GLAS
hI < Ima 10.000 naročnikov
Ust slovenskih delavcev v Ameriki«
The only Slovenian daife
<	in the United States u
m mm
Tamed every day exrept
<	Sundays and Holidays
PKLBFOM PnUUB: 4S87 CORTLANDT.
11. 1*09. aft tk» Port Offeo at V«v Tor*, X. Y,
9. 1«7».
nLKFOH nsilRI:
NO. 267 — STEV 267.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 13, 1914. — PETEK, 13. NOVEMBRA, 1914.
VOLUME	m LETNIH ttt^
NEMCI POROČAJO O NADAUNIH USPEHIH V BELGIJI.
RUSI SO BILI BAJE PRI ČRNOVICAH HUDO PORAŽENI
Zavezniki so morali zapustiti vse pozicije na desnem brega reke Yser. - Nasprotno se glasi iz francoskih virov, da se je odbilo vse naskoke Nemcev ter da so slednji zasedli le majhen teren na levem bregu reke. - V Argonih se vršijo srditi boji - Nemci objojejo Antwerpen. - Rosi so zopet pričeli z obleganjem Przemysla. - Tsing Tan je moral kapitulirati, ker je popolnoma zmanjkalo municije. - V Smirni vlada baje velika panika ter beži prebivalstvo iz mesta. •• V Mehiki je zopet izbrnhnila državljanska vojna.
Rusi in Avstrijci.
London, Aafiija. 12. iiovnnltri. 17. Itiikar>-*ta {»nro«-ijo |>rvko Ki-m;«. <Im «>o Ru*i uuirili oh r« ki Prut dve avstrijski diviziji. Avstrijci so mislili, «la imajo opraviti z manj modnim sovražnikom, toda Rusi so jih nenadoma obkolili in od vs#'h strani udarili nanj«*. Izgub«1 so bile na obeh stra-IH-II favcejinj«,
Rusi v Ivang-orodu.
Petrograd, Rusija, 12. jiov. — Izjavo, ki jo je izdal ruski generalni stub, se glasi:
Prve. dni meseea novembra so se vrfiili obupni boji pri Krougli-jatiki in Soldau. Po dolgem prizadevanju smo zasedli mesto Ivangorod ob vzhodno pruski meji. lioji pri Kališu in Nešavi Kusko-Poljskem. niso bile velike va&noRti.
V Karpatih smo napadli one oddelke avstrijskega vojaštva, ki en vajo prehode preko Sana. Bitka ni bila odločilna.
Z obleganjem trdnjave Prze-my«l smo zopet zabeli.
Avstrijska in nemška poročila o zmagah.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. N« mški generalni štab poroča: Naša kavalerija se je spopadla pri Kališu z ruskimi kozaki, kij so s*» po kratkem boju umaknili.
Nemški prestolonaslednik je vsega kriv.
London, Anglija, 12. novembra. "Daily Mail" je dobil iz Petro-grada poročilo, da je za vs«* poraze Nemcev na vzhodnji fronti odgovoren nemški prestolonaslednik. Tozadevna brzojavka pravi: — L*vemu krilu je poveljeval general Ilindenbiirg. de-j Hitemu general Danki,' dočim se j centrum pod poveljstvom prestolonaslednika brez pravega vzro-k i umaknil. Rusi so ga zasledovali in pri tem napadli obe krili od dveh strani. Slednjič se je morala cela armada s silnimi izgu-hami umakniti. Nemci se izgovarjajo na slabe poti, toda ta izgovor ne zaleže dosti, ker so morali linsi prodirati ravno po istih potih kakor Nemci.
Ruske izgube.
Berlin, Nemčija. 12. novembra. Avstro-ogrska armada je premagala severno od Černovie sovražnika. Rusi so bili pobiti tudi med Rosniovam in Jablanovora.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Neki tukajšnji časopis je dobil iz Oernovie sledečo brzojavko: — Avstrijske eete so prekoračile reko Prut in napadli od strani sovražnikovo krilo. Po kratkem boju je bilo mogoče presenečenega sovražnika pognati v beg. Naša artilerija se je izborno obnašala.
Avstrijci niso zadovoljni z Nemci.
London, Anglija, 12. novembra. Iz Petrograda poročajo, da je za-Čela avstrijska armada pod poveljstvom generala Dankla samostojno operirati. Avstrijski vojaki so izjavili, da nočejo imeti no-. bene skupnosti z nemškimi vojaki. in pravijo, da je vseh dosedanjih porazov kriv nemški general Hindenburg.
Turki in Rusi.
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Iz Carigrada poročajo, da one turške Čete, ki so premagale Ruse v Kavkazu, še vedno zasledu-sovrainika. Vest. da so Tur-
Arabija in Anglija.	pom«V- ho?ati ogrski agrarei.
Berlin, Nemčija. 12. novembra, ki	imeli od vojne največ do-
Aralx-i m- bodo ^korajgotovo pri-Jbička. toda <los«l»j <•* ni š,- m»-družili Turkom in skupno žnjimi b«»den oglasil, vdrli v angleška ozemlja. V oko-
liei Meke. svetega mohamedan- •	Panika v Smirni.
^kega mesta, se koncentrirajo od- j London, Anglija. 12. nov. — Iz d- lki vojaštva. Najbolj važna toč- Aten brzojavljajo: "V Smirni se ka na se ved u je pristanišče Ko- nahaja kakih 2500 angleških in
francoskih podanikov, med katerimi je nastala strahovita panika, ker so Turki postavili na nekaterih delih mesta topove. Zavezniškemu brodovju so zagrozili, da bodo sami uničili mesto, če ne bo takoj zapustilo pristanišča. Oblasti so konfiscirale vsa posestva in premoženje ruskih, francoskih, in angleških podanikov.
veit, karnor so hoteli svoj čas izpeljati tudi bagdaško železnico.
Križarka *4 Goeben' * poškodovana.
PetrogTad, Rusija. 12. nov. — Iz Carigrada poročajo, tla je prejšnja nemška križarka ttC3oehen,T poškodovana. Ko so obstreljevali angleške in franeoske bojne ladi-je Dardanele, jih je hotelo turško brodovje pregnati. Pri tej priliki je zadela "Goeben" granata, in jo tako poškodovala, da doljro Časa ne bo sposobna za boj.
Turčiji primanjkuje častnikov.
Rim, Italija. 12. novembra. — Visoka Porta je naprosila nemško vlafdo. da naj ji pošlje 700 častnikov. Iz odgovora, ki ga je dobila, je razvidno, da Nemčija sama ne more ugoditi njeni želji, pač pa bo izpopolnila število z avstrijskimi častniki.
Armenci.
Petrograd, Rusija. 12. nov. — Iz zadnjih poročil je razvidno, da so napadli Turke Rusi in močni oddelki Armencev. Armensko prebivalstvo je Ruse zelo prijazno sprejelo in jim gre v vseh ozi-rih na roko. Armenci oblegajo mesto Van. v katerem se nahaja močna turška posadka. Neki armenski časopis pravi: "Slednjič je napočil čas. ko se bo Armenija osvobodila izpod turškega jarma. Za svobodo bodo šli vsi navdušeno v boj."
Ruska poročila o zmagah.
Petrograd, Rusija. 12. nov. — Generalni štab ruske armade v Kavkazu je sporočil danes sledeče: "Dosedaj smo uspešno, odbili še vse turške napade. Ko je neka turška kolona nameravala obkoliti naše levo krilo, je začela arti-lerija tako streljati nanje, da se je morala z velikimi izgubami u-makniti. Turki so si poiskali zavetja v gorah."
Položaj na južnem bojišču.
Niš, Srbija, 12. nov. — Tukaj je bilo danes uradno razglašeno, da so Srbi uničili šest avstrijskih bataljonov, ki so pred kratkim prekoračili reko Donavo. 2000 inož se je vdalo, ostali so bili pa pobiti oziroma so vtonili v Donavi.
Strategična poteza.
Paris, Francija, 12. nov. — Ha-vas agenturi poročajo iz Niša: Prejšnji teden so začeli Avstrijci z vso silo napadati naše pozicije ob reki Drini. Srbska armada se je iz strategičnih ozirov umaknila.
4300 Srbov vjefcih.
Berlin, Nemčija, 12. nov. - Avstrijske čete so baje vjele od 6. do 11. novembra 4300 srbskih vojakov.
Avstrijsko vojno posojilo.
Benetke, Italija, 12. nov. - Avstrijski diplomati si na vse načine prizadevajo, da bi se prejko-mogoče najelo veliko vojno poso jilo. Cesar Franc Jožef je sam ve liko prispeval, ravnotako tudi nekatera mesta in samostani. Vlada
zorstvom greii»-rahie!ra gov»-rn*-r-ja Iteleije. generala «ioltza. Pri delu je zaposlenih na stotine vojnih jetnikov in Belfrijeev-doma-činov Postavlja se nove. težke topove ter popravlja razdejane sta-r^' utrdbe.
Optimizem, ki je vladal celi teden v Angliji, je bil namah u-ničen. ko je došlo poročilo, da so Nemci zavzeli Dixmude. Nadalje je zelo vznemirilo javnost dejstvo, da je bil torpedni čoln "Niger" torpediran od nemškega podmorskega čolna v neposredni bližini angleške obali, v ozkem delu Kanala, kjer je bilo zasidrano na stotine ladij. Dixmude leži na direktni poti v Dunkirk Ako se bodo mogli Nemei razviti od tu, bodo morali zavezniki zavzeti nove pozicije, da od-režejo Nemce od poti ob obali.
Nemci so baje dosegli cilj.
London, Anglijo. 12. novembra. Kljub trditvi zaveznikov, da so se izjalovili poskusi Nemcev izsiliti si pot proti Dunkirk in Calais, je vendar dosti, vzroka za domnevo, da. so nemške čete pri teh poskusih napredovale. Po zavzetju Dixmuda so bile oddaljene od Calais manj kot 50 milj. Kljub velikanskim izgubam so se trdovratno borile naprej ter se raditega misli, da ne bo več mogoče preprečiti jim izvedbo njihovega načrta.
Tsing-Tau je moral kapitulirati.
Tokio, Japonska, 12. novembra. — Meyer Waldeck, poveljnik nemških čet v Tsing-Tau. je hrzojavil nemškemu cesarju, da se je morala trdnjava udati radi popolnega pomanjkanja munieije.
Btirom se obljubuje amnestijo.
Kapsko mesto, Južna, Afrika. 12. nove.mbra. — Vznemirjena vsled ustaje Burov pod vodstvom generalov De Wet in Beyers, je ponudila vlada amnestijo vsem ustaŠem, ki se uda jo do 21. novembra. Od amnestije so izključeni voditelji ustaje.
Drzni čin podmorskega čolna je vzbudil senzacijo. London, Anglija, 12. novembra. Drzni čin nemškega podmorskega čolna, ki je v okrožju ene mi-rauda ven in sicer s tem, da je 1 je od angleške obali pri Deal po-uprizoril nočni naskok na celo topil angleški kanonski čoln "Ni-našo črto. Vrglo se ga je nazaj.lger", vzbuja tem večjo senzaci-Prieeli srno zopet, z ofenzivo pro- jo, ker je moral voziti naravnost ti sovražniku, ki je prekoračil re- j skozi nevarno polje min, katero ko Yser Jer ga vrgli na vseh toč-'se je pred kratkim položilo v var-kah nazaj razven na eni, kjer stvo Londona in Kanala.
Nemci zmagujejo pri Yser.
Berlin, Nemčija. 12. novembra. V oficijelnem poročilu vojnega ministrstva, ki je bilo izdano danes popoldne, se glasi, da se je Nemcem posrečilo vreči zaveznike na celi črti čez Yser reko ter da so francoske in angleške čete popolnoma zapustile ozemlje do Severnega morja. Francoze, ki so prodrli iz Nieuport do Dom-baertzyde, se je vrglo zopet nazaj preko reke.
V	poročilu se glasi nadalje: "Tudi južno oil Dixmude smo dobro napredovali. V naše roke je pa»11 o 700 jetnikov in osem topov. "	,
Nobene izpremembe v položaju, pravi Pariz.
Pariz, Francija. 12. novembra. Danes popoldne izdano poročilo pravi, da se nadaljuje z boji na levem francoskem krilu in da oba nasprotnika sedaj prodirata, sedaj zopet nazadujeta. V splošnem. — se glasi v poročilu — ni zaznamovati na bojni črti od 10. novembra naprej nobene izpremembe, to je od časa, ko so Nemei zasedli Dixmude.
V	poročilu ni povedano, na katerih točkah so zavezniki napredovali in na katerih so izgubili na ozemlju.
Nemce se je baje vrglo nazaj preko Yser-reke.
Pariz, Francija, 12. novembra. Zvečer izdano oficijelno poročilo pravi: "Na severu je skušal so-sovražnik prekočatiti reko iz Dix-
jva: torpedo proti njegovi ladiji. j j da j.a iti riios**! n: 't^ar storiti.
Zaplenjen nemški parnik j Pari«, Francija. 12. novembra. J Poročilo iz IVrpignana pravi, da Ameriška križarka "North Caro-|j, n.-ka *nin«-.»ka križarka ob lina " na varnem.	J francoski obali zajel« n»-ki fran-
l Washington, D. <'.. 12. nov. — Vse bojazni, ki so se pojavile glede ameriške križarke " North Carolina" so se danes razpršile vsled brzojavke poveljujočega kapitana, v kateri se glasi, da se nahaja križarka še vedno v Bei-rutu, da je na krovu vse zdravo in da se ni izkrcalo v Beirutu nobenega moštva.
Od 2. novembra naprej se ni slišalo ničesar več o križarki in vsled tega so nastale vsakovrstne govorice glede usode bojne la-dije.
Pohvala moštvu križarke "Em-den".
Berlin, Nemčija, 12. novembra. Berlinsko časopisje je edino v hvali za častnike in moštvo križarke "Emden'\
"Nikdar, odkar obstaja svet", piše "Morgen Post*', — "se še ni izkazala kaka posamezna ladi-ja na tako strašen način v mednarodni vojni."
j Mexico City, Mehika. 12. . v.-jI rudno <rla*il«> zurumje«».t ministra Fab*-1»- jr- priobčilo oster članek. v katerem se poziva Wils >-j ne. da naj odpokliče svojega a-eo»ki nemški parnik. ki je imel genta državnega department;« Ca-na krovu 150 mož ter tovor, ka-| rothersa. ker je začel zadnji čas tereg'i se označuje v brzojavki kot -sumljiv". Posadko parnika se je interniralo v Perpignan.
;ilno intrigirati.
Artilerija governerja Mavtore-I ne še vedno obstreljuje Naeo, So-nora.
Ameriška križarka "Tennessee" bi skoro zadela na mino.
St. Clairsville, O., 12. nov. — Glasom pisma, katerega je pisal Fred. Lindemutli. telegrafist na ameriški križarki "Tennessee", bi slednja ameriška bojna ladija v angleškem kanalu skoro naletela na mino. Križarko je ustavil neki angleški carinski Čoln ter jo informiral, da se nahajajo v bližini mine. Kapitan je pustil nato preiskati okolico in izkazalo se je, da se je nahajala bojna ladija kakih sto jardov od neke morske mine.
Nizozemci.
Capetown, Južna Afrika, 12. nov. — Vsi tukaj živeči in vojaščine obvezni Nizozemci so dobili
Major Morath. vojaški kritik povelje, da se morajo takoj zgla "Berliner Tageblatt", pravi, dal-siti pri konzulatih in odpotovati ni bilo nobenega dvoma o tem.
J da mora priti konec "Emdena" in da bi angleška admiraliteta izgubila zaupanje naroda, ako bi se konečno ne posrečilo razdeja-ti ladijo.
Sidney, X. S. W„ 12. nov. — Sedaj so dospele sem posameznosti glede razdejanja nemške križarke "Emden".
domov.
Villa in Carranza. Washington, D. C., 12. nov. — Sem je poslala neka brzojavna agentura poročilo, da je konven cija v Aguas Calientes izročila vrhovno poveljstvo nad armado, katera ima namen strmoglaviti Car-Križarka je poslala na Cocos! ranzo, generalu Villi. Carranzi so otokih na kopno dva čolna s tre- ostali zvesti še sledeči generali: mi častniki in štirimi brzostrelni- Obregon, Gonzales, Villareal, de
ima se eno postojanko na levem bregu reke.
Tako dejanje je mogel izvršiti le podmorski čoln. Ker se je pa
V centrumu smo nekoliko pri- j prvemu posrečila nakana, je pri-
dobili na ozemlju in sicer v okolici Tracy le Val.
V Argonih vprizarjajo Nemci srdite naskoke, ki pa dosedaj še niso bili u&pešni.
Ypreg zelo ogrožen. Amsterdam, Holandsko, 12. novembra. — Nemci so razdejali mostove čez Leopold prekop v severni Flandriji. V tem smislu poroča holandski poročevalec v Sluis. V zrak se je pognalo veliki železniški most v Heyst in razdejalo se 'je tudi druga zvezna sredstva s severom.
Zavezniki se še vedno nahajajo v Ypres ter so izpostavljeni strašnemu obstreljevanju od strani Nemcev.
' Topovi za Antwerpen.
London, Anglija, 12. novembra. Glasom sem d oslih poročil so pričeli Nemci znova utrjevati Ant-

čakovati, da bodo prvemu kmalu sledili tudi drugi.
Na stotine ljudi je videlo z. obali kanonski čoln "Niger". Naenkrat se je dvignil iz ladije visok oblak dima. Kmalu nato se je nagnila ladija in moštvo je po-skakalo v morje, kjer se je oprijelo plavajočih kosov lesa. Z obrežja se je lahko natančno opazovalo, kako se je s čolni rešilo moštvo.
Krog kanonskega čolna "Niger" je bilo zasidranih kakih sto ladij.* Admiraliteta ima na sumu neko majhno križarko s holandsko. zastavo, ki je bila zasidrana tik poleg "Nigra". Malo predno je bil "Niger" torpediran je ta ladija odplula ter se raditega domneva, da je bila kaka nemška ladija, ki je zakrivala gibanja nemškega podmorskega čolna.
Poveljnik Nigra "_ je izjavil,
mi topovi. Izkrcanje se je izvrši lo tekom četrt ure in ljudje so se podali takoj k brezžični brzojavni postaji, kjer so razdejali vse priprave. Postaja pa je bila že preje v zvezi z avstralsko križarko "Sidney" in predno se je izkrcano moštvo vrnil k "Emdenu". se je že pojavila bojna ladija "Sidney" na obzorju. "Emden" je takoj odplul ter pustil na suhem izkrcano moštvo. Z bojem je pričela nemška križarka, a tekom ene ure sta bila odstreljena žci dva dimnika nemške križarke in ladija je gorela na zadnjem delu.
la Garza, Hay, Blanco, Saucedo. Maril in Campos. Administracija bo storila vse potrebno, da se ne bo Amerikancem v Mexico City ničesar zalega zgodilo. Silliman je sporočil, da imajo Carranzovi pristaši v bližini glavnega mesta 25.000 vojakov in je upati, da bodo vzdržali red.
Pred nekaj dnevi se je bila razširila tukaj govorica, da je obljubil generalmajor Funston generalu Aguilaru, da bo zapustil s svojimi četami v najkrajšem času Vera Cruz. Iz brzojavke, ki jo je poslal danes Funston državnemu
Križarka je nasedla nato na o- departmentu, je razvidno, da on tok Keeling.	,ni nikomur ničesar takega oblpi-
Ito je dospela bojna ladija bil. "Sidney'" na lice mesta, je našla
na krovu "Emdena" le še 30 mož. Izkrcano moštvo se je pola-
Vrednost denarja pada. El Paso, Tex., 12. nov. — Vred-
stilo nekega motornega eolna, nost mehikanskega denarja je da-vzelo na krov provizije za dva nes za dve točki padla. Iz Mexico
City poročajo, da je danes zasedla neka Villova brigada pod poveljstvom generala Servina mesto San Luis Potosi. General Gonzales, ki ima na svoji strani preko 40,000 vojakov, je odločno proti Carranzi. Carranza je brzojavno sporočil generalnemu konzulu Musquitzu, da razpolaga s 108 tisoč močno armado. K temu številu je seveda prištel tudi Gonzale-sove vojake.
meseca ter se odpeljalo neznano-kam.
Napačni potni list špijona.
Chicago, 111., 12. novembra. — Charles A. Inglis, kojega ameriški potni list se je našlo pri nemškem špijonu Karl Hans Lody-ju, ki je usmrčen v London, je danes pripovedoval, kako je izgubil svoj potni list v Berlinu. Njegove navedbe obremenjujejo nemški zunanji urad ter se peča s celo zadevo državni department v Washingtonu. Inglis se je ob izbruhu vojne v Evropi prijelo ter je nesel svoj potni list v zunanji urad, kjer bi se ga viziralo. ter nato izročilo ameriškemu poslaništvu. Ker se pa to ni zgodilo, si je izprosil Inglis duplikat in s tem duplikatom je lako zapustil Nemčijo ter se vrnil domov v Združene države.
Opozarjamo na oglas fttd* lOLIDAKJ
POZOR CITATELJI!
Cenjenim naročnikom naznanjamo, da smo ustavili pošiljanje lista v stari kraj, ker so nam iz več krajev pisali, da se lista sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne razmere kaj izpreme-nile, bomo zopet začeli s pošiljanjem. Onim, ki imajo naročnino plačano zanaprej, bomo pošiljali Ust po pretoku vojne toliko tea kot m fa bo zamudilo sedaj, toraj ▼ priJasBo
Žrtev brezvestnega bankirja.
Ker je izgubil $10,000 v Siegol banki v New Yorku, se je včeraj neki Albert Fritz zastrupil. Našli so ga mrtvega v njegovem stanovanju v Brooklynu.
Volilne sleparije v Kentucky.
Lexington, Ky., 12. novembra; V Pike County se je dvignilo 1200 obtožb radi volilnih sleparij in pod obtožbo bo stavljenih še enkrat toliko mož. Preiskavo se bo razširilo tudi na druge kraje. Kazen v tukajsni državi za tak pregi-ešek /našo petletno izgubo državljanskih prav k- in zaporno kazen.
Apelacijsko sodišče je izjavilo, da So bile volitve v Kentucky sleparske. Med obtoženci s«- nahaja mnogo odličnih oseb. vendar pa se njih imen ni objavilo.
Truplo deklice na cesti.
Buffalo, N. V., 12. novembra. Na Swan Št. so našli danes zjutraj truplo neke deklice. Kroglju ji je prebila srce in nedaleč od nje je ležal revolver. Vsled tega domneva preiskujoči zdravnik, da je izvršila deklica samomor.
Morilna manija na krovu.
Charleston, S. ('.. 12. novembra. — Clyde parnik "Mohawk" je dospel danes zvečer sem ter je imel na krovu moža,, ki je najbrž v napadu morilne blaznosti umoril nekega sopotnika, na smrt ranil kapitana ter težko poškodoval še. celo vrsto drugih potnikov. Blaznega morilca., nekega Perkinsa, so prevedli v bolnico.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bo demo istega vrnili pošiljateljem.
V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na-slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem Času, ker vsokdo. ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bo-de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več ka kor 500 K.
Cene:
K
S.... 10;... 15.... 90.... 26.... 30.... 36.... 40.... 4S.% « »
$ '
1.10 3.15 3.15 4.20 6.30 S. 26 7-80 8.90 9.36
60....	10.36
65....	11.S6
60....	12.40
06,...	13.40
70....	14.45
75....	16.45
00....	16.50
S5....	17,50
80....	18.60
TVBDKA RJLNK SAKSER
100.... 110.... 120.... 130.... 140.... 160.... 160....
170____
180.... 190....
too... 260.... 800,... 360....
«00___
460...« BOO....
20.60
22.65 24.60
26.66 28.70 30.76 32.80 34.86 36.90 38.96 41.00 51.26 61.60 71.75 82 00 92.2S
102.60
GLA3 NARODA. 13. N6VBMBRA, 1914.
GLAS NARODA"
& iJiiiium Daily.) <9
^__^Omied and published by tb«
Votmlc Fubtithbig Co.
(• corporation.) SAKSgft, President.
JANKO PLBSlTO, Secretary. LQUI&BENEDLK. Twpaaeer.
pleve« of BuaiiMM of the corporation and
address«« of above >mcčrs : •s TortJandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
, aeio leto velja Hat za Ameriko in
Can »do ........................$3.00
pol leta....................... 1.60
leto ta meato New York........ 4.00
pol leta za mesto New York ... 2.00
»rropoza tm lete .........4.50
leta ............. 2.65
trt leta............ 1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan Esvtamii nedelj in praznikov.
-glas naroda-
<4 Voice of the People") j«J every day except Sunday« and Holidays. Subscription yearly $3.60.
it on
hrsa podpisa fn osobaoeti aene
pnobčujejo. ft*j se blagovoli poftityatf po —
Money Order. Pri «pram«aib! kraj« naročnikov pro-dm nam tudi prejšnje >«*allMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
r»opisom in po&Jjstvam naredite ta naslov: •GLAS NARODA- * tS Cortland t g*.. New York Cfty.
__ TaJafoo 4fiH7CortJandt.
Vera in patriotizem.
koli se odpre list v knjigi i' /jfotlovin«1, je povsod o->ogubne sledi verskega fa-. Že tisočletja sem je bila nestrpnost in vladeželj-ni pripustila, da Iti se elo-niiruo razvijalo. Vsaka gadovim* je pisana s krv-ito v preganjanjih, katera izorili pristaši te ali on«* skupine. Zaslepljenost, a vslnl verskega fanatiz-<xi priiVtka svetovne zgo-gnila pristaše ražlienih strank drug proti dni-I ognjem in meeem se j«1 iztrebiti nasprotnika. Zid-tuuali unieiti pogane, kri-Zide in mohamedanei kri-Vladajoea vera, krnčan-v t isneih slueajih nagnala Uit ne pristaše drug proti 11. V verskih vojnah, v in-i, v procesih proti earov-e je na stotisoee ljudi žrt-verskemu fanatizmu. Fa-duhovniki so zasledovali i so se upali oddaljiti od tzroeenih dogem. V imenu ljubezni se je uganjalo • zločine, kar jih pozna na. Cele narode se je po-to blaznost in cele dežele roeilo pogibelji.
je treba le kri/.ar-stoletja so se bo-vrope z onimi Azi-> božji grob. Pod roištva je prikipel nn po celi Evropi
iti
fi
Ta fanatizem pa je bil nalezljiv. Prevzel je cele narode. Vsako trezno mišljenje se je izgubilo. Hipnotizirane so bile množice ljudstva in pogled se je obračal proti Iztoku, kjer naj bi se iztrgalo sveto deželo iz rok neverni-kov. Armade otrok so se napotile v smrt in pogubo. Klic: Bog lioee! je spravil v gibanje milijone, je vedel stotisoee v smrt ter bil znamenje za propad tedanjega civiliziranega sveta.
Od tedaj je poteklo skoro tisoč let. Veliko se je izpremenilo na svetu. Znanstvo in kultura sta stopila na mesto prejšnjega verskega fanatizma. Vpliv vere na mase je nekoliko pojenjal, a obstaja kljub temu se vedno naprej. Komaj je možno, da bi šlo na milijone ljudi v smrt s klicem: Bog hoče tako!
Ali je pa s tem že izginil ta fanatizem mas? Ali je že minul čas, da ae dajo gnati celi narodi v smrt radi kakega fantoma? Ali je izginila ta hipnoza mas, ki se polasti celih narodov, ki uniči zdravi človeški razum ter oropa celi kulturni svet njega kulture?
Treba je le pogledati v Evropo! Treba le videti blaznost, v kateri se bodo skoro potopili on-dotni narodi.
Na mesto vere je stopila tam domovina. Kar se je godilo nekoč v imenu vere, se vrši fcedaj v imenu domovine. Blaznost inas, ki j« vodila nekdaj krščanske narode
proti drugemu. Versko blaznost daj je precejšen mraz, Bog ve, je nadomestila patriotiena blaz- ^ kaj bo šele potem. Pozdrav! — nost. Takrat se je morilo v imenu Mike Miller.
vere, sedaj pa se mori v imenu domovine.
Na mesto Boga so stopili danes cesarji in kralji. Mesto križa se <lviga narodne zastave, katerim slede celi narodi — v smrt. Na j
Pisma iz domovine.
—o-
Ljubljana. 13. okt. 1914.
mesto fanatičnih duhovnikov so Dragi brat:— stopili časopisi, ki podpihujejo s svojimi dnevnimi članki požar fanatizma, ki se je polastil cele Evrope. Laž se je stavilo v službo patriotizma kot se jo je nekdaj pa je ravno še enkrat dražji. Da postavilo v službo vere.	j gre našim slabo, to že veš iz časo-
Vse kaže, da so bile pridobitve pisov; Rusi imajo
Tvoje pismo sprejela, hodilo je ravno 23 dni. Draginja je tu velika, ta lepa moka je po 62 vin., 'petrolej se je zelo podražil, čaj
že skoro vso
tisočletja zastonj in da so ostale brez vpliva na mase narodov.
Dopisi.
Cleveland, 0. — Pred kratkim se jo poročil v tukajšnji slovenski naselbini rojak Frank Donat, doma iz Cerknice na Notranjskem. z gospodično Nežko l ie. doma iz grahovske fare na Notranjskem. Na ženitovanju smo se prav izvrstno imeli. Novemu zakonskemu paru želimo veliko sreče in obilo božjega blagoslova. Pozdrav! — Kadunc.
Ycungstown, O. — V sedanjem času so vsi časopisi polni novic o vojni. Tudi jaz sem sklenil nekoliko sporočiti o vojni, ki se je bila pri nas za časa zadnjih volitev. Prohibicionisti so bili popolnoma poraženi, vsled česar ostanejo gostilne še zanaprej. A tudi sutra-getke so bile tepene. Nekaj okrajev so sicer dobile, toda to jim ne bo veliko pomagalo. Po volit-vi so bili nekateri tako razočarani, da so še potem napovedali vojno. Vzrok slabih volitev za mo-kre/e je bil ta, ker so že pred volitvami naznanili, tla bodo skoraj vsi stari saloonerji dobili še zana-prej pravico, 25 novim salooner-jom bodo pa pozneje naznanili. Ker je bilo pa nekaj nad sto prošenj, so tudi oni, ki so vedeli, da ne bodo dobili saloonov, volili na suho stran. — Sedaj so zavladale zelo slabe delavske razmere. Kapitalisti so gotovo vedeli, kako se bodo volitve končale, zato so pa že prej odpnstili precejšnje število delavcev. Clevelandčani so se prav dobro obnesli. Tam so bili "sulii'' poraženi. Pri nas se toliko zasluži, da se pošteno pre-živimo. Družba Y. S?. & T., pri kateri smo večinoma vsi zaposleni, nam ji' že parkrat plačala senco ogromnega dobička. Lansko leto
je dala vsem onim, ki so bili pri njej zaposleni najmanj šest mesecev, po	Letos ni dolgo easa hotela ničesar dati, slednjič nam je pa vseeno dala 3%, češ, da ni bilo posebnega dobička. Druga leta so plačali ta dobiček že prve dni meseca avgusta, letos pa šele 23. oktobra. — Lep pozdrav vsem Slovencem! — John Čopič.
Carscn Lake, Minn. — Delavske razmere so v tukajšnji naselbini prav slabe. Obratujeta samo dva rudnika, delo se pa zelo težko dobi. Ker je že sedaj tukaj
Galicijo, toda te dni so jih zopet precej nazaj potisnili. Srbi so pred Sarajevom, Črnogorci pa imajo tudi že lep del Dalmacije. Italija se pripravlja, to vemo, samo se ne ve, komu bo napovedana vojna. Da je bil tretji armad-ni zbor hudo potolčen. je res, vendar je upati, da se jih bo po končani vojni veliko vrnilo, ker je veliko ujetih na Ruskem; za marsikaterega pravijo, da je mrtev. in se že maše berejo zanj, pa pride pismo, da je ujet in da se mu dobro godi na Ruskem.
Za Podbojevega Štefana iz A-damovega si gotovo bral, da je padel, drugi pa zopet pravijo, da je še živ; za Škofeljskega Alojza pravijo, da je mrtev. Vlad pa ranjen. Zadnja pisma od njih so do-šla koncem avgusta, potem pa nobenega pisma več. Stric se je obrnil na ministrstvo in poleg povsod poizvedoval pri znancih, toda nihče ne ve ničesar. Vladova žena je pred petimi tedni porodila sina, ki pa mogoče nikdar ne bo vide! očeta, kakor tudi oče sina ne. Ženi je tudi med tem časom tudi oče umrl. Žalostno, kaj ne?...	A. S.
V' bolnišnici, Rudollovo, 13. oktobra 1914. Predragi mi:—
P redno Vam dalje pišem, pozdravljam Vas, ljuba mi brata in sestra ter svakinja in ostale. Minulo je že več kot tri mesece, kar sem Vam zadnjič pisal, pa ne vem, če ste tisto pismo sprejeli.
Kakor Vam je gotovo znano, bi moral jaz to leto že odslužiti svoj službeni čas. Težko sem pričakoval po 3 letih zopet trenotka, da bi postal prost, a prišlo je druga če. Šel sem v vojno. Poslovil sem se težko od svojih dragih, v mi slih in tihih besedah tudi od Vas v daljni tujini.
Podal sem se na bojno polje z negotovimi mislimi, bodem li še kedaj videl svoje drage ali ne Bog mi je naklonil še to milost da mi ni sovražna krogla prizadela smrtne rane. Dne 26. avgusta sem sprejel ognjeni krst. Bilo mi je od začetka težko pri srcu, ko sem pa videl krog sebe svoje najljubše prijatelje mrtve, sem postal skoro divji. Nisem se bal smrti. Bajonetni naskok in svinčeni ogenj sta mi postala navadna stvar. Skusil sem vse.
Bil sem samo 5 dni in 5 noči neprestano v ognju. V soboto, 29. do 30. avgusta sem bil s svojim vodom poklican k generalu kot
precejšnje število brezposelnih, brigadna brarabna straža. Tista
ne svetujem zaenkrat še nikomur hoditi sem. Če se bodo razmere kaj izboljšale, bom že pravočasno sporočil. Društva nimamo nobenega, zato pa pripadamo k različ-
noč je bila najstrašnejša v mojem življenju. Na tisoče granat in šrapnelov mi je eksplodiralo visoko v zraku nad glavo. Pod nekim češpljevim drevesom na ne-
mm Jednotam in Zvezam. Tukaj kem pokopaii^u sem prebdel v pn nas je precejšnje število Sr-| strahu ce)o noč. Tisto drevo so hov m Črnogorcev, ki mislijo, da | krf>glo popolnoma raztrgale ter se morajo v Ameriki ravnotako. mene g prstjo in listjem zasu\^
obnašati kakor njihovi bratje v stari domovini. Pred kratkim so zaklali nekega Italijana. Morilce je policija aretirala in upati je, da bodo dobili zasluženo plačilo. Pozdrav! — Oton Kopač.
Cliffs, Ariz. — Iz tega kraja gotovo še ni bilo nobenega dopisa v našem listu. Naznanjam, da sem jaz zaposlen pri Greenlaw Lumber Co. Družba mi je dala delo na kontrakt, nakar sem začel takoj iskati ljudi. Dobil s^m
Ko sen\ se v nedeljo 30. avgusta z brigadirjem premestil, me je zadel sovražni šrapnel v prsa. Krogla mi je obtičala v kosti nad srcem. Bil sem potem v bolnišnici v Lvovu, Stonogradu, Ljubljani, sedaj sem pa tukaj v Novem mestu že 6 tednov v bolnišnici. Ko ozdravim, bom moral iti zopet nazaj v boj. Bog vedi, kaj se bo pripetilo potem z menoj! Mogoče ostanem tukaj še 4 tedne. Pišite mi kaj! Mogoče je to pismo zad-
jih res, pa sem imel veliko sitno- nje od mene. Spominjajte se me uti žnjimi. John Bamgamcr me v molitvi ter me ohranite v spoje hotel opehariti za $75, pa se,minu, ako padem za"domovino in mu ni posrečilo. Neki Marko To-.cesarja!
mec je vdrl v mojo hišo, hotečj Tudi brat L. je bil 26. t. m. pome okrasti. Jaz sem ga zasačil trjen, dasiravno šele 20 let star, ravno pri tatvini in ga dal areti- za njim pride pa brat F. na vrsto, rati. Sedaj se nahaja v rokah Starejši brat I. je tudi službeno pravice in bo moral za svoje hu- prestavljen v Galicijo za trans-dodelstvo sedeti pet let. — Pred portno službo. Zelo, zelo sem ža-kratkim sem čital dopis iz Castle lost en, ker je toliko mojih roja-Gate, Ctah. Zelo me je zanimal, kov ter prijateljev ranjenih in ker je bilo v njem nekoliko ome-j mrtvih! — Pisali Vam bomo že njeno o tamošnjem pečlarskem 5e kaj iz vojne, Če nas ne zadene: klubu, ki stanuje pod Skalo. Le*britka usoda! Žalostno!	|
dobro se imejte, rojaki, skoraj-1 Z iskrenim pozdravom;- obje-J gotovo se bom tudi jaz v liajkraj- mom in poljubom Vas zvesti brat i
šem času vrnil k vam. Tukaj je precej dolgočasno, zato mi je pa srce drugam zahrepenelo. Tukaj so delavske razmere bolj srednje. Če je kdo srečen, dobi prav do-ro delo, £
N. N., korporal.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-slabega. Že se- ŠTVO NE UREDNIŠTVO, i
__________ . -i	^ J.^flk
Milk« Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stoj an.
(Nadaljevanje.)
Danes je imel Rihard le žalostne novice za Vogrina; kajti povedal mu je, da se sestra Olga slabo počuti in da je celo otožna. Ta vest je Milka hudo zadela in nato ga ni bilo več volja, da bi še bil šel v druščino. Zatorej se prijatelja hitro ločita. Rihard gre v gostilno, Vogrin pa stopi v čoln ter vesla proti dojnu.
Na svoji vožnji se je pa naš čolnar pridno oziral na gozdič in vrt. kjer se je bil z Olgo prvič sešel ; zlasti pa je gledal na okno Olgine spalnice, opazujoč, ali mu ne miga 11 i kdo z ruto pozdrav. Zakaj težko mu je bilo pri srcu, da se ni mogel posloviti od svoje deklice, želeč jej: Lahko noč!
A Vogrin se ni zastonj oziral tja. kjer mu je bivalo ljubljeno srce. Olga je videla Milka, sedeča pri oknu. ko je odhajal. Otožno je zrla za njim. a ni se mogla premagovati, opazivši, kako jo išče njegovo oko. Zatorej odpre okno. nasloni se nanj in mu mah-lja z ruto, šepetajoča: Lahko noč! Nekaj minut je še gledala svojo nado in up. a naenkrat so zanesli čoln iz njenega obzorja — jezera šumeči valovi!
Noč je že jela razprostirati svoja črna k 1 na utrujeno zemljo, vabeč nj.ua bitja k sladkemu počitku. Ali Olga je še vedno slonela pri oknu, gledajoča tja proti Vogrinovemu domu. Mrtva tihota je vladala okoli nje, le včasih se je čnI fflobok vzdihijaj, ki je prišel iz srca nesrečne deklice. Dolgo je bila Olga sama v spalnici in marsikatera solza prikazala se ji je medtem iz kalnih oči.
' Kaj je neki to, da ni danes matere k počitku?" vpraša deklica sama sebe. t;Je-li bolna, ali kaj, da ne pride v spalnico? Že prej se mi i je nekako nevoljna videla. Zdi se 111 i. da jo nekaj teži. Jaz ne pričakujem nič dobrega. Grem jo iskat, kje je!"
Tako govoreča zapusti Olga spalnico. Najprej popraša hišno po materi, a tudi ta ne zna. kje je. Ker pa tudi od drugih služabnic nič gotovega ne zve, išče jo sama po vseh sobanah in sobah, dokler ne pride do majhne sobice, ki je bila zaprta. Tu trka in kliče. Naposled se vendar mati oglasi ter odpre hčeri.
"Kaj ti je, mama? Za božjo voljo, kaj ti je?" vzklikne Olga vse prestrašena. "Zakaj se jočeš. mama ?"
Mati ne odgovori sprva, a ko jo hči še vedno poprašuje, reče jej nato: "Ne prašaj me, kaj mi je. Tudi ti ne bodeš vesela, ako ti to povem. Srd in žalost mi polni dušo, ker vidim, da nas ljudje, in to znani ljudje, da, prijatelji, črnijo in natolcujejo. Laži raznaša-jo o meni in tebi ter nam kradejo ljubezen pri skrbnem očetu."
Vsa začudena gleda zdaj Olga mater, ne vede tolmačiti si njenih besed.
"Jaz te ne razumem, mama. Kdo nas obrekuje ? Razjasni mi to!"
"Ko sem prišla danes iz kapele", nadaljuje mati, "sprejela sem pismo od očeta, ki me je celo iznenadilo. Ne bila bi si mislila, da so ljudje res tako hudobni!" Potem pa pripoveduje hčeri na dolgo in široko, kaj jej oče piše.
Pismo, katero je bila danes gospa Skenovska sprejela, razločevalo se je zelo od drugih pisem, katera je sicer ona od svojega soproga dobivala. V današnjem pisanju oponaša gospod Skenovski svoji ženi, da vabi ona k sebi na dom — Vogrina ter pospešuje sama Olgino ljubezen do tega berača proti njegovi volji. Da, to še ni dovolj! Ona ga sama obiskuje in prenočuje celo s hčerjo vred pod njegovo beraško streho. Sam bi prišel, da ga izpod i kakor potepina od svoje hiše, kamor vsak dan zahaja, ko bi mu pripuščali bodoči vojni časi, da zapusti svoje tovarne.
Prepovedujem pa Tebi in Olgi , glasi se dalje v pismu, "da bi še enkrat vabila Vogrina na moj dom, v mojo hišo. On ne sme več priti v Vašo družbo. Ako se to le še enkrat zgodi, morate še tisto uro vsi skupaj zapustiti Poreče in priti k meni domov. Olgi pa še posebej zapovem, da mora, ali hoče ali noče, to je vseeno, dati roko baronu Robertu Bendi. Iz glave si mora takoj izbiti vse druge ljubavne spletke in nespa-metij in Bog ji pomagaj, ako zvem, da ravna proti moji volji!"
To so- tile krepke besede, toda
prehude za ženska srca. Olga; se je kar tresla, beroča začetek očetovega pisma. Bleda je postala in se ni premaknila. Še skoro dihati si ni upala, meneč, da stoji oče zraven nje. Vse zaljubljene misli, vsi načrti in upi v srečno bodočnost so jo zapustili, kakor bi pihnil. Le utelešena ubogljivost do očeta vladala je sama te trenotke v njenem srcu.	„
Tu se je zdaj videla moč in sila očetova, pod katero se zruši in kakor prah raznese lastna otročja sodba. Taka nespametna očetova volja pa uničuje tudi blage čute v človeškem srcu. Krepka mlade-niška duša ji še nasprotuje, četudi dostikrat brezuspešno, ali nežno dekličje srce. kakor je Olgino. strepeta in utihne pred o-sornim glasom očetovim ter se 11111 voljno uda, če izgubi tudi s tem svojo srečo.
A to še ni bil konec pisma, zatorej berimo dalje:
"Kako nepremišljeno in nespametno pa je Tvoje in Olgino ravnanje. vidiš iz sledečega: Vidve ubijate tudi politične kvante in gugle z Vogrinom, in Ti, žena, mu še pomagaš ter celo odobravaš njegove napačye nazore! Le poslušaj, kaj ima Vogrin od tega, da jezika za zobmi ne drži! Gospod referent pri naučnem ministrstvu mi je baš včeraj na moje vprašanje tako-le odpisal: "O gospodu dr. Vogrinu, o katerem sva govorila v soboto, Vam imam sledeče poročati: Tudi mi tukaj vemo dobro, na kakem glasu je ta mož. Vaše besede o njem ujemajo se popolnoma z našimi poročili. Zaradi tega se mu tudi letos prošnja za službo ni izpolnila. A sploh pa mislim, da bodo taki ljudje v bodoče zastonj pri nas državnih služb prosili, ker imamo mnogo svojih moči na razpolaganje." To je tedaj plačilo Vogrinu za njegovo nespametno govorjenje in ravnanje. On ostane menda vedno brez državne službe, brez stalnega kruha. Storil se je sani lierača in to ga menda še spoko-ri! Iz tega razvidiš, draga moja, kako sta se Ti in Olga spozabili, ker sta se pajdašili s takim človekom, in to še vpričo barona Ro-berta, bodočega Olginega ženina!"
Te besede so razno vplivale na mater in Olgo. Dočim je začetek pisma v materinem srcu povzro-čeval žalost, srd in jezo, prinesel je drugi del ubogi hčerki novico, ki ji je vzela zadnji up in nado v svojo srečo. Ali zdaj ni Olga jokala in tožila. Njeno srce i>i moglo več v solzah in tožbah najti olajšanja, temveč kakor brezčutno bitje udala se je deklica svoji usodi. Tolažila se je le s tem, da je bila vsaj nekaj dni srečna v svoji ljubezni. Uživala je le čut sladkih spominov. Zdaj je vse zastonj, zdaj je vse proč! On je brez službe: razrušen in podrt je steber, na katerega si je zidala svojo srečo !
Olga in nje mati nista sprva hoteli črkam v pismu verjeti. Večkrat sta list prečitali, najprej obe skupaj, potem vsaka zase, a vedno jima je bilo v njem marsikaj nerazumljivo in temno.
"Odkod je vse to?" vpraša mati Olgo. "Kdo je to očetu poročal in naju pri njem tako očrnil?" v
Odgovor je bil lahek. Olga kakor nje mati sta imenovali barona Roberta svojega nesramnega ob-rckovalca. In v tem se nista motili. Robert je bil namreč po prvem pismu še poslal drugo Ske-novskemu. V zadnjem mu je poročal, da zahaja Vogrin vsak dan k Olgi, da, ženske ga celo obiskujejo iij so že pod njegovo streho prenočili, in še drugih sKari več, katere je on opazoval in videl v Rvoji ljubosumnosti. In res, Robert je dosegel s svojimi lažmi, kar je nameraval, in to je zanj bilo dovolj!
"Jaz bodem Robertu pismo pokazala", reče naposled mati, še vedno vsa razjarjena. "Terjati hočem od njega, naj se izpriča, da ni on tega pisal, ali mi pa mora sam odgovor dajati za to nesramno obrekovanje."
"Tega ne, mama!" odvrne hči. "Sprva bodive tiho in ne povejve nikomur ničesa, kakor da bi se ne bilo celo nič dogodilo. Morda se Robert sam izda. Tudi proti Vogrinu se ne sme naše obnašanje nikakor izpremeniti. Saj pa tudi on malo k nam zahaja, temveč hodi le z Rihardom in dr. Sirni-kom na lov, a to naju nie ne skrbi!"
S tem mnenjem je bila tudi mati zadovoljna. Tolažilo jo je pa prepričanje, da ni nič krivega in nedostojnega storila. "Zakaj pa bi ne smel Vogrin t našo hišo tit" mislila si je sama pri
sebi. Saj je človek kakor drugi in povrh še naš znanec in prijatelj. Prej je smel v našo hišo zahajati, ko je še moje otroke podučeval, zakaj pa zdaj ne. odkar nas obiskuje baron Robert?"
Kmalu potem se podasta obe-dve v spalnico, a takoj pride Rihard domov. Zapazil je, da še bedita mati in sestra. Stopi k njima in tu zve po prvem vprašanju, zakaj še ne spita. Dolgo so se nato vsi skupaj o tem osornem pismu očetovem pogovarjali. Rihar-du je postajalo šele zdaj marsikaj jasno. A tudi on je stopil na Vogrinovo stran, zagovarjal ga ter žugal, da hoče Roberta zaradi takega obrekovanja pozvati 11a odgovor. Naposled se je pa vendar dal pomiriti ter konečno ob-ljnbil. da hoče molčati o tem. (Pride Se).
Pozor rojaki,
ki naročate SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR!
Kolera.
Sanijtentni oddelek ministrstva notranjjih del v Avstriji, je razglasil. via so se 23. oktobra primerili novi slučaji azijatske. kolere. in sicer po en slučaj na Dunaju. v Gradcu, v Inomostu, v Josipoveni (na Češkem), v llodo-limi in v Novi I "lici (na Morav-skem), dva slučaja pa pri Sv. Andreju na Koroškem. V Galiciji se je dne 23. oktobra primerilo 23 novih slučajev kolere.
Črnovojnik zabodel svojo ženo in se sam javil.
Čevljarski mojster Valentin /Mattedi, ki je služil kot črno-vojnik v Trident n. je minulo nedeljo dospel v Inomost. da Iti s--predstavil vojaški komisiji radi superarbitriranja. Ob tej priliki je našel svojo ženo, s katero je živel v večnem prepiru, v gostilni. Hitel je za njo domu i 11 jo zi>-bodel z bajonetom. Nato se je odpeljal nazaj v Trident. Tu je iz časnikov zvedel, da je ženaj rani podlegla, nakar se je vrnil v Inomost in se sam izročil oblasti.
GILLETTE VARNOSTNA BRITEV ZASTONJ
7. amerikansko uro z 21 kamni, garantirana 20 let. lepo gravirana. Cra je sama vredna $15.00. Mi vam damo šest nežev z Gillette varnostno britvijo popolnoma ZASTONJ. Mislite na tol A merikanska ura, vredna najmanj
5.00, in Gillette varnostna britev, skupaj za «154.95. Blago pošiljamo C. O. I), z dovoljenjem, da je pregledate. Ako niste zadovoljili, pošljite nazaj in mi trpinio vse stroške. Ta ponudba velja samo 30 dni. Naznanite, ako hočete moško ali žensko uro. Pošljite naročilo takej! Naslovite: STAR WATCH CO., Chicago, 111. Key F. • (2x 13&20—11)
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna. veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island. Delaware, District of Columbia, .Maryland. Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio. Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine. Florida. Georgia. Arkansas, Illinois, Indiana. Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky. Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota. South Dakota, North Carolina, South Carolina. Nebraska. Tennessee, Virginia. West Virginia. "Wisconsin.
Za še bel j oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington. Oregon, Nevada, Arizona. Colorado, New Mexico. Wvoming. I'tah in Idaho.
Kdcr nareči Koledar, naj se czira na te cene.
Cpravništvo Glas Naroda.
k Možje! Žene!
• * Ako ste bolni in vam ni mojjel nihče [Ktma-.	trati, poslužite «»' in»- 1
F port, zdravil, katera va» h<j»io kt>-tnvo ozdravila, lmportirana zilra-vila ho mnogim j«>m:isral:i, ki mj io dolfo bolehali. Ruvn<» luko Itorno vam i»oma*r:Ui, akopruv ie dulgo bolehale; ?.ato pilite liane* na strijako filijallco import i ranih z>irH\ i F
Dom. Lekarna
S3S Wa«hint(ton St..

Kupite farmo!
Zemlja v "Wisconsin stane aker *ir> in več. Mala naplačila, lahki pogoji. Sedaj je čas, da si ogledate to zemljo in najboljše pridelke, ki se jih pospravlja.
Pišite za pojasnila ali pa naznanite, kedaj pridete.
JOHN MARINOIČ,
VTillard, VTis.
(Nov 3-U 2 v t)
ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR, DRŽAVAH.
Luč v prodajalno
Dolgi zimski večeri vam bodo pripomogli prodati vee blaga, ako bodo vaša okna in izložbe dobro razsvetljene. Da privlačno razstavite blago ter napravite notranjost prodajalne svetlo in vabljivo, prekaša elektrika vse dru-£e luei.
Prednosti in ekonomija električne luči je tako velika, da rabi velika večina prodajalcev elektriko. Ali ni tc dober'vzrok za vas, da uvedete elektriko v svoj prostor?
Za nadaljna pojasnila vas prosi
The New York Edison Company
At Your Service
General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone; Slay vesint 5ti00 Branch Office Show Rooms for the Convenience of Uie Pubuc
424 Broadway	Spring 9890
»126 Delancey St Orchard 19W 1* Irvine PI Stuyvfcsant *609
•342 E 149th St
v124 W 42nd St "HI E 86th St *27 E 125 th St Melrobe 334» •Open Until Midnlcht Night and Emergency Call Madison Square 6N1
Bryant 5ZS2 Lenox 77*0 Harlem 40J4
Redka prilika
mm. Ujaibe ftzmk drafter, trgovce u drage pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smodaii nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času|lahko vsakdo. Natančne j a pojasnila daje
Slovcoic Publishing Company
82 Corttondt Street,	New York, N. T.


rniWLWvtfmm^tjm/ii_m inwuMgrnii u .n.
KABQDafc: 13. KOgBMBBA, 1914.
EP
Jogislonnski
B	:
Riti!. Jidnita
®
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA* •LAVKI uEjjunzu
Predsednik t J. A. GERM, 607 Cherry ]Way or box 97 Brad-
(lock Pa.
Podpredsedniki ALOIS BAL AN T, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O,
Glavni tajnik: GEO. L, BROZICH, Box 424, Ely, Min*. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, SalidS, Colo.
niom zDRAvmz:
Dt. MARTIN d. IYEC. fOO N. Chiesfo St., JoHet, HI
MADZORNIXI: MIKI ZTJNICH, 421—7tk St., Qalumet, Miek. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, I1L JOHN ATJSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽISNTK, Box 133, Burdine, Pa.
PORGTNHL. rRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. QREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
i
POMOŽHI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od droit va Itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od drultva Itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od droit va itv. 114., Ely, Mini.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajo na glavnega tajnik* Jednote, vse pritožbe ps na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Ilanov fee ntbode osiralo.
DrvXtveno glasilo: "GLAS NARODA''.
Obisk
S;iis;it Josip Stariha.
—o—
"Kaj pa vi tukaj. (Jozdnik?"
Stari mož se j«1 začudeno, skoro :>restraaeno ozrl. Kdo neki ga poena v daljnem tujem mestu? Svoje drobne živahne oči je uprl v neznanca in zvedavo motril.
•.I»ž«š, ježe«, ali vidim prav? \li nisto Hrastar, gospo<l Hra->l:ir?" jo naposled viknil veselo.
"Zadeli ste. Gozdnik!"
vel i, a dekleta si skoraj ne upajo govoriti, kaj šele, da bi tuintaiu /apele, kakor se je to godilo v l>rejšnjih easili. Vse je izumrlo, gospo«! iTrastnr, vse! Se sultanu rtred hišo se ne ljubi vee lajati."
"Ali ni bil Janez že ože-njen ? "
"Ne s«1. Prihodnji predpust sem mu ^nisli! izročiti gospodarstvo. Pa l>og ve sedaj, kako Še pride ■''
Naenkrat se je staree ustavil in zamislil. Njegovo oko je obtičalo tia tlaku kakor bi nečesa iskalo.
V.n bo/.jo voljo, kaj na delate1 paliea se je začela tresti v njegovi
tukaj?"	0
"/<• nad b't«» dni bivam v tem tiictttu, Gozdnik. Zato ni nie «"ud-nega. ako trčiva skupaj. Toda, da ste vi tukaj, j«* nekaj Čudnega. Stavim, <la niste bili še nikdar oroti strani. Kaj vas j»* tor«*j pri-
ulnik je stal
"Nekaj vas je naenkrat oplazilo". j<> dejal Ilrastar in se "ustavil poleg njega.
Starec je dvignil oko proti njemu. bilo je kalno in nemirno.
*"Nenadoma mi je zopet Sinila ncb'pa ini^4*l v možgane", je de-kljucen|jal skoro trudno. "Ves čas. odkar
d nekdanjim učiteljem svojih •v. Videti je bilo. da niso samo i. ki ga tlačijo k tlom, ;impak s«* je vrhu let nakujm-ilo š«' rsikaj «lrugega. da s«- je teža
Ivojila. Kak
d Ilrastar e in skom spoznam v mestu, uganili st«' nisem bil se nikdar tukaj. Z«
sem dobil Janezovo dopisnico, me nadleguje. Nadlegovala me je predsinočnjim v sanjah, nisem se ji* mogel potem otresti vso .pot. uiti noeoj v vlaku, ki je tako pogasi vozil od postaje do postaje.
nalašč ste prišli, go-jMoi	moj Bog!"
je govoril staree I ''Xe pomaga, ako se razbur-boječe. "Nikjer se' i;,t<> hrez potnbe", ga je tolažil ' Ilrastar.
"Ali niste ničesar zapazili, ko jst ura. a jaz /.e o«l ranega jste čitali njegovo dopisnico?" je zprašujem ljudi, kje je na- vprašal staree in stopil počasi na bolnišnica štev 2, pa dalje.
m me ne razume ali pa no- "Pač. Da je silno kratka. Pa imeti. Vsak me gleda de-1 *aj mnogo se itak ne sme pisati,
•sikd«
pa š«' ob mene ker ne znam nemški, g vas j«* torej poslal!"
(iozdnik, zato grem M*' ranjen, težko ali lahko."
najpotrebnejše." To vem: pa še nekaj je." Da ni natančno zapisal, kako
as imam z vami in vam pokažem. Tn-koga iščete? Treba je, da LŠamo v pisarni v pritličju." ar«'«* je izvlekel iz jopiča •kano vojno dopisnico in jo idil Ilraiitarju.
nerodnimi črkami je bilo tam sano:
Dragi oče in mati! Ranjen le-v C. v nadomestni bolnišnici . 2 in bi rad videl, če me pri-ohiskat. Vaš sin Janez. Na
Hi
m ranjen, t ar je naglo
prečita I ter
.Pojdite z menoj! Ako j«> r«*s tukaj, ga kmalu najdeva."
Starcu se je zasvetilo oko in trdneje je prijel za svojo palico. Pod pazduho je stiskal precej obsežen sveženj. Noge ga niso hotele prenaglo no«iti, zato sta stopala počasi po mestnih ulicah.
"Kateri sin je to?" je vprašal Ilrastar. "Starejši ali mlajši? Ne spominjam ne natan«"no imen."
"Starejši, stare jii. gospod H rast ar. Mlajši je tudi pri vojakih, pa do/daj še ni bil v ognju. Se vedno je v Gorici."
"Iludo vam je bilo, ko ste morali oba oddati."
'tHudo, goapod, hudo! lliaa je prazna, vse kakor bi pogorelo.
rjo sva »tara in nad-
M
m
"To je. to je!" je viknil Gozdnik. Lahko bi bil napisal, mirnejša bi bila moja duša, marsikaj bi ji bilo prizanešeno. Ali ni mogo-č«\ da je ob roko? Pomislite!"
Zopet se je ustavil in strmel v Hrastarja.
"To bi bilo grozno, pbmislite. grozno! Kaj naj bi počel potem doma, kako naj bi delal — brez roke?"
"Morda ni tako hudo", je tolažil Ilrastar.
"Ako bi ne bilo, bi bil pisal tlrugače". je vztrajal starec. "Kaj naj dela brez roke, vas vprašam ?"
"Ne razburjajte se! Kmalu boste videli, da je vaš strah nepotreben". je zopet tolažil Ilrastar.
Starec je molče stopal dalje po-l^g Hrastarja in kimal z glavo. Na oglu se je zopet ustavil in njegova roka je stisnila palico še tesneje, kakor bi jo hotela zdrobiti.
"Bolje bi bilo, da je umrl, ako ima bitr brez roke."
Ilrastarju je postajalo tesno, starec se mu je smilil. Prijel ga je pod pazduho in ga peljal dalje kakor otroka. "Tam je bolnišnica", je dejal Moiiko hipov Hraetsr, k«,
[žo«v; na veliko svetlo poslopje na samotnem trgu.
! Starec je dvignil oči in se stre-Isel. Nehote se mu je noga zopet .ustavila.
"Pogum, Gozdnik! Nič* ne bo hudega", ga je vzpodbujal Ilrastar. "Razveselil se vas bo sin, vaš prihod bo pospešil njegovo ozdravljenje." '
Toda Gozdnik se ni premaknil, i Njegovo oko je blodilo nekam v daljavo, kakor bi iskalo nečesa v davno minulih časih.
"Kako že pravi sveto pismo?" je izpregovoril čez dolgo kakor samemu sebi. "Grehi starišev se bodo maščevali nad otroci do —
Njegov glas je zamrl kakor bi : vtonil nekje za goro. Hrastarja je zazeblo po udih. dasi je stalo solncc visoko na nebu in greko kakor poleti.
"Sediva za hipec na ono-le klop", je dejal staree tiho. "Ne morem naprej."
Ko sta sedela tako drug poleg drugega, je staree položil svojo uvelo desnico na Hrastarjevo roko ter govoril:
"Zdi se mi, da je prise} čas maščevanja. Dolgo let mi je prizanašal Gospod, pozabil sem bil že na svoj greh. Kako naj vam povem ? Mlad sem bil, razposajen. lahkomiseln. Očetova beseda ni izdala ničesar, moj dom je bila gostilna. Ko je nekega očeta minula potrpežljivost, ko je videl, da ne pomaga lepa beseda in svarilo. je dvignil nad menoj Šibo. Zal. prepozno. Iztrgal se:n mu šibo iz rok in ko me je hotel prijeti, s«-m ga udaril v svoji besno-sti z desnico po plešati glavi..."
Starec je umaknil roko s lira* starjeve ter si zakril oči. Krčevito s<» je stresalo njegovo telo in se zvijalo v bolesti.
Ilrastar ni mogel dolgo izpre-govoriti. Razna euvstva so prekipevala v njem in si nasprotovala.
"Bog ni samo. pravičen, On j«' tudi neskončno usmiljen", je dejal čez nekoliko hipov. "Videl je vaš kes in vašo pokoro že naprej, zato je priza nesel sinu. Pojdi va !"
* * *
Počasi sta stopala Gozdnik in Ilrastar po širokih položnih stopnicah v pno nadstropje. Vojaška bolnišnica za . silo je bila nastanjena v veliki mestni šoli. Po hod-nikih ob oknih so stali vojaki z obvezanimi rokami in stopali, z obvezanimi glavami, da so se semtertja komaj videli oči izmed tesnih obvez. Vsi so bili videti dobre volje in so se živahno razgo-varjali med seboj.
Gozdniku je takoj odleglo. "Ako mu ni hujšega kakor temle tukaj, tedaj bo dobro, hvala Bogu!" si je mislil in živahiieje stopil poleg Hrastarja.
Vstopila sta v veliko svetlo sobano. Na sredi je bila dolga miza in na njej nebroj cvetlic v lepih vazah. Vsakovrstnih. Kakor sva-tovska miza je izgledala. Ob stenah so bile vrste postelj, večinoma prazne. Samo v kotu sta bili ti ve postelji druga poleg druge, ki sta na njih ležala ranjenca.
"Kje je Janez Gozdnik?" je vprašal Hrastar damo z rdečim križem na beli podlagi.
Tačas se je že dvignil eden izmed ležečih ranjencev in hitel o-bema nasproti.
"Ravnokar sem bil nekoliko zaspal in o vas in o materi se mi je sanjalo", je dejal očetu in mu podal zdravo roko.
"Torej ni hudega?" je vprašal oče.
"Kaj še! Malo ranjen in bolan sem bil, a se je že obrnilo na bolje". se je zasmejal sin in pozdravil svojega nekdanjega učitelja.
Starcu je bleščalo oko kakor v mladosti. Potegnil je sveženj izpod pazduhe, stopil k Janezovi postelji ter začel razkladati po odeji njegovo vsebino. Prikazal se je velik hleb črnega kruha, hleb domačega sira in polovico kakor črešnja rdeče gnjati.
"To sem ti prinesel, da se boš spomnil na nas", je dejal starec in solza veselja je kanila na tla iz njegovih oči.
Janez se je zavrtel na peti. Bilo mu je, da bi zavriskal. Toda dejal je samo:
"Kmalu pojdemo nazaj, oče, boriti se za dom, cesarja in vero; vsaj tako pravijo."
POSLANO.
Podpisani javno prekličem vse, kar sem govoril o fantih, s katerimi smo skupaj stanovali in rečem. da ni resnično.
Anton Požar, Box 21)7-_Oglesbv, lil/
Rad bi izvedel za FRANKA JIT-STfNA. Pred osmimi leti je bi val v Lorain, Ohio, in sedaj ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da se mi javi radi važnih stvari. — Frank Justin, 1708 — 28. St., Lorain. O. (11 -17—11)

=-
Avstrijski Junaki.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. P., Lorain, O. — Mohorjeve knjige še niso prišle in je le malo tupanja, da bi v kratkem prišle, i ker nočejo parobrodne družbe »prejemati takih .pošiljat ev. — 2. Da, tudi take mladeniče. Ako so bili sedaj spoznani sposobnim za i vojaško službo, so že pri vojakih. Za površno vojaško izobrazbo ni
treba dosti časa.
" ~ " " dfcjiLLiVt
NA PRODAJ
IfiO akrov farma, skrtro vsa ograjena; 45 akrov obdelanih, 25 zasejanih z Luzerne deteljo in 16 ton je suhe za krmo. Vode je dovolj za močiti 90 akrov. Na farmi je hiša, hlev za živino, kokošnjak in lepa klet. Cena vsemu le 3000 dolarjev, polovico takoj in ostalo na obroke. Jaz sem namreč pooblaščen prodati farmo za ranj-kiin Johnom Lande. Katerega veseli dobro farmo kupiti, naj se takoj oglasi, ker jaz bom v kratkem odpotoval nazaj v Kansas. Pišite na:
Nicholas Krempush, P. AV. Saloon, Jleyden, Utah. (12-14—11)
Rad bi zvedel za REZO RAZOR-šek. Nahaja se nekje v Fort Smith, Ark., kakor tudi nje hčerka Ivanka. Prosim, če kdo ve, naj mi naznani nje naslov, ali naj se pa sama javi. — F. K. Peteri in, Sugarite. N. Mex. (12-14—11)
PRODAM
20 akrov farmo s finim poslopjem za mrvo, 7 milj od Milwaukee, Wis.. in -S milje od Waukesha. Wis. Katerega veseli, naj prid«* pogledati, ali pa naj piše na:
John Brulc, li. R. r». Box 20. Waukesha. Wis.
POSEBNA PONUDBA
ZASTONJ!
REVOLVER, BRITEV, JERMEN IN ŠKARJE.
NAJVEČJA PONUDBA.
Spraviti moramo naprej svojo zalogo pristnih ameriških ur. V prihodnjih 30 dneh bomo dali popolno zastonj z vsako uro lep •t.l.OO vreden poliran jeklen revolver na sedem strelov; slavno starinske oblike, $2.00 Cutler britev' (jamčeno) ter izvrstne vrste jermen za brušenje ($1.00) in par jeklenih škarij ($1.00), $8.00 vredno blago ZASTONJ in našo 20 let jamčeno ameriško uro s kameni, krasno gravirano in vredno •1=15.00 le za $5.95. Blago odposlano C. p. D. ter se lahko ogleda. Ako ne boste zadovoljni, vrnite blago in mi bomo plačali vse stroške. Riziko prevzamemo sami. Ne pošiljajte denarja! Pišite nam le. da vam pošljemo blago na ogled in ako boste zadovoljni, plačajte ekspresni družbi $5.95 za $23.30 vrednosti.
Omenite, ee želite žensko ali mozko uro. Pošljite svoje naročilo še danes. Naslov:
Carroll, Cutler & Company Dept. 14,	Chicago, 111.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za luto 1915 onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji kole«lar j«' izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tndi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE' v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c.
Naročite ga pri:
8LOVENIO PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York City
Vojao •dllktranje.
Vs»k nas rojak, ki je k«i»i nosil vojaško puško in jedel komis. in tudi vsak riruf^i rojak bo vcnel na.: rjfa i>oriV-i-la o -pominskih vojnih nožih. V zalojri imamo rtamret* vojne žepni- nože. ki so izdelani v spomin avstrijskih vojakov. Ti noži imajo tri tine kline in na platnicah nosijo napis: V *po-■ii Avstrijskih Juakov. I'otejr tejra norijo foto-^rratijo slovenskega junaka na konju, ali pa kdor hore eesarja na konju ali pa trent-ralu Aufenl*rpa. Imamo jih tri vrste. kakorine»ra si hote kdo izbrati. Lahko pa napravimo irori tudi vaše ime in tudi
vaAo pravo fotografijo.
ker bo šc posebno lepe-pa spomina. Nad sto in t?to rojaJtov si jih ji* naročilo kot dragocen spomin, zakaj bi tra tudi vi ne ker je jie vedno prilika. Naročite se ie dane*, dokler nam ne poidejo. Coijt uma2	Kdor pa hoče imoti še svojo sliko, stane 2f» centov posebej.
Splošna evropska vojska
vsakojrar zanima, posebno bo pa v. sak vesel naše velike knjige o evropski vojski, kjer na loO straneh prinaša nad Mu krasnih slik iz bojišča in 1«> zemljevidov bojišč in bojujočih drža\. Knjiv? je vezana v krasne platnice z zlatimi črkami. Se nikdar ni izšla taka knjisra. ki bi prinašala toliko krasnih vojnih slik. Kdor hoče kaj vec vedeti o strain: vojski, kdor hoče videti junake, katerih svet še ni videl, ta naj poseže po naši knjiffi. Kdor hoč«- vedeti kako strašna je vojska, kako grozno je klan je. ta naj pogleda to velikansko knjitf «. Vsak jo bo življenje hranil kot dragocen viden znak sedanjih velikih vojsk. Cena samo 2 dolarja z poštnino vred.
Lahko pa J« dobi vsak tudi zastonj
kdor le hoče priporočati našo tvrdko med rojaki. Kdor nam pridobi 10 naročnikov za nož, kniijro ali britev, temu jo pošljemo popolnoma zastonj. Ni nam pa treba vseh naročnikov naenkrat i»os[ati. ampak lahko vsak teden nekaj. Kadar doseže število deset, vam jo pošljemo zastonj. Kdor jo hoče imeti, naj se malo potrudi in imel jo b >.
Kaj boate dobili za Božič.
Kdo ve. ve pa lahko, ako si sam naroči našo safety razor britev, ki brije brez nevarnosti, in vedel bode. da bo s tem dobil naj boljšo ^tožično darilo. ki mu bo služilo vse življenje. Ne trosite di-nar-ja v brivnicah in ne čekajte na next, ampak naročite britev, ki brije v dveh minutah irladko in varno brez bolečin in stane iuu 1 dolar. Naše geslo je, nič brusiti, nič denarja trositi, enkrat kupiti in imeti za vse življenje. Into je naša i.atentirana varnostna britev.
Glavna stvar je.
la nam ni treba pošiljati denarja naprej, ampak blago plačate, kadar k-u prejmeta*, du vest** kaj dabite. Pomnite, da n:iri.čila sprejema samo
SLOV. KNJIGARNA
535 WaskiagtoD Se.,
Milwlikl, Wis.
NOVO!	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA'*.
Popis pričetka sedanje vojne s '3.1 lepilni slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Cisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih, mož v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari!
Cena zvezka 25č. Naroča se pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—20-11)
I
Cenjenim rojakom ▼ državah Pennsylvania in'West V«, naznanjamo, da jib fro obiskal naš potnik	_
ur. ono ytffffif.
kateri je pooUUKen pobirati ait ročnino n "Cftfte Nf*od*" im i* davati pravoveljarvna potrdila In ^gttjqio priporočamo.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri bo nameravali potovati v staro domovino ta teden ali na mera vajo potova t prihodnje, naj ostanejo na svo-jih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile ss nedoločen čas s prometom Kadar se zopet razmere pre arngačijo, bod -*mo pravo časno poročali na tem me sta.
Tvrdka Frank Sakser
POZOR! Jaz imam na prodaj 5e mnogo dobre in rodovitne zemlje. Katerega veseli farma, naj pride in kupi sedaj. — Gregor Se-li.Škar, R. 5, Greenwood. Wis.

Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. ag
Zdravim vse bolezni moSke, ženske in otročje. 84-1 East Ohio St., [AUaZlicny] N. S. Pitlab«rc..Pa.
Nasproti "Hotaiu Pa*lin-a -- Kar Ste*. I. i. a in * »ozljo rinu-r -nojs dU«
Pozor rojaki!
Rojakom v tfrooklynu in New Yorku naznanjam, da sem napre&alveliko množino
v
iz najboljšega ne\vyorškega grozdja. Rojaki, obiščite me, in prepričali se bodete parni o kakovosti.
Nadalje naznanjam, da imam vedno na razpolago dober prigrizek, prsve domače kranjske klobase s kislo repo tli zeljem in droga domača jedila.
Vsak četrtek, soboto in nedeljo je obiskalcem na razpolago za ples velika dvorana, izvrstna godba in dobra zabava.
Za obilen obisk se priporočam s spoštovanjem
Leo Štrukelj,
193 Knickerbocker Ave.,	Brooklyn, N. Y

JJ>
Kadar je kako droStvo namenjeno kupiti bacdero, zastavo, regalje god bese inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, Tarižico, priteek e prstan itd., na kupite prej nikjer, da tndi mene zacece v p ribate. Lpralanj« Vaa stana le 2c. pa bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. 328,

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih, Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-
Pošljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti.
Slovenic Publishing Company,
82 CortUndt Street.	New York.'N. Y.
ffisaa
v slovensko-hmšM- kolonij'.
Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte prejp, dokler se ne pr epričate, kakšna prilika se vam nudi | v slovensko-hrvaški koloniji v okolici) Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo- > nija obstaja sedaj že iesto leta ter je v | njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni ol>olici Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne.
Naslonite:
The James W. Good Company
Dep.' 54 . Ashland, Wis.
HARMONIKE
bodi« kakortnakoH vrata lsdelajaat tt popravljam po' najnižjih cenah, a dal« trpetno In aaneaUivo. V popravo aana aljlvo vsakdo po*|Je, ker aem Se nad 1' let tukaj v tem poslu ln sedaj v aro Jem lastnem domu. V popravek vaamso kranjske kakor vas druge harmoniki ter raCunam po delu kakortno kdo aa htm bres na daljnih vpraiut.
JOHN WENZEL
1017 JL nad St. CHmUad. Okie
Za en dolar
dobit« feevni* "CHas Kvoda'
■son inu mskcIl
"Glas Heroda" izhaja v ieri) dneh na 30 straneh. V njem xug dete va^peje vesti vsakega dne veati iz stare domovine in sanf
mive povesti, ▼aa oaobjtf listo ja
Najmodernejša
TISKARNA


GLAS NARODA1
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah*
Delo okusilo. Izvršuje prevode ▼ drage jezike. Unij ako organizirana^ Posebnost so društvena pravila, okrožnice, paafleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA"GI^AS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK. V 3DR. DRŽAVAH.	uil , d
C las naroda, 13 novembra, um.

mOI
*
K
H
H H H M
tt f 1 ¥ » > f O ¥ « P ^ » » y T ¥ f » O m
^mm A A A A A A A A A AAA A __a. ^ A.	___▲_
H
m » i i j
Doli z orožjem!

it ki j
MODU SXVLJBMJA,
Spisala
pl. Suttner. — Za "Glas Narod a'i priredil J. I.
* ' ^ * ' " " - - - ' - ' 1 i i • i I •

31
i Nadaljevanje>.
V Bivovaku.
lir« 7. satorov... Saj j»' vendar tako topla, krasna poletna noč... visoko nebo je polno blesteeih zvezd... Ljudje leže na tleh... Dolga pot jih je utrudila... Samo za nas. »t ah ne častnike, so naprayili par šatorov. V mojem so tri postelje. Tovariša spita, jaz pa sedim pri mizi. na njej je v praznem kozareu sveča... Oh plapolajoči svetlobi (ker je vhod odprt, je v šatoru prepih) pišem Tebi, moja ljubljena žena... Na postelji leži moj pes... kako je utrujena uboga žival. Skoraj žal mi je, da sem ga vzel seboj. Na>i vojaki pravijo, da pruski domobranci niso vajeni "naporov in pomanjkanja v vojni ... ravnotako je tudi z mojim psom... Sedaj dremlje in gotovo sanja o svojem dobrotniku. Rudolfu Dotzky-ju. Jaz pa sanjam o Tebi. Marta. Sicer bdim. toda vseeno vidim kakor v sanjali Tvojo postavo pred seboj... Kako hrepenim stopiti k Tebi iu Ti položili glavo na prsi. Tega nočem, ker vem. da ni slika takoj izginila.
Prrj sem bil za trenutek zunaj. Zvezde vedno enako blestijo. Po zemlji se plazijo sence. To so oni. ki so zaostali. Privlekli so se do ognja. Toda ne vsi. Veliko jili je še tam daleč v jarkih ali pa na polju. Ti ne veš. kakšna vročina je bila po dnevu. Solnce je s tako silo pripekalo, da bi človeku kmalo zavreli možgani v glavi. Pole«? tega pa še na hrbtu težko tornistro in puško na rami. ožu-Ijeni do krvi... Pri vsem tem pa ni nobeden mrmral. Nekaj jih je telehnilo na tla in obležalo. Dva ali tri je zadela solnearica. . . Bili so na mestu mrtvi. Trupla so zmetali v amhnlančni voz.
Čeravno je junijska noč tako zvezdnata, tako topla, nima več svojih čarov v sebi. Nikjer se ne oglasi slavec nikjer ne začrika murček... ozračja ne polni vonj vrtnic in jasmina. Sladke glasove je zadušilo prhanje konj. glasovi ljudi in koraki patrol. Vonj rož in jasmina se je moral umakniti vonju kuhinj in provizoričnih hlevov. Toda to še ni vse: sedaj še ne slišimo krokanja črnih vranov, sedaj še ne diši po smodniku, krvi in gnjilobi... To vse šele pride, ko se bomo borili "za čast in slavo domovine". Kako so vendar slepi ljudje! Kakega občudovanja vredno se jim zdi bojišče. Pri pogledu na mučilnice srednjega veka se stresejo, s ponosom pa gledajo na arzena-le in na skladišča za orožje. Sveča pojema... legel bom k počitkn...
Visoko gori na griču, v družbi generalov in visokih •"•astnikov. z daljnogledom v roki: to je mogoče, še najlepša slika, kar jih je v vojni. To vedo prav dobro tudi slikarji in ilustratorji časopisov. Ljudjem vedno predstavljajo vojskovodje ali pa poveljnike na čelu svojih čet, sedeče na konju, ki kličejo: — Za menoj, fantje! Z grička se res vidi košček vojne poezije. Slika je velika in toliko oddaljena, da ni mogoče videti strašnih podrobnosti. Ne vidi se krvi. ne sliši se smrtnega hropenja. Vidi se samo črte in pisane uniforme. Nepregledno dolge vrste in-fanterijc, kavalerijski oddelki in baterije. municijski tren, kmečki vozovi, tovorni konji. Še lepša je slika, ki predstavlja dve armadi in ne samo eno. Ko se svetijo o-strine. kako plapolajo zastave, konji skačejo... Vsak čas pokrijejo prizor oblaki dimu. Poleg tega grme topovi, pokajo puške... Vsak grom. vsak pok pomenita smrt--
—	smrt---smrt---Da. to je res lep pogled.
Pozicija na griču je pripravna za vse one. ki pišejo pozneje poročila o vojni. Vse se lahko opazuje, vse se lahko pove: divizija X. je zadela pri N. na sovražnika. —
—	— Pognala ga je nazaj... ob levem krilu so se pokazali močni sovražniški oddelki itd., itd., itd.
Oni. ki pa so na gričku, oni. ki se vojne udeležujejo, ne morejo povedati o vojni ničesar vrjetnega... Oni vse vidijo, čutijo in mislijo o tem, kar se dogaja okoli njih. ... "Ilej. Tilling" — me je vprašal eden izmed generalov. ki je stal poleg mene na gričku — "ali ni to nekaj impozantnega? Izvrstna armada, kaj ne? O čem vendar premišljujete * O čem sem premišljeval! Tega nisem smel povedati svojemu predpostavljenemu Z največjo pokornostjo sem mu odgovoril nekaj neresničnega. Največja pokornost in resnica nista bili še nikdar prijateljici. Resnica je ponosno bitje, ki visoko nadkriljuje vsako hlapčevstvo.
■
Vas je naša---ne. sovražnikova je---in
zopet naša---in zopet sovražnikova---toda
to pravzaprav ni več vas ampak kadeči se kup razvalin.
Prebivalci (ali ni bila pravzaprav vas njihova?) so jo že zdavnaj zapustili in pobegnili. Speča. Vojna v vasi ali v mestu, kjer prebivajo ljudje, je nekaj strašnega. Kro-glje namreč nq padajo samo na vojake in konje, padajo tudi v sobe in morijo žene in otroke. Samo ena družina je bila še ostala v vasi, katero smo bili včeraj zavzeli, izgubili, zopet zavzeli in zopet izgubili, namreč star zakonski par in hčerka. Hčerka je ležala v otroški postelji... njen mož služi pri našem polku. Ko smo se bližali vasi. mi je rekel: — Gospod podpolkovnik, tam v tisti hiši z rdečo streho živi moja žena s starini očetom in materjo... Reveži niso mogli pobegniti... Žena bo vsak hip porodila, stara dva sta pa napol hroma... Za božjo voljo, gospod podpolkovnik, pošljite me tja!..
I bogi revež! Ravno prav je bil prišel, da je videl ženo in otroka... Poleg postelje je bila eksplodirala bomba. Kaj se je starim zgodilo, ne vem. Skorajgotovo sta pokopana med razvalinami. Omenjena hiša je bila najprej porušena... Že boj na prostem polju je nekaj groznega, stokrat strašnejši je pa boj med hišami... Pokajoče tra-movje... plamen... zadušljiv dim... strahu tuleča živini... vsak zid je trdnjava... vsako okno je tarča____
Branilci so bili spravili padle na kup in izza njega streljali na nas.
Tega okopa ne bom pozabil, tudi če bi živel sto let. .. Eden, ki je bil v kupu. je še živel... gibal je z rokami..
Ali je plaval nad bojiščem kak angel j usmiljenja, da je zadal ie živečemu smrtni udarec?___
Danes se je vršila na odprtem polju mala kavalerij-ska bitka. V daljavi se je prikazal polk pruskih dragon-cev. Razprostrli so se v dolgo vrsto, prijeli konje krepko za uzde, zavrteli sablje nad glavami in jahali naravnost;
i. Mi nismo čakali napada ampak smo ae vrgli ta-
koj nanje. Niti en strel ni bil oddan. Ko smo bili samo par korakov narazen, so se na obeh straneh oglasili gro-meei "hura! klici. (Indijanci in Culikafn znajo še "bolj kričati kakor mi k Vrgli -smo se drug na drugega tabo, i! t je bil konj pri konju, koleno pri kolenu... Ker smo bili preblizu skupaj, nismo mogli rabiti orožja. Takrat so se pa začeli plašiti konji, vspenjali so se in tolkli s kopiti. Ko sem bil pade) na tla. sem sprevidel, da ni nič kaj prijazen občutek, če šviga človeku konjsko kopito komaj pol pedi od senca...
(Dalje prihodnjič.)
Izšla je
Iščem svojega brata IV^NA RAVNIKAR. Doma je iz Polhovega gradea pri Vrhniki. V Ameriki biva že približno IG let. Prosim cenjene rojake. Če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Alois Ravnikar. Camp 3. Yelk. \V. Va.
(12-14—11)
Kje je moj prijatelj JOŽEF CO-POTH, ogrski Slovenec, doma iz S. Bistrice? Prosim, če kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov, mu bodem zelo hvaležen, ali pa naj se sam javi. — Paul Zemljič, Box 0. Aeosta, Somerset Co.. Pa.
(12-1:3—11)
"VOJSKA mm
Jtlšš TMitmiki aelj* litji M smo vet istisov te knjige fea |e aedaj M>j< rojakov m mm
NAftl ZASTOPNIKI,
kateri to pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ar k. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-oik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Sail da, Colo, in okolica: Louis Jostello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man.
Aurora, IU.: Jernej B. Verbic, 635 Aurora Ave. Oglesby, 111,: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Bado\inae. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, EL: Frank Laurich in John ZaleteL Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, BL: Frank Pet-kovsek in Math. Ogrin.
So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-
borič.
Prontenac, Kana. in okoUeo:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. fat okolico -
Martin Kos.
Calumet, Mick, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico:
B. Kotzian.
So. Bang*, Mich, in okolioo: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgone in Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Bveleth, Minn.: Jnrij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
VeseL
Hibing, Minn.: Ivan Poule. Nash wank, Minn.: Geo M a urin Virginia, Minn.: Frank Hro vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math, tlrich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela rek.
Little Palls, N. Y.: Frank Gregor ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser.
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolleo: W*.
Hočevar.
Barbeton, o. in okolleo: Aleis
Balant.
CoHinwood, O.: Katk. Slamnik.
Lorain, Ohio in okoUeo? Jekn
Kumše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Or eg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolleo: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgevillo, Pa.: Rudolf Plo-teriek.
Burdine, Pa. In okolleo? John Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk- . Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lieh.
Broughton, Pa. in okoliee? A.
Demšar.
Bxport, Pa. in okolica? John
Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Talentin-
HČ.
Franklin, Pa., In okolica: Fran B. Drasler.
Irwin, Pa. In okolleo: Frank
Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow T*nds, Pa.; (Seerg
Schultz.
Moon Bun, Pa. in okoUeo.' jFr. Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bam bič in Z. Jakše.
Unity 8ta., Pa.: Joseph Bkerlj. Steelton, Pa.: Anton X. Pa-piS.
West Newton, Pa. in okolica:
Josip Jovan.
Wfflock, Pa.: Frank Seme In
Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lonis Blasich.
Black Diamond, Wash. * Gr.
Porenta.
Bavensdale, Wash, i Jakob
Romšak.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Stanch.
West Allis, Wis.: Frank Skok
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich.
E em merer, Wyo.: Josip MotoM.
KsJIfi ctY©jska as Balkan1' sestoji is 13 posameznik aeiitkov. obeegajočih skupaj na vetjem formatu 191 strani. Delo je e-premljeno n SSf slikami, tikaj« ie se opisa balkanskih drier in na j vala©j lik spopadov med se vrainiki. Sefeitkom je prideljen tail veiji alovenaki aernljevi* balkanskih držav.
Foeamszns svezks je dobili p' lie, vseh 13 sekitkov skupaj p* stan« s poitnino vred $1.81, Na rota ee pri:
Slovenle PabUsklng Bti 81 CJortlandt St.. New York OHP
PBIPOBOČILO.
Bojakom v Steelton, Pa, okoliši naznanjamo, da ji
Po znižani ceni!
Amerika in AmerikancL
/ SplMU Rev. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana t platnolin sa spomin jako priličiia.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n< Izplačala, zato je cena fitana. da se vsaj deloma ookri-Jejo veliki stroški. Dobiti je prii
SSlovenic Publishing Company,
S2 Cortlandt Street,	New York, N. Y
® ® <s>
NAJBOLJŠA
® <s> © ®
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena'zaTslovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., & Cortlandt Street, New Yoft, N. Y.
Ceu v platss mam $L00. Rojaki vOavcbsi, 0. ids?
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na~20tih atraneh in vsaka stran je 10A pri VM palca velikn.
Cena Ramo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obtega^devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegftpovršine, katero zavzemajojposamezne države.
Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
Mr. M. PAPlO, 1st Frederick St., Steelton, Pa*
nai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nai list "Glas Naroda" in izdavati pra-vovel javna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK J. ZDB DBfAVAH.
S I < S-
n
Gnmoagnie generale fiansaiMpe
(Francoska^parobrodna družba.)"
Direktna (rta do tHavre, Pariza, Švice, Inomosta io Ljubljani.
S AintOVENCP* ..Miknltiaka
TA PSANC£>
Ja iznaidltetj najup«tn«j. fee tinktur« na ■Tttn Alpen~ tinktur. li
bede »»padale ie ne bodo peetele ahf. Pteku I dni popolnoma oedrarim revmetisem. koatibd. tr-■nnja po rokab. necah la hrbtenieL Bene. i|lM-na. bole. tura. knate le kar ja otaae. bredavtek potenj« no«, cab fine Itd. odatrmnln v trata d nota. Mola adravila ae recistrirmna v Waahinctpaa. da bo S lata tn najbolj
takoj po cenik! PeKljam ca aaatonj.
JAKOB WAHClC, ion B. Mth St. Cleveland, O.
N.B.O11—. ki M rabil ne ja adravila I
Aacrika io Amerikand.
9. K. TB vm.
Pabliskiaf
§9 prevzela v ■ slogo rojakom A ■no knjigo lir. J. M. Traaka
AKKKIKi XV AaiinAItl
Ml kal names kn« na ■tn kako kritiko, pai pa iijavlja-me, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti jak t Ameriki, bodisi poduk, bodisi kot darilo avojeem in posameznikov, na katerih bo t atari domovini, kjer ee gotovo sanimajo stariii ali sorodniki deielo, t kateri bivn kak dan drnžind. Knjigo krasi nebroj le-ssarsikdo zapazil ali samega eebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni. Čudimo ee le, da je poTprafteranj« po knjigi primeroma majhne, menda radl-tega, ker ei ni vprisorilo zanjo kričeče reklame, s katero ae spravi t svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poeeb no primerna je knjiga kot boiii-ni dar, ki ima trajno vrednoel Cena elegantno ▼ platno knjigi je HM • potoni* Za isto eeno ae odpoilje knjigo ■a katerikoli naslov j M
paniki sel
"Cfcfcafo", 'la Tonraine", "RochambeaiTin "Niagara" Glama ssrencija: 19 STATE STREET, NEW YORK earner Pyarl WL, Sheeebroagh BaUding. Peita! paniki odplajejo vedae oh sredah M pr^tsslih HsvOkB
BO JAKE, NABOCAJTB SB XJL "GLAS NABODA", MABt VlCjI IN NAJCENBJSI DNBTKDC«
W Denar mečete proč! "^M
ako ne podpirat« iTejega rojaka. Pri mani dobita
izvrstna domače viae
galon po 7 5 c. in več.
Pri odjema ve£ kot 10 salon dajem po-puit, ter se posebno pri porotam slavnim slovenskim dr uit vam ob priliki kake veee> lice, tndi onim sa svatbe.
V salozi imam izvrstne domaie klobase In vsakovrstno grocerijsko blago, katere?« ljnbi nai narod. Poiiljam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in knpniem avstrijski densr. B tvrdko Frank Bakser sem v treovski sveži. Upravljam vse t notarski posel spadajeCe dela, ker i Javni notar, (Notary Poblic.)
PRANK 1SS1 W. 22ai SM,
JLRJOVBC
CUmce, DL
PHONE 240
Zastopnik %LAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBQAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA voine listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poštena
'UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NAHODA" JB BDINI SEOZ*XttH DNBTNIK DBS. .NABOČITfl O NAMJJ