril in vodil preds. Učit. društva v Ptuju, g. D. Z u p a n č i č, ki je v kratkem orisal delovanje društva od početka do danes in poudarjal narodni in stanovski pomen društva. Najstarejše slov. učiteljsko društvo sta osnovala v Ptuju pred 70 leti Vučnik Franc in Ferk, ki sta prva pričela v krogu peščice učiteljev delo za stanovsko zavest. To delo je pomenilo abenem tudi obrambno delo proti raznarodovanju. Vzgled ptujskih slovenskih učiteljev je vzpodbudil k stanovskemu organiziranju vse slovensko učiteljstvo.
Preds. Zupančič je pozdravil navzoče odličnike, dr. Vidica, okrajnega nač. kot zastopnika bana, g. Cvikla, mest. podžupana, dr. Dokle rja kot zastop. sodišča, ravnatelja gimnazije g. Aliča, ravnatelja meščanske šole Babška, preds. sekcije JUU v Ljubljani g. Kumlja, nadalje gg. šolske nadzornike, veterane in zastriika Sokola dr. Kovačiča Maksa. Odličniki so naglašali velike zasluge, ki jih ima društvo po 70 letih vztrajnega dela.
G. Jurančič Jože je referiral o odnosu otroka Slov. gor. m Ptujskega polja do šole. Na koncu zanimivega referata je dejal, da je učiteljstvo poklicano, da poglobi stik v ljudstvom in zgradi trden most med šolo m domom. Referat g. D e-benaka o haloškem otroku je radi pomanjkanja čaru odpadel.
Nastopili so tudi mladinski zbori iz Cirkovc (vodil L. Jančič), Sv. Lovrenca na Dr. p. (vodila Šušterjeva) in Sv. Marjete (vodil Stanič) in skupni zbor pod vodstvom g. Hosla.
RESOLUCIJA
Učiteljstvo okrajnih društev Ptuj, Maribor, mesto in levi breg, Dravograd, Sv. Lenart v Slov, gor. Ljutomer, Murska Sobota. Dol. Lendava, Celje. Gornji grad, Ormož. Konjice, Slov. Bistrica, Šma.je pri Jelšah zbrano na proslavi 70 let..’-e ustanovitve učiteljskega društva v Ptuju 10. junija je sprejelo sledečo resoluci. •
Ugatavljamo, da je v prvi vrsti učiteljstvo v polni meri vršilo svoje dolžnosti v službi naroda, prosvete in državnih Ir.teresov ter zate zasluži polno t >šte-vanie in pomoč pri svojem delu.
Najo— ; pogoji za usp?šnost našega dela so:
1. V prvi vrsti je v obmejnem ozemlju potrebno, da se zgradi zadostno število Šolskih poslopij,' ker večina dosedanjih ne ustreza vsojemu namenu.
2. Brez učiteljev šola ne more vršiti svoje naloge. Zato se naj takoj zasedejo vsa prosta učiteljska mesta.
3. Vrnitvi zadovoljstva in obču
pravne sigurnosti naj služi prosvetna personalna politika. Predvsem je uzakoniti učiteljsko stalnost. Razpišejo naj se ter oddaja jo le po prošnji vsa uči Oljska mesta, zlasti tudi v Ljubljani in v krajih s srednjo šolo. Vsi svoječasno brez disciplinske preiskave odpuščeni učitelji naj se reaktivirajo. Istotako je popraviti vse premestitve po službeni potrebi hi razrešitve šolskih upraviteljev ta_:, kjer prizadeti to občutijo kot kazen. Istočasno pa naj se popravijo vsa zapostavljanja pri imenovanju novih šolskih upraviteljev. Učiteljska napredovanja naj se izvajajo strogo po rangnl listi 4. Naš materialni položaj je nevzdržen,
zato je pristopiti takoj k povišanju naših prejemkov na eksistenčni minimum, odpraviti razlike med prejemki poročenih in neporočenih učiteljic, izenačiti osebne doklade upokojencev z dokladami aktivnih uslužbencev, vrniti rodbinske doklade za ženo in povišati doklado za otroka.
To svojo spomeico predajamo svoji stanovski organizaciji, vsem odločujočim činiteljem svojega področja in slovenski javnosti z ugotovitvijo, da vidimo samo v rešitvi naših zahtev ustvaritev osnovnih pogojev za uspešnejše naše delo v šoli in med narodom.
Pevske svečanosti v Rušah
Pevsko društvo v Rušah je v nedeljo popoldne proslavilo 25 letnico svojega obstoja in delovanja. S popoldanskimi vlaki in avtobusi se je pripeljalo v prijazne Ruše 10 pevskih društev iz bližnje in daljne okolice, da so tako s svojo pesmijo in navzočnostjo manifestirala v narodnih Rušah slovensko pesem in podkrepila ruško Pevsko društvo v njegovem nadaljnjem delu. Po sprejetju na kolodvoru so se zbrala bratska pevska društva na veseličnem prostoru v Rušah, kjer jih je pozdravil dolgoletni predsednik Ruškega pevskega društva g. Anton Požar in po kratkem nagovoru pripel spominske trakove na pevske prapore. Pred pevskimi nastopi je spregovoril pokrovitelj jubilejne slavnosti pevskega društva ravnatelj g. Krejčl, ki je podčrtal narodnoobrambni pomen naše pesmi v obmejnih Rušah.
Za njegovim govorom so zapela pevska društva po dvoje in troje pesmi, tako da je bila slavnost pravi festival naše ljudske in umetne pesmi. Kot prvo društvo je nastopit mešani zbor Pevskega društva Ruše, za njim pa so sledili moški pevski zbori „Poštnirog“, „Kobanci-Kamnica“, „Bistrica“, „Gra-fika“, „Enakost“ iz Studencev, „Trgov-ski pevski zbor" iz Maribora, „Nanos“, „Drava“, „Rogaška Slatina" in mešani zbor „Glasbene matice" iz Maribora. Po bogatem pevskem programu, ki ga je malo motilo vetrovno vreme in deloma tudi neprikladen prostor, je prof. V. Mirk čestital v imenu Ipavčeve pevske župe k 25 letnici Pevskega društva Ruše, studenška „Enakost“ je poklonila društvu diplomo, na koncu pa je spregovoril v imenu Nanosa še g. L. Bizjak, ki se je spomnil v obmejnih Rušah naših za mejami. Nato so zapela vsa društva pod veščo dirigentsko roko domačega pevovodje g. Ivana Knupleža „Buči morje Adrijansko", „Iz braiskog zagrljaja" in „Hej Sio-
Po tej oficiclni prireditvi, ki so ji prisostvovali tudi soustanovitelji društva kakor g. J u g in drugi, se je razvila neprisiljena veselica.
— Prijatelj, čemu se ne poročiš t
■— Saj bi se, pa me nobena ne mara.
— Kako ne mara? Ne gobezdajl Poznam več deklet, ki j ib nihče ne mara, pa bodo srečne, če si boš katero izbral...
— Objemi me, ljubček moj. Nihče naju ne vidi.
— Pa — če vstopi mama?
— Ah kaj, mislila bo, da pleševa tango.
»Kakšen pa ie bil mož, ki vas je napadel?.
»Takle!«
Kmetska mladina v borbi
za čast in pravico kmetskega dela
LEPO USPELA MANIFESTACIJSKA TEKMA KOSCEV V SKOKAH
Včeraj popoldne je priredilo agilno Društvo kmetskih fantov in deklet v Skokah pri Hočah lepo uspelo društveno prireditev, ki je bila združena z manifestacijsko tekmo koscev za naslov društvenega prvaka. Prireditev je dobila zaradi svoje vsebine veličasten značaj borbe za pravico In čast kmetskega dela, ki ga v potu svojega obraza opravlja slovenski kmet ne le zase, ampak za ves narod. V svojem kulturnem gibanju organizirana kmetska mladina je ob tej priliki poudarila, da kmetski človek terja za svoje delo pravično plačilo, tako, kakršnega je deležno delo drugih stanov, obenem pa je naglasila, da je kmetsko delo v narodnem občestvu za obstoj naroda prvenstvenega značaja.
Na prostoru pred Nachtigalom se je uredila pestra povorka konjenikov z državno trobojnico ter zelenimi zastavami s štiriperesno deteljico, koscev, grabljic, mladine ter velikega števila kmetskega ljudstva. Ob koračnicah je povorka nato strumno krenila skozi vas na tekmovališče, kjer je bila postavljena okrašena tribuna, okoli katere se je zgrnila velika množica vaščanov.
Manifestacijsko zborovanje je z lepim pozdravnim nagovorom otvoril društveni predsednik g. Ivan Ajdič, nakar je tajnik Zveze kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane g. Ivan Nemec v navdušujočem govoru tolmačil pomen tekem v kmetskem delu, s ka-
terimi mlada kmetska generacija na dovolj glasen in viden način opozarja na krivice, ki se godijo kmetskemu stanu, terjajoč, da tudi kmetski človek pride do časti In pravic, kt mu v nar. občestvu pripadajo. O korajži in neupogljivosti mladega kmetskega gibanja je nato govoril urednik g. France Gerželj, poudarjajoč, da vrši kmetski človek troje prevažnih nalog: za vse prideluje kruh, varuje in brani zemljo pred tujim pohlepom, s svojo moralno In materialno silo pa ohranja prvobitne lastnosti narodne skupnosti. Organizirana kmetska mladina na svojih poletnih tekmovanjih javno izpoveduje, da veljajo te njene prireditve vzgoji In utrditvi narodne ln državljanske zavesil. Fantje-kosci in dekleta-žanjice ne kosijo in žanjejo iz športnih nagibov, temveč vidijo v tem svojem udejstvovanju nesebično delo, „košnjo in žetev" za srečno bodočnost slovenskega naroda in Jugoslavije. Zborovanje je s krajšim nagovorom nato zaključil g. Ljubo Plombcrger.
Po zborovanju je bila tekma koscev, ki ji je navzoče občinstvo sledilo z velikim zanimanjem. Ocenjevalna komisija pod vodstvom g. Karerja Jožeta iz Rogoze je prisodila nagrade takole: 1. Horvat Martin, 2. Ajdič Ivan, 3. Holcer Anton in 4. Vuk Ivan. Najboljši tekmovalci so prejeli lepe in vredne nagrade.
Maribor
Presrečna številka 13
Za včerajšnjo tombolo Rdečega križa v Mariboru je bilo že dolgo izredno zanimanje. Prireditelji so imeli srečo, ker je bilo krasno poletno vreme, ki je privabilo toliiko ljudi, kakor še malokdaj. Od blizu in daleč so prišli stari in mladi, kajti vsakdo si je želel lep moderni avtomobil.
Z malenkostno zamudo se je pričela igra sreče. Otrok je vlekel številke in klicar jih je ravnodušno izklicaval. Zdaj pa zdaj je zavalovilo morje ljudi na Trgu Svobode, ko je kdo zadel manjši dobitek m se srečen prerival skozi gnečo do odra, kjer so delili amfoe, terne, kvater-ne...
Dolgo je že izkliceval klicar. Ljudje so
postali nestrpni. Končno vendarle- »Tombole se prično!« Klicar kliče, kliče...............
Številka tri-iinaajst! Tombola sla zaklicala dva srečnika, ki jima je bila številka 13 naklonjena in pri katerih se je praznoverje glede te številke izjalovilo. Pred komisijo na odru sta stopila zidar Ivan Ro tman z Meljskega hriba in Fr. Repo lusk, pomožni delavec drž. žel. iz Peker. Oba bi rada dobila avtomobil. Žreb je odločil za zidarja Rotraana. Sreče, ki jo je doživel siromašni zidar, ko je zadel za 5 din avtomobil, ni mogoče popisati: Vesel pa je bil tudi Repolusk.ki je dobil krasno spalnico, vredno deset tisočakov.
Gledališče mladega rodu
GLEDALIŠČE NAJ UVAJA OTROKA V RESNIČNO ŽIVLJENJE
Novo gledališče v Mariboru
V	nedeljo dopoldne je bilo v Mali dvorani Narodnega doma ustanovljeno društvo Gledališče mladega rodu ali na kratko GMR. Otvoril in vodil je ustanovni občni zbor mladi uradnik Albert Murko. Izčrpno poročilo o GMR je podal prof. Emil S m a se k. Vprašanje posebnih gledaliških predstav za mladino, vprašanje njih vzgojne vrednosti in vprašanje posebnega gledališča za mladino, je pri nas žal še neobdelano področje. Naše mladinsko gled. je do sedaj dalo samo nekaj „pravljičnih iger", ki jih od časa do časa vprizore poklicna gledališča. Otroku je gledališka predstava mnogo več kakor odraslemu. Otrok neposredno živi v dogajanju, se docela razgiba v novem doživljanju in v življenju v igri, intenziteta njegovega čustvovanja se razvije do maksimuma. Ali vsebina pravljične igre v otroku počasi skopni, ker ne najde otrok v njej pobud za lastno delo, za lastno igro in življenje. Desetletniku se zdi že preotročja ter gre raje v kino h cow-boyskim filmom in k nogometu. To ga tudi pozneje prerado docela odtrga od gledališča. Potrebno je torej načrtno delo nekega organizma, v katerem se naj združijo umetniki in pedagogi v plodno sodelovanje (potrebno je poznanje gledališča in otrokove duševnosti F), da se bo lahko ustanovilo posebno gledališče za otroke. Ono naj vzgaja s sredstvi umetnosti in da otroku gledališče, ki bo koristilo pri vzgoji širokih ljudskih množic, uvajalo otroka v resnično življenje ter skratka pomagalo, da se
znajde v realnosti. Tako vzgojno gledališče pa se bo smelo meriti samo po sili umetniške prepričevalnosti. Pri otrokovi duševnosti moramo razlikovati več dob (cicibanovo dobo, pravljično dobo, dobo robinzonad, baladno dobo, lirsko-poetično dobo), ki imajo svojstvena duševna ozadja in svoje zahteve. Zadnje mora biti vsekakor podlaga pri izbiri mladinskega repertoarja. Tudi pri pravljičnih igrah je treba upoštevati, da hoče otrok igro razumeti in doživljati; torej biti pri igri aktiven. Otroške igre igrajo tudi odrasli, a zunanja podoba vpri-zoritve mora odgovarjati starostni stopnji otrok. Sestavni del takega gledališča je torej tudi pedagoško-psiho-loški odsek, ki naj s svojimi dognanji izpopolni gledališče za otroke. Tako gledališče naj se raztegne tudi na delavskega in kmetskega otroka.
V' tem smislu je pripravljalni odbor (poročal g. Al. Murko) osnoval društvo, oskrbel, repertoar ter stopil v stike z Narodnim domom, . da mu dovoli uporabo velike dvorane. Sledilo je čitanje pravil in volitve, pri katerih so bili izvoljeni prof. E. S mase k (za predsednika), Al. Kopriva (za podpredsednika), Marion Gano (za tajnika), Al. Murko (za blagajnika), Lea Prah (za psiholoŠko-peda-goški referat), M. L o r g e r. (za. gospodarja), G. Šilih ter Al. 2er j a v (za nadzornika) in Ernest Vrane (za predsednika razsodišča).
Članarina društva je 12 din letno.
V	debato in slučajnosti po so posegli prof. Šilih, Vrane in dr. Dolar.
pri .Mariborskem-otoku je po nesreči padla z motorja in si pretresla možgane. — Na Radvanjski cesti sta včeraj popoldne trčila dva motocikla. V prvem se je vozila na sedežu 28 letna pestunja Marija Horvatova iz Taborske ulice. Horvatova je dobila pri karambolu težje poškodbe po glavi.
V obrambi proti jetiki
Maribor, ki s svojo okolico leži klimatsko zelo ugodno ima kljub temu zaradi zelo razvite industrije, predvsem tekstilne, veliko število obolenj in smrtnih slučajev tuberkuloze. Da pa ni samo delavstvo, ki boleha in umira od tuberkuloze, temveč tudi v precejšnji meri drugi poklici, nam najbolj zanesljivo dokazuje statistika umrlih, in sicer od leta 1927. do leta 1936., to je v 10 letih. Glasom statistike vseh mestnih župnij je umrlo v tem času skupno 837 ljudi, seveda so v tem številu vključeni tudi smrtni slučaji v splošni bolnici. Ako po poklicu analiziramo umrle v 10 letih vidimo da je med njimi 305 delavcev, 144 obrtnikov, 141 železničarjev, 104 zasebniki, 96 uradnikov, 24 učiteljev in 23 dijakov. V letu 1937. je umrlo 37 delavcev, 11 obrtnikov, 2 železničarja, 2 zasebnika, 8 uradnikov, 3 dijaki in 3 vojaki.. V letu 1938. je umrlo 47 delavcev, 3 obrtniki. 7 železničarjev, 5 zasebnikov, 9 uradnikov in 4 dijaki. Leta 1937. je umrlo 119 ljudi, leta 1937. je umrlo 66 ljudi in leta 1938. je umrlo 75 ljudi.
Pričujoča statistika jasno kaže, da umrljivost za tuberkulozo pada, vendar je ta ostala pri delavstvu in dijakih skoraj ista, zmanjšala se je pa pri drugil poklicih. Zato je treba predvsem največ pažnje posvetiti delavstvu in dijaštvu.
Državni protituberkulozni dispanzer se bo še v tem letu preselil v lastne na novo adaptirane prostore v zdravstveni dom, Koroščeva št. 3, kier bo imel lasten
moderen rentgen aparat za presvetljavo in slikanje pljuč. S tem mu bo dana možnost posvetiti se čim uspešnejše boju proti tuberkulozi, predvsem tudi pri šolski mladini. Namen sodobnega protituberku-loznega dispanzerja je namreč ta, da skuša odkriti vse slučaje obolenj že v zgodnjem stadiju. V to svrho bo dispanzer pregledal vse prebivalstvo, predvsem mladino. Pred dispanzerjev rentgen hočemo postaviti množice ljudi v celih serijah. Le tako nam bo mogoče doseči pravi cilj: To pa ne gre brez lastnega rentgena.
V	to svrho je v teku akcija za zbirko, ki naj čimprej omogočF nabavo aparata. S prošnjo smo se obrnili na industrijalce in premožnejše posameznike, tem potom pa pozivamo še vso javnost, da priskoči s prispevki za nabavo rentgena, ki bo omogočil novo dobo protituberkuloznega boja potom dispanzerskih preiskav prebivalstva.
TRI NESREČE Z MOTORJEM
V	Košakih je zavozil z motorjem v plot 36-letni sodarski mojster Leopold We-b e r iz Marenberga. Sunek z motorjem je bil tako močan, da je mojster obležal nezavesten ob cesti in da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov. Weber je bil v nezavesti od včeraj popoldne do danes zjutraj. — šivi-lja Antonija Pušni-kova iz Mežice se je včeraj peljala zmotanem, ki ga je vozil njen brat. poroti Mariboru. Na tekozvanem »Mofftebek*
m Iz poštne službe^ Napredovali so na pošti Maribor II. poštni uradniki Ervin Kolbezen in Edmund Aleš, na pošti Maribor I. Anton Sever, na pošti Maribor III. pa Svetopolk Miklavčič.
m Novinarski klub. Drevi ob 18. uri važna klubova seja na vrtu kavarne »Kristol«.
m Kavkaški kozaki priredijo v torek in sredo, 13. in 14. t. m. ob pol 18. uri na stadionu Železničarja d ž i g i1: v k o na konjih. Poleg tega bodo peli kozaške -pesmi in izvajali igre z noži.
m Državna učiteljska šola v Mariboru bo sprejela letos v I. letnik 80 učencev in 40 učenk. Prošnje poslati ravnateljstvu do 31. julija.
m Umrl ie Frangeš Ivan, pomožni ključavničar drž. žel. Pogreb bo jutri, v torek, ob 16. na pokopališču na Pobrežju.
m Iz strahu se ie obesil v gozdu pri Pesnici hlaipec Anton Štefan, o katerem smo nedavno poročali, da je hudo poškodoval svojo gospodinjo Antonijo Sokovo iz Pesnice.
m Vlom na Tržaški cesti. Neznani storilci so vdrli v stanovanje upokojenega železničarja Ignaca Čeriča na Tržaški cesti 20 in mu ukradli precej zlatnine ter nekaj denarja.
m V tovarni Zelenka vsi odpuščeni. Te dni je tovarniško vodstvo Zelenka & Co. odpovedalo še zadnjim delavcem in vsemu uradništvu. Zopet bo na cesti nad 250 ljudi.
m. Poročili so se v Mariboru: Bader Pavel, zasebni uradnik in Grabnar Hilda; Klemenc Anton, zas. uradnik in Žganjar Antonija; Duh Alojzij, zas. uradnik in Maurič Draga; Koser Tugomer, trgovski pomočnik in Fuks Hed-viga, šivilja; Sušel Martin, lesni delavec in Rotman Ljudmila, tov. delavka; Markoli Ivan, orožniški podnarednik iz Uroševca in Vogrin Magdalena, zasebnica; Šepl Karel, trgovec in Usar Margareta, zasebnica; Maček Jožef, krojaški mojster in Strnad Elizabeta, natakarica: Pliberšek Jožef, ličar d. Žel. in Pesek Matilda, šivilja; Kokal Ludovik, nadmonter, Graz in Potočnik Berta, zas. uradnica; Roj ten Franc, tovarniški kovač in Majcen Karla, pletilka; Falež Jernej, kov. pomočnik in Malajner Genofefa;- Senekovič Milan, ličar d. ž. in Veninger Elizabeta, tov. delavka; Cvilak Mihael, šped. delavec in Kocpek Marija, merilka; Pulko Fr. peč. pomočnik in Falnoga Ljudmila, tkalka; Ožimič Ludovik, čevlj. > mojster in Kolmanič Jožefa, sobarica; Godnič Alojz, mizsrt' d. ž. in Gomol Antonija, po$. hči; Kocmut Edvard, šofer in Vedečnik Adela, trg. pomočn.; Pak Friderik
brič Marija, služkinja, Veršič Ivan, radiotehnik in Plevčak Frančiška, irg. nastavljenka; Škorjanc Feliks, posestnik in Lekš Marija; Uhrin Kazimir, š. inž. in Ertei Vilma, hči nadgeomelra; Šauperl Maks, ključ., Pekre in Robič Sonja, pos. hči; Šauperl Viljem, mehanik in Irgolič Friderika, tkalka; Pirih Vincenc, predilec in Novak Karolina, tkalka; Srša Matija, kov. pom. in Peršič Metoda, tkalka; Lepej Martin, delavec in Zupanc Katarina; Slave Rudolf, pom. obratovodja in Prznik Silvestra; Ladinek Janez, mehanik in Potrč Leo-poldina; Scherbaum Rudolf, tov. strugar in Lešnik Neža, tov. manipul.
* Opozorilo pridobitnim krogom. Mariborska tiskarna. Izda pregledno »Lestvico o prispevku v narodni obrambni fond«, na podlagi katere bo vsakdo lahko izračunal višino teh prispevkov od me sečnih odn. tedenskih službenih prejtn-kov. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem 1.1. vsled česar naj si pridobitniki pravočasno preskrbe to lestvico. Naroča ze pri Mariborski tiskarni, Maribor.
* „Jadranaši“« Jutri ob 20. uri važna vaja radi bližnjega nastopa. Vsi in točno. — Pevovodja.
m. Kolo so ukradli tkalcu Francu Partliču izpred palače OUZD v Marijini ulici. Ukradeno kolo je znamke »Peusreot« z ev. št 126269.
m. Požar v stanovanju. V Voja&**5ki ulici 6 so se včeraj vili plameni iz stanovanju železničarja Ivana Waldhauserja Stanovalci so ogenj pravočasno pogasili, Waldhauser je dobil pri gašenju opekline po obrazu. Požar je nastal zaradi neprevidnosti gospodarja, ki je polil drva t bencinom.
m. Štorklja na zeleniadnem trgu. Vče* raj zjutraj je štorklja obiskala tudi žele* njadni trg. Med stojnicami na Vodnikovem trgu so porodni krči napadli železničarjevo ženo Ano Klobaso, ki so jo reševalci prepeljali v porodnišnico.
m. Napad v Splavarski utici. V Splavarskem prehodu je neznani moški napadel brezposelnega natakarja Viktorja Klemenčiča in sja po glavi nevarno poškodoval.
m. Otrok pod kolesom. Na Koroški cesti je neka kolesarka povozila 5-letnega sina jetniškega paznika Srečka Črepinka. Kolesarka in deček sta padla in se laže poškodovala.
m. Nočna lekarniška služba (od 10. do vključno 16. junija): Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. .25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25,-32.
Kino
• Grajski kino. Danes kriminalni film „Zeleni car“. Gustav Diehsl, Ca-rola Hohn.
• Kino Esplanade. »Rasputin«, grandiozni francoski film naj večjega formata s Harry Baur-om. in Marcel Chantal.
• Kino Union. Do vključno ponedelj-Jka „Hči Drakule“. V vlogi vampirrže-
pek .pomočnik in Ke-1 ne je slovita Gloria Harden.
Pasja drama na periferiji mesta
Nad vilami na mariborski periferiji ie lep sončen dan. Tu je še precej trave, po tej travi pa tekajo otroci ter se veselijo življenja. Živžav je precejšen ter prav za prav samo moti kužo Snukija, ki se je udobno — kolikor se pač dl govoriti o udobnosti z verižico na vratu — vlegel na sončen podsek ter hotel zadremati. ZadTemati pa ni mogel, kajti otroci so vpili vedno bolj neznosno in veselo. Kuži šnukiju se je »storilo milo pri srcu« — verigo je imel na vratu, pa je težko premagoval tako prostost. Povešal je svoja ušesa, da ne bi slišal krika zlate prostosti Pa ni nič pomagalo. Nazadnje je stekel proti plotu In se cvileče povzpel s prednjimi nogami .na planke. Zatulil je.
Prva ga je opazila izmed otrok Branka. Kuža se ji je zasmilil, da sama ni vedela zakaj. Zbežala je k njemu in ga objela. Kuža je tožeče zabevskal, kakor da bi se ji hotel .potožiti. Branka ga je razumela, pogledala po ulici in spustila kužo z verige. Saj se ji je zdelo skoraj nemogoče, da bi kar tako na lepem prišel konjač v te stranske ulice med vile. Kmalu pa ie tudi na to pozabila, saj je kuža postal neizogiben In neijogrešUiv v njihovi igri. To so skakali in 59. podili..
Takrat se je	na	kVHŠiŠou prad
vilami sivkast voz s prav tako sivkasto šesteroglavo kolibo. Privlekla sta ga na križišče dva konja. S sedeža je skočil moški z medeninasto žico v rokah. Žica je čudovito nalikovala zanki Moški se je izgubil med hišami. Malo zatem se jepri-peiljal mimo voza kolesar s puško na ramenih, in z enako zanko v rokah. Spremljal ga je majhen kodrast kuža. Tudi ta dva sta zavila med vile.
Tri minute zatem je nastal strahovit vriSč na travniku med otroci. Branka in pa otroci niso prav nič videli, kako se je vsa zadeva odigrala. Prehitro se je vse zgodilo. Kar znenada se ie pojavil med njimi kodrast kuža, Suki je skočil Proti njemu, da bi ga pregnal, ali takrat je že držal Šnukija neki moški v zanki. Šnuki je še nekaj zagrgral, potlej pa ni mogel nič več, kajti zanka okoli vratu mu ie jemala sapo. Brez glasu se je pustil odvleči v sivkast zaboj na vozu.
Ko so se otroci zavedli, ni bilo sivkastega voza nikjer več. Branka ie strahotno tulila. Malo se je pomirila šele tedaj, ko se ie družina zbrala k posvetovanju ter prisilila očeta, da je odšel na občino. Hudo bo mali Branki, če ne bo ničesar opravil na občini. Kdo ve, če kuža Smilji še živi?
Soort
Nepričakovan poraz v Amsterdamu
Mednarodno teniško prvenstvo Francije
NASI REPREZENTANTI SE NISO ZNAŠLI NA RAZMOČENEM, MEHKEM TERU NU OBRAMBA JE POPOLNOMA ODPOVEDALA — HOLANDSKA—JUGOSLAVIJA 4:1 (4:1)
ba vpeljati taktiko, ki našim ne ugaja. Naša najslabša formacija je bila ožja obramba, zlasti Dubac, ki je bil še pred odmorom izmenjan. V drugem polčasu se
Včeraj je odigrala naša nogometna reprezentanca svojo prvo tekmo proti Holandiji v' Amsterdamu. Ker je nastopila ista enajstorica kakor proti Angliji in Italiji, pomeni doseženi rezultat naravnost senzacijo, saj so naši tekmo izgubili z nič manj kakor 1 : 1. Domačini , so že v 5. in 10 .min. prišli v vodstvo po Lenstri in Smithu, edini gol za Jugoslavijo je dosegel v -18. min. Zivkovič, nakar so Holandci postavili v 31 in 40 min. prve polovice končni rezultat.
Holandci so se na travnatem in spolzkem terenu, ki našim absolutno ni konve-niral mnogo bolje znašli, ker bi bilo tre-
je jugoslovanska enajstorica že malo bolj znašla ter je dosegla .celo • terensko premoč, toda vse izdelane šanse so se izgubile v hiperkombinačijah pred nasprotnim golom, tako da so morali beli orli po dveh odličnih uspehih zapustiti igrišče v Amsterdamu z visokim porazom, čeprav so predvajali tehnično boljši nogomet kakor Holandci. Tekmo je gledalo 50.000 gledalcev.
FIFA naj razsodi med Beogradom in Zagrebom
Včeraj je bila v Zagrebu plenarna seja Hrvatske športne sloge ob udeležbi 183 delegatov, dočim so drugi poslali pismena pooblastila. Na zborovanju je bila spreleta resolucija, s katero odgovarjajo vsi hrvatski klubi na pozive JNS-a in ki jo je smatrati kot odgovor na znani ultimat JNS-a. Resolucija poudarja, da je JNS v zadnjem času. dokazal, da kljub drugačnemu razpoloženju v vrstah večine hrvat-skih ih slovenskih' klubov ne namerava poiskati pravičnega izhoda iz. današnjega položaja, da mu ni ležeče, na ustvaritvi
sporazuma. Postopanje JNS proti hrvat-skim klubom žigosa resolucija kot nešportno, zlasti pa napada sankcije, ki jih je sklenil uporabiti JNS. Radi tega se bo HSS obrnila na . mednarodni nogometni forum FIFA, da ta presodi, na čigavi strani je pravica. Končno resolucija apelira na vse slovenske in srbske klube, da naj uvidijo, da je takšno poslovanje JNS-a nemogoče in Škodljivo, ter poziva tudi ostale hrvatske športne organizacije, da jih v njihovih stremljenjih podprejo.
Nezanimiva tekma na stadionu
ŽELEZNIČAR—SLOBOD A
Včeraj je gostovala v Mariboru proti SK Železničarju enajstorica varaždinske Slo-bode, ki je po jako nezanimivi tekmi, zlasti v drugi polovici,, izgubila z .2:3. Domačini so nastopili prav za prav z nekakim ojačenim rezervnim moštvom ter so zadovoljili maloštevilno občinstvo samb do odmora. Napad je imel mnogo lepih šatts/. pri povprečnih strelcih bi bil moral le do odmora postaviti visok rezultat. Igra je bila do odmora- odprta, rahla premoč Železničarja. V drugi polovici so se odlikovali gosti. s svojim _ nediscipliniranim nastopanjem, tako da je bil sodnik prisiljen, dva njihova: igralca izkjučiti. V nadaljevanju je igra predstavljala samo še nabijanje žoge. Železničar je goste naravnost oblegal na njihovi polovici, a brez številčnega uspeha. Malo pred koncem, so gosti •. zabrodili priliko za izenačenje, za-
(VARAŽDIN) 3:2 (2:1)
streljali so enajstko. Gole ža Železničarja sta dosegla Lutman (2) in Kranjc,
Včerajšnja tekma je pokazala, da pri nas, posebno v tej sezoni, gosti, ki ne uživajo renomeja, absolutno ne vlečejo, SIo-bodaši pa tudi s predvideno igro niso upravičiu vabila v Maribor. V njihovih vrstah so mogli ugajati le vratar, leva zveza in srednji krilec, vendar se slednji prav rad poslužuje nedovoljenih sredstev. V domačem moštvu so bili najboljši Štiflar. Kranjčič, Kovačič. Tekmo je sodil ss. g. Jančič.	...
V	predigri so juniorji Železničarja premagali Maribor s 5 :3 (Z :1), dopoldne pa so najmlajši ISSK Maribora premagali Železničarja z 2 :0,‘Tekma je bila jako zanimiva ter je pokazala, da imamo v naraščaju nekaj odličnih talentov.
Kolesarsko driavno prvenstvo
Na progi. Stenjcvac—Brežie in nazaj, ki meri 60 km, je bilo včeraj kolesarsko tekmovanje za naslov državnega jimiorske-ea prvaka. Potek dirke je močno motil avtomobilski promet. Startalo je 28 dirkačev, ki so vozili večinoma skupaj, tik. pred ciljem je prišlo do karambola, ker je eden iznied kolesarjev po nesreči padel ter s tem povzročil padec večjega števila kolesarjev,* ki so mu sledili. Pri tem se je teže poškodoval Beograjčan Simič. Naj-bolje.so odrezali na dirki slovenski juniorji, ki so zasedli prva tri mesta. Zmagovalec je Gregorič Jože (Edinslvo, Ljublj.), 1 Josip Planinšek (KSK Celje), 3. Tomislav Štirn (SK Vrhnika) itd.
Na startu je bil zastopan tudi SK Železničar, toda njegovi dirkači radi omenjenega karambola niso prišli na cilj.
s Francosko nogometno prvenstvo si je
osvojil FG Sette.
TUDI ŠPORTNI FUNKCIONARJI IGRAJO DOBER NOGOMET Maribor-^Celje 4:3 (2:2)
Včeraj je gostovala v Celju enajstorica mariborskih članov okrožnega odbora, kombinirana z nekaterimi sodniki, proti celjskim tovarišem ter dosegla zasluzeno zmago s 4:3 (2:2). Mariborčani so že kmalu po začetku vodili z 2:0, vendar so domačini do odmora izenačili. V drugi polovici so gosti dominirali na terenu, le domači vratar Pleteršek je . preprečil katastrofo. V obeh taborih je bilo nekaj prav dobrih, pa tudi nekaj prav zabavnih igralcev, tako da je občinstvo prišlo na svoj račun. Tekmo je sodil g. Franki.
Po tekmi je bila zaključena tudi že re-važna tekma, ki bo. 9. julija v Mariboru.
V	nadaljevanju mednarodnega teniškega prvenstva Francije v Parizu je Mitič premagal -Bolellia (Fr) z 1:6, 6:3, 7:5, 6:1 ter Langennia (Fr) s 7:5, 6:1, 6:3. Pal-lada je izgubil proti Ircu Rogersu s 4 :6, 3:6, 0:6 ter premagal popreje Lecointra s 6 :1, 6:1, 6:3, v damski konkurenci pa je Florijanova izgubila proti Labailiovi 6:1, 6 :4. Kukuljerič je bil uspešen proti
Riinetu 6 :2, 6 :1, 6 :4, Punčec pa je dobil svojo igro p. f.
Včeraj je potek igre oviral neprestan dež. Kukuljevič je porazil Francoza Sa-teatla 9:7, 2 :6, 6:3, 6:0. Mladi Francoz je nudil mnogo odpora. Igra je bila radi dežja prekinjena, v igri gospodov v dvoje je ameriški par Rigge-Gook premagal par Rogers-Pallada s 7:5, 2 :6, 6:4
Sodniki za Srednjeevropski cup
V nadaljevanju konference odbora za Srednjeevropski cup v Budimpešti so bili določeni sodniki za tekme prvega kola: Venus—Bologna Majarski (povratna tekma Krist), Ferencvaros—Slavij a Scarpi (Datti-lo), Šparta—BSK Ksifando (Scorzoni), Am-brosiana in Ujpest sta se za obe tekmi sporazumela na angleškega sodnika. Določeni so tudi kraji za odigranje event. tretjih tekem, ako bi prvi dve podali ne-odločeu rezultat. Po gornjem vrstnem redu tekem pridejo v poštev mesta Budimpešta, Beograd, Trst in Praga.
ENOURNI TEK V LJUBLJANI
V prireditvi Ljubljanske atletske pod-zveze je bil na igrišču Ilirije enourni tek kot trening za državno prvenstvo v maratonskem teku. Startalo je 5 tekmovalcev, pri jako soparnem vremenu je zmagal Kvaš (Ilirija) s 18 km 101 ra, 2. Perc (Primorje), 3. Kalan (Amater), 4. Glonar (Ilirija), Tavčar (Primorje) je odstopil.
ITALIJA—ŠVICA 5:1 (2 :1)
V Curihu je včeraj italijanska nogometna reprezentanca premagala Švicarje, Do .odmora sta bila nasprotnika enakovredna.
V	drugi polovici so igrali Italijani jako ostro ter so poškodovali 3 Švicarje, ki so vsled tega morali igrati le z 8 igralci.
ITALIJA—ROMUNIJA 1 :0 (1:0)
Italijanska nogometna reprezentanca je včeraj zaključila v Bukarešti svojo turnejo ter se bo vrnila v domovino. Italijani so predvedli odličen nogomet, zlasti do odmora, ter so zasluženo zmagali. Edini gol je zabil v 39. min. prve polovice Piola. 30.000 gledalcev.
ZIMSKA OLIMPIADA 1940 V GA-PA
Mednarodni olimpijski odbor je na svojem zasedanju v Londonu sklenil, da bo prihodnja zimska olimpiada I. 1940 v Ga-Pa, ker so Švicarji prireditev v St. Mo-rtzu odklonili ter so v nastalem položaju edino Nemci v stanu, , da izvedejo olimpiado v Garmisch-Partenkirchenu, ker je tam bila tudi olimpihda I. 1936.
Olimpiada 1. 1944 bo po sklepu odbora v Lonaonu, dočim še bo zimski del odigraval v. Gortini d AmpezZo v Italiji. Ni pa izključeno, da se bo v tem pogledu na zasedanju CIO na prihodnji ohm-piadi v Helsinkih še kaj izpremenilo.
Na olimpiadi 1940 bo na sporedu tudi zopet olimpijska štafeta iz Grčije, tekači bodo do Berlina tekli po isti progi kakor leta 1936, nato pa bodo nadaljevali pot v Helsinki.
mceting, v mestnem parku tenis turnir, v okoliški šoli pa table-tenis turnir. Popoldne bo nogometni turnir ter kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji. Skavti bodo ves dan prodajali po ulicah olimpijske značke v korist olirapiskega fonda ter je pričakovati, da bo olimpijski ideji naklonjeno občinstvo pridno posegalo po njih: Podrobnosti bomo. še objavili.
s Danes bo v Zagrebu boksarski dvoboj Bratislava—Zagreb.
s Reprezentanca Zagreba je v Osijeku premagala tamošnjc mestno reprezentanco s 3:0 (1:0).
Reprezentanca Zagreba, ki so jo sestavljali samo igralci Gradjanskega, je dosegla v Splitu proti RSK Split samo neodločen rezultat 0 :0.
s Atletski dvoboj dijakov Zagreba in donavske banovine se je zaključil z zmago Zagrebčanov v razmerju 64.5 : 53.5 tačke.
s V medmestni tekmi Praga—Berlin so zmagali Cehi z 2 :0. Oba-gola je zabil Vi-llačil
s Nov svetovni rekord v metu kladiva
je postavil v Dortmundu Nemec Lutz z o9.07 m.
s 14 dnevni plavalni tečaj v svrho izšo-lanja športnih učiteljev bo priredilo v Splitu ministrstvo za telesno vzgojo .naroda od 19. junija do 2. julija, s. Kolesarske dirke Beograd—Sofija bodo od 14. do 16. junija.
s Rapid—,,Hannover 18»«“ 11:1. Na Dunaju je Rapid premagal Hannover z ogromnim rezultatom 11 :1, ki izgleda tem ne-verjetnejši, ker je isto moštvo premagalo BSK s 3:2, praško Sparto; pa z 1:0.
OLIMPIJSKI DAN V CELJU
18. janij je določen kot Olimpnski dan po celi državi. Namen tega dneva je propagirati olimpijsko misel ter zbirati prispevke za udeležbo naših športnikov ih telovadcev na olimpiadi. Tudi celjski klubi in telovadne organizacije so se odločili, odzvati se pozivu JOD. Na predvečer bo štafetni tek po celjskih, ulicah in nato pred kolodvorom promenadni koncert. Spored 18. junija: dopoldne na Glaziji atletski
MRAVLJE SO UNIČILE NASELJE
Prvič v svoji zgodovini je bila egiptska vlada prisiljena, da je določila 6000 funtov za obnovo vasi, ki so jo uničile mravlje. Neverjetno, pa vendar resnično je, da so take majhne živalce, kakor so mravlje, prisilile 500 vaščanov, da so morali zapustiti domove in'pobegniti pred njimi.
Egiptska vas Mudirja šteje 65 hiš in stoji na majhnem gričku. Rodovitna črna prst v bližini je dajala vaščinom priliko, da so se mogli z obdelovanjem polja preživljati. Nedavno so blizu vasi izkopali prastaro pokopališče, v katerem je brlo velikansko mravljišče. - Sprva prestrašene mravlje so se zbrale na sovražen pohod ih naskočile vas. Uničile so vse, .kar jim je prišlo pod. čeljusti. Ljudje so se zaman branili, podlegli so vojski drobnih žuželk, ki jih je pognala iz vasi.
X Zemljevidi na pižami. V Ameriki so vrgli v promet pižame, ki imajo začrtane vse države sveta, celo reke in mesta .so na njih. Na prvi strani takšne pižame je Evropa z Azijo, Afriko in Avstralijo, na zadnji pa obe Ameriki.
REŠITEV NEDELJSKE KRIŽANKE 36.
Vodoravno: katoda, akademik. Moravi, ena. tok, opera, oko, Ural, lovor, le, oliva, Medana. R. U. R., kos, nada.
Navpično: kamenolom, Akon, koleno, tara, Ovid. oda, oval, Dev, puran, -amater, ara, oral, ud. skakalec, Ra.
E. S. BRUCE:
40
pMUOVMkcva skmuost
»Vsaj nekaj sem o njej cul,« je priznal Beeke. »Toda, da bobte vedeli, — v Mal-low-Datchett sem prišel samo zaradi tega, da bi razjasnil neki skrivnosten zločin. V Clintonovem letalu so namreč na-Sli umorjenega človeka...«
»Nehajte!« je vzkliknil Carrington in se zgrozil. »Ničesar ne maram slišati. To, kar se dogaja zunaj mojega zidu, me ne zanima. Najboljše je, da takoj odideta!«
»Oprostite mi, gospod.« je ponižno rekel Beeke. »Svojih besed nisem dovolj premislil. Res vas nisem mislil užaliti. Prosim vas, oprostite mi!«
Carrington se je pomiril.
»Dobro, vaše opravičilo sprejmem, gospod Beeke,« je dostojanstveno odvrnil. »Prosim vas pa, da ne rečete ničesar takega več. Malo boli pazite na svoje besede! Ali bi si radi. ogledali moj vrt?«
»Lepe vrtove obožujem!« se je nesramno zlagal Beeke.
Občudoval je razpadajoče Carrin-gto-nove cvetličnjake in slabo negovane grede. Pušč-avnik se je počasi odtajal.
Eustace je pri občudovanju pomagal
svojemu predstojniku, in tako je tudi on počasi prišel pri puščavnrku bolj v veljavo. Ko so si ves vrt ogledali, sta bila Carrington in Beeke že dotaa prijatelja. Ko so prišli do gozdiča, kjer je imel Pi-per v vrhu drevesa svojo kočico, je Beeke dejal da bi rad videl to nenavadno bivališče. Carrington se tej čudni žel« ni prav nič upiral. Pokazal je, kako se le-stva spusti do tal. Beeke je zlezel do vrha drevesa, toda v Piperjevo sobo je le bežno pogledal.
»Če se vama preveč ne mudi, bi vaju povabil na skodelico čaja,« je predlagal Carrington, ko je Beeke prilezel z drevesa.
»Prav rada poideva,« je odgovoril Beeke za oba.
»Poklical bom Piperja. On zna skuhati čudovit čaj. Sploh je Piper najboljši služabnik, ki si ga morem misliti. Takšnega še nisem imel. Vajen je živeti skromno in redno. Ne vem, kaj bi počel brez njega.«
Vračali so se po peščeni cesti proti graščini.
»Oprostiti mi morate, da sem se raz-
buril, gospod Beeke,« je dejal Carrington. »Zelo žal mi je, da sem se tako čudaško vedel. Priznam, da sem zelo nagle jeze. Moral bi bil vedeti, da vseh mojih neumnih mušic niste poznali. Ljudje, ki me prihajajo obiskat — pastor, zdravnik, Laver in še nekateri — zelo pazijo, da ne govore z menoj o stvareh, ki se dogajajo v sveta. Saj niti tega ne vem, ali je Lloyd George še na vladi. Zaradi mene se je lahko že umaknil ali pa umrl. Niti tega ne vem, ali kralj Jurij še živi. Dvajset let nisem zvedel nobene novice.«
»Strašno« je vzkliknil Eustace. »Kdo bi se mislil, da živi sredi kentske grofije človek, ki ne ve niti tega, kaj je radio.«
»Pazite, Eustace!« ga je opozoril Beeke.
»O, oprostite, gospod!« se je popravil mladi detektiv.
»Radio,« je ponovil Carrington, »Ta beseda mi ne pove ničesar. Saj bosta razumela gospoda, da nisem ne prismojen, ne omejen, toda vse to me prav nič ne zanima. Od leta 1915. nisem videl ne dnevnika, ne kakšne revije. Niti enega Disma nisem odtlej dobil. Živim v takšni samoti, da si samotnejše ne morete misliti.«
»Vašo trdno voljo občudujem, gospod,« Je dejal Beeke.
Moj sluga se je naučil molčati,« je nadaljeval Carrington. »Tudi doktor, pastor, moj bančnik in drugi dobro vedo, kako je z menoj. Vsi so tako dobri m previdni, da se ozirajo na mojo zaobljubo. Mislim, da me ne -boste prištevali med norce, gospod Beeke. Bodite prepričani, da sem človek, kakor so vsi drugi in da želim vsem drugim ljudem samo vse najboljše.«
»Ali ne plačujete davkov? Ali nimate nlkakšnega opravka z denarjem?« je vprašal Beeke.
»-Moj bančnik se ukvarja s tem,« mu je segel Carrington v besedo. »Ali boj-demo zdaj v graščino?«
Prišli so pred teraso in se obrnili proti velikim vhodnim vratom, ki so bila odprta.
»Prijetno sem presenečen,« je dejal Beeke. »Mislil sem, da se za zidom skriva nekakšna mračna ječa.« Iznenada se je obmil, da bi pogledal okoli sebe. »Kakšen lep razgled je od tod... O, moj Bog!...«
Omahnil je in padel na tla, da mu je glava udarila ob pesek.
»Kaj pa je?« je vzklikni! Carrington in se obrnil.
Eustace se je že sklanjal nad svojim predstojnikom.
(Dalje sledU
Obisk pri Sv. Trojici v Slov. goricah
Zanimivosti
Slovenske gorice so ob nedeljah mrav-fcišče. Povsod, tudi v najoddalfenejših
vaseh, najdeš znane obraze. Kakor martinčki se sončijo ljudje na pripekajočih sončnih žarkih Slovenskih goric.
Lepo pozno pomladno jutro. Kam? Odločil sem se za Sv. Trojico v Slov. goricah. Nabito poln mestni avtobus me je potegnil mimo Sv. Petra pri Mariboru in malih vasic skozi ponosni Sv. Lenart. Pogled se odpira na vse strani. Radovednim očem se prikažejo Slov. gorice v vsej lepoti. Ožarjene od jutranjega sonca vabijo gorice v svoj objem.
Sv. Trojica. Iz gostega zelenja na lepem gričku Strle trije zvoniki proti sinjemu nebu. Le tu in tam se vidi med drevjem hišica in človek dobi vtis, da je Sv. Trojica samo cerkev z nekaj malimi hišicami. Vsaj tako je videti od daleč. Toda vse drugače je v resnici. Lep trg, kakor Sv. Lenart velik, je vzorno urejen.
V	trgu so naravni parki s spomenikom kralju Zedinitelju. Bele, od sonca ožarjene hiše, so snažne in vabijo.
Ustavim se pred Dreovo trgovino. Vedno prijazni g. Dreo in njegova ljubezniva gospa Pavla sta me veselo pozdravila. Stari znanci smo. V Bojanu, bodočem gospodarju na Dreovini, sem odikril talentiranega »časnikarja«. Toliko lepih sestavkov ima o Slovenskih goricah *n živ-
ljenju v njih, da bi pač ne bilo prav, če bi ležali samo v njegovem arhivu. Slov. gorice zna pravilno opevati in z besedo zajeti ves njihov čar samo Slovenjegori-čan, ki živi in umira s sučnimi goricami.
Kamor koli pogledaš od Sv. Trojice, ki kraljuje nad obsežnimi goricami, povsod se ti nudijo prekrasni motivi. Tu prostrano Dravsko polje z lepimi naselji, tam zopet očarljive postojanke vinorodnih goric. Nič ni čudno, če prihaja vsako leto vedno več letoviščarjev v ta slovenje-goriški raj.
Pri Ernestu Golobu sem se pozdravil z arhitektom g. inž. Jelencem iz Maribora. »Kaj pa vi tu?« me vpraša, »morda novinarji mene zasledujejo?« Saj bom pri Sv. Trojici gradil samo »šest nadstropni nebotičnik« za posojilnico, mi razlaga vedno šegavi arhitekt. »Ne izplača se, da bi o tem pisali,« je dejal in krepko .potegnil svojo cigaro, ki ga povsod spremlja.
V	Slov. goricah poteče dan kakor ura. Nič dolgočas/ja, povsod vedrina in gostoljubje. Zato je slovo kar težko. Razmišljal sem, kaj bi se vse dalo napraviti pri Sv. Trojici, ki je ustvarjena za tujski promet. Le elektriko pogreša. Zato na delo!	-Ig.
Bogat 651etni Anglež se je poročil z 181etno Novosadčanko in jo odvedel v Singapore.
V	Beogradu in Novem Sadu je dvignila mnogo prahu senzacionalna poroka 651et-nega angleškega vdovca, zdravnika dr. Hoopsa z 181etno novosadsko lepotico, Verico Zoričevo. Dekle ni bilo za priletnega Angleža nič kaj navdušeno, toda starši, posebno mati, so pritisnili nanjo in morala je v zakon. 2e prve dni je mlada žena pobegnila od Hoopsa. Vmešali so se še Angleževi sorodniki, češ da zakon s tolikšno starostno razliko nikakor ne more
o Slovenski sodniki so zborovali vče* raj v Ljubljani in na občnem zboru razpravljali o izboljšanju socialnega položaja sodniškega stanu. Borba za uzakonitev sodniškega zakona glede avtomotič-nega napredovanja sodnikov in državnih tožilcev je ostala brezuspešna. Nekoliko več uspeha je imela akcija za razne popuste pri OUZD. Prihodnji občni zbor društva sodnikov bo v Mariboru.
o Vezenine mariborski žen, članic Žen. društva v Mariboru,' so vzbujale na ljubljanskem velesejmu prav posebno pozornost.
o Pragersko dobi električno razsvtelja-
vo. Po dolgem času in po večkratnem pogajanju na občinskih sejah, se je vendarle odobril kredit za razsvetlitev pragerskih poti, ki do sedaj še niso razsvetljene.
o Nesreča na tomboli. Na gasilski tomboli v Šikolaih pri Pragerskem se je splašil konj in zdirjal proti množici. Zaletel se je v deklico nekega posestnika in jo težko poškodoval. Njeno stanje je zelo resno.
o Težka avtomobilska nesreča na Pragerskem. Sinoči je nedaleč od gostilne Slavinec podrl težko naloženi tovorni avtomobil kolesarja N. P. Pri padcu je dobil težike poškodbe, kok) je avto zmečkal popolnoma. Ponesrečenca je rešilni avto odpeljal v mariborsko bolnišnico.
o Nesreča narodnega poslanca. Na velenjski postaji je pri vstopanju v vlak padel na tračnico narodni poslanec Ivan Theursdmh in si prebil levo nogo. Moral se je zateči v slovenjegraško bolnišnico.
o Novorojenček v greznici. V Murski Soboti je gospodinjska pomočnica z nožem končala življenje svojemu komaj rojenemu otroku ter ga vrgla v greznico, Zverinsko mater so prijeli.
o Vlom v Slovenjgradcu. Iz gostilne Jakoba Kajfeža pri slovenjgraškem železniškem postajališču so vlomilci odnesli 2200 din gotovine, pisalni stroj in nekaj obleke.
o V Donavi je v Beogradu utonil pri kopanju Slovenec Peter Mrežnik star 20 let.
o V Hrastniku je utonil znani ribič J. Pečnik. Med dviganjem mreže je padel na ostre savsfce čeri in se onesvestil ter utonil.
Cftff«
c. Tombolo priredi gasilska četa na Isopati pri Celju v nedeljo, 25. junija. Vršila se bo pred gasilskim domom.
c. Toča je v petek napravila ogromno škodo v občinah Vransko in Sv. Jurij ob Taboru. Uničila je hmelj, poljske pridelke ter oklestila sadno drevje. Pa tudi travniki so zelo pri-ladeti. Cenijo, da znaša skupna škoda okrog 2,000.000 dinarjev. Prebivalstvo |2e obupano in nujno potrebuje pomoči.
c Kongres rezervnih podoficirjev kralje-
vine Jugoslavije bo v dneh 15. in 16. julija 11. v Beogradu. Prijave za kongres m za pristop v društvo sprejema Avgust Pavčnik, uradnik ekspoziture OUZD v Celju.
c Prijave za gozdno šolo socialnega odseka starejših sester Sokola v Celju se sprejemajo do 20. t. m. ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. v društveni sobi poleg telovadnice, kjer se dobijo tudi navodila.
c Celjska nedelja. Včerajšnja nedelja je bila zopet lep sončni dan, ki ga je mnogo meščanov izrabilo za izlete v daljno in bližnjo celjsko okolico. Dopoldne so ljudje iz mesta in okolice poniteli na hrib sv. Jožefa, kjer se je obhajala lepa nedelja z nadvse slovesno procesijo, ki se je vršila ob močnem pokanju topičev in spremljanju godbe okrog hriba po novo zgrajeni cesti. Ob 11. je bil v mestnem parku ob zaključku Proti tuberkuloznega tedna koncert, ki ga je priredila železničarska godba. Popoldne so ob obilni udeležbi občinstva na okoliškem pokopališču položili k večnemu počitku obe žrtvi petkovega neurja Gračnerja in Krivca. Tudi ob Savinji je bilo živahno. Sončni dan so mnogi izrabili za sončenje in kopanje v Savinji.
c Mestna občina celjska razpisuje v skrajšanem roku obnovo kotlov m adaptacijo centralne kurjave v meščanski šoli. Ponudbe je vložiti do vključno 30. t. m. v sobi št. 9 na mestnem poglavarstvu.
c Umrl je v Zagrebu v 42 letu starosti trgovec g. Karel Hermann, po rodu iz Laškega. Pokojnik je v Zagrebu izdajal nemški tednik ,,Deutsche Nachrichten“. Truplo so prepeljali v Laško, kjer je bil včeraj popoldne pogreb.
c Zaradi čiščenja uradnih prostorov mestnega poglavarstva v Celju bo mestni urad v torek 13. in sredo 14. t. ra. zaprt. Stranke, ki so povabljene za omenjena dneva k mestnemu poglavarstvu, naj se zglasijo v četrtek, 15. t. m. ob uradnih urah.
c Kolo je ukradel nekemu posestniku iz Celja izpred Pantnerieve gostilne na Po-lulah 28 letni frizerski pomočnik Danek ter se odpeljal ž njim proti Mariboru. Tati» še niso izsledili.
c Strela je udarila v petek zvečer v kozolec posestnika Poholde Jerneja v Ločah pri Šmartnem v Rožni dolini. Poslopje je pogorelo do tal. Skoda znaša okrog 60.000 dinarjev.
c V Delavskem domu v Celju je v šestih mesecih prenočilo že okrog 4000 brezposelnih.
c V Lipi pri Frankolovem so danes pričeli kopati črni premog, kjer so pred tedni našli njegove sledove. Z delom je
Sričela „Mirna“ d. d. iz Zagreba. 2e pred 3 do 100 leti so tam kopali premog. Našli so na nekaterih mestih do dva metra debele plasti premoga, ki ima nad 7000 kalorij. Podjetje je dalo nalog, da sc morajo zaposliti pri delu sami domačini.
c Stražniki so pretepli rekruta. V soboto so se pred okrajnim sodiščem \ Celju zagovarjali stražniki: GlušičFranc, Drolc Matevž in Gobec Jože zaradi pretepa nekega rekruta, ki je proti njim vložil tožbo. Ob času rekrutovanja je najnreč prišlo v Gaberju blizu policijske stražnice do ostrih spopadov in nedovoljenih vzklikanj, da je morala nastopiti policija. Stražnike je sodišče oprostilo.
c Stoletni hrast last g. dr. Kuneja ^ St. Petru pod Sv. gorami je strela raz cepila minuli petek. Hrast je bil tako debel, da ga dva močna in velika moža nista mogla objeti.________________________
Če se star panj vname...
biti v redu. Dr. Hoops da ni normalen, so trdili svojci, ki bi radi oddvojili zaljubljenega moža od mlade Verice.
Toda mati je vpregla vse svoje sposobnosti in zakonca spet združila. Znala je Angleža tako navezati nase, da je mož ob priliki vkrcanja v letalo na zemun- . skem letališču iskreno obžaloval, »da ne more tudi prijazne tašče vzeti s seboj«. Zet in presrečna tašča sta se le težko ločila, ko se je letalo dvignilo v zrak in odpeljalo novoporočenca na medene tedne daleč v vode Tihega oceana. . .
LEPOTICA —TATICA
V Budvi so aretirali naj lepšo, naj-elegantnejšo damo Zlato Nikoličevo. Bila je prijateljica soproge sanitetnega podpolkovnika dr. Vladimirja Se-menčeka, kateri je ukradla revolver, 8000 dinarjev in zlato nalivno pero v vrednosti 1000 din. Malo kasneje je ukradla dr. Tomaševiču srebrno dozo za cigarete, nakar so ji prišli na sled in jo prijeli.
V	ENI URI 300 MRTVIH
V Zedinjenih državah so minile dni slavili spomin v vojni padlih vojakov. Ob tej priliki je v samem New Yorku našlo smrt zaradi prometa 300 ljudi, število žrtev avtomobilskega prometa v Ameriki je na leto večje, kot je bilo mrtvih Američanov v vseh bojih na francoski fronti . . .
PORODNA POMOČ PO RADIU žena nekega kitolovca v severnem Grenlandu je pred kratkim rodila. Porod je vodila zdravnica dr. Lyngova iz Norveške. Materi je dajala potrebna navodila brezžično preko norveške postaje v Bergenu. Mlada žena je namreč zaprosila pomoči bergensko postajo, ki ji je dajala navodila po etru. Dete in mati sta zdrava.
SMUČARJI NA OGNJENIKU
Ko je letos tudi čilenska vlada vpeljala v svoji vojski smučarske tečaje, je vodja teoretičnega pouka, Jaquez Charmoz, priredil z učenci praktični izlet na ognjenik Llaime, ki ima dve žreli, 3300, oziroma 3600 m nad morjem. Ko so bili smučarji že blizu žrela, so odložili smučke in se napotili dalje. Niso daleč prišli, ko so opazili, kako se iz ledenih razpok ledu vali zelenkast dim, jelo je votlo bobneti in na pljuča je pritiskal težak žvepleni zrak. Urno so pohiteli smučarji spet k dilcam in se na njih kar se je dalo naglo spustili v dolino. Srečni so bili, da so imeli oživljeni ognjenik spet daleč za hrbtom.
TRAGIČEN konec FLIRTA
Iz Luganskega jezera so potegnili truplo 251etne Švicarke iz Ciiriha. Nesrečno dekle je imelo okrog vratu ovito žico, na kateri sta bila pritrjena dva kamna. Preiskava je dognala, da je mlado dekle imelo ljubezensko razmerje z mladeničem Francem Seilerjem, ki jo je ubil, oropal in vrgel v jezero. Fant dosledno taji svoj zločin, po mrtvo mladenko so pa prišli starši in jo prepeljali v Švico.
Ne pozabi naročnine
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMs V malih oelaslb stane rsaka beseda 60 oar: oalmaolta orlctolblna ca te oglate I« din &—. Dražbe, orckilcl doolsovanla la iealtovaalskt oglasi din I.— oo besedi. Nalmaolll rnesek ca te oglase te dla 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvoloo. Oglasni davek ca
enkratno objavo cnaia din 2   Znesek ca male oglase se olačule takol orl naročilu odroma ca le
vposlatl * otsmn skaoal t naročilom ali oa oo ooStnl ooloinlcl na čekovni račan It 11.409. Za vse slsmen« odgovore gleda mallb oglasov se mora orfloiitl znamka ca 3 din.
Posest
VOGALNO STAVB1ŠČE
se proda. Studenci. Aleksandrova c. 5.	5348—2
PARCELE
pri Novi vasi na obroke na prodaj. Sp. Radvanie 35.
5351—2
HIŠICA
se proda radi selitve. Koseskega ul. 47.	5357—2
Prodam
MIZARSKEGA POMOČNIKA
samskega, izvežbanega za stavbena dela, spreime takoj za stalno. Stante Joško. Razva
nje, pošta Hoče. 	5355—9
KNJIGOVODJO ki vodi tudi blagajno išče več je podjetje v Mariobru. Kavči ja ali garancija zaželena. Ponudbe z opisom dosedanjih služb z navedbo reference in zahtevkov na upravo lista pod »Uren in vesten«.
5356—9
BRIVSKI FRIZERSKI SALON
poceni prodam. Seme, frizer, Rače.________________ 5350-4
KOMPLETNA SPALNICA
se proda. Pekre št. 149.
5360-4
Stanovanje
STANOVANJE
dvosobno, vrt, I nad., poleg Kralja Petra trga za 400 din. Vprašati Aleksandrova c. 24. čevljarstvo.	5353—5
BRIVSKEGA POMOČNIKA
dobrega sprejme takoj, Drlle-vlč, pri glavnem mostu.
5350—9
Sprejmem	»ms**
MIZARSKEGA VAJENCA
takoj, ki ima že nekaj učne dobe. Josip Bruderman. Selnica ob Dravi.	5361—9
Zgubljeno
Izgubila se ie
ZLATA VERIŽICA
s križcem, od Maistrove ul. do kavarne »Avstoriia«. Najditelj naj io odda proti nagradi, Cankarjeva 24-1. levo.
5349—11
Dopisi
POSESTVO v bližini Maribora se ugodno
Pf®da- 5% oralov, cena din 45.000. Vprašati Vodnikova ul. 33. Studenci.	5346—2
Prosim gospa, dvignite pismo Pod »Samostojna«. 5347—12
Čitajte,,Večernik‘‘
ENOSOBNO STANOVANJE
oddam v sredi mesta. Naslov Zaloker Taborska 22. 5354—5
Sobo odda
SOBA
s štedilnikom se odda. Gubče-. va 8, Pobrežje.	5358—7
Službo dobi
KROJAČ
za konfekcijo dobi delo. Na-slov v upravi. ______ 5345—9
POMOČNICE
sprejme damski salon Toplak — Pošten najditelj naj isto-tam vrne otročji plašček.
5352—9
Najboljše
fcosouno
apno
Rpnenice Hnt. Birolla. Kresnice pisarna: Rnt. Birolla. L|ubl|ana, Dalmatinova ulica 10
km
izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR t Mariboru. Tiska Mariborsko tiskoma d. d. do rruaijo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulicu 6. — Telelon
, predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni Čekovni račun štev. 11. 409;