ZDRAVSTVENA NEGA OBSEVANEGA BOLNIKA
s PLJUčNIM RAKOM
POTEK OBSEVANJA
Cvetka Cerar
Pljučni rak je 
eden izmed najpogostejših malignih tumoľjev pri obeh spolih. Tudi Slovenija je
ena izmed dežel z dokaj visoko obolevnostjo.
Eden od načinov specifičnega zdravljenja pljučnega rakaje obsevanje. Cilj obsevanjaje uničenje
ľakavega tkiva, zmanjšanje teżav, ki jih povzľočajo tumor in njegovi zasevki, poleg tega tudi
podaljšanje preživetja. Tako zdrav|jenje ohranja pri boIniku tudi upanje, da ni še vse izgubljeno.
Żarki,ki učinkujejo na tumorske celice, lahko povzroč ajo različne teżave tudi na zdravih tkivih'
Stranske učinke obsevanja delimo na:
splošne: splošna slabost, utrujenost, izguba teka, izčrpanost (obsevalni maček)
lokalne: vnede sluznice požiralnika, subakutni pljučni infekt, ťlbroza, poškodba kože v
obsevalnem polju.
NAČRToVANJE IN IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE (ZN)
Medicinska sestra je 
član širšega zdľavstvenega tima in ima pomembno vlogo pľi:
o primarni preventivi pljučnega raka,
. 
zgodnjem odkrivanju bolezni,
. 
izvajanju diagnostičnega in teľapevtskega naćrta,
r 
načrtovanju, izvajanju in ovrednotenju ZN obsevanega bo|nika,
ZN bolnikov s pljučnim ľakom zahteva procesno metodo dela.
Potek bolezni je pri vsakem posamezniku ĺazlićen, ľavno tako so reakcije na obsevanje
različne, zato je potreben individualni pristop.
Medicinska sestra ZN samostojno načrtuje in izvaja postopke ZN, katerih cilj je:
o preprečiti oz. omiliti teŽave, ki so posledica zdravljenja,
r 
bolniku olajšati tľpljenje in doseči najvišjo mogočo stopnjo udobja,
Cvetka Cerar, višja medicinska sestra, onkološki inštitut Ljubljana
4',t

e 
doseči, da bo lahko bolnik opravljal dnevne življenjske aktivnosti in imel miren počitek'
. 
umiľajočemu pomagati in mu omogočiti mirno in dostojanstveno smrt.
obsevan bolnik s pljučnim ľakom potrebuje posebno ZN. ZN 
je 
odvisna od stadija bolezni,
bolezenskih znakov, zapletov, ki nastanejo med obsevanjem, splošnega telesnega in duševnega
počutja bolnika in njegove sposobnosti za samooskrbo.
Priprava bolnika na obsevanje
Koje bolnik seznanjen z diagnozo in načinom zdravljenja, potrebuje razumevajoč in spodbuden
odnos medicinske sestre. Njena dolžnost 
je, da bolniku pomaga razumeti bolezen in se soočiti
z njo.
Bolnik naj bi bil zato še pred začetkom zdľavljenja z obsevanjem dobro poučen o:
. poteku obsevanja,
. njegovih stranskih učinkih,
o prepľečevanju le-teh,
. pomenu opustitve kajenja.
POTEK OBSEVANJA
Pľi ľadikalnem obsevanju primarnega pljučnega raka bolnike pľaviloma obsevamo v deljenih
odmerkih. Po prvem delu obsevanja (l0 ali 12 obsevanj) sledi nekaj tednov pľemora. V tem
času se boInikova simptomatika navadno že izboljša in težave zaradi samega obsevanja minejo.
Če se ne pojavijo zasevki, opľavimo še drugi del obsevanja, ki obsega 5 ali 6 obsevanj. Eno
obsevanje traja od l -4 minut, odvisno od vrste obsevalne aparatuľe, globine fumorja in dnevne
doze' Med obsevanjem leŽi bolnik na hrbtu ali trebuhu.
Pomembno 
je, 
da bolniku razloźimo vse potľebno in ga poučimo o:
o stranskih učinkih obsevanja,
r smislu markiranja območja,
o poloŽaju, v kateľem bo obsevan,
o trajanju in času posameznega obsevanja'
o tÔÍIll da bo v prostoru sam,
. negi kože v obsevalnem območju.
Rakasta bolezen bolj ali manj prizadene ves organizem, zato lahko pričakujemo teŽave pri
večini življenjskih aktivnosti.
Najpogostejše negovalne diagnoze so:
o zaskrbljenost ob odkľitju bolezni,
o neučinkovitodihanje'
48

. 
nezmožnost izčiščenja dihalnih poti,
r prestrašenost zaľadi pomanjkanja zraka,
o potenje zaradi napora ob dihanju in fizičnih aktivnosti,
e porušeno toplotno ugodje,
. 
utrujenost zaradi neučinkovitega dihanja ob fizični aktivnosti,
o 
akutna ali kronična bolečina'
. 
moten počitek zaradi bolečine in kašlja,
e 
zmanjšana sposobnost gibanja in samooskľbe.
Potencialne negovalne dĺagnoze, ki se lahko razvijejo med zdrav|jenjem ali pozneje, ko je
bolezen že napľedovala:
o 
težave pri požiranju'
r 
možni patološki zlomi kosti zaradi kostnih zasevkov,
. 
vnetje ustne sluznice (radiomukozitis) in reakcije na obsevani koži (radiodermatitis),
o 
dihalna stiska zaradi sindroma zgomje votle vene,
o 
arterijska pljučna kľvavitev,
r možganskiedemzarad| zasevkov v možganih.
PRIMERI NAčRToV Z^ZN OBSEVANEGA PLJUčNEGA
BOLNIKA PO NEGOVALNIH DIAGNOZAH
Negovalna diagnoza ciui zN Postopki ZN
A. MoŽNA PoŠKoDBA
KoŽEZARADIoB-
SEVANJA
o preprečiti ali omiliti
poškodbo kože'
. 
opaziti zgodnje znake in
pravočasno ukĺepati.
Bolniku razložimo:
. 
mesto obsevanja mora biti
vedno suho,
r 
umivati se mora z nevtral
-nimi mili,
. mesta obsevanja ne sme
drgniti z brisačo,
o 
imeti mora oblačila, ki ga
ne drgnejo po koŽi,
. 
ne sme uporabljati mazil,
ki vsebujejo kovine,
r 
kožo mora zaščititi pred:
. 
trenjem
r poškodbami
r 
visokimi tempera-
turami
o 
nizkimi tempera-
turami
o 
kemičnimi draŽljaji
r 
sončenjem
49

B. PoŠKoDBAKoŽE
ZARADIOBSEVANJA
Znaki:
. 
izpadanje dlak
e izsušena koža
o 
rdečina kože
. 
suho luščenje koŽe
r srbečica koŽe
o prepľečiti nadaljno
poškodbo'
o pospešiti celjenje
poškodovane koŽe,
r 
omiliti srbečico.
r pudranje (rižev puder),
. nanašanje predpisanega
mazila (Riboderm, 15 
o/o
olivno olje v borogalu) po
vsakem končanem obseva-
nju.
c. oBsEvALNI MAčEK
Znakiz
o slaba fizična mobilnost
o neaktivnost
o nemoč
o slabo počutje
. 
nerazpoloženje
. 
nespečnost
. 
navz,ea
o inapetenca
o padec odpomosti
o občasen brezup
o pomińti in poučiti bolnike
o stľanskih učinkih
obsevanja
o 
doseči boljše počutje in
sodelovanje bolnika,
o 
ohraniti zadovoljivo
splošno stanje bolnika,
. zdravljenje po terapevt-
skem načrtu,
o pravilna postopna psihična
priprava bolnika na
obsevanje,
r 
vsakodnevni pogovoń z
bolnikom o njegovih
vprašanjih in problemih,
. 
opazovanje bolnika,
o pravočasna aplikacij a
antiemetske terapije in
sedativa po terapevtskem
načrtu,
r ustľema konzistenca hľane
in vzpodbujanje pri pitju
tekočin,
. pogovor s svojci o
bolnikovih teŽavah,
č. vľBľĺB sLUZNICE
PoŽIRÁLNIKA
ZARADIOBSEVANJA
Znakiz
r pekoča bolečina v žrelu
o bolečina med poŽiranjem
o bolečina za prsnico
o 
omiliti vnetje sluznice
požiralnika,
o vzdrževati pľimeren način
prehrane,
o omiliti bolečino
r pogosto izpiľanje usĺre
votline (vsako uľo) in pitje
Žajbljevega čaja po
požirkih,
e vzpodbujanje bolnika v
mezi z użiv anjem hrane in
tekočine,
. 
zadostna prehrana in
hidracija,
o aplikacÜa odľejene
analgetične terapłe,
50

D.MoŽNAPoŠKoDBA
SLUZNICEPoŽRAL
NIKA
. preprečiti vnetje sluznice
požiralnika,
o 
zagotoviti dobro počude
bolnika,
. pogosto izpiranje ustne
votline (10 x na dan) in
pitje Žajbljevega čaja po
požiľkih,
SINDROM ZGORNJE VOTLE VENE
Nastane zaradi:
l.pritiska metastatičnih bezgavk v desnem zgornjem mediastinumu na zgornjo votlo veno,
2.sindľom zgomje votle vene lahko nastane zaľadi neposrednega vľaščanja primamega tumorja
bronhijev.
Bolezenski znaki ciljizN Postopki ZN
o oteklost: glave,
nadključničnih jam in hrb-
tišč roke,
r venektazlja po koži prs-
nega koša,
o težko dihanje,
o 
bolnik 
je zmeden, zaskrb-
ljen, prestľašen.
o pravočasno opaziti zgod-
nje znake,
lblažititežave,
o 
lajšati 
Ęljenje'
C 
vzdrževati optimalno res-
piratomo funkcijo,
. 
zagotoviti miľen počitek
teľ zmanjšati občutek
stľahu in tesnobe.
o 
stalen in poostren nadzor
nad funkcio dihanja po
terapevtskem načľtu,
rprimeren položaj,
r pomirjanje bolnika,
r pravočasna aplikacija
predpisane terapije in
aplikacija kisika,
o 
delna ali popolna pomoč
pri izvajanju dnevnih ak-
tivnosti.
ZASEVKI PLJUCNEGA RAKA IN ZDRAVSTVENA NEGA
Pljučni ľak pogosto zaseva v področne bezgavke in v oddaljene organe. Neredko bolnik prej
občuti težave zaradi zasevkov kot zaradi pĺimarnega pljučnega tumorja.
Najbolj pogosti zasevki pljučnega raka:
1. Zasevke v supľaklavikularnih bezgavkah lahko otipamo, če so dovolj veliki' jih tudi
vidimo. Zlahka jih punktiramo in zatem citološko verificiramo.
2. Kostni zasevki lahko povzročajo bolečine še preden so vidni na rentgenskih slikah'
Potrdi jih izotopna scintigrafija skeleta.
3. Možganski zasevki se kaŽejo zrazličnimi nevrološkimi znaki, včasih pľav podobnimi
moŽganski kapi, z glavobolom in s psihičnimi spremembami. Najlažje jih odkrijemo z
računalniško tomografljo (CT).
5l

4. Jetrni zasevki povzročajo prebavne motnje, bolečine' zlatenico. Ugotavljamo jih
predvsem z ultľazvokom.
Zasevki se pojavljajo tudi v vseh drugih organih, predvsem takrat, ko je bolezen že močno
razšiľjena in nanjo ne moľemo vęč bistveno vplivati.
ZN teh bolnikov 
je 
izredno zahtevna, potľeben je intenziven nadzor in pomoč bolniku pri
osnovnih življenjskih aktivnostih. ZN načrtujemo glede na ugotovljene probleme pri bolniku
in jo težko zapišemo v standardiziran načrt, ker gre za preplet različnih problemov'
ODPUST BOLNIKA
Pľed odpustom bolnika poučimo o:
o pravilni prehrani,
o pravilni negi koŽe po končanem obsevanju,
. varovanju pred prehladi,
o dihalnih vajah,
o zmerni Íizični aktivnosti,
o neBi v domačem okolju poučimo tudi bolnikove svojce, običajno gľe za slabotne in
ostarele bolnike,
. po potrebi obvestimo tudi patronažno zdravstveno službo,
r poučimo ga tudi o koristnosti rednih in morebitnih pľedčasnih kontrolnih pregledov in
ga seznanimo z datumom kontrole.
ZAKLJUČEK
ZN obsevanega bolnika 
je največkrat zelo zahtevna in terja od medicinske sestre
multidisciplinamo znanje, nenehno angažiranje in etično občutljivost. Prednostna naloga
medicinske sestľe v prihodnjem tisočletju bo preprečevĄe pljučnega ľaka; to je zaenkrat edino
upanje, da bi število obolelih bistveno zmanjšali.
Literatura:
t. Cerar o. Sistemsko zdravljenje rakavih bolnikov. In: Zbomik predavanj s področja
onkologije za višje medicinske sestre, 5 dop. izdaja Ljubljana. onkološki inpštitut'
1997, t43-8.
2. Uvod v študij negovalnih diagnoz. Maribor: Zdľavstveni dom Maribor' 1993.
3. Filej B. Nove usmeritve v razvoju ZN - Lemon. Maribor: Zdravstveni dom Maribor,
1995.
52

4. Velepič M., Bostič-Pavlovič J. Standaľdi onkološke zN - Ustna votlina. Ljubljana:
onkološki inštitut, l996'
5. Pirc B., Vodnik-Cerar A. Żiveti z rakom. Ljubljana: Foĺma 7 
, 
1992.
6. Bohinc M., cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: univerza v Ljubljani. visoka
šola za zdravstvo, l995.
7. Debevec M. Principi zdravljenja pljunih malignomov z obsevanjem in citostatiki.
Ljubljana: Medicinska fakulrera v Ljubljani t992.
8. Debevec M. Pljučni ľak - smernice za zdravstvene storitve. Zdrav Yar 1992:3l: |66-9.
9. Fortič B. Razvada kajenja pri zdravnikih in njene posledice. Zdrav Vestn 1992; 6l:
625-9.
10. R.M. Green. Multimodaly terapy for non-small-cell lung cancer. oncolo gy 1994; 
g: 
25-
36.
l 1 
' 
Register ľaka za Slovenijo. Incidenca raka v Slovenii l99l. Ljubljana: onkološki
inštitut' 1994.
l2. Žnidaľšič I. Mihelič A. Medicinske sestre in kajenje. Pregled literafure. obzor. zdr. n.
1994:28:71-5.
I 3. Tobacco policy recommendations of the international Association for the study of lung
cancľ (IASLC)): a ten point pľogram' Lung cancer 1994; ll: 405-7 
'
53