SAVINJSKI VESTNIK Celje, petek 18. junija 195^ | leto vii. — St. 24 — cena 10 din Li reje uredniški odbor. Odgovorui urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Tito» trg 1. Pošt. pred. 12?. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-23« pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naroènina 129, polletna 250, celo- letna 500 din. Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotorini SPREMENJEHA VLOGA IN BODOČE NALOGE SINDIKATOV IZ RAZPRAVE TOV. EDVARDA KARDELJA NA SEJI ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLAVIJE Sindikati naj sodelujejo v različnih organizacijah, ki sprejevmjo sklepe, so- delujejo гшј v raznih komisijah, pre- vzemajo naj odgovornost glede tarifnih pravilnikov itd. Namesto starih metod za borho, ki že pogosto po oblikah pre- vladujejo v odnosih sindikatov do dru- gih družbenih organov na terenu, je treba uvesti metode sodelovanja, ude- ležbe, vsklajevanja, prevzemanja od- govornosti za posamezne sklepe, akti- vizacijo pri delu delavskih svetov in svetov proizvajalcev. Iz tega izhajajo za sindikate pred- vsem naslednje naloge: prvič, udeležba in sodelovanje sindikatov ob popolni odgovornosti pri reševanju vseh vpra- šanj, ki se tičejo individualnih inte- resov posameznih delavcev oziroma po- sameznih dtílovnih kolektivov, kakor tudi tistih, ki se tičejo kolektivnih ko- risti delavskega razreda oziroma soci- alistične družbe kot celote. Sindikati naj kot vsa družba gledajo na individu- alne koristi v tesni povezavi s kolektiv- nimi interesi delavskega razreda. Ce je tako, potem sindikat more in mora priti pogosto v spopad s partikularistič- nimi zahtevami posameznih delovnih kolektivov, če te zahteve povzročajo škodo delavskemu razredu, oziroma družbi kot celoti, oziroma, če delovni kolektiv hoče imeti posebne pravice na račun drugega. Zato mora biti težišče dejavnosti sin- dikatov prav v delavskih svetih, v ure- janju odnosov med delavskimi sveti in delavci, nato v reševanju vprašanj, ki se pojavljajo med delavskimi sveti, ozi- roma podjetji in komunami, v delu sve- tov proizvajalcev, pri reševanju vseh vprašanj, ki se pojavljajo na tem pod- ročju: vprašanje plač, socialne zaščite, delovne zaščite itd. Udeležba sindika- tov naj ne bo samo nekakšno sodelo- vanje z resolucijami z zavzemanjem stanšč itd., marveč dajanje konkretnih predlogov, sodelovanje pri odločitvah, za katere bodo tudi sindikati prevzeli odgovornost in si prizadevali, da jih bo delavski razred sprejel in se boril za njihovo uresničenje. Dalje, naloga sindikatov je, vzgajati delavce za delo v samoupravljanju pro- izvajalcev, da bo delavec vedel, kakšne so njegove pravice, da bo sposoben upo- rabljati jih in da ne bo postal žrtev nekakšnih demagoških teženj, dalje, da bo z vsem razumevanjem sodeloval v samoupravi, da se bo v njej šolal in čedalje več prispeval k boljšim kolek- tivnim sklepom. Prav s takimi, boljšimi kolek-ù^'wnimi sklepi se bo popravljal tudi njegov individualni položaj. Izogibati se moramo raznih sektašMh in ozkosrčnih kampanj, kakršne pri nas še imamo. Ne mislim, da se po sindi- katih ni treba boriti za socialistično miselnost za sociaVistično, družbeno za- vest. Toda s sektaškimi kampanjami se samo razdira množična osnova sindi- katov. Zdi se mi, da se sindikati mo- rajo boriti za čim večjo širino ter vklju- čevati v svoje vrste čim več delavcev. Predvsem se morajo izogibati vsega, kar ovira razne, na primer religiozne ali druge ljudi, da se ne vključijo v sin- dikate in v celotni sistem vzgojnega d^la sindikatov, po katerem bi se naj- laže lahko čutili kot enakopravni čini- telji in člani v sistemu samoupravlja- nja proizvajalcev. Zaradi tega bi moralo biti težišče vzgo- je predvsem v gospodarski in strokov- ni vzgoji delavcev, v razlaganju kon- kretnih gospodarskih ukrepov in pred- vsem v obveščanju delavcev in sploh državljanov o splošnem gospodarskem in družbenem položaju v njihovih pod- jetjih in v deželi. Na ta način bo dobil deiavec kot pameten in pošten držav- ljan vpogled v položaj v deželi. Potem bo moral zavzeti do teh konkretnih dej- stev stališče, ne glede na svoje versko ali podobno pojmovanje. Noben dela- vec pa ne bo deloval proti lastnim go- spodarskim koristim. Razume se, da morajo sindikati skrbeti tudi za dvig kulturne ravni delavcev sploh. Tretja, izredno pomembna naloga sin- dikatov je skrb za zvišanje splošne družbene ravni, v kateri delavec živi. Sindikati kot prostovoljna organizacija proizvajalcev naj skrbe za to, da kul- turo približajo in jo napravijo dostopno delavcu tudi s kulturnim razvedrilom, oddihom itd. Sindikati naj organizirajo oddih, izlete zabave in podobno, kar bo človeka odvrnilo od gostiln najslabše vrste. S tem delom bodo sindikati vpli- vali tudi na splošno kulturno raven v na§i deželi. Zdaj pa imajo vse razve- drilo in zabavo za naše delovne ljudi v rokah izključno gostinska podjetja, ki gledajo seveda predvsem na zasluž- ke. Ne mislim, da podcenjujem politič- no vlogo sindikatov, toda menim, da ta ni v splošni politični agitaciji za socializem, v pripravljanju poročil o inednarodnem političnem položaju, v sektaških kampanjah proti idejni za- ostalosti itd. Politična vloga sindikatov je prven- stveno v tem, da pripravljajo in usmer- jajo delavce v Socialistično zvezo de- lovnega ljudstva, sami pa ne prevzema- jo političnih nalog, ki naj jih opravlja socialistična zveza. Ce bodo sindikati '^^spešno izvrševali omenjene funkcije, ^odo zaostalega delavca, ki je prišel iz ■'^osi, s svojo dejavnostjo usposobili, da Se bo jutri lahko vključil v sistem sa- moupravljanja proizvajalcev in postal v tem sistemu zaveden graditelj soci- alizma. Nikakor pa naj sindikati ne bodo vzporednica Socialistični zvezi na področju političnega dela. Organizacijo sindikatov smo prevzeli v bistvu takšno, kakršna je bila v kapi- talističnem sistemu, v oblikah organi- zacije, katere naloga je bila, frontalna razredna borba proti sovražnikom de- lavskega razreda. Zdaj, ko je težišče našega dela na samoupravljanju v pod- jetjih in komunah, pa velikanski sistem sindikaînih zvez, kjer je pravzaprav težišče v vrhovih, ne ustreza več no- vim pogojem in novim nalogam. Sindi- kati bodo morali razmisliti o tem, kako naj svojo organizacijo prilagodijo de- janskim družbenim odnosom v ruLŠi de- želi, se pravi kako naj jo usmerijo v komuno in v delavsko samoupravljanje. Kmetijska proizvodnja v okraju utrpela 300 milijonov din škode Po dosedanjih jxxiatkih, ki so jih zbrale posebne komisije Okrajne zadruž- ne zveze, je bi'Io v okraju ob poplavah uničeno nad l.âûOha obdelovalne zem- lje. Od tega bo treba 60 ha nujno pre- orati z buldožerji, ker je na njivah kamenje in prod. S 35 ha njiv je voda odnesla vso zemljo s kulturami vred. Treba bo preorati nad 250 ha njiv in jih ponovno zasejati. V hribovitih kra- jih je nad 2.000 plazov uničilo nad 100 ha obdelovalnih površin. S pomočjo strojnih odsekov so povsod že začeli orati poškodovane njive. Do 15. junija je bilo preorane že okoli 100 ha zemlje. Skupna doslej ocenjena škoda znaša okoli 300 milijonov di- nai"jev. V tej številki je zapopadena samo škoda na obdelovalnih površinah, na posevkih in živinL Škoda, ki je nastala na zgradbah in kmetijskih strojih ter ostalem inventarju še ni oce- njena. Pri poplavi je poginilo 9 govedi, 62 prašičev in od 4000 do 5000 perut- nine. Tudi pri posevkih še ni škoda točno ugotovljena, ker tudi tam, kjer ni bilo poplav in plazov, gnije krompir v zem- lji. Ta škoda bo dokončna ugotovljena šele po spravilu letine. Stroški, ki bodo nastali za omenjena dela, bodo tudi zelo visoki. Samo umet- nih gnojil (hlevski gnoj je skoraj pov- sod odplavi j en) bodo podrebovaili okoli 300.000 kg. Za oranje s traktorji bo tre- ba plačati 2 in pol milijona din, za brananje 1 milijon in 200.000 din, za dela z buldožerji 2 milijona, za prevoze semen in podobno 3 milijone, za umet- na gnojila 3 milijone, za nakup živine 1 miilijon 350.000 din, za nakup sadik sadnega drevja 200.000 din, za razna se- mena okoli 8 milijonov din. Za ponovno saditev in setev bo treba 245.0ÜÚ kg krompirja. Doslej so ga razne Kmetijske zadruge dostavile 182.700 ikg. Dva vagona krompirja je poslala OZZ iz Čakovca. Skupaj je že na zalogi 182.700 kg krompirja. Računajo, da bo treba okoli 40 odstotkov potrebnih ko- ličin krompirja plačati. Dalje je treba zasejati 6.000 kg krmnih in silosnih semen. To seme je že na okraju. Prosa bo treba 1.000 kg, na zalogi ga je 811 kg, ajde bo treba 1.500 kg, zaloge pre- segajo potrebe, fižola bo treba 804 kg, zalog ni. Grašice je 3.000 kg, treba je je 5.000 kg. Travne mešanice bo treba po- sejati 1.100 kg, krmne mešanice 1.500 kg, krmne pese 35 kg, semena so na razpolago. Poleg tega bo treba vsaditi milijon in pol raznih sadik kot je pa- radižnik koleraba itd. Doslej je prispelo okoli 200.000 sadik. Veciïio tega semena, razen silosne koruze, bo treba plačati Semenarni v Ljubljani, ki je semena dobavila. Kolektivi in posamezniki pošiljajo pomoč poplavljenim krajem In poplavljencem Vremenska katastrofa, ki je pred šti- rinajstimi dnevi zadela štiri slovenske okraje, je sprožua veliko nabiralno akcijo po vsej naši domovini. Ljudska oblast je zbiranje teh prispevkov smo- trno organizirala, tako da so pomoči deležni res najbolj potrebni in da bo- do oškodovanci ^kar najhitreje dobili vsaj najnujnejše imetje. Pri okrajnem ljudskem odboru je bü že ob nesreči sami sestavljen ix>seben štab, ki ga vodi podpredsednik OLO tov. Miran Cvenk. Stab urejuje vsa dela in rešuje vse probleme, ki so v zvezi s to pHDplavo nastali. Posebne komisije ugotavljajo škodo, ki je nastala v industriji, v kme- tijsitvu, na komunikacijah, zgradbah in imetju prebivalstva. Dalje vodi štab vsa obnovitvena dela, ki jih izvršujejo po- sebne ekipe. Na raznih mestih v Celju so odprli posebna skladišča, kjer zbi- rajo poslano pomoč. Pomoč vozijo dnev- Denarna pomoč se steka v poseben fond v Ljubljani, zato o višini teh pri- spevkov ne moremo poročati, ker nam še niso znani. Doslej je bilo za poplav- Ijence in za najnujnejše komunalne na- prave razdeljenih 130 milijonov dinar- jev. Poplavljenci so dobili najnujnejši denar za nabavo živil in podobno. Ob- činski odbori so dobili delno pomoč za popravilo tistih cest in mostov, ki so za preskrbo prebivalstva neobhodno po- trebne. Kolektivi in posamezniki so pri na- biralnih akcijah poslali v Celje že ve- like količine oblek, hrane, pohištva in gradbenega materiala. Naše poročilo o tej pomoči, ki je dokaz humanosti in toplega tovarištva naših delovnih ljudi, bi se silno razvleklo, če bi navajali vsakega posamezniika in vsak posame- zen kolektiv, ki je priskočil na pomoč oškodovancem. Do nedelje je štab sprejel in razdelil nad 1600 kosov moškega perila, nad 1000 kosov otroškega perila, 271 kosov žen- skega perila, 214 kosov posteljnega pe- rila in nad 1000 kosov raznega perila kot so brisače, robci itd. Prispelo je 326 kosov moške obleke, 1800 ženskih oblek, 1595 otroških oblek, 695 nogavic, 30 odej, 150 m ženskega blaga, 343 m ti- skanin, 87 m moškega volnenega blaga, 444 m raznih volnenih ostankov, 6878 m raznih ostankov, 117 m ostankov za pe- rilo, 143 kosov pletenih oblaču, 35 ple- tenih odej, i)oleg tega še rute, zaglav- nike, robce, 791 mož/kih čevljev, 272 ženskih čevljev, 219 otroških čevljev, 234 copvat, 9 parov škornjev, 32 m^ usnja. Podjetje »Triglav čevlji« bo raz- delilo za 79.000 diii čevljev po meri. Tudi živilskih potrebščin je bilo ve- liko razdeljenih. Takoj prve dni je bilo razdeljenega veliko kruha in masla. Do sobote je prišlo v Celje 2600 kg krom- pirja, 2180 kg strpčniic, 1484 kg testenin, 494 kg marmelade, 200 kg sladkorja, dalje prekajeno svinjsko meso, klobase, mast itd. Poplavljenci bodo dobüi 6500 kosov keramične posode, 427 kosov rabljene posode in 217 kosov jedunega pribora. Doslej so darovalci poslali precej po- hištva, med tem 4 nove spalnice in 4 nove kuhinjske opreme. Gradbeni ma- terial tudi že prihaja. V Celju je že 2 vagona cementa, 17 m^ lesa. Pomoč v materialu še vedno prihaja, toda o tem bomo pisali šele v prihodnji številki. Poplavljencem v Celju in Šoštanju 100 vagonov velenjskega premoga Te dni bodo veljenjski rudarji nako- pali dva tovorna vlaka premoga, ki ga bodo štabi za pomoč poplavljencem brezplačno razdelili oškodovancem. S tem bodo najbolj potrebni preskrbljeni s kurivom za zimo. Mnogim je voda odnesla in uničila kurjavo po kleteh in drvarnicah. Toda pc-žrtvovalni rudarji Velenja, ki so sa- mi dožiiveli zadnjo katastroio, ker sta bila Šoštanj in Velenje tudi prizadeta, so sklenili, da bodo prispevali premog v vrednosti 2 in pol mlLijona dinarjev in s tem naj izdatneje pomagali. DRAMATIK HERBERT GRÜN ZA POPLAVLJENCE Mlad slovenski pisatelj in dramaturg, katerega delo »Atomsiki ples« bomo v kratkem gledali na celjskem odru, je sporočil upravi Mestnega gledališča, da naj tantijeme od premiere in prvih dveh repriz nakažejo štabu za pomoč poplavljencem. GARNIZIJA V ŠKOFJI LOKI JE ZBRALA 100.000 DIN Pripadniki gamizije v Skofji Loki so izvedli nabiralno akcijo za poplavi j enee zadnje vremenske ikatastrofe. Zbrali so 100.000 din in jih nakazali na centralni fond. LEP PRISPEVEK GLEDALIŠKEGA KOLEKTIVA Člani sindikalne podružnice Mestnega gledališča v Celju so za pKjplavljence zbrali 60.000 din. Kolektiv šteje 40 čla- nov in nekateri med njimi so bili sami prizadeti pri poplavi. JESENIŠKI ŽELEZARJI SO PRI- SPEVALI OSEM MILIJONOV DIN Za poplavljence in za čunhitrejšo iz- gradnjo prizadetih krajev so jeseniški železarji skleniiii prispevati kot pomoč za 4 milijone gradbenega železa. Stiri milijone so prispevali v denarju, od tega 2 muijona preko fonda za pomoč v Ljubljani, 2 milijona pa preko sin- dikatov. RUDARJI POPLAVLJENCEM Dasiravno sta bua rudnik Laško in zlasti velenjski rudnik tudi sama pri- zadeta s poplavo, so se tamkajšnji m- darji zavezali prispevati poplavljencem večje količine premoga kot pomoč. Ve- lenjski rudarji bodo za poplavljence vseh poškodovanih krajev dali 1000 ton premoga, rudarji v Laškem pa 300 ton premoga. .......,.......... Elektroplavž Železarne Štore bo začel obrato- vati že avgusta Plavž, ki ga grade v Storah, je i prvi te vrste ne samo v Jugosla- j viji, temveč tudi na Balkanu. I Dajal bo dragoceno surovinsko j bazo — kvalitetno sivo in belo j surovo železo — za što rs ko li- ' varno in druge industrijske ik>- trošnike. Z njim bodo v Storah znatno izboljšali kvaliteto litine, vzdržnost kokil, še posebej pa stopnjevali kvaliteto valjev, ka- tere je leta 1950 začela oroizva-. jati štorska železarna prva v Ju- goslaviji. Elektroplavž bo naši skupnosti prihranil lepe devize. Gradbena dela opravlja grad- beno podjetje »Beton« Celje, me- hansko opremo dobavljajo pre- težno domače tovarne, montažo pa vrše v glavnem strokovnjaki železarne Store. Dela so že tako napredovala, da bo plavž stekel v mesecu avgustu. Spuščanje plavža v obratovanje bo hkrati ena velikih manifesta- cij na gospodarskem polju v okviru predpriprav na veliki ta- bor štajerskih partizanov, ki bo 5. septembra na Ostrožnem pri Celju. stran 2 •Savintski veetnik«. dme 18. junija 1954 Štev. 24 Pogled po svetu Pretekli teden smo preživeli pod vti- som, da iz ženevske konference ne bo nič prida. Ze se uvrščajo na horizontu visoki pogrebci, ki jo bodo pokopali brez posebnega pompa. Cemu neki pomp, saj ni odkrila nobenega novega nasprotja in ne izgladila starega. Pra- vijo, da bodo bilje ženevski konj eterici peli zastopniki narodov britanske skup- nosti, ki se bodo pogovorili o tem, kako ravnati za angleške koristi v Aziji. V Moskvi obetajo sklicati novo konferen- co o evropski varnosti; to bo nekaka repriza berlinske konference, z istimi igralci, samo režijo hani prevzeti kremlski mogotec. Pravijo, da bo šlo predvsem za Nemčijo, Avstrijo in se- veda za EOS. 16 držav pa se bo menda obrnilo na OZN, da bi začela odmota- vati gordijski vozel Indokine in Ko- reje. Iz jezera, ob katerem leži Ženeva, se torej ne bo dvignil golobček z oljko- vo vejico miru in prizanašanja, mar- več spet nekaka lochneška pošast sovraštva in srditega obračunavanja med narodi. Cas je že bil, da pade francoska vla- da. Laniel sicer ni podoben Barthou-ju, je pa vsekakor boljši od Lavala. Pra- vijo, da ga ne gre smešiti, kajti po- ložaj je resen zaradi Ženeve. Toda člo- vek se težkp zdrži nasmeška, ko pre- mišlja karikaturo parlamentarnega re- žima v simpatični republiki, ki bi rada ostala v družbi velesil. Eni pravijo, da padec Lanielove vlade ogroža ženevsko konferenco, drugi pa trdijo, da konfe- renca grozi pariškemu kabinetu. Naj že bo kakorkoli, degolisti se ne morejo sprijazniti z likvidatorsko politiko in so zato zoper EOS, v opoziciji pa so tudi socialisti, ki jim ameriški diktat tudi ni pogodu. Res je bil čas, da je vlada padla. Kaj bo storil Coty? Nove volitve? Novo žrtev — novega pred- sednika vlade? Ne bo ga lahko najti, kajti Francija preživlja hude čase: v Maroku, Alžiru in Tunisu civilrux ne- pokorščina, pasivna rezistenca, bojkot, diverzantske akcije, francoski sodelav- ci pa se v mošeje vozijo v oklopnifi avtoviobilih; na Srednjem vzhodu niso več upoštevanja vreden partner; v In- diji so že dobili napotnico, naj gredo domov, o Indokini ni da bi govoñli; ameriška oporišča v njihovih kolonijah »za neposredno atomsko maščevanje« niso simpatična mušketirjem, ki sa- njajo o svojem »empiru«, vedno bolj pridobiva pristaše misel na nevtraliza- cijo Francije v svetovnem sporu, to je, na osvoboditev od ameriške zedi- njevalne politike. V Ameriki so spremenili zakon o atomski energiji, toda Oppenheimer j eve zadeve doslej še niso uredili tako, kot narekuje pamet. Tu je zmagal Mc Carthyjev duh. Tega senatorja skušajo sicer vreči čez krov, vendar se mož drži, ker spretno napihuje komunistič- ni bavbav. Amerika, ki jo predstavlja Fast, Miller, Dreiser in vrsta d'i~ugih pomembnih duhov, mu doslej še ni kos. Poleg vseh drugih skrbi, ki si jih je naložila v svoji imperialistični politiki, je tudi rastoča brezposelnost v rudar- stvu in tekstilni industriji. Pretekli te- den so našteli 3 in pol milijona »po- zabljenih«. Minister za delo je položaj že imenoval »nevaren«. Ni čudno, če Angleži iščejo na Vzhodu prazno trži- šče in tvegajo pri tem celo nesoglasja z ZDA. Položaj v svetu 'je tak, da Vzhod s svojimi tržišči odločilno vpli- va na življenjsko ravnotežje Zapada. Ž,ahodna Nemčija že dalj časa ilegalno trguje z Moskvo, pred kratkim pa je svet industrijcev Adenauerju zagrozil, da ga ne bo več podpiral, če bo vztra- jal s svojo amerikansko politiko. Ade- nauer je namreč tako zvest ameriški eksponent, da je svaril celo Anglijo pred sovjetskim dobrikanjem. Angle- škim laburistom gre ta ameriška po- litika tako na živce, da odkrito delajo za priznanje LR Kitajske in za sodelo- vanje z njo. Pri tem se opirajo tudi na mnenje Indije, ki na razne načine sku- ša uveljaviti Monroejevo načelo za Azijo. In to tako strastno, kakor je rekel Nehru: »Tudi če bi Zapad Aziji kaj dobrega naredil, bi tega Azija ne priznala, če bi ne naredil v sporazumu z Azijo!« Zato so demonstracije proti Indiji v Nepalu, v tem himalajskem raju, toliko bolj zanimive. Na mejah Indije bi rad zabijal svoje mejnike ta ali oni, ki bi iz azijske revščine sebi rad koval bogastvo. Takih interesentov se seveda ne manjka In končno — baje je na vidiku do- končna rešitev tržaškega vprašanja. Kaj in kako se še ne ve, pač pa je Italija spet pokazala, da tega ne bi rada do- živela, kajti miru in reda si ona na Balkanu ne želi. Mi pa smo za to. Naj se pospravi tista tripartitna izjava — 8. oktober, zraven pa še potuha, ki jo zahodna diplomacija Italiji tako rada daje! Neverjetne trditve slišimo iz ust italijanskih diplomatov in časnikarjev; da je Jugoslavija že dosti dobila, da je vendar že enkrat braniti tudi čast Ita- lije, da Italija po 1. 1945 ni izgubila nobene vojne i. p. Italija pravzaprav vodi fašistično politiko, kakršno je na- kazal Mussolini. Tudi zdaj grozi s svo- jimi 8 milijoni bajonetov, tudi zdaj hoče biti gopodarica in ne jetnica » Sredozemskem morju, zato izsiljuje z ratifikacijo pogodb itd., kakor da bi v palači Chigi še viselo 10 zapovedi ita- lijanske mediteranske politike, zapo- vedi, ki jih je formuliral klavrni con- dottiere fašizma, Mussolini. T. O. Anketa o učno vzgojnih vprašanjih v težinji, da bi pritegnild àim vetje število državljanoT k sodelovanju pri družbenem upravljanju v šolstvu in pri reševanju vzgojnih vprašanj sploh, je i3i'UŠtvo pri j atei j ет mladine (DPM) т Laškem razpisalo v mesecu maju an- keto o teh vprašanjih. Ker je bil to prvi poLakus te vrste т Laškem, so anketo zaenkrat omejiili le na stc.rše, katerih otroci se šolajo v nižji gimnaziji v Laškem. Od 320 razdeljenih anketnih lislov je ibilo 157 izpolnjenilh, kar je za Laško -kot podeželsko pod- ročje doltaz, da se starši za nakazana vprašanja ne samo zanimajo, ampak da imajo o perečih učno vzgojnih vpraša- njih tudi objektivno bolj aki manj do- gnano stališče. Po natančni analizi izpolnjenih an- ketnih listov lahko ugotovimo, da je anketa v vsebinskem pogledu ▼ celoti uspela î>roti vsem priča-kovanjem. Ker je pa nemogoče podrobneje obdelati re- zultate ankete, želimo navesti pri Tsa- kem po.stavljenem vprašanju le nekaj tipičnih odgovorov, čeprav je vsak od- govor po svoje aanimir in pomemben. Prvo vprašanje: Kateri so po VaSeaaa Napačno je, da morajo vsi uôenci brez izjeme po 4. razredu osnovne šole v nižjo gimnaaijo, ki je v svojem bi- stvu pripravi j alnica za višjo gimnazijo. Otroci s kmetov so preobremenjeni e kmečkim delom in s tem ovirajo tudd učenje ostalih otrok. Nenehno menj-avar- nje učnih načrtov. Starši premalo ix>d- pirajo šolo in se ne brigajo za delo svo- jih otrok. Snov je preobširna in se pre- naglo obravnava. Nepazljdvost dijakov in pomanjkanje učnih pripomočkov. Preveč je predmetov, ki v praktičnem življenju niso potrebni, v škodo učnim predmetom, ki so važni v vsakdanjem življenju. Nezadostno je átevHo kvali- ficiranih moči. Premalo je družbeno moralnih ur. Dijaki, ki imajo ix>poldan- ski pouk so sorazmerno po uspehih slabšii od tistih, ki imajo dopoldanski pouk. Drugo vprašanje: lisiko td оајргатШ vzrtake ¡navedecoe pod točJio 1? Z večjo povezavo med starši in šolo. Starši bi morali doma vzgajati v duhu, kakor to šola zahteva. Otrokom skuša- mo mladost čim bolj osrečiti lin odpra- viti neprijetnosti. Tako se navadijo la- liikega življenja in jim je učenje pre- težko. Otroke bi morali že v mladosti navajati na težave življenja. Potrebno bi bilo več časa, da bi učitelji lahko več dn 'bolj temeljito razlagali učno snov, zlasti za otroke, ki bolj pwcasi do- jemajo in za predmete, ki so težji in važnejši. Zboljšati vzigojenost staršev z obveznimi vzgojnima predavanji. Da bi boljši dijaki tovariško skrbeli in po- magali slabšim. Razbremeniti mater; mali, ki je v tovarni, nima nadzorstva nad otrokom. Učni načrt naj se skrči; snov naj se obravnava bolj z gospodar- ske strani. Olajšati prehod iz osnovne šole v gimnazijo. Z večjo strogostjo v šoli. Tretje vprašanje: Как.^(по Je VaS* nrnenie o gthnnaaáü in o njenesn Predmetnik bi moral biti bol} äLt- Ijenjski. Otroci bodo imeli dosti več za- nimanja za stvar, ki jo bodo v življe- nju rabili. Nižj-a gimnazija kot je da- nes, naj bi se odpravila. Uvedejo naj se osemletne šole, NaučiLi se ne bodo no- benega tujega језЈка, ker se vsako leto učijo drugega. Predmetnike je dober, manjka ročno delo. Tuj jezik ne bi smel biti v nižji gimnaziji obvezen predmet. Uvedli ste moralno vzgojo, kar je pa- metno. Na petje se polaga premalo po- zornosti. Namesto fizkulture naj se uvede za deklice ročno delo. Četrto vprašanje: AM Je mladina pre- oba-ememjeaa s šolskim dekKrn in вакај? Mladina ni preobremenjena, vendar je potrebno, da se učni načrt skrči, da se snov temeljiteje obdela in utrjuje. Mladina dz okolice je preobremenjena. Mnenja sem, da je mladina preobreme- njena z domačimi nalogami, zlasti ob sobotah tako, da nimajo ob nedeljah nobenega razvedrila. Mladino preobre- menjuje popoldanski pouk. Ne bi bila preobremenjena, če bi snov že pri pre- davanju razumela. Preobremenjena je v toliko, v kolilcor ne dela sproti. Na splošno vzeto ni, če hoče res kdaj kaj postati. Ob normalnih predpogojih (do- bra osnovna šola, sposoben in voljan predavateljski kader) ne bi bila pre- obremenjena. Preobremenjena je tista mladina, ki ne mislá nadaljevati s štu- dijem v višji gimnaziji. Peto vprašanje: Kaj sodate o sodskflh učiberićikUi? Deloma so pretežko pisani in preob- širni, predvsem so E>a predragi. Se pre- pogosto menjavajo. Premalo upoštevajo načelo praktičnosti!! Naj bi prišli ob pravem času v tisJc. V učbenikih naj bi bilo več fotografij in skic. Šolski učbe- nik ne bi smel vsebovati napak kot n. pr. računica z nepravilnimi rezultati. Sesto vprašanje: Kaj sodit« o obsto je- čeon naoittu IsQiirsâevadija in ocaojevanja* v šoli? Menùn, da sedanji način povsem od- govarja, vendar smatram, da bi büo potrebno nuditi učencem pri spraševa- nju več pomoči. Ocenjevanje naj bi bil« bolj obzirno. Eventualne nepravünoetí naj bi razpravljala na roditeljskem se- stariku. Naj velja načelo: Kolikor znaš, toliko veljaš! Izpraševanje naj ne čuti, da odgovarja za red. Ne strinjam ве z ocenjevanjem s številkami, Izprašuje naj se vsako uro. To je individualna zadeva, cato je o tem težko soditi. Iz- ogibati se je izpraševanja v skrajni možnosti danega časa. Sedmo vprašanje: Ali so po Vašem mnmju kazni, Id jih uporabljajo v šoli л'жео)»1о ucimkiováiíe? Katera kasen Je po Vaác^i iroienjoi vB£)ojnto naJučAaLoviiaj- če in eakaj? Vsaki šolski ka^ni mora nujno slediti kazen doma. Sedanje šolske kaeni so učinkovite le za tiste otroke, k: imajo tudi doma pravilno vzgojo, drugi se jim smejejo. Kazni so pravilne, vendar naj bodo še bolj stroge. Najbolj učinkovita je lepa beseda brez kazni. Bolje se je porazgovoriti kot kaznovati. Učitelji ga- mi naj'bolje vedo, da vsaka kazen ne učinkuje na vsakega otroka enako, zato mi najučinkovitejše kazni ne p>oznamo. Uk;or je za rahločutnega otroka ostra kazeax, vendar rahločutni grešijo redko. Osmo vprašanje: Kaiera oblika etiles etadšev B aoüio oe Tam adá naòibod;^ in aakaj? Roditeljski sestanki % analizo vsake- ga učenca. Osebni stik zaradi spozna- vanja lastnosti otroka in okolnosti, v kateri živi in 2:aradi enotnosti vzgojne- ga postopka v šoli in doma. RazredjiiM naj bi imeli vsak teden točno določeno uro za razgovor б starši. Deveto vprašanje: AM ste Eadovoljiil s sodanjo obdiMu) ш vsebino mditelj^dh aestanfcov? Kakšmi so Veša preiMogJ т tem pogledu? Na roditeljskem sestanku tvedo le starši o svojem otroku, zato so eno- stranski. BUo bi pa potrebno, da bi tudi vzgojitelji kaj zvedeli o učencih. Z rodi- teljskiimi sestanki smo zadovoljni, ven- dar naj bi bili daljši in pogostejši. So premalo iskreni in preslabo obiskani. Želela bi, da bi bili na vsakem roditelj- skem sestanku navzoči vsi predavatelji, ne samo razrednik. Z roditeljskimi se- stanki sem zadovoljna, ker lahko pri- merjam svojega otroka z drugimi. Deseto vprašanje: Kaj naj bi т prvi vrsti uipostevali pri piređstoje^ šoilski reformi? V prvi vrsti naj bi se predrugačU učni načrt. Za deklice naj se uvede ob- vezno ročno delo. Snov v nižji gimnaziji naj bi bila bolj praktična. Zmanjšati učno snov. Na E>odeželskih nižjih gimn. naj bi bil nastavljen tudi agronom prak- tik. Otrok naj se ne sui več, da bi mo- rali zaicljučiti obvezno šolanje v gimna- ziji. Poglobiti moralno vzgojo mladine. Nižjo gimnazijo v Laškem oskrbeti s potrebnimi učui Enajsto vprašanje: Kje so vairtokd жл IHxgoeto nedostojno vedenje soloobvem- nih otrok £n pošaLs(ke mladine? Pomanjkanje domače vzgoje. Premalo strogosti in doslednosti. Slab vzgled odraslih. Nepravilno tolmačenje svobo- de. Premalo se učije spoštovanja do od- raslih oseb. Glavni vzrok je v nevzgoj- nosti staršev, drugi zaradi družbe. La- hko je vzirok tudi pretirano stroga vzgoja in surovo pretepanje otroka. Najpogosteje se slabo obnašajo tisti otroci, katere puščajo starši v brezde- lju in pohajkovanju ter otroci pijan- cev. Nevključevanje v mladinsko orga- nizacijo. Mladina ima preveč svobode in Premalo obveznosti. Takoj po osvo- bojenju je büo mladini vse dovoljeno in nič prepovedano; to raste z otroci. Dvanajsto vprašanje: Kako bi odpra- vili vzroke navedene pod točko 11? Da bi vsak primer nedostojnega ve- denja analizirali in dosledno kaznovali. Ko bomo vzgojili samega sebe, bodo vzgojeni tudi otroci. Da bi se mladina udejstvovala v organizacijah. Vzroke bi odpravili tako, da bi otroka vzgajali vsepovsod soci.al)istično. Starši bi mo- rali biti skrbni čuvarji svojih otrok in bi morali vedno pazite, kje in kod in s kom se družijo njihovi otrooi. Dorašča- joči mladini bi morali nuditi zdravo in prijetno razvedrilo. Zaix)sliti mladino. Trinajsto vprašanje: ELateire otrošk* DBjpake Vam delajo največ preglavic? Popolno pomanjkanje čuta za dolž- nost in za avtoriteto. Trmoglavost in ugovarjanje. Da se bolj zanima za šport kot za učenje in dobre ocene. Nedo- stojni odnosi do starejših ljudi. Meni nobena, ker me otroci ubogajo. Preve- lika občutljivost, ki otežkoča vzgojo. Štirinajsto vprašanje: Kakšno Je Vaše mnenje o obisiku šolske in pošolsfce mJa- đžne pai kinopredßtavah? Otroci si naj ogledajo samo filme, ki so zanje primerni. Otrokom naj bi se v šoli obrazložil pomen filma. Dovoljene naj bodo samo šolske kinopredstave. Otroci se preveč zagledajo v filme, po- tem jim pa ni več za učenje. Prepove- dati obisk gangstrskih filmov, ker so naši dečki že brez njih dovolj divji. Obisk predstav naj bi bü starostno toč- no omejen. Kino je pač trgovina in se ne ozira na to, ali je mladini kori&ten ali škodljiv. Petnajsto vprašanje: Kakšne predla gre imate v pog^Iedu letovanja otrok? Bolehne in šibke otroke naj se pošlje v primerne klimatske kraje. Naj se upo- števajo predvsem bolehni otroci, ne sa- mo tisti, ki imajo denar. Letovanje je zelo koristno z vzgojnega vidika, ker se otroci naučijo kolektivnega življe- nja in tovarištva. Tudi otrooi morajo imeti priznanje in počitek za celoletni trud v šoli. Je koristno, da pridejo v stik z drugimi otroki. Za letovanje naj bi prišli v poštev tudi pcdeželsiki otrooi. Letovanja so koristna, ker lahko otroci .poglobijo svoje znanje iz zemljepisa, prirodopisa, zgodovine itd. Potrebne bi bile posebne kolonije za vzgojno ogro- žene otroke. Mnenja sem, da bi se mo- ralo osigurati letno enkrat letovanje po skupinah vsakemu otroku. Šestnajsto vprašanje: Katera oblika peidagoškega proevetljevanja staršev se Vam zdi najprimemejša -in zalijaj? Vzgojna predavanja in roditeljski se- stanki. Propaganda za poljudno znan- stvene pedagoške knjige. Vzgojna pre- davanja so sicer zelo koristna, vendar premalo zajem- šajmo več z regulacijo vodnih strug in vsega kar je z njimi v zvezi. Naj nam ne bodo nobene finančne žrtve previ- soke. Okraj Šoštanj na šolo ni pozabil Stanje šolskih poslopij je se vedno eno zelo perečih vprašanj, ki jih OLO Šoštanj skuša s svojimi skromnimi sredstvi čimprej rešiti. Res je, da z letošnjimi gradnjami vprašanje šol še ne bo rešeno, ker so potrebe prevelike. Toda s tem, kar nameravajo zgraditi letos in prihodnji dve leti, bodo lahke precej odpomogli pomanjkanju šolskik prostorov. Pomisliti je treba, da je vojna zlasti v našem okraju, posebno v Zgornji Savinjski dolini, pustila težke sledove pustošenja, saj je büo požganih 11 šol. Doslej so obnovili šole v Solčavi, w Lučah. Ljubnem, Rečici, Lepi njivi, v Bočni in Novi Štifti. Sedaj pa pridejo na vrsto še ostale šole, ki jih bodo v dveh, treh letih dogradUi. Med njimi so tudi take, ki ne ustrezajo vzgojnim ia učnim ter zdravstvenim zahtevam časa. Oba zbora OLO Šoštanj sta pokazala potrebno razumevanje in sta za letos sprejela v svoj proračun kar lepo vsote za obnovo in zidavo šol. Tako je v novem družbenem planu in ртогасипи okraja določenih vsega 23 milijonov di- narjev za gradnjo šol. Od tega je do- ločenih za pričetek gradnje šole v Velenju 7 milijonov, za nadaljevanje gradnje nižje gimnazije v Šoštanju 4 milijone, za šolo v Smartnem ob PaM 6 milijonov, za dokončno izgotovitev šole v Smartnem ob Dreti 3 milijone im za šolo v Nazarju 2 milijona dinarjev. Od teh šol bosta letos dograjeni osnovna šola v Smartnem ob Dreti in nižja gimnazija v Šoštanju. Res je, da so potrebe šp vedno velike^ vendar ob velikem razumevanju prebi- valstva in ob podpori oblasti bodo ш časom te težave uspešno odstranjene v ponos prebivalstvu samemu in v korist naši učeči se mladini. Stev. 24 »Savinjski vestnik«, dne 18. junija 1954 Stran 3 Tudi kmečki človek ima pravico do dobrih in cenenih knjig Danes so knjige precej drage, zato si jih marsikdo ne more več kupovati. Za- radi tega prihaja zdaj tudi manj knjig v roke širokih množic, kakor pa prej, ko so bile knjige precej cenejše. Pač ima vsakdo priliko, da si naroči cenene množične ljudske zbirke knjig, ki jih izdaja zadružna založba Kmečka knjiga v Ljubljani (Miklošičeva 6). Tudi nova knjižna zbirka, ki obsega 4 knjige ali skupno okrog 1000 strani zanimivega, poučnega, leposlovnega in zabavnega branja, bo stala samo 300 dinarjev. Te knjige so brez dvoma pravi knjižni dar, saj so tako rekoč zastonj in vsakomur dostopne. Zaradi tega je prav, če na te knjige opozorite tudi svoje prijatelje in znance, kajti tudi oni naj bi izkoristili izredno priložnost, ki se jim nudi. KATERE KNnGE SO V NOVI KNJIŽNI ZBIRKI? Ali si lahko zamislite kmečko hišo brez zanimivega kmečkega koledarja? Naš kmet je že navajen, da ima na polici svoj koledar, ki ga skozi vse leto opozarja na vse pomembne dogodke in opravila, mu tudi v stiskah in težavah svetuje ter ga tako skozi vse leto sprem- lja kot njegov prijatelj, p>omočnik in svetovalec. Poleg tega mu pa nudi tudi mnogo zanimivega, lepega in zabavnega čtiva. Takšen je Koledar Kmečke knjige za 1855. leto. Koledarski del vsebuje vse, kar želi in hoče imeti kmet. K temu delu je pa dodan še drugi, obsežnejši del koledarja, v katerem je mnogo le- poslovnega branja izpod peresa naših znanih pisateljev in pesnikov. Naslednji del vsebuje mnogo poučnih sestavkov o raznih sodobnih vprašanjih, ki ne smejo dti mimo razgledanega kmeto- valca. Tretji del koledarja obravnava razna pereča vprašanja kmetijske pro- izvodnje pri nas in po svetu. Tu se lahko vsakdo pouči o najvažnejših vprašanjih, ki danes vznemirjajo na- prednega kmetovalca, ki želi izboljšati način svoje proizvodnje ter dvigniti do- nosnost svojega dela in truda. Seveda v Koledarju tudi ne manjka kratko- časnih in zabavnih sestavkov. Takšna pestra dn zanimiva vsebina Koledarja bo nepogrešljiva vsakomur, ki hoče veljati kot sodobno razgledan in poučen človek, in naš napredni kmet hoče veljati za takega. Zato bo tudi ta koledar njegov tovariš, ne samo v letu 1955, temveč tudi pozneje. Fogotvori o (krmljenju živine je težko pričakovana knjiga, ki so jo napisali naši najboljši živinorejski strokovnjaki, kot živinozdravnik dr. Marijan Pavšič ter kmetijski inženirji Oto Muck, Erik Eiselt in Jože Ferčej. Od pravilnega krmljenja je odvisno zdravje živine. Od tega je tudi odvisna večja ali manjša proizvodnost naše živine. Ce hočemo več mleka, več mesa, več jajc itd., potem nam ni in ne more biti vseeno, kako, kdaj, s čim in s kakšnimi obroki bomo hranlM svojo živino, kajti če v hrani primanjkuje samo ene nujno po- trebne sestavine, potem gre mnogo dru- gih koristnih sestavin krme neizkorišče- .-nih v nič. Sama krma, ki vsebuje pra- vilna razmerja med količinami beljako- vin, rudninskih in raznih drugih snovi ter vitaminov, lahko da najučinkovitejše proizvodne uspehe. In kdo izmed naših naprednih živinorejcev ne želi, da bi njegova skrbno izbrana plemenska ži- vina ne proizvajala čimveč? Vsakomur bo ta knjdga prav koristni svetovalec v izboljšanju proiizvodnosti njegove živine ob bolj skrbnem izkoriščanju pravuno sestavljene krme. Obstoja resna nevar- nost, da bo ta knjiga takoj, ko pride na svetlo, razgrabljena, zato je prav, da se že takoj zdaj naročite na letno zbirko Kmečke knjige ter si tako zagotovite te dragocene napotke za najučinkovi- tejše krmljenje vaše živine. Zgodoivina slovenskega naroda izpod peresa univerzitetnega profesorja dr. Boga Grafenauer j a je prav nestrpno pričakovana knjiga, ki bo začetek serije knjdg pod tem naslovom. V tem delu nam znani zgodovinar tolmači najsta- rejšo zgodovino naših prednikov, ki so se preselili iz svoje pradomovine v naše sedanje kraje ter tukaj kljub tisočlet- nemu suženjstvu, tlačanstvu, izkorišča- nju in raznarodovanju vzdržali vse skozi do svoje narodne osvoboditve. Ce ho- čemo poznati in pravilno ceniti našo sedanjost, je nujno, da poznamo tudi preteklost našega naroda, je nujno, da se seznanimo s težavami, v katerih so živeli in s katerimi so se borili naši predniki. Vse to nam bo povedala ta serija zgodovinskih knjig, ki bodo opremljene s slikami in zemljevidi. Tudi ta knjiga ibo prav hitro raz- grabljena, saj nam primanjkuje zgodo- vinskih knjdg za najširše množice. Za- gotovite si s pravočasnim naročilom tudi to dragoceno zgodovinsko zbirko. Nevidna steza je najnovejše leposlov- no delo pisatelja Ignaca Koprivca. V tej knjdgi nam avtor na napet način pri- kazuje zanimivo ljubezensko zgodbo, ki jo je vložil v okvir partizanskega živ- ljenja v času sovražnikove ofenzive na Kočevski Rog, ko se nekateri malodušrui raztepend slabiči pripravljajo k predaji sovražniku. Tudi partizanka Vida, ki se je zgubila v nepreglednihi kočevskih gozdovih, se pripravlja na predajo. Reši jo partizan Silni. Ko pa р>о končani ofenzivi ponovno sreča partizana Me- niha, ki jo je v začetku nagovarjal k predaji, zdaj pa je postal četni koman- dir, zapusti Silnega ter se poda v na- ročje Meniha. Vsekakor bo ta zanimiva zgodba blo- denj, tavanja, duševnih in moralnih kriz, ob ljubezenskem motivu na robu propada prav zanimivo branje, saj bo v njem videl resnično življenje, resnične ljudi z vsemi njihovimi slabostmi in vrlinami. Kot smo že v uvodu navedli, bodo stale te 4 knjige samo 300 din. Ker pa bo zaradi zelo dragega papirja in tiska naklada omejena, je priporočljivo, da se takoj prijavite v kmetijski zadrugi, pri poverjeniku Kmečke knjige ali pa pri sami založbi v Ljubljani kot na- ročnik zbirke. S. P. Konjičani za poplavljence Ko je v poznih večernih urah v Slo- venskih Konjicah zatulila sirena, ki je naznanjala strašno novico o veliki po- vodnji v okolici Vojnika in Celja, so konjiški gasilci bili v nekaj minutah že pripravljeni za odhod. Pri reševanju so bili nekateri vso noč in še ves dan, nato pa so še nekaj dni sodelovali pri črpanju vode iz kletnih prostorov in stanovanj. Zlasti so se pri tem izkazali Ajdnik Franc, Šmid in še nekateri drugi, ki so pri svojem reševalnem delu tve- gali tudi lastno življenje. Na dsti način pa so Konjičani že prve dni po nesreči pristopili k zbiranju pri- spevkov za poplavljence. Delavci v to- varni usnja in v usnjarskem remontu so sklenili, da bodo dali zaslužek enega delovnega dne, na lesnem obratu pa bodo delali dve nedelji. Štirinajst na- meščencev podružnice NB je darovalo 25.000 din, medtem ko je pvomožno in upravno osebje v Domu onemoglih (skupaj 9 ljudi) zbralo 24.000 din. Etobro so se izkazali tudi v podjetju Trgovski dom, člani sindikata pri KZ, dalje v občinski mizarski delavnici in še ne- katerih drugih podjetjih. Za delavci v podjetjih tokrat niso hoteli zaostajati konjiški obrtniki in kmečko prebivalstvo po vaseh. Tako je gostilničar Dimitrovič dal 10.000, mizar Založnik 5000 din, po 3000 din pa sta dala medicar Pisanec ter pleskar Stravs itd. Nekateri obrtniki, predvsem mizarji (Medven, Košak) pa so obljubili svojo pomoč v mizarskih izdelkih, kar bo se- veda poplavljencem prav tako koristilo. V vasi Polene so kmetje dali več smrek, na Stranicah in bližnji okolici so zbrali več krompirja, v Konjicah precej obleke in perila, pa tudi v Te- panju lin Skalcah so se dobro izkazali. Menda skoraj ni družine v konjiški ob- čini (razen v okolici Spitaliča), ki ne bi v tej ali drugačni obliki prispevala svoj delež ter na ta način pomagala ljudem, ki so ob tej katastrofi izgubili vse ali pa velik del svojega premoženja. S tem so izkazali svoje sočutje do ljudi, ki so ostali preko noči brez sredstev za pre- življanje. Pri občini je bil postavljen posebni štab iz predstavnikov RK, SZDL, ZKS, LO in KSS, ki bo zbrana sredstva odposlal 'in vodil evidenco nad njimi. Od nevihte konjiški predel ni bil dosti prizadet, razen vasi Spitalič z okoliški- mi naselji. Tu je narasla voda odnesla večino m.ostov, povzročila številne pla- zove in tako napravila kmetovalcem občutno škodo. Ljudski odbor je že ime- noval posebno komisijo, ki je te dni nastalo škodo ocen,ila. L. V. Kaj še starši šolske mladine ne vedo V nesrečno poplavljenem in razdeja- nem Celju so se v soboto, dne 12. junija zopet zbrali učitelji iz celjskega okraja, da bi pregledali svoje društveno delo- vanje med šolskim letom in si določili smernice za bodoče delo. Da bi poglo- bili svoje strokovno znanje, so povabili iz Ljubljane priznano zdravnico tov. dr. Slavo Lunaček, ki jim je predavala o delovni zmogljivosti šolskega otroka. Čeprav sem prepričan, da jo bo za tako poučno predavanje naprosilo tudi celjsko Društvo prijateljev mladine, če ne prej, pa vsaj ob pričetku novega šolskega leta, mislim, da lahko povem vsaj nekatere zanimivosti s tega pre- davanja. Vsi vemo, da se tudi otrok pri svojem delu, pri učenju in pri igri, utrudi. To velja zlasti za učenje v šoli in doma in pri izdelovanju šolskih in domačih nalog. Znake utrujenosti spoznamo po telesni nemirnosti, po raztresenosti pri pouku in učenju, zdehanju in napetosti mišičevja. Kadar otrok duševno preveč dela, opravlja še drugo delo, premalo spi, se vozi v šolo itd., nastopi tudi preutrujenost. Po mnenju predavateljice je napačno, če otroka že v predšolski dobi sUimo k pretežkemu duševnemu delu (dekla- macije, učenje tujih jezikov, glasba). Med učenjem so tudi doma potrebni odmori, ki naj trajajo vsaj 5 minut in se lahko podaljšajo na 10 do 15 minut. Odmori čez 20 minut niso priporočljivi, ker se otrok težko zopet koncentrira pri svojem delu. To ne velja samo za delo v šoli, ampak tudi doma. Zelo pa je važno tudi zračenje prostora, kjer se otrok uči. Kar že dokaj dosledno iz- vajajo šole, se pri učenju doma, zlasti v kuhinjah, le redkokje dogaja. Utrujenost zmanjšujemo tudi s tem, če znamo v otroku zbuditi veselje do dela, do učenja, do predmeta, katerega se težko uči. Otrokova delovna zmoglji- vost je v različnem času različna. Naj- višja je zjutraj, ki se pri drugi uri dela celo dvigne, po kosilu pa je zelo slaba. Pri dnevih v tednu je v torek najboljša, proti koncu tedna zopet narašča, a v četrtek je najslabša. Med letom je naj- višja zmogljivost od septembra do marca, le v januarju nekoliko pade. V decembru je najboljša, najslabša pa je v juniju. Ta ugotovitev je važna za obremenitev otrokovega duha in po- razdelitev bremen, ki jih otrokom na- lagamo. Večkrat se dogaja, da otroci delajo domače naloge v najšibkejši delovni zmogljivosti, to je v večernih urah. Nedelja bodi kakor za odraslega de- lavca tudi za otroka dan počitka. Zelo koristna so tudi navodila, kako se naj otrok uči. V šoli obravnavano snov naj učenec doma čimprej obnovi, ker jo pozneje pKDzabi in se mora znova učiti, za kar porabi preveč časa. Med do- mačim učenjem naj otrok opravlja tudi* kako drugo primerno delo. da ga na- učimo spoštovanja do ročnega dela. Za ohranitev otrokove delovne zmog- ljivosti je potrebno predvsem zadostno in globoko spanje. Glede okolja, v ka- terem otrok dela (se uči), je zopet po- udarek na zračenju prostora po vsaki delovni uri. Zmogljivost hitro pada pri delu v kuhinjah zaradi pare, toplote in slabega zraka. Vse premalo še upošte- vajo šole in domovi primerno osvetlitev. Kuhinje bi naj imele 200-watne žarnice, učilnice -pa šestkrat toliko. Zelo važen je način prehrane. Otrok potrebuje beljakovin in apna. Zelo pri- poročljivo je uživanje mleka. Mleko v prahu je enakovredno tekočemu. Tudi otrok potrebuje pri svojem delu mir. V nemirni sredini njegovi živci zelo trpijo. Naloga vzgojiteljev, staršev in uči- teljev bodi, da opazujemo otroka pri njegovem delu, njegovo zmogljivost ter skrbimo za vse, kar jo pospešuje. S tem se bodo izboljšali tudi učni uspehi. Pre- davateljica je žela za svoja poučna iz- vajanja obuo priznanja. Prva Javna produkcija Glasbene šole v Eiaškem Glasbena šola v Laškem je zaključila prvo leto svojega delovanja z uspelo produkcijo. Mnogo je bilo pred letom borb in truda za ustanovitev te šole. In ko danes ta glasbeni zavod že gradi in oblikuje značaje mladih ljudi in jih vodi v glasbeni svet umetnosti, ki izmed vseh lepih umetnosti gotovo najmočneje vpliva na naša čustva, smo ob tej za- nimivi in prisrčni produkciji spoznali velik ризтеп glasbene šole za mladino našega kraja. Zato je prav, da se ob tej priliki spomnimo tistih, ki so ta zavod ustano- vili, kajti le prerado se pozabi na ljudi, ki prvi zarežejo brazde v ledino. Inicia- tiva pripada vsekakor tov. Malenškovi, prof. Sircu, tov. Neratu, sedanjemu di- rektorju šole, in tov. Rupretu. Njihovo prizadevanje pa je z velikim občutkom odgovornosti vedno podprl predsednik občine tov. Ivan Vodovnik. Tako je prva produkcija potrdila nujno potrebo glasbene šole in poplačala njihov ne- majhni trud v korist skupnosti. V so- cializmu ima glasbena vzgoja še prav posebno nalogo: umetnost naj si namreč naše ljudstvo osvoji in čim širši krog delavskih otrok bo zajela šola, tem bolj bo izvršila svojo nalogo, ki ji jo daje naše ljudstvo. V imenu upravnega odbora glasbene šole je pozdravil vse navzoče predstav- nike ljudske oblasti, množičnih organi- zacij in starše gojencev predsednik tov. Sinigoj. Glasbena šola vključuje danes 48 go- jencev. V kratki dobi devetih mesecev so napravili prav lep korak v glasbeno znanje. Ljubezen do glasbe in do mla- dine, ki preveva naše glasbene učitelje, je rezultat uspeha tega prvega leta dela, ki je dobil priznanje že po komisiji iz Ljubljane, in velika hvaležnost staršev naj jim bo zagotovilo, da cenimo nji- hovo požrtvovalno delo. Produkcija je obsegala dvajset točk: klavir, violina, harmonika, kitara, har- monika duet, klavir duet, violina duet, violinski kvartet, skupina harmonikar- jev, klavir solo — gojencev I., II. in III. razreda glasbene šole, ki kažejo vsi resno voljo in napredek, ter mladinski zbor, ki je — čeprav okrnjen (zaradi vremenskih neprilik) — odpel pod tak- tirko tovarišice Sinigoj eve prav dobr« štiri pesmi. Želimo, da bi glasbeni zavod kot do sedaj tudi v bodoče napredoval in v tem delu naj ga podpro vsi Laščani, ki se zavedajo velikega pomena kulturne vzgoje otrok. Pritegniti čim več mladine v območje glasbe in jo na ta način odtegniti raznim škodljivim vplivom, jim krepiti voljo in vztrajnost, je tudi ena izmed nalog glasbene šole; * Nezabeležena je ostala še fizkulturna akademija telovadnega društva »Parti- zan«, na kateri smo lahko zasledovali zelo dobre telovadne prvine nastopajo- čih; ljubke igre dece, pionirk in pionir- jev, strumne vaje mladincev, elastične izvedbo zletnih vaj mladink, dobro iz- vajan ples članic, in člane z odlične izvedbo orodne telovadbe, pri kateri sta sodelovala tudi člana iz Rimskih Toplic. To je bil zbor vitkih postav, čvrstih ia prožnih mišic! Ob tem, kar smo gledali, nismo ostali ravnodušni. Gromki aplavzi, ki so se stopnjevali v navdušenje, so dali pri- znanje marljivim telovadcem in njiho- vim požrtvovalnim vaditeljem. Republiškega zleta v Ljubljani se je udeležilo okoli 70 telovadcev, ki so do- segli zelo dobre uspehe. Mladinci so dosegli v mnogoboju (II. razred) cel* prvo mesto. Zato bodo te dni tekmovali tudi na državnem prvenstvu v Zagrebu. Tudi telovadno društvo »Partizan« vključuje v Laškem lepo število mladih ljudi, ki v plemenitem tekmovanju vztrajno klešejo voljo in značaj. Želim« jim, da bodo njihove vrste še števil- nejše pod geslom: V zdravem telesu — zdrav duh! Rovanova. Katoliški duhovniki - člani CMD iz celjskega in šoštanjskega okraja so zborovali V torek je imelo v svojih društvenih prostorih v Celju Cirilmetodijsko dru- štvo katoliških duhovnikov za okraj Šoštanj letni občni zbor. V sredo pa so se sestali na občnem zboru katoliški duhovniki, včlanjeni v GMD iz celjske- ga okraja. Po pozdravnih besedah dosedanjega predsednika okrajnega odbora CMD v Šoštanju g. Franca Križana, je sprego- voril g. Martin Uran jek, sekretar po- krajinskega odbora CMD, ki je v uvod- nih besedah prikazal vlogo in namen društva ter poudaril, da je večina du- hovnikov, čeprav jih je 50% preko 80 let starih, v šoštanjskem okraju včla- njenih v društ\ai, vendar pa člani niso delavni tako, kot bi bilo želeti. Za dru- štvo se zanimajo vedno bolj tudi du- hovniki, ki še niso člani društva. Dru- štvo CMD je potrebno duhovд&kom, cerkvi in ljudski oblasti. Zato je naloga vseh članov, da skušajo vključiti v društvo tudi ostale duhovnike, ali pa vsaj vplivati na njih, da bodo hodili z društvom isto pot, je zaključil g. Ura- njek. Za njim je g. Keler obširno orisal delo, uspehe in rast društva CMD v šo- štanjskem O'kraiu v petih letih svojega obstoja ter podčrtal raztunevanje ljud- ske oblasti do društva. Predsednüi odbora g. Franc Križan je poročal o Zakonu o pravnem položaju verskih sktipnosti, ki jamči vernikom svobodo vesti, verskih obredov in ču- stev. Ta zakon prepoveduje tudi ver- sko nestrpnost, kar si je bilo v stari Jugoslaviji nemogoče zamisliti, sedaj pa so vsi državljani ena veliika dru- žina, neoziraje se na verska prepri- čanja. Ker velja okvirni zakon za vse veroizpovedi in ker ga v različnih kra- jih različno tolmačijo, so navzoči du- hovniki bili mnenja, da bi bilo koristno in potrebno k zakonu še izdati pravil- nik. Osnutek pravihiika naj bi sestavila verska komisija, Zvezni izvršni svet bi pa naj na tej podlagi izdal okvirni pra- vilnik, katerega bi republike nato pri- lagodile posameznim veroizpovedim. Sökretar republiške verske komisije Jože Lampret je nato poročal o delu Glavnega odbora CMD Slovenije, zlasti pa o zadnji seji Glavnega odbora CMD in o tiskovni konferenci, katere se je udeležilo 21 uglednih članov CMD. Od- mev konference pri nas je bü dober, v inozemskih katoliških krogih pa so na to konferenco negativno reagirali. Zlasti je büo ob tej priliki nesramno in neresnično pisanje goriškega lističa »Katoliški glas«, ki je na nesramen na- čin klevetal Cirümetodijsko društvo katoliških duhovnikov in lagal o »pre- ganjanju« vere v Sloveniji. Zastopnik Glavnega odbora CMD je navzoče tudi seznanil o obširnem za- ložniškem programu, ki ga pripravlja Glavni odbor CMD. Poleg razne druge verske literature so imeli namen v glavnem izdati katekizem in molitve- nik, zakar jim mora po cerkvenem pra- vu dati dovoljenje za tisk (imprimatur) škofijski Ordinariat. Do tiskanja pa ni prišlo, ker so vsi trije katoliški škofje v Sloveniji dovoljenje za tisk odklonili z motivacijo, da CMD nima dovolj ugle- da, da bi lahko prevzelo tiskanje ver- skih knjig. Zato so poslali lavantinske- mu škofu dr. Maksimiljanu Držečniku pismo, v katerem obžalujejo odklonilne stališče ordinariatov do verskega tiska. Drugi dan so imeli občni zbor ka- toliški duhovniki iz celjskega okraja z enakim dnevnim redom ter so zavzeli isto stališče do vprašanj, ki so biLa na dnevnem redu, kot duhovniki iz šo- štanjskega okraja. Izvolili so tudi nova vodstva okrajnih odborov CMD. V šoštanjskem okraju so vodstvo zopet 'zaupali dosedanjemu predsedniku g. Francu Križanu, taj- niško mesto pa dosedanjemu tajniku g. Zdenku Lovšetu. V celjskem okraju so pa izvolili za predsednüía odbora CMD g. Martina Uran jeka iz Sv. Je- derti nad Laškim, za tajnika pa g. Franca Casia iz Tabora. Tudi na poplavljence niso pozabui. Glavni odbor CMD je že zbral od svo- jih članov 70.000 din pomoči, 30.000 din pa je darovala njihova zadruga. Na- vzoči duhovniki so tudi obljubili, da bodo pomoč nakazali po pošti, nekateri mod njimi pa so se že izkazali na občnem zboru in zbrali na šoštanjskem občnem zboru 4000 din, člani CMD iz celjskega okraja pa 4600 din pomočL Občinski odbor Rdečega križa Braslovče je med prvimi nudil pomoč poplavljencem V akciji zbiranja pomoči poplavljen- cem se je od osnovnih organizacij RK najbolje in najhitreje izkazal Občinski odbor RK Braslovče, ki je že v prvih dneh nesreče nakazal denarno p>omoč v višini 27.100 din, 1060 kg krompirja, 250 kg fižola, 31 komadov jajc in ne- kaj tekstna. Izkazali so se še RK Ro- gatec z živili, s tekstilom in drvmi. St Jernej — Loče s tekstuom ter učenci osnovne šole Donačke gore z 2620 din. Vsem, posebno pa odbornikom RK Braslovče ter prebivalcem, se v imenu poplavljencev prav lepo zahvaljujemo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRA- NJU ZA POMOČ POPLAVLJENCEM Z ozirom na strašno katastrofo, ki je zadela mesto Celje in njegovo okolico, se je kolektiv Prešernovega gledališča v Kranju prostovoljno odpovedal dvo- dnevnemu dzletu v Koper, katerega je nameraval prirediti Svet za kulturo in prosveto pri OLO v Kranju kot nagra- do prosvetnim delavcem svojega pod- ročja. Namenjen denar za ta izlet bo Svet za kulturo in prosveto v Kranju nakazal Odboru za pomoč ponesreče- nim v Celju in okolici.___________ Upamo, da bo hitra pomoč teh orga- nizacij našla posnemalce tudi pri osta- lih organizacijah v neprizadetih krajih. Okrajni odbor RK Celje« stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 18. junija 1954 Stev. 24 Iz Celja ... Na celjski postaji nič novega Novega nič, razen tistih petih sodob- no urejenih prodajnih okenc za vozov- nice. Drugo pa je staro, vključno s kri- tiko o razmerah na postaji. O tem me je prepričala pretekla nedelja, ko se mi je zahotelo potovati proti Ljubljani. Vo- zovnice si nisem preskrbel prejšnji dan pri Putniku, sodeč, da bo zadostno šte- vilo lepo urejenih in prostornih prodaj- nih okenc na postaji zmoglo tudi naj- večji naval potnikov. Razen tega sem potoval z dopoldanskim vlakom in sem pričakoval, da bodo prodajna okenca služila svojemu namenu in opravičila vložena družbena sredstva. Toda moj račun je bil napačen. Nekaj minut pred prihodom vlaka se je raztezala kača ljudi pred enim samim okencem in potniki 30 se zaman z velikim pričako- vanjem ozirali na ostala, ki so trdo- vratno ostala zaprta. Ko sem v zadnjem trenutku le dobil vozovnico, mi je od- leglo, da sem se odkrižal nepotrebne kazni na vlaku. Vračal sem se s popol- danskim vlakom in tudi to pot je celj- ska postaja poskrbela za zelo udoma- čeno presenečenje. Na prvem tiru, tik pred postajo je stala serija tovornih va- gonov, ki so zastirali p)ogled na postajo in izhod. Odveč bi bilo trditi, da je sta- nje celjske postaje vzorno. Kar se pro- daje vozovnic tiče, je teže opravičljivo, toda preobremenjenost postajnih tirov bi lahko imenovali s tole prispodobo: Promet na celjski postaji se »počuti« kot slon v pasji hišici. KAJ PA JE TEBE TREBA BILO V KAVARNI »EVROPI« Pozno sem se vračal domov. Nekaj minut čez pol eno sem zavil v kavarno, ki pa ob tej uri ni zaslužila več svoje- ga imena. Tri ali štiri omizja, obložena s polnimi in praznimi buteljkami in vsi- ljivimi vinskimi bratci so še opraviče- vala gostinsko dejavnost. Prosil sem natakarja, da mi prinese kavo. Odgo- voril mi je, da je strežba končana, zna- no pa je, da je zapiralna ura v kavarni šele ob eni uri. Morda to ni veljalo za tiste, ki so pili vino in so imeli pred- nost pred tistimi, ki so zahtevali osnov- no uslugo — kavo. Spotoma domov sem razmišljal, čemu v celjski kavami točijo cele buteljke? Povsod drugje je navada, da se buteljke pijejo v restavracijah, v kavami pa po- strežejo s kozarci desertnega vina. To v Celju ni mogoče? Zakaj? Malomar- nost? Nesposobnost? RDECl KRI2 V CRETU SE JE OB POPLAVI DOBRO IZKAZAL Posebna ekipa Rdečega križa v Cretu je obiskala vse poplavljence svojega terena in jim takoj nudila svojo dobro- delno F>omoč. Poseben primer človeko- ljubnosti je pokazala tovarišica Olga Goleževa, nameščenka v Cinkarni, ki je takoj po nesreči vzela na svoj dom dva meseca starega dojenčka in ga s po- močjo svoje skrbne mamice več dni oskrbovala in negovala. Otrokova mati Vida Dobnikova, uslužbenka pri DOZ, je bila vsa srečna in hvaležna za njeno pomoč. Drugi člani, kot n. pr. Jože Videnšek, so ' sprejemali poplavljence na preno- čišče in jim tako lajšali prizadeto gorje. S tem je bila dokazana socialna de- lavnost Rdečega križa, ki jo mnogi še premalo cenijo. ALI JE RES VSE ZAMAN? Na novem naselju na Dečkovi cesti so še neograjeni vrtovi v stalni nevar- nosti, da jih pop>olnoma uniči živina Ekonomije Lava, ki se tod brezskrbno pase. 2e lansko leto je bilo uničenih več vrtov in so se prizadeti brez uspeha pritoževali pri upravi ekonomije. Letos, ko je trava že dorasla do košnje in so vrtovi lepo ozeleneli, so živino zopet prignali na pašo in ker ji ne diši visoka trava, se je lotila fižola, krompirja in drugih posevkov. Na ogorčeno opozar- janje lastnikov se pastir niti ne zmeni, edino, kar stori, je to, da pošlje psa, ki pa živino zbega tako, da potepta vse, kar ni požrla. Prer>ovedano je gojiti perutnino, toda ali ne ponesnaži živina mnogo več? Le malo je ostalo po poplavi in vse vrtove bo treba obnoviti, vprašujemo pa se, ali se je sploh vredno truditi, če bo kakor doslej vsaka pritožba našla gluha ušesa, * Prizadeti. ODZIV DELOVNEGA KOLEKTIVA SGP »GRADITELJ« CELJE PRIZADETIM POPLAVLJENCEM Vsi člari)i delovnega kolektiva »Gra- ditelj se globoko zavedajo, kakšne po- sledice je zapustila strahovita elemen- tarna nesreča, ki nas je doletela v noči od 4. do 5. junija t. 1. Takoj po nesreči so smatrali za delavsko dolžnost, da nudijo kot gradbeni kolektiv vso po- trebno pomoč prizadetim ponesrečen- cem, ker vedo, da bo pomoč najbolj potrebna in učinkovita. Pristopili so najprej v pomoč s strokovnimi pre- gledi in ugotavljali kje so potrebna zi- darska dela in popravila. V nedeljo, dne 12. junija pa se je preko 100 članov skupno z upravo podjetja odločilo pro- stovoljno popravljati rmstalo škodo, kot zazidavanju porušenih odprtin, obnovi raznih podov, prekrivanju razrušenih streh in podobnih drobnih delih, ter se z vsemi silami potruditi, da bi bil njihov delovni efekt čim večji in boljši. Opravljenih je bilo nad 650 prosto- voljnih ur v nedeljskem dopoldnevu na najbolj prizadetem delu našega mesta — v Gaberju — v Delavski cesti. Ko- vinarski ulici. Krožni poti, Cinkarni- ški poti in Aškerčevi ulici. Vsi, ki jim je bilo pomagano, so z veseljem spre- jeli to pomoč. Prav posebno so se iz- kazali mlajši delavci in vajenci. Marsi- kateri je prišel na delo od doma z vla- kom, da nudi pomoč svojim sodelavcem — ponesrečencem. Kljub temu, da je v kolektivu mnogo ponesrečencev, ki so sami bili poplavljeni, so radi priskočili na pomoč. S. R. CELJSKI PEDAGOGI SO USTANOVILI PEDAGOŠKO DRUŠTVO V soboto, dne 12. junija je bil na učiteljišču v Celju ustanovni občni zbor Pedagoškega društva v Celju. Razume se, da člani društva niso samo Celjani, temveč tudi pedagoški delavci iz širše okolice Celja. Na oibčnem zboru je bil izvoljen de- vetčlanski izvršni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Za društvenega pred- sednika so izvolili tovariša Albina Pod- javorška z učiteljišča. DIETALNA KUHINJA V CELJU Celje je s svojo bližnjo okolico in številnim prebivalstvom že tako veliko središče, da bi bilo potrebno misliti na organizacijo dietalne kuhinje, ker šte- vilo ljudi, ki se morajo stalno ali tudi samo začasno držati predpisane diete, ni majhno. Seveda, to naj ne bi bilo gostinsko podjetje, ki bi stremelo za dobički, temveč kuhinja pod strogo zdravniško kontrolo, s strokovnim osebjem in s solidnim lokalom. Prizadeti naj bi zainteresirali mero- dajne organe, da bi Celje takšno ku- hinjo dobilo, ker zakotne kritike po- sameznih nergačev gotovo ne bodo pri- nesle nobene koristi niti uspeha. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 7. do 14. 6. 1954 je bilo rojenih 20 dečliov in 16 deklic. Poročili so se: Bolta Alojzij, kustos muzeja, in Rabzelj Re- gina, frizerska pomočnica, oba iz Celja; Jagrič Alojzij, električar iz Celja, in Žmavčič Alojzija, natakarica iz Brežic; Gmajner Alojzij, mesarski pomočnik, in Kvas Marija, delavka, oba iz Celja; Kovačič Stanislav, kovač, in Bromše Marija, bolničarka, oba iz Celja; Jurič Danijel, strojni ključavničar, in Pocajt Dragotina, krojaška po- močnica, oba iz Celja; Emeršič Stanislav, elektro- instalater, in Reberšak Dragotina, oba iz Celja; Belina Jurij, soboslikar, in Smole Jožefa, delav- ka, oba iz Celja; Planinšek Marijan, trgovski pomočnik, in Kolšek Matilda, medicinska labo- rantka, oba iz Celja; Krajne Karel, trgovski po- močnik, in Srnovršnik Ida, delavka, oba iz Celja; Kač Franc, upokojeni industrijski obratovodja, in Vodeb Frančiška, knjigovodkinja, oba iz Celja. Umrli so: Šnek Anton, delavec iz Celja, star 38 let; Šnek Marija, gospodinja iz Celja, stara 41 let; Šnek Anton, učenec osnovne šole iz Celja, star 11 let; Šnek Marijana, otrok iz Celja, stara 7 let; Šnek Terezija, otrok iz Celja, stara é let; Dvornik Marijan, otrok iz Braslovč, star 5 dni; Stih Branko, otrok iz Rogaške Slatine, star 8 mese- cev; Novak Karolina, gospodinja iz Celja, stara 50 let; Cvirn Marija, oskrbovanka iz Pristave, stara 66 let; Kiep Milan, poljedelec iz Liboj, star 18 let; Fontinato Karel, delavec iz Rimskih Toplic, star 35 let; Kiep Vincenc, poljedelec iz Liboj, star 14 let; Romih Radovan, učenec osn. šole iz Celja, star 10 let; Einspieler Matilda, delavka iz Celja, stara 45 let; Štancer Jožefa, poljedelka iz Vezovja, stara 61 let; Podgrajšek Karel, posestnik iz Spodnjih Zreč, star 50 let; Firm Anton, železniški upokojenec iz Celja, star Г6 let; Frajle Ivan, rudar iz Trbovelj, star 24 let. Ivanka Knezova je bila obsojena na 2 leti in pol strogega zapora Pri Okrožnem sodišču v Celju je bila te dni razprava proti Ivanki Knezovi, uslužbenki celjskega Ljudskega maga- zina. Zraven nje sta se zagovarjala še dva uslužbenca istega podjetja. Tonka Orešnikova in Emil Petek. Razprava je pri Knezovi odkrila dolgo vrsto kazni- vih dejanj. Prilaščala si je večje in manjše zneske zlasti od potrošniških kreditov, ki jih je upravljala Knezova v tem podjetju. Vsega skupaj je Kne- zova v nekaj mesecih lanskega leta po- neverila okrog 392.000 dinarjev, vendar je podjetju vso poneverjeno vsoto po- vrnila. V času, ko je Knezova spoznala, da bo vse prišlo na dan, je med drugim ponaredila še barirani ček AD Kladi- varja za znesek 150.000 dinarjev z na- menom, da bi povrnila svoje dolgove. Tonka Orešnikova je bila v Ljudskem magazinu glavna blagajničarka. Izposo- jala si je denar od Knezove, čeprav je vedela, da je ta denar last podjetja, hkrati pa je z nepravilnim knjiženjem pomagala Knezovi pri skrivanju pone- verjenega denarja. Emil Petek je hotel Knezovi pomagati in ji je med drugim od izkupička svojega oddelka v vele- blagovnici posodil enkrat 100.000 din, drugič pa 60.000 din. To pa podjetju ni prineslo škode, ker je Knezova denar vrnila. Sodišče je vse tri obtožence spoznalo krivim in jih obsodilo: Ivanko Knezovo na 2 leti in pol strogega zapora, Tonko Orešnikovo na 7 mesecev zapora, Emila Petka pa na 6 mesecev zapora pogojno za dobo dveh let. 28-letni F>osestniški sin Mernik Janez od Sv. Kunigunde pri Zrečah je na po- trdilo o prevzemu, ki ga je prejel na žagi KZ v Zrečah v dokaz, da je kot voznik navedene zadruge dostavil na žago 125 ;kubikov hlodovine, izbrisal besedilo »voznik iz Crešnove«. Tako po- pravljeno potrdilo ga je označevalo kot prodajalca in ne kot voznika lesa. S tako popravljenim potrdilom je spravil blagajnika KZ Zreče v zmoto, da mu je izplačal v škodo premoženja zadruge 10.230 dinarjev. Zaradi ixmaredbe li- stine in zaradi goljufije je bil Mernik obsojen na 14 dni zapora. Sodišče je odmerilo kazen izpod mere, in sicer zaradi tega, ker obdolženec doslej še ni bil kaznovan in je škodo KZ Zreče že poravnal. * 44-letni mali kmet Temnik Alojz v Spodnjem Doliču je prišel v prepir za- radi sekanja lesa z družino Skutnik. Skutnikovi so že 35 let jemali vodo iz njegovega vodnjaka. Po sporu jim je jemanje vode prepovedal in vrhu tega vodnjak onesnažil, da je bila voda ne- uporabna. To je napravil v zimi, ko je bilo za vodo že tako težavno. Temnik je bil obsojen na 3 mesece zapora, po- gojno za dobo dveh let. * Albin Viljem Grudnik, pleskar, Celje, Mariborska 66, ni v nikakšni zvezi s poročilom, ki je bilo objavljeno v šte- vilki 23 našega lista pod A. G. v rubriki: Iz sodne dvorane. NA DEBELO SO KRADLI PO CELJ- SKIH TRGOVINAH 32-letni mesar brez zaposlitve Sitar Slavko iz Cvetkoviča pri Jastrebarskem, 25-letni Popović Pero, vodovodni in- stalater brez stalnega bivališča in za- poslitve in 24-letna frizerka brez zapo- slitve. Golob Olga, rodom iz Maribora, so 23. marca letos v treh celjskih trgo- vinah izvršili štiri predrzne tatvine. V Ljudskem magazinu v Celju so ukradli 15.80 m kariranega blaga za ženske oble- ke v vrednosti 10.191 din. V trgovini »Hmeljar« so ukradli 4.20 m blaga za moške obleke v vrednosti 24.570 din, v trgovini »Volna« so prvič ukradli 4 m volnenega blaga za ženske obleke v vrednosti 9040 din, pri drugi tavini iste- ga dne pa 5.10 m blaga za moške oble- ke v vrednosti 29.707 din. Tatvine so izvršili na ta način, da so prodajalce pošiljali po razno blago, da so jim ga razkazovali, medtem pa so pospravili na prodajnem pultu ležeče blago v kov- ček. Nastopali so tako, kakor se ne bi med seboj poznali. Pri tatvinah pa so bili zaloteni. Okrožno sodišče je vse tri obsodilo, in siicer Sitar Slavka na 2 leti, Popović Pera na 1 leto in 4 mesece. Golob Olgo na 10 mesecev strogega za- pora. ... iz zaledja Ali posluje občinsko gostinsko podjetje v Žalcu na zdravih temeljih v Žalcu posluje gostinsko podjetje, ki ima poleg točenja pijač tudi kuhinjo, kjer se hrani nekaj abonentov delav- cev in uslužbencev. Doslej je bila po- strežba predvsem po zaslugi osebja pri- merna, zadnje čase pa se je odnos ne- katerih uslužbencev do teh »nedonosnih abonentov« kaj čudno spremenil. Prvo je knjigovodja v sicer nekoliko šaljivi obliki »serviral«: »Saj vam dajemo hra- no zastonj,« sledilo je vp^livanje na osebje, da najprej postrežejo goste v gostilni, abonenti pa naj čakajo. Vse- kakor pa je to bila le predigra, kajti s 15. je knjigovodja sporočil po nata- karici, da je z jutrišnjim dnem kosilo po 100 din za abonente. Razumljivo, da natakarica ni mogla dati odgovora na vprašanje abonentov, kaj neki bi tako povišanje narekovalo. Mnenja sem, da se prilike na našem tržišču niso tako spremenile, da bi na- rekovale 66% povišanje hrane. Verjetno le bolj drži, da se je podjetje na ta na- čin hotelo znebiti »nedonosnih abonen- tov«. Zato svetujemo upravi podjetja, da bi bilo dobro, da temeljito pregleda. kje tiči vzrok »nerentabilnosti«. Mi- slim, da bodo sami lahko našli odgo- vor, ker dejansko za tako povišanje ni razlogov, saj je cena za kosuo abo- nentov v Celju v »Ojstrici« tudi le 65 din. Med mestom Celjem in trgom Žal- cem pa ne more biti take razlike. Posebno vprašanje p>a nastane s tem v odnosu občinskega podjetja do de- lavca in uslužbenca državnega podjetja, kajti s tem so abonenti prisiljeni pro- siti pri privatnikih, da jih ti sprejmejo na hrano. Mislim, da to ni in nikakor ne more biti vzgled, ki naj ga državna podjetja dajejo privatnikom, saj je pre- hrana v privatnih obratih za sedaj osta- la po isti ceni, ni se pa čuditi, če bi privatniki temu zgledu sledUi. Abonent I i LEP PRIMER POŽRTVOVALNOSTI ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Planino in Šentvid je nedavno obiskala ekipa dentistC'v (tov. Čeh Jože, Kordan Ivan, Cuš Franc, Kogovšek Albin, Ko- šutnik Boris, Mežnarič Stanko ter zobo- zdravnik dr. Sancin z instrumentar- kami). Izvršili so 397 pregledov, 250 plomb, 275 ekstrakcij in 20 čiščenj zobnega kamna. Vsega so napravili 942 storitev v vrednosti 73.000 dinarjev. Ta požrtvovalnost je vredna tem več, ker na Planini in daljni okolici ni zo- barja, čeprav kraj razpolaga z zobno ambulanto in z vsem potrebnim instru- mentarijem. Zobozdravstvene delavce je po končanem delu tamkajšnja kmetij- ska zadruga lepo pogostila. Končno v Preboldu vodovod Dolgoletna želja Preboldčanov se je končno uresničila. Iz pip novo zgraje- nega vodovoda je pritekla voda. Že pred leti, še v času stare razsule Jugoslavije, je bila izgovorjena prva iniciativna beseda za graditev vodovoda. Vendar v takratnih razmerah izkorišče- valnega režima ni prišla do izraza. Šele po osvoboditvi, ko je ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke, je bilo mogoče o tem resno misliti. Naloga ni bila lahko izvedljiva, kajti izvir, od koder naj bi bil vodovod na- peljan, leži v isti višinski legi kot sam Prebold. Zato je bilo nujno na višje ležečem mestu zgraditi rezervoar in vodo s pomočjo črpalk črpati vanj. To delo je bilo opravljeno že v preteklih dveh letih. Za pogon črpalk je bil tudi zgrajen tri kilometre dolg elektrovod. Letošnje leto pa so že v zgodnji po- mladi pristopili k nadaljnjemu delu. Ze do prvega maja so bile položene vodo- vodne cevi od rezervoarja skozi vso vas. Tako ima sedaj vsak vaščan možnost z majhnimi stroški napeljati vodovod v svoje stanovanje. Prihodnje leto bodo napeljali vodo- vod še v sosednje vasi. Da je delo pri gradnji vodovoda tako uspešno napredovalo, gre priznanje predvsem predsedniku občinskega od-j doba tov. Potočniku in še nekaterim' vodilnim funkcionarjem v občini, ki so; za graditev imeli polno razumevanje in^j delo na vsakem koraku podprli. j R. P. i TUDI DRAMLJE SO UTRPELE VELIKO ŠKODO Tudi Dr ami j e je nedavna vremenska katastrofa močno prizadela. Posebno so bili oškodovani hriboviti predeli dra- meljske občine, kot so vasi Jazbina, Grušec in Slemen. Škoda je tem večja, ker živijo tamkaj manjši kmetje in ko- čarji. Zemeljski plazovi, ki jih je bilo na stotine, so odnesli najboljšo zemljo z njiv in vinogradov. Trava, ki je letos lepo kazala in bi bil pridelek po več sušnih letih zopet obilen, je bila uni- čena. Nekateri bodo morali odprodati polovico živine, če ne bodo imeli krme. Vinogradi kažejo žalostno sliko. Pone- kod so kmetovalci s trudom obnovili nekaj nasadov, a večina zrahljane zem- lje je zdrčala v dolino. Treba bo tudi precej pomoči za ob- novo poškodovanih občinskih cest. Tudi ljudstvo bo potrebno izdatne pomoči v živilih ali pa z brezobrestnimi posojili za obnovo obdelovalnih površin in poti. K. V. IZPOD BOHORJA Kmetijska zadiruga v Lesičnem je za- ključila lansko leto s kar čednim do- bičkom, da smo pričakovali, da se bo lepo razvijala in močno pospeševala kmetijsko proizvodnjo, ki je posebno na Kozjanskem v zaostalosti. Novo po- slovno leto je pa zadružnike razočaralo. Po občnem zboru zadruge je bil najprej izvršen vlom v trgovino, ki mu je kmalu sledil požig zadružne pisarne. Sedaj je pa še povodenj zajela trgovski lokal in uničila večjo količino živil in drugega blaga. Vse te nezgode bi bile izostale, če bi 'bili pred leti zgradili zadmžni dom. V njem bi bil nastanjen hišnik in ker bi stavba stala na nasipu, bi bila zavarovana tudi pred poplavo. Tovorni avto, ki je komaj prebolel svojo gene- ralno obnovo za pol milijona dinarjev, je bU medtem spet dvakrat v popravilu. Po vsem tem je nujno, seznaniti za- družnike do podrobnosti s poslovanjem zadruge, da se pogovorijo o ukrepih za izboljšanje njenega stanja. Cim i>o od- bor prihajal s svojimi skrbmi k za- družnikom in ti k odboru, bo konec malodušja in otopelosti članstva do za- druge. Lepa gesta mladine Tudi naša Bistrica je s poplavo hudo prizadela polja, domove in mline, ki se nahajajo ob njeni strugi. V nekaj pri- merih so bile družine tudi v življenjski nevarnosti. Ceciliji Šuler pod Pilštanjem je poplavilo hišico in stajo. Sama se je rešua, utonila je pa koza, njeno edino premoženje. Mladina je ves dohodek od iger porabila za nakup druge koze. — Ponekod je povodenj uničila revnim družinam še tisto krpo zemlje, ki so jo imeli. Da -bi takšnim družinam poma- gala, se je mladina šole Pilštanj od- povedala zaključnemu izletu in podarila svoje prihranke najpotrebnejšim. Tudi pri iskanju odplavljenega inventarja in pri očiščevalnih delih je šolska mladina pridno pomagala. V celoti škoda sicer ni v primeri z ono okoli Celja, toda posamezniki so pa le hudo prizadeti. Tečaj za predvojaško "vzgojo na Pil- štanju je obiskovalo 62 obveznikov. Redni in disciplinirani udeleženci so izpite z lahkoto px>ložili, z odličnim uspehom jih je opravilo 6. Ne dvomimo, da bodo naši mladinci, ko bodo nasto- pili vojaško službo, vzorni pripadniki junaške ljudske armade. IZ SLOVENSKIH KONJIC Te dni zaključuje svoje šolsko leto šola učencev v gospodarstvu v Sloven- skih Konjicah, ki jo obiskujejo vajenci iz državnih in zadružnih podjetij ter od zasebnih obrtnikov iz Zreč, Konjic in Loč. Ob zaključku leta bodo priredili posebno razstavo svojih izdelkov. Nekaj dni pred zaključkom sta jih obiskala predstavnik sindikalnega sveta in sindikalne podružnice obrtnih de- lavcev iz Slovenskih Konjic. Zanimala sta se za njihove probleme pri učenju in dosežene uspehe. Pri tem pa sta ugotovila, da je še vedno najti primere, tako v di-žavnih in zadružnih px>djetjih (posebno manjših), zlasti pa še pri za- sebnih obrtnikih, da njihovi delodajalci ne spoštujejo zakonitih določil. Tako morajo ponekod delati preko rednega delovnega časa, ne dobe predpisanih dni dopusta, uporabljajo jih za različna dela v gospodarstvu in v gospodinjstvu, bil pa je tudi primer, ko vajenec ni dobil tistih prejemkov, ki mu po zakonu pripadajo in so bili določeni v učni pogodbi. Pretekli teden je imel občinski ko- mite ZKS sejo, na katero so bili po- vabljeni tudi sekretarji osnovnih orga- nizacij in konjiški delegat na III. kon- gresu ZKS tovariš Dragan, delavec iz tovarne usnja. Razpravljali so o na- logah lin sklepih, ki jih je kongres sprejel, prav tako pa so analizirali ne- katere dobre in slabe strani dosedanje- ga dela organizacij ter posameznih članov-komunistov. Sprejeli so sklep, da bodo v tem me- secu po vseh organizacijah sestanki članstva, ki se jih bodo udeležili tudi člani komiteja, na njih pa bodo obrav- navali gradivo kongresa z ozirom na delo in uspehe organizacije in kraja samega. V vaških organizacijah bodo povabili tudi odbornike SZDL, s kate- rimi se bodo pogovorili o nadaljnjem političnem delu. L. V. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Zbor volivcev Zadnjo nedeljo je bil v Prosvetnem domu zbor volivcev. Škoda, da ni bila udeležba bolj številna, kajti na tem zboru, ki je trajal skoraj vse dopoldne, je bilo tokrat res živahno. Po poročilih občinskih funkcionarjev se je razvila plodna razprava, ki je dala odboru prave smernice za delo v bodoče. Poleg obravnave in potrditve proračuna so marsikaj sklenili, kar bo gotovo v ko- rist gradnji novega šolskega po'slopja, ki ga bodo pričeli graditi že meseca julija. Splošna želja in zahteva vseh navzočih je izzvenela v to, da je za enkrat v Smartnem najbolj potrebna gradnja novega šolskega poslopja, kajti prostori sedanjih šolskih zgradb ne ustrezajo več učnim, vzgojnim in zdrav- stvenim zahtevam časa. Zborovaloi so tudi zvedeli, da se jim ni treba bati, da bi primanjkljaj, ki je lansko leto nastal v občinski gostilni in mesariji, oni poravnali, piač pa, da ga bodo plačali tisti, ki so to nerednost zakrivili. Cesta pa taka... Okrajna cesta, ki pelje iz Šmartnega proti Podvinu in Polzeli, je v takem stanju, da dela sramoto tistim, ki mo- rajo zanjo skrbeti. Čudno je res, da se nihče ne spomni, da je že skrajni čas, da se vendar enkrat ta cesta posuje na debelo s plastjo gramoza. Saj gramoz je v bližini. Delovni kolektiv apnenice ga ima v zadostni meri in po ceni 400 dinarjev na razpolago. Delavci povrhu tega gramoz še sami naložijo, potrebno je samo, da se z delom prične. Ce na tem odseku ni cestarja, je pač dolžnost merodajnih. da ga nastavijo. Saj re- flektantov za to mesto bi bilo dovolj. Občiinsiki praznik se uvede Občinski odbor SZDL in odbor ZB sta na svojih sejah razpravljala o uvedbi občinskega praznika za Šmartno ob Paki. Ker pa je bilo na tem terito- riju več takih pomembnih dni, ki bi prišli v poštev za ta dan, zato bodo v kratkem sklicani odbori vseh organi- zacij, ki bodo izbrali najpomembnejši dan in stavili predlog občinskega ljud- skemu odboru, da ta dan kot občinski praznik uzakoni. Gibanje prebivalcev v cel]sl(i тМ v času od 7. do 14. 6. 1954 je bilo rojenih 19 dečkov in 15 deklic. Poročili so se: Potočnik Franc - Vladimir, elektromonter iz Brestovca, in Hlastec Pavla, gospodinjska po- močnica iz Ponikve pri Grobelnem; Jug Vincenc- Roman, avtomehanik iz Žalca, in Jerneje Vladi- slava, nameščenka iz Arje vasi; Pečnik Fran- čišek, delavec iz Pircšice, in Sternad Viktorija, gospodinjska pomočnica iz Kasaz; Kropivšek Jožef, kmečki sin iz Ločice, in Pavlic Ivana, kmečka hči iz Ločice; Pušnik Alojz, delavec iz Prapretnega, in Gorjup Verica, delavka iz Po- iane pri Jurkloštru; Rajh Ladislav, strojnik iz Stor, in Jecl Alojzija, natakarica iz Štor pri Celju; Leskovšek Vid. kmet iz Šentvida pri Planini, in Beve Frančiška, poljedelka iz Mrzle- ga polja; Krajcer Anton, zidar iz Slovenske Bistrice, in Vidmajer Karolina, gospodinjska po- močnica iz Jurkloštra; Popek Ivan, delavec iz Pristave, in Herman Kristina, poljedelka iz Pristave; Kužnar Franc, šofer iz Brezen, in Jakob Marija, trgovska pomočnica iz Stenice; Pelaci Franc, delavec iz Vitanja, in Purg Irma- Hermina, gospodinjska pomočnica iz Vitanja. Umrli so: Sinreih Marija, prevžitkarica iz Brezen (Vi- tanje), stara 80 let: Škratek Jožef iz Lnterja. star 8 let; Vrečko Rozalija iz Zagaja. stara 15 let; Petkovič Franjo, kamnolomski delavec iz Pirešice, star 25 let; Flajs Franc, kmet iz 2alca, star 54 let: Lorber Jožef, upokojenec iz 2alca, star 76 let; Obrez Neža, gospodinja iz Male Breze, stara 74 let: Bezgovšek Mihael, prevžitkar iz Paridola, star 79 let; Doler Franc, upokojenec iz Vinske gorice, star 78 let. stev. ai »Savinjski vestnik«, átm lt. junija If54 Stran 5 ŠTAJERSKA v borbi 19. JUNIJ — PRAZNIK OBČINE LOČE V naši občini ee je razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje i)o prihodu XIV. divizije na Štajersko v februarju leta 1944. Prvi domačini so odšli v par- tizane. Maja je bila ustanovljena ku- rirska E>ostaja TV 25 na Zbelovi gorci in je vzdrževala kurirsko zvezo z Bočem In Konjištko goro. V noči med 18. in 19. junijem 1944 pa je slavna Sercerjeva brigada napadla loško žandarmerijo, Bbelovski viadukt in lipoglavski predor. Lipoglavski predor Çia progi Celje— Polj cane) je bil uspešno miniran. Pro- met je bil ustavljen za štirinajst dni. Žandarmerija je bila močno poškodo- vana. Nemško učiteljstvo je zbežalo iz Loč in se ni več vrnilo. Prebivalstvo je pomagalo s skicami in informacijami, ladajstva ni bilo. V Lipoglavu pa je bU izbran prvi odbor OF in mladinske or- ganizacije. V spomin na te pomembne dogodke je proglasil občinski ljudski odbor v Ločah 19. junij za občinski praznik občine Loče. Ker je letos 10. obletnica teh dogod- kov, bomo občinski praznik praznovali posebno svečano. Dopoldne bo slavnost- na seja občinskega ljudskega odbora, svečanost pred spominsko ploščo padlim borcem in talcem, akademija in odhod patrulj z venci k spominskim ploščam v okolici. Popoldne bo koncert vojaške godbe iz Maribora. Ista godba bo so- delovala tudi pri svečanostih. Občinski odbor ZB vabi vse borce, ki so se borili v tem okolišu, da ee udeleže našega praznika. K_ C. „BANDITENDORF" (Kaplja vas) v borbi z okupatorjem Spomin na prestane grozote med oku- pacijo in na zverinsko divjanje fašizma nad našim narodom ne ho nikoli po- zabljen. Teh zver stev pa prav gotovo ne bodo pozabili ljudje v krajih, kjer so fašistični krvniki pobili največ ljudi. Med temi mnogimi, težko prizadetimi kraji je tudi Kaplja vas v Savinjski dolini. Kaplja vas je bila zelo udar- jena, saj je med 300 vaščani bilo ubi- tih 42 oseb. Vsi ti ljudje, obojega spo- la, so bili ubiti kot talci, kot inter- niranci v taboriščih in kot borci na bojišču. Zavest Kapljančanov okupatorju ni šla v račun. Kaplja vas je od Nemcev dobila med okupacijo nadimek, na ka- terega so bili ponosrvL Nemci so jo imenovali »Banditendorf«. Kreisführer Dorfmeister je nekajkrat ijovoril v Preboldu in žugal proti Kaplji vasi ter renčal: Ta banditska vas... Ni torej le gol slučaj, da se je oku- pator tako srdito lotil Kaplje vasi. Svojce pomorjenih talcev, oziroma pad- lih borcev, je brezobzirno pognal v ta- borišča, od koder so se le redki vrnili. Neko noč je bil v bližini svojega doma iz zasede ustreljen partizan Ahac Leopold. Po izvršenem zločinu so Nem- ci vdrli v njegov dom in odpeljali 80- letno mater Uršulo Ahac. Vrgli so jo na kamion, kjer je na tleh zagledala mrtvega sina. To srečanje je bilo zanjo pač bolestno in nepozabno. Kljub njeni visoki starosti so jo Nemci poslali v taborišče, od koder se je na nerazum- ljiv način srečno vrnila. Nekega dne je nemško vojaštvo v ve- likem številu obkolilo Kapljo vas. Imeli so povelje, da če najdejo v vasi orožje ali kaj podobnega, krvavo obračunajo s prebivalstvom. To bi bil pokolj kakršnih so bili fašisti mnogokje zmožni storiti. K sreči niso pri preiskavi ni- česar našli. Preiskava je bila surova, obnašanje Nemcev je büo zveriinsko kruto. Zeljno so iskali, da bi našli po- vod za iztrebljenje vasi in se rogali vaščanom, češ, vaše življenje visi na eni sami nitki. Tak je bil doprinos male, skromne vasice v Savinjski doliui za našo svo- bodo. Tajna hitlerjevska radijska postaja v Celju Bilo je leta 1940. Hitlerjevske horde so bile pregazile Poljsko in se priprav- ljale, da prebijejo Maginotovo linijo, poteptajo Francijo in preplavijo skoraj vso Evropo z brezmejnimi grozodejstvi in nepopisnimi strahotami Nekega jutra se je zglasil v celjskem uredništvu, ki sem ga takrat vodil, pri- jatelj Radovan Jost, sedanji staroka- tolvški škof, ki je takrat stanoval v poslopju Združenja trgovcev v Razla- gam ulici. Obvestil me je, da se v so- bici v prvem nadstropju poleg pisar- niške stavbe Braunsove tvornice v so- sednji Kocenovi ulici pozno zvečer sestaja mala skupina celjskih hitler- jevcev. Okno skrbno zapro, spustijo za- veso in nato se čuje neko tipkanje, slično zvokom radijskega brzojavnega aparata. S tovarišem Joštom sem se do- govoril, da bom stvar takoj prijavil vojaški oblasti ali pa policiji. Tovariš Jost je dal za opazovanje na razpolago sobo svojega stanovanja, ki je im.ela okna na Kocenovo ulico, tako da bi organi oblasti lahko neopazno opazovali početje onih hitlerjancev. Odšel sem takoj v poveljstvo takrat- nega 39. pehotnega polka in javil za- devo polkovniku Ivu Tomaševiću (То- rnaševič je bil pozneje v Paveličevi ustaški »državi« general in komandant vojaškega okrožja v Karlovcu, po osvo- boditvi pa je prejel zasluženo kazen kot vojni zločinec). Tomaševič me je poslal k svojemu pomočniku, ta pa k nekemu kapetanu. Ko sem tefnu stvar podrobno objasnil, mi je obljubil, da bodo takoj intervenirali. Ker sem opazil, da je bil Torriaševič čudno ravnodušen in se sploh ni za- nimal za prodrobnosti, sem podvomil, ali ho vojaška oblast sploh kaj ukre- nila. Zato sem zadevo prijavil tudi celjski policiji. Tam so mi rekli, da bodo še istega večera blokirali Braun- sovo tovarno in poslali svoje organe v stanovanje Radovana Jošta, od koder bodo lahko nemoteno opazovali ono skrivnostno sobico in njeno okolico, česar pa niso storili. Ko sem se prihodnjega dne zgodaj zjutraj zglasil na policiji, da čujem re- zultat policijske akcije, so mi dejali, da so že popoldne (!) izvršili preiskavo v oni sobici, a da so našli samo nekaj brezpomembnih knjig. Ker sem bil po- liciji izrecno naglasil, da se hitlerjevci sestajajo v oni sobici šele pozno zvečer in da je seveda treba izvesti akcijo šele v tem času, mi je bilo takoj jasno, da je neki izdajalski uslužbenec policije s prezgodnjo in nesmiselno popoldansko akcijo alarmiral hitlerjevce. Ne samo to: hitlerjevce so očividno tudi obve- stili kaj se pripravlja. Kajti istega po- poldneva, ko je policija izvršila »pre- iskavo« v oni sobici, so hitlerjevski vo- huni, ki so se sestajali v sobici in po- šiljali vohunske podatke s pomočjo ra- dijskega brzojava, pobegnßi čez Sa- vinjske planine v Avstrijo. To so bili celjski trgovec Verner Stiger, sin foto- grafa Martinija in mladi Ržimek, sin direktorja Braunsove tovarne. Pred be- gom so spravili ves obremenilni ma- terial na varno. Tako so hitlerjevski vohuni po »zaslugi« domačih izdajalcev takrat iišli zasluženi kazni. Rade Pečnik, Beograd Življenje v Domu onemoglih Kakor vsi ljudje, tako si tudi naši ■tari in onemogli želijo spremembe, za- bave in veselja. Uprava doma se trudi, bi starčki dobili večkrat take obisko- y.alce, ki znajo onemogle razveseliti in jih pripraviti v dobro voljo. Tako smo ^ letošnjem letu imeU v našem domu *6 štiri take prireditve, katere so na ^skrbovance res zelo dobro vplivale, ^rav od srca so se nasmejali igri .*Tć-kma za moža«, ki jo je uprizorila ^gralska družina SKUD iz Škofje vasi. ^i~alci so obljubili, da bodo še prišli, ^rnialu za to prireditvijo nas je obiskal jnoški pevski zbor društva SKUD iz ^tovelj. Pod vodstvom pevovodje tov. j^i'ška so pevci peli domače, narodne ^ Partizanske pesmi, s katerimi so zelo navdušili starčke. Tudi tem so bul starčki zelo hvaležni in jim klicali na svidenje, pridite še! Stara mamica, stara 86 let je rekla: »Partizanske pesmi radi poslušamo, saj sem tudi jaz, čeprav sem stara, pomagala partizanom.« Isti dan popoldne je tamburaški zbor SKUD iz Celja pripomogel z lepimi melodijami, da je bUo popoldne zabavno in veselo. Poslušalci so z dolgotrajnim ploskanjem izrazili hvaležnost za lepe zvoke tambu- ric. ki so jim obudüi spomine na mlada leta. 19. maja nas je obiskala igralska družina SKUD iz Vojnika z igro »Jur- ček«. Igralci pa so bili otroci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije iz Vojnika ter dijaki višje gimnazije iz Celja. Igro je režirala tov. Kušar Božena, učiteljica osnovne šole v Vojniku in je bua tako lepo pripravljena, da so se naši gledalci s solznimi očmi zahvaljevali za obisk mladiim igralcem in prirediteljem te igre. Zelo lepK) so naši starčki in one- mogli praznovali 1. maj. Sobe in hod- niki so bue lepo okrašene z zelenjem in rožami. Bili so lepo pogoščena z raz- nimi priboljški, vinom, klobasami, po- tico, pomarančami, bonboni, kadilci pa so dobila poleg rednega obroka še po 40 cigaret. Tako so naši starčki pogo- ščeni za vsak državni praznik, ki ga z veseljem prččakujejo. Obiski so nam še obljubljeni, in sicer pevsko društvo iz Dobrne, godba iz Li- bo j, pričakujemo pa tudi obisk iz Griž. St. Druga celjska mladinska delovna brigada na delu Poplava. Voda še ni upadla do nor- malne gladine. V Celju so se že zbrali prostovoljci v mladinske delovne bri- gade. 10. junija so se pred drugo gim- nazijo vkrcali na kamione in že so krepki fantje in dekleta zapustili Celje. Njihov čuj je bila Skofja vas. Skofja vas je bila skoraj najbolj pri- zadeta. Voda je v tej grozni noči terjala dve žrtvi. Ravnjaku je izginila hiša z gospodarskimi poslopji vred. Le nekaj zdrobljenih opek po njivi je pričalo, da je nekje v bližini stala hiša. Sosedu je težko bnmo podrlo pol hiše. Voda je vse odnesla in člani obeh družin so trepetali na podstrešju. Rešili so golo življenje drugega skoraj nič. Voda je povsod uničevala, odnašala živino, pre- moženje, uničila nasade, hmeljišča. Po travnikih in njivah pa leži tisoče ku- bičnih metrov naplavlj enega lesa. Mladina ki je ob devetih prišla т Skofjo vas, si je v dobri uri uredila le- žišča in sobo za štab, po kratki malici pa že odšla na delo. Najprej so začeli pri Ravnjakovih. Krampi so zaropotali. Vso opeko, ki je ležala razsuta po nji- vah so zbrali in zložUi. Ravnjak je bil v svoji nesreči vendar toliko srečen, da živi v deželi, kjer si ljudje požrtvo- valno pomagajo. Presenečen je bil, ko so mu v pičlih treh urah spravili vso opeko na kup. Se bolj vesel je bil, ko so mu izpod ruševin izkopali ročnQ uro. Najprej jo je gledal in potem navü- Začela je teči. Na velikih del. akcijah so si mladinci nabrali izkušenj. Tudi med temi je bilo nekaj »starih« brigadirjev. Ustanovili so minersko skupino, botinirsko itd. Tudi tu je odmeval stari brigadirski jurišni hrup. »Ho-ruk« skupina šteje 6 krepkih fantov in nekaj »pripravni- kov«. Pokazali so, kaj znajo. Pet že- leznih težkih traverz Budlčevega mostu je zletelo iz Hudinje na travnik, kot da so imele peruti. Ena tra verza je ostala skrita v strugi med blatom. Da bi jo našli, so >stari horukaši« organizirali »Brodospas«. Dva jwgumna fanta sta skočila v besnečo vodo. V nekaj tre- nutkih sta našla potopljeno železo. Kot prava potapljača sta splavala pod vodo, navezala traverzo, da so jo potem lahko izvlekli. Naslednji dan je skupina šla na desni breg Hudinje. Tam so bile velike go- mile raznega lesa. V nekaj dneh so sto- tine, če ne tisoči kubičnih metrov lesa bili lepo zloženi ob cesti. Nobeno deblo ni bilo tako težko, da bi ga ne spravui na pravo mesto. Zgodilo se je tudi ne- kaj neverjetnega. Deset delavcev se j* mučilo z nekim deblom tik pod jezom preko katerega je hrumela voda. Deblo je trdovratno ostalo na svojem mestu. Takrat je komandant brigade poklical »brodospasovce«. Dva fanta sta se spet zakadila r mrzle valove, ki so še vedno nosili les in ga valili čez jez. V nekaj napetih trenut- kih sta fanta »izdrla« hlod in nagle zapustua kraj velike nevarnosti. Se besedo o dekletih, ki niso zaosta- jale za fanti. Tudi one so ustanovile ^-Ho-ruk« skupino, ki je včasih fante celo prekosua. Marljiva mladinska brigada se je iz- kazala povsod. Ogromna hmeljišča s« bila očiščena, velike površine so bri- gadirji posadili s krompirjem, okopali velike nasade koruze, očLstui travnike, uredili dvorišča kmečkih domov. Eno pa je, in kar je najvažnejše, brigadi raste ugled pri ljudeh. Deležna je mno- gih pohval in hvaležnosti. Mladina pa je vesela, da lahko pomaga nesrečnim ljudem in dokaže, da ne nosi zastonj njena organizacija naslov Ljudska mla- diaa. L. J. Kako se obnasaio Kítajcí na ženevski konferenci Postalo je jasno, zakaj je Kitajska poslala okoli dve sto ljudi na konfe- renco za Indokino in Korejo v Ženevo. Kitajski delegati nimajo namreč za- upanja drug v drugega. Med to množico Kitajcev samo ena tretjina izvršuje dela, ki so v nepo- sredni zvezi s konferenco. Druga sku- pina, ki tudi šteje 65 do 70 oseb, nad- zoruje delegate, preostali pa opazujejo te opazovalce. Kitajci so Ruse prekosili, čeprav so bili Rusi znani zaradi svoje varnostne službe. Tokrat so imeli Ki- tajci 20% tajnüi policistov veČ. Vsi ti policisti so pod direknim vodstvom Li Ko Nunga, šefa tajne policije Kitajske, ki je svojim ljudem zapovedal zelo krute omejitve. Kitajski delegati morajo biti do de- sete ure zvečer v posteljah po svojih hotelskih sobah. Celo najbližji mini- strovi (Cu En Laj evi) sodelavci so temu podvrženi in spijo v isti zgradbi kot miaister. in sicer izven mesta, a pri vratih je straža, ki vsaltega kontrolira. Skoraj nemogoče je naplesti razgovor s katerim od številnih Kitajcev. Razen tolmačem je vsem prepovedano govoriti tuj jezik. Govorijo le kitajski. Kitajke, ki so z delegati prišle v Ženevo, tudi ne smejo nikamor. Za nekatere se ve, da znajo francosko ali angleško, toda <*• jih ogovorite v enem od teh jezikoT» gledajo naravnost predse in ne odgo- varjajo. Cim nekdo z Zahoda pristopi h kateremu izmed Kitajcev in če je ta sam. je takoj že drugi poleg, da pri- sluškuje, o čem bo govora. Pri svoji konspirativnosti gredo naravnost de smešnih zaletavščin. Neka Kitajka je pred dneva Imela konferenco za tisk. Novinarji so po starem časnikarskem običaju vprašali tudi za njeno ime. V tem trenutku sta se vmešala dva kitajska fim.kcionarja in to prepovedala. Sele po nekaj minu- tah pričkanja in godrnjanja so sporočili njeno ime. Pravzaprav je bila ta žena nekaterim novinarjem dobro poznana^ Piše se Kung Peng. Stara je 38 let 1и je bila Cu En Laj er sekretar, glavna oseba, preko katere je kitajski zunanji minister vzdrževal zvezo z novinarji. Zelo važna osebnost med Kitajci je Huang Hua, ki je bil pri razgovorih v Panmunjomu eden izmed glavnih ki- tajskih parlamentarcev. V Ženevi je vsak kitajski stik s tiskom dirigiraa po njem. Je velik mojster pri izvijanju. Spretno se izogne direktnemu odgovoru ali pa prekine konferenco za tisk. To je storil takrat, ko je eden od novinarjev vprašal, če je Cu En Laj mislil tudi na sovjetske trupe v Mandžuriji, ko je za- hteval, naj se Tse tuje čete umaknejo iz Azije, Kitajski novinarji so tudi zaprti vase. Zdi se, da se bojijo govoriti. Na kon- ferencah za tisk molčijo in ne postav- ljajo vprašanj. Novinarskega doma, kjer se kar tare novinarjev e vsega ßveta» se izogibajo. Ruski novinarji so pravo njihovo na- sprotje. Oni se naravnost trudijo, da bé prišli r stik s kolegi iz drugih držav. Naki francoski novinar je poročal svo- jim časopisom o ruskih časnikarjih: Zdi se mi, kot da je vsakemu zaho(i- nemu novinarju dodeljen po en ruski žurnalist. Vsi so zelo prijazni, ponujajo nam pijačo in se pogovarjajo z nami. Toda pogovori so zreducirani v glavnem na očitanje amerikanskih grehov. ZANIMIVOSTI DOBRA KAZEN ZA SLABE ŠOFERJE Francoska policija je uvedla poleg običajne zaporne ali denarne kazni še eno dodatno kazen. Vozila šoferjev, ki so naredni resnejši prometni prekršek, zaznamujejo s tem, da jim čez streho naslikajo belo črto. Za šoferje, ki so kdaj iKJVzročili nesrečo, je črta rdeča. Baje je to zelo pomagalo, kajti zazna- movan voziti po ulicah je sramota in ljudje naravnost bežijo pred takimi avtomobili. BOLHA V majhnem mestu je imela ix)štarica grdo navado, da je odpirala tuja pisma. Vsebino teh pisem je potem pri kavi iznašala med meščane in ustvarjala velike zdrahe. Toda našel se je nekdo, ki je temu stonil konec. Domenil se je z višjim poštnim uradnikom, da bo svo- jemu prijatelju pisal pismo, v katerem bo omenil svoj sum, kaj poštarioa p>o- čenja. Opozoril ga bo, da je priložil bolho v pismu, ki bo gotovo ušla, če bo poštarica pdsmo prebrala. To naj bi bil dokaz, da res odpira pisma. Poštarica je bila seveda silno pre- strašena, ko je pismo prebrala in vi- dela, da v kuverti res nd nobene bolhe več. Poiskala je brž eno in jo zaprla r kuverto. Ko je prijatelj odprl pismo, je v njem našel bolho. Odpošiljatelj se- veda bodhe ni priložil in to je bü do- kaz, da so radovednico pošteno prijelL OcÈpadaiì SVINEC kupimo vsako koiièino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško ALI VESTE . . . aa pomen besed 1. diskriminacija? 2. fulminanten? 3. ingerenca? če ne, potem preberite tole: 1. Eliiskmnisnacija razločeva- nje, razlikovanje. Poznamo ras- no diskriminacijo, ki temelji na lažnivi neznanstveni »teoriji« o manjvrednosti posameznih ras in o potrebi, da gospodujejo nad njimi rase, ki imajo »polno vred- nost«. Ta »teorija« je bua pri hitlerjevcih temelj njihove urad- ne ideologije in poUtike. Vkljub porazu hitlerjevske Nemčije se ta »teorija« ponekod še vedno vzdržuje, n. pr. v Ameriki, kjer je v glavnem naperjena zoper črnce. V še slabšem položaju pa so kolonialni narodi. Vkljub slo- vesnim izjavam voditeljev za- hodnih demokracij (Atlantska li- stina) so ti narodi še danes brea osnovnih pravic, izkoiiiščani in zatirani po velikih imperialistič- nih sdlah, 2. Beseda fahninamteai je la- tinskega izvora (fulmino bli- skati, treskati; fulmen — strela, blisk) in pomeni bleščeč, svetal, fcarek, sijajen, strasten, vžigajoč; n. pr. fulminanten govor vži- gajoč govor. 3. Ingerenca = vtikanje, vme- šavanje, vpliv, posezanje v kaj, V latinščini, iz katere beseda ia- vira, pomeni glagol ingero m. dr. tudi natveziti, v^iHti, Miroljubnost - in vedno več orožja Vse države v svetu, predvsem pa velike, govorijo o miru. Na žalost se ne morejo zediniti. Vsaka hoče po svoje skrojeni mir. Konference se redno zel9 klavrno končajo. Bržčas čaka tudi ženevsko konferenco ista v^oda. Med tem pa oboroževanje nezmanjšano napreduje. Vedno popolnejša so orodja smrti. —■ Samo pomislite, koliko stane takle nov ameriški tank T-43, ki tehta 60 ton, imé 810 konjskih sil in zelo hitro strelja. Kaj vse hi lahko zgradili v korist člefc- veštva, če hi sredstva za oboroževanje porabiU za humanitarne svrhe. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 18. junija 1954 Stev. 24 Telesna vzgoja Celjski telovadci na izletu v Ljubljani Ne glede na škodo in skrb, ki jo je povzročila poplava tudi v partizanskih vrstah — vsaj mimogrede bodi omenje- no samoiniciativno ukrepanje načelnika Slavka Kokota ter njegovih mladincev in njihi požrtvovalno reševanje parti- zanskega imetja v celjski telovadnici — beležijo pripadniki Partizana Celje- mesto kljub temu, da jim je poplava onemogočila zadnje temeljite priprave, častno udeležbo na veličastnem pokra- jinskem zletu Partizana v Ljubljani dne 12. in 13. t. m. Pod vodstvom načelnika Slavka Ko- kota, načelnice Tilčke Bornšek ter dru- gih vodnikov in vodnic je odšlo v Ljub- ljano manifestirat partizansko telesno- vzgojno kulturo in moč okrog 100 mla- dih partizanov in partizank. Prav zaradi tehničnih ovir, ki jih je povzročila po- plavljena telovadnica, se z ljubljanske- ga partizanskega zleta, s te največje povojne manifestacije našega telesno- vzgojnega gibanja, niso vrnili s prvo- stopnimi lavorikami. Med telovadca so se na prva mesta povzpeli le mladinci II. razreda, ki so kot vrsta zavzeli drugo mesto. Vendar pa so sd razen njih tudi ostali tekmovalci oziroma tekmovalke — mladinke dn članice — priborile za- dostno število točk za tekmovanje za državno iMvenstvo, ki se vrši te dni v Zagrebu. Toda, kar je najvažnejše: z zleta so se vrnili kot priče, zagovorniki in še večji poborniki partizanske misli in na- prednega telesnovzgojnega gibanja, ki stopa tudi v Celju v svoje jubilejno — šestdeseto leto obstoja, ki narekuje že danes priprave in seveda tudi moralno in gmotno E>omoč za podobno manife- stacijo naše telesne in duhovne moči in lepote, prekaljenosti in udarnosti. _ G. G. ZA OBNOVO TELESNOVZGOJNIH OBJEKTOV Telovadce in športnike veže tekmovalni pro- gram na izredno aktivnost, saj smo sredi dobe letošnjih najvažnejših prireditev in tekmovanj. Zadnja elementarna nezgoda je nekoliko zavrla redno delo v naših društvih. Življenje teče danes sicer normalno naprej, sledovi razdejanja na celjskih telesnovzgojnih objektih po zadnji po- plavi pa so še tako vidni, da jih bo težko od- praviti v doglednem času. Že v zadnji številki našega lista smo deloma popisali to razdejanje. Posebna komisija za ugotovitev škode na tclesno- vzgojnih objektih pri LO MO Celje bo skupno s prizadetimi društvi v najkrajšem času ocenila vso škodo, ki znaša po približni ocenitvi preko 8,000.000 dinarjev. Celjski telesnovzgojni delavci bi želeli čimprej usposobiti vse poškodovane objekte, da bi se na njih lahko mladina ne- moteno udejstvovala. Postavlja se vprašanje — od kod dobiti materialna sredstva za obnovo poškodovanih objektov? Zveza »Partizan« Slove- nije je takoj darovala 1 milijon dinarjev, razen tega pa šc 50 odstotkov dohodkov od vstopnine na republiškem zletu, Zveza športov Slovenije 500.000 dinarjev. Odred 100.000 dinarjev, Atletska zveza Jugoslavije 150.000 dinarjev itd. Po vsej Sloveniji bodo še razna športna tekmovanja, katerih čisti dobiček bo nakazan celjskim dru- štvom. Komisija za ugotovitev škode na telesno- vzgojnih objektih pri LO MO Celje je odprla poseben račun pri Celjski mestni hranilnici 620-T-305-1-3, kamor se bodo stekala vsa sred- stva in prispevki za športne objekte v Celju. Celjski telovadci in športniki se obračajo na vse merodajne činitelje, organe oblasti, podjetij, sindikatov in ostale organizacje, da s svojimi prispevki pomagajo v najkrajšem času zaceliti zadnje rane po poplavi in s tem pripomorejo ponovnim uspešnim nastopom naših tekmovalcev doma in v tujini. Vsa materialna sredstva bo razdelila formirana komisija pri LO MO Celje, razen tistih, ki so že direktno nakazana posa- meznim društvom. Naloga vseh celjskih priza- detih društev je, da v najkrajšem času (do 22. t. m.) komisijsko ugotove napravljeno škodo, zapisnik o tem pa dostavijo tajništvu za gospo- darstvo in komunalne zadeve pri LO MO Celje. _Atletika__ LORGER IN VIPOTNIK V SIJAJNI FORMI Ker atletski stadion v Celju še ni usposobljen po zadnji poplavi za tekmovanja, so v nedeljo celjski atleti in atletinje odšli nastopat v Ma- ribor. Sijajni rezultati na tem nastopu so pre- senetili vso jugoslovansko atletsko javnost. Se pred dnevi je neznani dopisnik v centralnem športnem jugoslovanskem glasilu >Sport« pisal o >zvezdah v zatonu<, med katere je naštel celo Lorgerja. Celjani pa so muhasti, da odgovarjajo na takšno pisanje s postavljanjem novih re- kordov! Lorger Stanko je na 110 m zapreke po- stavil nov državni rekord s 14,5, najboljši evrop- ski rezultat v letošnjem letu in s tem se je vrinil med najresnejše kandidate za evropskega prvaka v tej disciplini. Cas do evropskega prvenstva v Svici hitro teče in z njim vzporedno tudi Lorger izboljšuje svoje rezultate ... In mladi Vipotnik! Kljub močnemu vetru in brez pravih nasprotnikov je na 800 m postavil nov slovenski rekord z 1:52,6 in najboljši le- tošnji rezultat v Jugoslaviji. Ce bo šlo tako naprej, bo Vipotnik v letošnjem letu mešal račune Mugoši, Otenheimerju, Hočevarju in bo brez dvoma uvrščen kot stalen član naše držav- ne reprezentance. Peterka preseneča v metu kladiva. V Mariboru je z rezultatom 47,30 m po- stavil nov slovenski rekord. Do 50 m ni več dolga pot . . . Krivico bi delali ostalim atletom, če ne dì omenili vsaj zmagovalcev: Lorgerja in Kopšeta na 100 m z 10,8 oziroma 10,9 sek., Zu- pančiča in Kopitarja z 51,4 oziroma 51,5 sek. na 400 m, Vehovarja s 5,70 m pri palici, Golea in Peterka pri metu diska s 43,15 in 43,12 m, Jagro- vo s 13,0 sek. a 100 m, Gradišarjevo in Zelezni- kovo s 140 in 138 cm pri višini in Celesnikovo v metu diska z 39,81 m. Ostali rezultati so več ali manj »normalni«, ki jih tekmovalci postav- ljajo običajno. Upajmo, da bodo celjski atleti Lorger, Vipotnik, Zupančič, brata Kopitarja Marijan in Jože ter Zagore, ki bodo v nedeljo nastopili na izbirnih tekmah v Beogradu za áestavo državne repre- zentance, le uspeli in si s tem zagotovili potni list za Finsko. Nogomet:____ KLADIVAR JE RAZOČARAL . . . Na domačih tleh je Kladivar doživel težak poraz 1:4 (1:2) s Splitom. Preko 1000 gledalcev pa je še težje kot poraz domačinov razočarala izredno slaba igra celotnega moštva. >Kaj tak- šnega pa še nismo videli,« so obupano izjavljali ljubitelji nogometne igre, ki vsako nedeljo ra- di prihajajo na Glazijo. Začetek je bil tudi v tej tekmi še kar zadovoljiv. Marinčkov strel v mrežo je ustvaril že lep optimizem pri igral- cih iu gledalcih. Cim bolj pa je čas potekal, je postajala igra domačinov slabša, dokler se v drugem polčasu ni izprcmenila v igrico »mačke z miško«, ki so jo diktirali gostje. V tem delu igre so gostje odlično zaigrali tako imenovano »ševo« in niso dominom skorajda prepustili žo- ge. Le štirikrat so potresli mrežo Celjanov, pa jim je že bilo dovolj. Ali bi hvalili domačine? Prvih 25—30 minut so se trudili še vsi, potem pa je odpovedal ves mehanizem. Ni bilo kondi- cije niti ostale zbranosti, ki je pri nogometni igri potrebna. Mahkovec je neutrudno garal ves čas, tu in tam mu je še kateri pomagal, sicer so pa večji del vsi igralci komaj čakali za- ključnega sodnikovega piska. Iz gornjega dela lestvice je Kladivar spomladi drsel navzdol in obtičal na 9. mestu. Se enkrat bo nastopil na domačih tleh, izkupiček iz zadnje tekme pa bi ga lahko dokončno postavil na 8. mesto v hr- vatsko-slovenski ligi. CRNI DAN ZA NOGOMETAŠE Poleg Kladivarja so se v nedeljo potapljali še ostali naši sosedje. Na Glaziji so Celjani potrdili s porazom proti Nafti z 2:4 (1:2) upra- vičenost, da so na repu tabele vzhodne sloven- ske lige. Nafta ni zaigrala dobro, Celjani pa niso uspeli od številnih ugodnih ргГПк izkori- stiti več kot dve. V Storah je Kovinar pokazal še slabše znanje. Mladi nogometaši iz Sobote so jih naravnost pregazili, čeprav so dosegli le zmago s 7:1 (2:1). Tekma pa bi se lahko kon- čala s katastrofalnim rezultatom, ker od Štor- janov ni bilo niti sence prejšnje njihove zmog- ljivosti. Kje so vzroki? Slišal sem, da so ne- kateri izgralci globoko v noč ribarili ... To nedeljo so nas razočarali še Velenjčani, ki so v Mariboru prejeli kar 8 golov od Železničarja. Tudi ta igra je sličila na pionirsko šolsko »mačka z miško«, '"-.v .« ^» Rokomet: CELJSKI ROKOMETAŠI GREDO RAKOVO POT Celjski rukometaši sočustvujejo z neuspehi vseh naših nogometašev. Tako so v nedeljo tudi v Trbovljah oddali Rudarju obe točki in s tem utrpeli še tretji zaporedni poraz. Rezultat 17:14 (8:10) za Rudarja. Kot pri nogometaših — prvi del igre še gre nekako, potem pa manjka »sa- pe«. In zakaj? Ni kondicije in kondicije ni za- radi tega, ker ni treningov . . . Moštvo se se- staja ob nedeljah, ko odhajajo igralci na tekmovanja. Kako so pripravljeni — ni važno! In prav zaradi takšnega odnosa do tekmovanj in reprezentiranja celjskega športa bodo v le- tošnjem letu iz moštva prvakov Slovenije vsa leta po osvoboditvi postali moštvo, ki se bo uvrstilo nekam na rep tabele slovenske lige . . . ŠPORTNA KONFERENCA V CELJU V četrtek, 24. t. m. bo ob 18. uri v Celju kon- ferenca zastopnikov vseh celjskih telesnovzgoj- nih organizacij s predstavniki oblasti in mno- žičnih roganizacij. Namen te široke konference je osvetliti delo teh organizacij na področju Celja in ustanovitev koordinacijskega odbora iz zastopnikov vseh društev zaradi izboljšanja dela v tel. vzgojnih in športnih društvih v na- šem mestu. Konference se bo udeležil predsed- nik Zveze športov Slovenije tov. Krese Leopold, povabljen pa je tudi predsednik »Partizana« Zveze za tel vzgojo Slovenije tov. Polič Zoran. Pričakujemo, da se bodo konference udeležili upravni odbori vseh celjskih društev, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo. Konferenca se bo vršila v sejni sobi OSS Celje. PRODOREN USPEH CELJSKIH TELOVADCEV Kljub zadnji nesreči, ki je dala našim ljudem ogromno dela, se je partizanska organizacija celjskega okraja udeležila republiškega zleta v Ljubljani z zadovoljivim številom nastopajočih. Preko 650 jih je nastopilo v Ljubljani, od tega dobra tretjina iz Celja, ostali pa iz delavnih društev Konjic, Loškega, Šentjurja, Gomilskega, Braslovč, Polzele, Šempetra, Žalca, Prebolda, Petrove, Škofje vasi in Vojnika. Naši telovadci iz poplavljenega področja so bili še prav po- sebno toplo sprejeti na zletu, saj so s svojo udeležbo dokazali, da kljub elementarni nesr£Či teče v teh predelih življenje že normalno dalje in navsezadnje: izpolnili so svojo obljubo pri- rediteljem. O veličastni paradi in samem na- stopu na glavni zletni dan smo čitali podrobna poročila že v dnevnem tisku. Naš namen je, da oSYctlimo predvsem uspeh naših tekmovalcev na tekmovanju v mnogoboju, ki je izpolnil pro- gram prvega zletnega dne. Tekmovalni program je bil letos obširen in težaven, zahteval je od nastopajočih dobro obvladanje vaj na različnih orodjih in celo vrsto atletskih disciplin. Lojze Savodnik je uspel v ostri konkurenci pri mla- dincih 1. razreda osvojiti naslov prvaka Slo- venije, vrsta članov iz Braslovč v III. razredu naslov ekipnega prvaka Slovenije, Gomiljčani pa so se uvrstili na 3. mesto. V tej konkurenci se nahajajo Uratnik, Gregelj in Rojnik (vsi iz Braslovč) na prvih treh mestih. Lepo so se tudi uveljavile članice iz Braslovč, ki so dosegle 5. mesto v II. razredu. Pri mladincih II. razreda je vrsta iz Laškega dosegla 1. mesto in s tem naslov prvaka Slovenije, mladinci iz Celja-mesta pa so na 2. mestu, takoj za Laščani. Našteli smo le najboljše vrste in posameznike, ki so se med tisočem tekmovalcev uvrstili na najvidnejša me- sta in si s tem pridobili pravico, zastopati parti- zansko organizacijo Slovenije na državnem prvenstvu v Zagrebu. Uprava Železarne Store bo sprejela v šol. letu 1954-55. v uk naslednje število vajencev: 24 vajencev talilraške stroke, 52 vajencev kovinarske stroke 2 vajenca elektrotehn. stroke, 1 vajenca modelnega mizarja. Za talilniške poklice se lahko vpišejo vsi telesno močni in du- ševno sp>osobni državljani FLRJ, stari od 15—17 let. Za kovinsko, elektrotehnično in lesno predelo- valno stroko z istimi pogoji, stsiri od 14—16 let. Prednost vpisa imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo ter pairti2ianske sirote. Cas za prijave k sprejemnemu izpitu traja od 10'. VI. do 20. VII. ^ 1954 na upravo Vajenske šole zaj kov. stroko v Storah, sprejemni- izpiti bodo 27. julija istotam: j Za vpis je pxDtrebna prošnja, i kolkovana s 30 din, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. V prošnnji naj bo navedeno tudi morebitno bivanje v internatu. Vse ostale informacije se dobe v upravi šole osebno, pismeno ali telefonično. Uprava Vajenske šole za kov. stroko Store ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA MESTO IN OKRAJ V CELJU RAZPISUJE: a) 2 delovni mesti pokojninsko- pravnih referentov; — predpogoj: dovršena pravna fakulteta ali pa vsaj dovršena srednja šola s pri- merno prakso. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po do- govoru. b) 1 delovno mesto revizorja, ki ima prakso predvsem v knjigo- vodstvu industrijskih podjetij. — Plačilni pogoji enaki. Nastop službe takoj. y<^^^ Klub za konjski šport »Savinja« v Celju prireja ^^^Ш^ v nedeljo dne 20. junija 1954 ob 15 v Celju na Mariborski cesti št. 96 (pri tankovskih zaprekah) JA^HAEiNO KONJSKO REVIJO ob sodelovanju klubov iz Ljubljane in Maribora. Na sporedu je šolsko in dresurno jahanje, preskakovanje zaprek kategorij U, P, L. Po prireditvi bo prijetna domača zabava. Udeležite se v čim večjem številu ter omogočajte s tem razvoj kluba. — Od kolodvorske postaje do prireditvenega prostora bo vozil avtobus od 14. ure dalje ODBOR LJUDSKI ODBOR MESTNE OBCINE CELJE razpisuje mesto Šefa urada za stanovanjske zadeve Pogoji: srednja strokovna izobrazba z nekajletno prakso ali nižja strokovna izobrazba z daljšo prakso v upravni službi. OBJAVE IN OGLASI on JA V A Vsi učenci, ki se še niso vpisali, naj se vpišejo 28. junija 1954 od 8. do 12. ure. — Za učence 4. razreda I. osnovne šole to ne velja, ker so že vpisani. — Ravnateljstvo I. gimnazije, Celje. DECJI DOM, POD KALVARIJO V CELJU se najlepše zahvaljuje za vso pomoč, ki so jo cb povodnji nudili bližnji prebivalci Jožefovega hriba in osebje Dečjega doma pri evakuaciji otrok in reševanju ostalega premoženja. Posebno se zahvaljujemo tovarišici Škufca, ki je sprejela naše oskrbovance v svoje stanovanje. — Vsem iskrena hvala! Uprava Dečjega doma. PRODAM ugodno 6-okenski kozolec in lepo stavbno parcelo ob cesti Celje—Vojnik. Naslov v upravi lista. PRODAM enostanovanjsko hišo v bližini Rogaške Slatine, primerno za upokojenca ali obrtnika. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja otroške (1 leto) bele jopice, izgubljene v nedeljo na mestnem pokopališču, da jo vrne proti nagradi v upravo lista. MODRO OTROŠKO JOPICO izgubljeno v ne- deljo 15. 6. od 13. do 14. ure od gostilne Belaj preko Tomšičevega trga do Trga V. kongresa, naj najditelj vrne proti nagradi v upravo lista. OFICIR JLA samski, išče opremljeno sobo. Posteljnina lastna. Vprašati v upravi lista. ŠIVILJA, samska, dobi stanovanje kot sostano- valka. Naslov v upravi lista. PREKLICUJEM neresnične besede, izrečene o tovarišici Krašek Minki, Celje, Lilekova ul. 3 ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od sod- nega postopka. Grilčeva. IZJAVLJAM, da nisem plačnik nikakih dolgov, ići bi jih brez moje vednosti napravila moja žena Jug Filumcna. — Jug Franc, Celje, Ljub- I Ijanska cesta 12. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 2". VI. 1954 ob 20. uri — Herbert Grün: ATOMSKI PLES — premierski abonma in izven Četrtek, 24. VL 1954 ob 20. uri - Herbert Grün: ATO.MSKI PLES — abonma red četrtek in izven Petek, 25. VI. 1954 ob 20. uri — Herbert Grün: ATOMSKI PLES - gostovanje v Žalcu NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 20. 6. 1954. tov. dr. Fišcr Jože, Celje. Gregorčičeva ulica 7. KINO KINO UNION CELJE Od 14. do 20. 6. 1954: »NA SLABEM GLASUc — ameriški film Od 21. do 25. 6. 1954: »HARRIET CRAIG» - ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedeljah , ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 17. do 20. 6. 1954: »CYRANO DE BERGERAC* ameriški film Od 21. do 27. 6. 1954: »ZAHODNA OBZORJAc - ameriški barvni film Predstave dnevno ob 18,15 uri, ob nedeljah ob 16,15 in 20,15 uri. LETNI KINO CELJE Od 17. do 20. 6. 1954: »CYRANO DE BERGERAC* ameriški film Od 21. do 27 . 6. 1954: »ZAHODNA OBZORJA* - ameriški barvni film Predstave dnevno ob 20,15 uri. Uspešne operacije tuberkuloznih bolnikov v kapitalistični Jugoslaviji je bilo zdravljenje tuberkuloze za človeka, kd ni imel socialnega zavarovanja in ne precejšnjega premoženja, skoro nemo- goče. Zdravljenje je zelo dolgotrajno, zdravilišča pa so bua za takratne razme- re tako draga, da se jih nepremožni bolniki niso mogli posluževati. Tako je morala velika večina tuberkuloznih bolnikov brez učinkovite pomoči čakati doma, dokler ni drugega za drugim po- brala prezgodnja smrt. Danes je v socialistični Jugoslaviji to vse drugače, Zdravljenje tuberkuloze je brezplačno, tako za nameščenca in delavca kakor tudi za kmeta. Nič več ni pro tek ci j, vsi se zdravijo enako, ka- kor pač zahteva F>otek bolezni. Ce zdravniki uvidijo, da običajno zdravlje- nje z zdravui in dobro oskrbo ne obeta zaželjenega uspeha, se mnogokrat od- ločijo za operacijo. V tem pogledu je zdravniška veda v zadnjiih letih lizredno napredovala in imamo tudi pri nas že vrsto odličnih kirurgov specialistov, ki z uspehom operirajo tudi najtežje ope- racije pljučno bolnih. To lahko zagotavljam iz lastne izkuš- nje. Po petletnem zdravljenu, ki pa ni prüneslo zadovoljivega izboljšanja, so mi zdravniki nasvetovali težko opera- cijo, tako imenovano plastiko. V pol- nem zaupanju do zdravnikov sem na operacijo pristal. Tako me je pred le- tón operiral v Topolšici specialist dr. Zakl iz Ljubljane. Operacija je bila res težka, toda moje zdravje se je od takrat vidno popravilo in se popravlja še da- lje, tako da smo jaz in moja družina tov. dr. Zaklu iz srca hvaležni, ker mi je rešu življenje. Enako hvaležen pa sem tudi direktorjema zdravilišča v Novem Celju in Topolšici tov. dr. Ko- paču in tov. dr. Cestniku za vso njuno skrb pred in po operaciji. Seveda gre naša topla zahvala tudi ljudski oblasti, ki mi je omogočua to zdravljenje. Andrej Urankar, Gomilsko Zgleden primer pomoči Vaški odbor SZDL v Skalcah pri Slo- venskih Konjicah je v nedeljo skupaj z odborom RKS zbiral prispevke za poplavljence. Nabiralec tov. Letnar je med drugim prišel tudi k dvema sestra- ma-upokojenkama. Obe sta že močno v letih in se preživljata s pokojnino. Na- biralcu sta dali vsaka po 500 din. Ko pa je ta že odšel, je prišla ena za njim, in sicer Fabjani Erna ter mu izročila še 1000 din kot njen dodatni prispevek. Mislim, da je to zgleden primer upo- kojenke, saj to, kar je darovala, je dala popolnoma iz svojega. Iz tega se vidi, da so naši ljudje vedno pripravljeni pomagati tistemu, ki je v nesreči in so zelo redki taki, ki bi pomoč odrekli. L. V. Nevestni uslužbenci podjetJa „Kristalija^^ v Celju so povzročili nad 1,000.000 din primanjkljaja i:S.aKor 2mano, so v preteklem letu v podjetju »Kristalija« v Celju odkrili razne nerednosti v poslovanju. Pred okrožnim sodiščem so se znašli 28-letni steklarski in trgovski pomočnik Ivan Rojnik, 33-letni steklobrusaški mojster Jože Ščurek, 26-letni brusilec stekla Arnšek Anton, 34-letna uslužbenka Ci- rila Medved, 44-letni knjigovodja Be- njamin Cene in 28-letni steklobrusaški mojster Rudolf Lajler. Razen Cirile Medvedove, ki je sedaj zaposlena drug- je, so bili vsi ostali zaposleni pri pod- jetju »Kristalija«. Rojnik Ivan, poslovodja. Ščurek Jože, delovodja steklarske delavnice, Arnšek Anton, skladiščnik in Cene Benjamin, knjigovodja, so kot uradne osebe svojo dolžnost očitno nemarno opravljali in se vedoma niso ravnatü po predpisanih službenih pravilih, čeprav so vedeli, da lahko zaradi takega poslovanja nastane precejšnja premoženjska škoda za dr- žavno podjetje in je dejansko v času cd 1. 5. 1952 do 31. 12. 1952 nastal v tem podjetju primanjkljaj v znesku 985.808 dinarjev. Očitne nemarnosti in nerav- nanja po predpisanih službenih pravi- lih pa so krivi zlasti v naslednjem: Rojnik Ivan ni od meseca maja 1952 do 31. 12. 1952 vodil prav nobenega nad- zora na obrtno delavnico, skladiščem in pisarno. Ščurek Jože ni od meseca maja 1952 do 31. 12. 1952 vodu zadostnega nadzora nad delavci v delavnici in pri delih na posameznih stavbah, zaradi česar ste- klarska dela niso büa strokovno izvrše- na in je bU povzročen tudi prekomeren lom stekla. Popravila so se izvrševala na račun podjetja, po izvršenih steklar- skih delih na posameznih stavbah del ni predal odgovorni osebi gradbenega podjetja, E>onovne zasteklitve izvrševal brez naročilnic, zaradi česar je za pod- jetje nastala neugotovljena škoda. Arnšek Anton je kot skladiščnik v času od 1. 7. 1952 do 31. 12. 1952 vodil materialno kartoteko v skladišču po- manjKijivo. vpisoval je manjše Koiačme od stvarno 'izdanega stekla, posameznih izdanih količin stekla 1>а ni niti vpiso- val, zaradi česar je nastala točneje ne- ugotovljena premoženjska škoda. Arn- šek si je kot skladiščnik tudi neupra- vičeno prisvojil več steklenih predme- tov v vrednosti 8741 dinarjev. Cene Benjamin je od 1. 11. 1952 do 21. 12. 1952 vodil knjigovodstvo podjet- ja tako malomarno in nevestno, da je bil nemogoč vsak točnejši pregled nad knjigovodstvom in finančnim stanjem v podjetju. S tem je povzročil neugo- tovljeno premoženjsko škodo podjetju. V mesecu januarju 1953 je v bilanci tr- govskega podjetja »Kristalija« za leto 1952 posamezne postavke umetno izrav- nal 'in tako v njej prikazal 364.564 din dobička namesto 1,215.403 din izgube. 16. 1. 1953 je sestavil temeljnico na vso- to 1,220.017 dinarjev ujXDrabljen mate- rial v steklarski delavnici v mesecu ju- liju 1952, čeprav je bila poraba mate- riala v steklarski delavnici za mesec ju- lij 1952 že knjižena 31. 8. 1952 in je na tak način prikril ugotovljeni primanj- kljaj. Cene Benjamin je konec decembra 1952 sestavil plačilno listino za 13 se- zonskih delavcev z namišljenimi imeni, ki da so v mesecu decembru 1952 zaslu- žili 126.306 din, čeprav ti delavci sploh niso bili zaposleni v podjetju. Rojnik Janez je s svojim pristankom in pKxipi- som omogočil sestavo te plačilne listine. Ščurek Jože pa je sestavil in predložil Cenetu seznam 13 namišljenih delav- cev in višino zaslužka. Na podlagi tega seznama je Cene sestavil lažno plačilno listino. Cene Benjamin in Rojnik Ivan sta z. namenom, da bi sebi in drugim proti- pravno pridobila premoženjsko korist» spravila odgovornega uslužbenca Nan banke Celje-mesto z lažnim prikazova- njem v zmoto in ga s tem zapeljala, da je na škodo družbenega premoženja 'iz- plačal 284.355 din s tem, da je Cene Be- njamin po predhodnem dogovoru z Roj- nikom iin njegovim pristankom predlo- žil konec decembra 1952 Narodni banki krivo listino, na katero je NB Celje- mesto izpla'čala 126.306 din kot zaslužek 13 namišljenim sezonskim delavcem. To j vsoto sta razdelila med vse delavce in. ! uslužbence podjetja kot presežek plač, ne da bi bil plačan davek na presežek plač v znesku 158.049 din. Obsojeni so bili: Rojnik Ivan, zaradi nevestnega dela v službi, ponareditve uradne listine in goljufije, na 9 mese- cev zapora. Ščurek Jože, zaradi nevest- nega dela v službi in pomoči pri pona- reditvi uradne listine, na 10 mesecv zia— pora. Arnšek Anton, zaradi nevestnega dela v službi in poneberbe, na 6 me- secev zapora. Cene Benjamin, zaradi nevestnega dela v službi,, ponareditve uradne listine in goljufije, na 9 mese- cev zapora. Medved Cirila in Lajler Rudolf sta bila oproščena. Podjetje bo odškodninske zahtevke napram obto- žencem moralo uveljaviti po poti redne pravde. IZ ROGAŠKE SLATINE V Rogaški Slatini je bUa v nedeljo občinska konferenca Zveze komunistov^ kjer so analizirali svoje delo od zadnje konference in smernice III. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Po poro- čilu sekretarja komiteja se je razvila živahna razprava o komunalni dejav- nosti in o bodočih komunah, o delu. mladine in DPD »Svobode«. Izvolili so tudi novi devetčlanski ob- činski komite. S konference so poslali tudi pozdrave sekretarju CK ZKS tov. Muli Marinku. K. J.