Murska Sobota, 15. avgusta 1991 • Leto XLIII • Št. 32 • Cena 20 din SEJEMSKI PROGRAM V ŽIVO VSAKDAN ZNOVA... MURSKI VAL UKV 87,6 MHz stereo SV 648 kHz VSAK DAN ZNOVA— IN KAR NAPREJ... Vsak dan od 9.00 do 13.00 bomo ponesli vaš sejemski glas daleč naokrog! Prizorišče dogajanj v slovenskem kmetijskem prostoru se bo v prihodnjih dneh preselilo v Pomurje. Tradicionalni, tokrat že 29. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem, bo v soboto v Gornji Radgoni odprl vrata razstavljalcem in obiskovalcem, ta konec tedna pa se bodo na vseslovenskem taboru v Beltincih zbrali tudi člani in pristaši Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke. Obe manifestaciji bosta potekali v razmerah, ki jih ne moremo označiti kot povsem normalne in to se bo gotovo odražalo tudi na njuni vsebini. Vsakršne napovedi so v teh razmerah sicer nehvaležne, vendar MANIFESTACIJE skorajda zagotovo je, da bo vsebina letošnje sejemske prireditve nekoliko okrnjena. Organizatorji so sicer vložili maksimalne napore in obljubljajo, da kakovost ne bo prizadeta, vendar že po številu prijav lahko zaključimo, da bo razstavljalcev letos nekoliko manj. Povečalo se bo sicer njihovo število iz tujine, od domačih pa bo gotovo manjkal še kakšen od tistih, ki so se za sodelovanje prijavili. Tako kot vsa leta doslej pa bosta Radgona in Pomurje navkljub vsemu živela s to sejemsko prireditvijo. Obiskovalcev gotovo ne bo manj kot prejšnja leta, manj zadovoljni pa bodo verjetno razstavljale! in prodajalci. Zdaj, ko je vedno več takšnih, ki se le s težavo prebijajo iz meseca v mesec, je vse težje oddvojiti dinar za večje naložbe in želje po novih strojih bo marsikdo mora! odložiti na poznejše, boljše čase. Kako dolgo, ostaja zaenkrat vprašanje. Če je sejem v Gornji Radgoni v prvi vrsti gospodarska manifestacija, pa bo vseslovenski tabor Slovenske kmečke zveze — ljudske stranke predvsem politična. Pa ne bo mogel ostati zgolj pri tej, saj so razmere v kmetijstvu preveč kritične, da bi se mogli zadovoljiti le s političnimi stališči in ugotovitvami. Z okrogle mize o položaju slovenskega kmetijstva bodo gotovo naslovili ostre zahteve najodgovornejšim v republiki, da se razmere začnejo spreminjati. In to takoj in na bolje, saj bo sicer uničeno še tisto zdravo jedro v slovenskem kmetijstvu, ki je še ostalo, a je že načeto. Le komu bi ob propadajočem kmetijstvu potem še sploh služile podobne manifestacije, kot je kmetijski sejem v Gornji Radgoni? Ludvik Kovač Avgust 17. avgusta bo luna v znamenju prvega krajca. 16. avgusta bo dolžina dneva 14 ur in 8 minut. Ob koncu tedna bo spremenljivo vreme s popoldanskimi krajevnimi nevihtami. Pregovora Če velika maša mokri, mala maša straši. Velike maše sonce da dosti vina sladkega VREME 29. MEDNARODHIKMEMO-ZMLSKI SEJEM Gornja Radgona, 1?.—2S. avgust 1991 PROGRAM SOBOTA, 17. avgust 1991 oncert godbe na pihala iz mesta Gornja Radgona (sejmiš- io.oo Od '8-00 7.Krtje 29- mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma abavnoglasbeni večer 2S- 8 91 nier^o^^ VLAK na relaciji M. Sobota—Beltinci—Ljuto-^A~Vr.denc'~č. Radgona POp^^SEJEMSKE VSTOPNICE Z 20-ODSTOTNIM Ne»EUA, 18. avgust 1991 Sk7.ELARJEV 8.00 ^ŽLS ‘(,-00 pr Prt0 tekmovanje oračev za pokal (Črnci pri Apačah) T^vVanje za čebelarje — prof. Edi Senegačnik: POSPEŠI-t-V SPOMLADANSKEGA RAZVOJA ČEBEL (Kulturni '6°o ve?£ Radg°"a) . ŠK, RE KONJSKE dirke »prvi slovenski kasa-Znk DERBI« (ŠRC Trate Gornja Radgona) avnoglasbeni večer TOREK. 20. avgust 1991 DAN SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV DAN VINOGRADNIKOV DAN KUNCEREJCEV 10.00 Razglasitev rezultatov ocenjevanja slovenskih vin in podelitev nagrad (kulturni dom Gornja Radgona) 10.00 Strokovno posvetovanje — prof. dr. Miroslav Štruklec, BF: LASTNA SELEKCIJA KUNCEV, TEKOČE RAZISKAVE NA PODROČJU SELEKCIJE IN PREHRANE KUNCEV — Savo Ostrožnik, dipl. inž. agr., Edi Staroveški, dipl, vet.: TRŽNE RAZMERE V KUNCEREJI NA OBMOČJU SLOVENIJE — prof. dr. Ivan Mrzel: PREPREČEVANJE KOKCIDIOZE PRI KUNCIH V INTENZIVNIH IN EKSTENZIVNIH REJAH (sejmišče — dvorana 2) 11.00 Odprta tiskovna konferenca: predstavitev ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE z — Zadružno kmetijsko družbo d.o.o. Zvezo hranilno-kreditnih služb Slovenije — Slovensko zadružno kmetijsko banko — Zadružno turistično agencijo VAS (sejmišče — dvorana 1) 15 00 — Javna okrogla miza Kmečkega glasa: Slovensko kmetijstvo v luči nove zakonodaje in > zaostrenih gospodarskih razmerah. Prisostvuje dr. Jože Osterc, republiški sekretar za kmetijstvo, s sodelavci 18.00 Zabavnoglasbeni večer ČETRTEK, 22. avgust 1991 SADJARSKI DAN NIZOZEMSKE IN SLOVENIJE DAN MADŽARSKE DAN REJCEV DROBNICE IN MALIH ŽIVALI 10.00 Strokovno posvetovanje: SODOBNI NAČINI TRŽENJA SADJA (sejmišče — dvorana 1) 10.00 Posvetovanje: ZDRAVSTVENA ZAŠČITA KOZ, PREHRANA IN RODOVNIŠTVO (sejmišče — dvorana 2) 14.00 Podpis sporazuma o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med Gospodarsko zbornico Slovenije in regionalnima zbornicama Pecs in Gybr z Madžarske — Predstavitev povezanih informacijskih sistemov med GZS in regionalnima zbornicama Pecs in Gy6r 18.00 Zabavnoglasbeni večer PETEK, 23. avgust 1991 DAN AVSTRIJE DAN MESNE INDUSTRIJE POMURKA MURSKA SOBOTA 9.00 do 19.00 Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije: PREDSTAVITEV RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV S PODROČJA KMETIJSTVA 10.00 Okrogla miza: KMETIJSTVO - DIVJAD — LOVSTVO 18.00 Zabavnoglasbeni večer Ponedeljek, 19. avgust 1991 bAN S^EDOREJCEV '°00 r NJEREJCEV fogla miza Radia Maribor »Obramba proti toči v SV Slo- ’°-00 7kn'j' v letu 1992 (dvorana 1 — sejmišče) bor organov in rejcev govedi regjskih rejskih zvez (Dom Gornja Radgona) azglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev priznanj " mesni izdelki — domača konkurenca suhomesni izdelki — Alpe-Jadran (k .krote s slovenskih kmetij 3°0 R.?,ni dom Gornja Radgona) . azglasitev rezultatov ocenjevanja mlečnih izdelkov in p G-Oo ] ,ltev priznanj (sejmišče — dvorana 1) hi^dapa Apra Zmaj d.o.o. - Horizont Agrar Nemčija UI9RABA ^ARATA PASTIR NA PAŠNIKIH (sejmisce - dvorana 1R00 Zah avnog[asbeni večer — preko 900 domačih razstavljavcev in razstavljavcev iz 12 tujih držav PRODAJA - UGODNI SEJEMSKI POPUSTI SREDA, 21. avgust 1991 DAN PRAŠIČEREJCEV DAM KMETIJSKE TEHNIKE 10.00 12.00 13.00 18.00 Strokovno posvetovanje MINERALI IN VITAMINI V PREHRANI PRAŠiCfv (hotel Radin Radenci) REGULATIVE O UGOTAVLJANJU FUNKCIONAI Nn STI IN KAKOVOSTI KMETIJSKIH STROJEV IN NA PRAV (sejmišče — dvorana 1) Razglasitev rezultatov ocenjevanja kmetijske mehanizacije in inovacij ter podelitev nagrad (sejmišče — dvorana 1) Zabavnoglasbeni večer SOBOTA, 24. avgust 1991 DAN LOVCEV 9.00 Streljanje na glinaste golobe in zmanjšano tarčo srnjaka za pokal Pomurskega sejma (strelišče v Hercegovščaku) 18.00 Zabavnoglasbeni večer NEDELJA, 25. avgust 1991 9.00 Zbor udeležencev parade kmečkih običajev in opravil (pr-kirni prostor Elrada v Gornji Radgoni) 10.00 Pohod parade kmečkih običajev in opravil po mestu Gornja Radgona 12.00 Zaključna prireditev parade kmečkih običajev in opravil — nastop sodelujočih skupin in podelitev nagrad (sejmišče) 18.00 Zabavnoglasbeni večer Organizator si pridržuje pravico do morebitne spremembe programa. aktualno po svetu IZ ZAGREBA PIŠE Streznitev pred kapitulacijo Ko se je poslancem hrvaškega sabora predstavljala nova hrvaška vlada s tretjim predsednikom in s četrtimi spremembami na ministrskih položajih, sem se spomnil besed hrvaškega poglavarja dr. Franja Tudmana, s katerimi je skoraj eno leto trobil poslancev in ljudstvu v rog: HDZ je odnesel tako veličastno zmago, kakršno si je težko zamisliti od Urala do Triglava. Ni še tako dolgo, ko so Hrvati Tudmana po božje častili, na dan začetka izrednega zasedanja sabora pa so morali pred Banskimi dvori, kjer je Tudmanova rezidenca. celo umakniti njegove gardiste, kajti na Banske dvore so letela gnila jajca, ki so jih s sabo prinesli hrvaški begunci iz Banije in vzhodne Slavonije. Znotraj hrvaškega parlamenta, kjer so očeta hrvaškega naroda spremljali hladni, celo mrki pogledi ne samo opozicijskih, temveč tudi hadezejevskih poslancev, se je Tudman zaman trudil, da bi poslancem in hrvaškemu ljudstvu pojasnil hrvaške neuspehe na bojiščih. Našel je samo en vzrok, ki je presenetil vse, razen njegovih podanikov, da je namreč Hrvaška slabo oborožena, čeprav je že od 17. avgusta lani, ko se je začela oborožena vstaja kninskih Srbov, v nekakšni vojni. Četudi razmer na Slovenskem ni mogoče primerjati s hrvaškimi — hrvaški teritorialni obrambi so v celoti odvzeli 260.000 kosov lahkega in težkega orožja, ob prevzemu hadeze-jevske oblasti je v hrvaški policiji bila večina boljševiških vernikov, srbskih policistov je bilo enkrat več kot hrvaških itd. — je dediščina bivšega režima vendarle samo nekakšen strelovod za udrihanje po preteklosti za opravičevanje sedanjih okoliščin. Vsakdo v hadezejevskih, predvsem pa opozicijskih vrstah, ki je opozarjal na to, da je Tudmanova politika s pohrvatenjem vsega družbenega življenja izzvala upor hrvaških Srbov, je dobil etiketo političnega diletanta, če že ne izobčenca. Svobodnega hrvaškega ozemlja pa je bilo iz dneva v dan manj, hrvaška naselja na tako imenovanem nacionalno mešanem območju so se najprej iz strahu pred pritiski srbskih upornikov, potem pa po bombardiranju, požigih vasi, mesarskemu klanju v Baniji in vzhodni Slavoniji začela tako prazniti, da se je v notranjost Hrvaške vila prava reka beguncev. Vse do začetka avgusta so televizijske kamere HTV Zagreb prikazovale samo mrtve in iznakažene hrvaške policiste, gardiste, vaščane, skratka kri, solze in molitve za mir. Branilci Erduta, Dalja in Alj-maša, ki so jih do 1. avgusta za več kot en mesec okupirali srbski uporniki in vojaki novosadskega korpusa, so na napadalce čakali z lahkim avtomatskim orožjem in lovskimi puškami. Diletantska obramba, bi lahko rekli, ki pa je Tudmanu močno zamajala Kron. Najmočnejša skupina hadezejevskih jastrebov, ki jih vodi Vladimir Seks iz Osijeka, je znotraj hadezeja pripravljala državni udar. Ker gre za izredno močno skupino, ki Tudmanu in njegovim Banskim dvorom zameri blokado donedavnega obrambnega ministra, upokojenega generalpolkovnika Martina Špeglja, ki je hotel 26. junija s hrvaške strani udariti po vojski, sta se Tudman in njegova politika lahko rešila edinole zunaj HDZ, z vključitvijo vseh opozicijskih strank hrvaškega parlamenta v novo hrvaško vlado. Poenostavljeno rečeno, Tudman se je rešil prek stranke, ki ji je nekoč kot generalmajor tudi pripadal, prek Račanovih reformistov oziroma komunistov. Vprašanje je samo, ali ni spoznanje, da hadezejevska oblast sama ni sposobna rešiti Hrvaške, prišlo prepozno. Odgovor bo nemara znan že v času, ko bo to zagrebško pismo izšlo v Vestniku. PETER POTOČNIK Poziv kriznega odbora KEVS Na dvodnevnem izrednem sestanku kriznega odbora Konference o evropski varnosti in sodelovanju v Pragi so razpravljali o jugoslovanski krizi. Sestanek je v bistvu nadaljevanje prvega sestanka; ki je bil 4. julija ob agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo. Pobudo za sestanek je dal avstrijski zunanji minister Mock, sklical pa ga je predsedujoči KEVS nemški zunanji minister Genscher. Po dolgi razpravi so udeleženci oblikovali poziv za trajno, popolno in učinkovito ustavitev spopadov v Jugoslaviji, ki bi jo v celoti spoštovale vse sprte strani. Visoki funkcionarji zunanjih ministrstev 35 držav, članic te organizacije, so sprejeli tudi razširitev opazovalne misije Evropske skupnosti, ki bo nadzorovala ustavitev spopadov. Tako so pozvali Češkoslovaško, Poljsko, Švedsko in Kanado, naj pošljejo svoje opazovalce za razširitev misije. V njej bi bilo poslej približno 500 opazovalcev, tako vojaških kot civilnih. V zadnji resoluciji pozivajo k pogajanjem najkasneje do 15. avgusta. Evropa ne bo dvignila rok Ministrski svet Evropske skupnosti je na izrednem zasedanju v Haagu sprejel deklaracijo o Jugoslaviji. V njej je med drugim rečeno, da Evropa od Jugoslavije ne bo dvignila rok. V deklaraciji pa ni nikakršnega konkretnega ukrepa. Zunanji ministri so trojko pozvali, naj nadaljuje svojo dejavnost, hkrati pa izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja prelivanja krvi na Hrvaškem. ES obsoja uporabo sile, predsedstvo Jugoslavije pa poziva, naj pripravi nadaljevanje pogajanj o prihodnosti države. Pogajanje pa bi, po mnenju ministrskega sveta, moralo temeljiti na dveh načelih: nespremenljivosti notranjih in zunanjih meja Jugoslavije in zagotavljanju pravic manjšin v vseh republikah. Za brezpogojno ustavitev ognja Predsedstvo Jugoslavije je soglasno sprejelo odločitev o razglasih! popolne in brezpogojne ustavitve ognja na Hrvaškem. Sklep je začel veljati 7. avgusta ob 6. uri, najpozneje do 18. ure tega dne pa naj bi se sile, ki so v neposrednem stiku, začele razdvajati in umikati na oddaljenost, ki je zunaj dosega razpoložljivega orožja. Prav tako morajo sprte strani ob začetku prekinitve ognja ustaviti vse premike, razen tistih, pri katerih gre-za umik z bojišča in iz kriznih žarišč. Državno predsedstvo je sprte strani tudi pozvalo, da morajo privoliti na popolno sodelovanje s skupnimi telesi, ki bodo nadzorovale prekinitev ognja. GROZLJIVI PRIZORI -Fotografija do konca izmučenih albanskih mladeničev, lačnih in žejnih po več dneh čakanja v veliki vročini v Bariju, kjer je zdaj tudi nevarnost infekcije velikanska, lepo dokazuje tragiko beguncev, na katere Italija kljub opozorilom sploh ni bila pripravljena. Medtem pa jih postopoma vračajo v Albanijo. (Telefoto: AP) Vojska namerava znova napasli Ni naključje, da je na ozemlju Slovenije prišlo do nekaterih J1’* zantskih akcij, ki na srečo niso zahtevale človeških življenj, čepw ) gmotna škoda velika. Gre v glavnem za »tehniko«, ki prihaja iz . gore, Beograda itd., in sicer za tempirane mehanizme in razstreli' jih uporablja JA in ki so dosegljivi le ozko specializiranim enotam' madi. Vse to naj bi bilo namenjeno za destabilizacijo razmer v Slo** kar je jasno in glasno na tajnem sestanku z visokimi oficirji JA načelnik generalštaba Blagoje Adžič. Zato s tega stališča, kot je slišati na tiskovni konferenci notranjega ministra Igorja Bavčarja1 nistra za obrambo Republike Slovenije Janeza Janše, lahko °5enjU^a|.o tudi sklep o umiku armade iz Slovenije, ki naj bi bil le del načrta, v naslednji, drugi fazi pokoriti Slovenijo in Hrvaško. Gre za raz oblike pritiskov na Slovenijo in njeno vodstvo, za gospodarsko in P čno osamitev. Referendum o samostojni Makedoniji • cfi Makedonsko sobranje je sklenilo, da bo referendum o samostojno* yjjj donije 8. septembra letos. Poslanci so ta sklep sprejeli po dolgotrajni po nastopih predsednika republike Kira Gligorova in predsednika vla u, Kljuseva. Dopustili pa so možnost, da bi v primeru spremenjenega položaj ment po hitrem postopku sprejel ustavni zakon o osamosvojitvi. SFRJ pred VS OZN Avstrija je uradno sprožila postopek za začetek razprave o jugoslovanski krizi pri varnostnem svetu OZN. Pismo s to zahtevo pravi, da ima Avstrija kot nestalna članica VS pravico zahtevati neformalno posvetovanje članov varnostnega sveta OZN o tem kriznem žarišču. Pismo s podobno vsebino so VS poslali tudi iz Velike Britanije, Francije in Belgije. Generalnega sekretarja OZN de Cuellarja so uradno seznanili tudi z vsebino deklaracije o Jugoslaviji, ki jo je Evropska skupnost sprejela 6. avgusta na svojem sestanku v Haagu. Ostra kritika Srbiji Nemški kancler Helmut Kohl je v intervjuju za avstrijsko televizijo ostro kritiziral Srbijo zaradi njenega nepopustljivega stališča v reševanju jugoslovanske krize. Tisti, ki menijo, da bodo probleme v Jugoslaviji reševali s pomočjo nasilja, je poudaril Kohl, se morajo zavedati, da bodo jutri in pojutrišnjem potrebovali gospodarsko pomoč. Hkrati morajo tisti, ki se zanašajo na nasilje, vedeti, da se ideja o priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške lahko zelo hitro uresniči. Ta tema je namreč že na mizi, je poudaril Helmut Kohl. Priznanje slovenski drži Stališča Slovenije se močno ujemajo s tistimi, ki jih ima do reševanja jugoslovanske krize nemški zunanji minister Gensc- Najmlašja evropska država Ameriška televizijska mreža CNN je Slovenijo razglasila za najmlajšo evropsko državo in hkrati predstavljala slovenske turistične zmogljivosti. Časnik Was-hington Post pa je v uredniškem komentarju obtožil srbskega predsednika Slobodana Miloševiča, da resno ogroža pravičnost in splošno blaginjo. her, ki je pred haaškim sestankom dvanajsterice izmenjal mnenja o možnih ukrepih z dr. Janezom Drnovškom. Nemška stran daje prednost diferenciranemu obravnavanju jugoslovanskih republik, pri čemer je Genscher izrekel priznanje Sloveniji za njeno držo v sedanjem času. Menil je, da je pomembno, če bo tudi poslej dosledno spoštovala določila brionske deklaracije in ravnala korektno in konstruktivno. To bo njej sami najboj koristilo. Pogoj za nadaljevanje pogajanj o usodi Jugoslavije je takojšnja ustavitev ognja, o svoji nadaljnji usodi pa lahko odločajo le jugoslovanski narodi sami. Svetovna skupnost lahko le pomaga ustvariti možnosti za miren pogovor. ZDA PRITISKAJO NA PALESTINCE Cilj zadnje misije ameriškega državnega sekretarja Jamesa Ba-kerja po Bližnjem vzhodu in Magrebu je bil, razširiti podporo za mirovno konferenco oktobra pod pokroviteljstvom ZDA in SZ z udeležbo predstavnikov Zveze arabskega Magreba, Zalivskega sveta za sodelovanje, poleg Evropske skupnosti in Združenih narodov v vlogi opazovalcev. Toda še važnejši cilj Baker-jeve severnoafriške etape je bil prepričati države na črni celini, ki imajo tesne zveze s Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO), naj pritisnejo na Palestince, da ne bi »izpustili zgodovinske priložnosti«, ki da se jim ponuja, če bi delali težave v zvezi s sestavo palestinske ali jordan-sko-palestinske delegacije na konferenci. Šef ameriške diplomacije je odpotoval iz Amana, ne da bi razpletel vozel zastopstva. Kralj Husein namreč sodi, da le Palestinci sami lahko odločajo o svojih delegatih. Oba pa sta pozvala Palestince, naj ne zamudijo enkratne priložnosti za mirovni proces. Pri tem je Baker sporočil Palestincem, da je od njih bolj kot od vseh drugih (Izrael!) odvisno, ali se bodo začela pogajanja za rešitev arabsko-izraelske krize. Čeprav rezultat severnoafriške etape še ni docela jasen, pa vendar kaže, da se bo tudi Zveža arabskega Magreba (UMA) izre- kla za mirovno konferenco. Tako bi bilo mogoče sklepati tudi po mrzlični dejavnosti Jaserja Arafata, ki je bil na vseh Bakerjevih postajah dan pred njim. Ob vsem tem je stiska Palestincev resnično huda, kajti od njih terjajo, naj ne izpustijo »enkratne priložnosti«. Pa čeprav vsi opazovalci soglašajo, da sta glavna ovira za konferenco izraelsko in palestinsko stališče, ki sta si v nasprotju. Dejstvo pa je, da so bile dejansko izpolnjene vse izraelske zahteve, vseh pet -Ša-mirjevih točk: nobenega zastopnika iz priključenega vzhodnega Jeruzalema, nobenega člana PLO, nobenega Palestinca iz diaspore, njihovi delegati morajo biti vključeni v jordansko ekipo, ki jo mora voditi Jordanec, vprašanje Jeruzalema in. povratka izgnanih Palesticev pa na konferenci ne sme biti načeto. Slišati je sicer, da ima Jeruzalem v rezervi tudi »kompromisno formulo« za palestinsko zastopstvo, hkrati pa izraelski, radio govori, da se palestinsko vodstvo zaveda odločilnih in zgodovinskih sklepov, ki jih mora sprejeti, sicer ho krivo za propad mirovnih pogajanj. Na drugi strani pa .laser Arafat, ki namerava septembra sklicali nacionalni svet, vDdo v izgnanstvu, najbrž v Alžiru, vztraja, da o delegaciji lahko odloča samo PLO, a tudi s te strani je slišati druga- V žarišču dogodkov čna mnenja. Basam Abu Šarif, Arafatov glavni politični svetovalec, meni, da se Palestinci bodo udeležili konference in da ne bo takšnih ovir, ki bi jim to onemogočale. PLO bo določila takšno delegacijo, ki bo sprejemljiva za vse strani, ki res hočejo mir, po njegovem pa ne morejo sprejeti izraelskega vmešavanja v sestavo palestinske delegacije. Zato predlaga obnovo stikov med PLO in ZDA, čeprav to ni pogoj za udeležbo. Sicer pa je Baker pred odhodom iz Alžira nakazal, kakšna naj bi bila palestinska delegacija: sestavljena iz ljudi z zasedenih ozemelj, »ki so voljni živeti v miru z Izraelom«, njegov alžirski vrstnik Lahdar Brahimi pa, da »PLO iskreno podpira mirovni proces«, vendar zbira informacije, »kaj se ji pravzaprav ponuja in kaj se bo v resnici zgodilo«, preden bo oblikovala svoje sta-[išče. JUGOSLOVANSKI PREBLISKI Zapora za trgovanje vse do zapore vseh računov in posojil utegne biti ustrezno sredstvo za ohladitev nacionalistov. Tem je treba povsem jasno povedati, da se bodo z nasiljem in z veliko Srbijo sami izključili iz evropskega združevanja. (Allgemeine Zeitung) Spričo dejstva, da evropske modre čelade pri srbskokomunisti-čnem vodstvu Jugoslavije niso zaželene, ostaja na voljo poziv Združenim narodom, za katere je bila državljanska vojna vse doslej notranja zadeva balkanske države. (General-A nzeiger) Brez neposrednega mednarodnega posredovanja ostanek jugoslovanske federacije ne bo zmogel priznanja samostojnosti etnij, ki bo veljala za vse. kar je edina možnost rešitve jugoslovanskega problema. (Republica. Rim) TURKI TEPTAJO KURDE Turški premier Yiliriaz je 2^ dal, da se bodo turške sile iz severnega Iraka čez nekaj igraje navedel, da so v šestdnevni cijah proti kurdskim uP°fj ne cil?' severu Iraka dosegli predvi tj da Kljub obtožbam svetovne jav ^. turška vojska v Kurdistanu 1 c3to vekove pravice, so uprizor”1 P. trebJ divjanje, v katerem TutčiJ1 J jeja-odgovarjati« za najbolj bru . * nja. Kot je znano, so »oper sObi'' čenja« opravili, da bi o^esn Kurdsko delavsko stranko. Zgodovin®^ obisk Japonski premier Kaifu J ditelj ene izmed razvitih m7- , go#1!1 nega bloka, ki je po burnm v Pekingu pred letom dni 0 jajo*e' tajsko. Temu dogodku nam' Ajih0’ liko pozornost, saj naj h' P 3i aP' delovanje ne le med drzt1 |10do"'' pak tudi med Vzhodom m . op0t0' Kaifu pa je kitajske vodi«1) ril, da morajo bolj spoštova". Jave pravice, če želijo račun kršnokoli gospodarsko P01” globus MOSKVA - Central"^ ruske komunistične P va it 54-letnega Valentina K r natfe volil za novega sekref^ojje sto zagovornika trde 11 Polozkova. BERLIN - Tu 30 200-letnico Brandenburg ki so simbol hladne voj r’(nOve' Ijene države in Evrope . nemške enotnosti. Ame m. vvashington - " I bal" predsednik Bush bo Pr držaVa. škim republikam največjimi trgovinska1vega1 nostmi. To sodi v okvt oSpes govinskega sporazuma gL vanju izvoza, sklenjene^ cjti J. ATENE - Po 16 odstopila grška vladA MjCotak predsednik Konstant" otre^ je izjavil, da je bilo to 1 vlad • zaradi slabosti v delov 0,e Al.ŽIR - Letošnjega bra bodo v AlžiPJ1 P<5. splošne volitve. Tf (jp!« večstrankarske parla1X1 j0vin>-litve v vsej alžirski zgb^iija^ OTRANTO - B"z“ v< obale na jugu drzavc opazili več ladij z al . v itaW gunci. Ker so že zap। , po2*:« skevode, je rimska vladal albanske oblasti, naj, eksodus beguncev. preds*3' po BANGKOK . ;aVjl, Rdečih kmerov Je ® b3 17. avgusta prispela i*1' skupina opazovalcev ^Jcifi pripravila nadzor na j jo ognja. , auP111 ,«1’ BONN - Delaje je« H ministrov nemške v spoda m l oblikovati predlog g y skla..JO ukrepov proti SrbU1-deklaracijo ES iz rjstif^odf uvedli ukrepe le l"Ob inf0 bodo spoštovali pre j. onemogočali dialog' j pr^J- HRANA - A^^ržav^rni«' nik Alia je obvestil o ke > stvo, daso ^tea^i?^ de ob severovzhod" vije" 5r a'.,udi na njihova vrata in vPrašal, kaj mislijo oni. ,^esda so se razmere v zadnjem |. Su spremenile nekolikanj na boter’ S° b''e P0<1P'sane še neka-kolektivne pogodbe v gospo-tlruTU' PriP^v'iaj° Pa se ,ul,i za naA. e dejavnosti. S tem bi ize-tudi' P°'ozai obojih delavcev, pa ga ^eve po sprejemu socialne-de?ragrama so naletele na ugo-da s°t V republiški vladi. Tote v-m tezave še niso odpravljeni Umikov bo potrebnih tu-Hram' '>r''lrav' nacionalnih pro-deia °V Za P°samezne družbene Zau"08*' 'n us,rezne sistemske to Povsem pa bo nuj-sta|a a °dpraviti zmedo, ki je na-sjj । sistema financiranja, Vo]jstv e'to bilo v splošno zado-v° vseh zaposlenih delavcev. lpra..^Sem tem se gotovo vsiljuje tes vPrašanje, ali je stavka tnij0 '"a možna pot, da se zdra-*praš . a “šesa. Mar odprtih n' b’'° mogoče rešiti že nje0 Prej in ne čakati na gre je to|aCk',n'tv’ dela? In zakaj ^nktet°. ^asa sP'°h odlašalo _ tnooi ?|ln' rešitvami? Skratka, bolj ag . Vci menijo, da kaže biti z’htevakSiVen v svojih upravičenih katii, h Za kar nai se v s*nd'" organizirali. Torej je Za skupno akcijo nujna, krenil ^a'a’ PravMo v marsika-la , e'ovnem okolju v Pomurju. Preklic splošne stavke de Vs® Prispeval k temu, da bo-sindikalne organizacije *"ado 'St° mizo in v pogajanjih ko oj tenast°pile kot enoten blok, isvjj. 3a imel največjo korist de-gov,^8’ Pa ne bomo mogli ^ione^11' ° zma8i ali porazu te ki! ln tStl?ni’ kajti cilji bodo ena-^tna, ’ navsezadnje znak ra-e Pa izgubljenega boja! Milan Jerše na groz- se s GnSpRADNIKI, KLETARJI ^STILNIČARJI! tr°dietje iP°kin0 a zunanjo in notranjo ^aieha ODPro'zvodni0 in trženje o, 61292 Ig pri Ljubljani 262 886 441977 Nacionalna pokojnina naj bo! Slovenska vlada in zakono-pisec v osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nista vključila predloga o tako imenovani nacionalni pokojnini, ki jo je predlagala Kmečka zveza — Ljudska stranka. V obrazložitvi so zapisali, da je približno osemindvajset tisoč ljudi, starih nad 65 let, ki ne prejemajo nobene pokojnine in da za izplačilo nacionalne pokojnine za vse te nimajo kje vzeti dovolj denarja- V Kmečki zvezi — Ljudski stranki pa pravijo, daje prav to pomembna ugotovitev, torej, da toliko ostarelih ljudi nima vira za preživljanje. Tudi kmetje z negodovanjem sprejemajo velike razlike med pokojninami nasploh, kar bi lahko imenovali drugi vzrok za zavzema- Tehnična kultura--------— Raziskovalni tabor v Markovcih V času od 22. avgusta do 1. septembra 1991 bo v Markovcih na Goričkem raziskovalni tabor MARKOVCI 91 z etnološko, etnografsko, arheološko in ekološko vsebino. Tabor bi moral biti že prej, vendar je bil zaradi vojaških in političnih razmer preložen. Na prvotnem taboru bi morali sodelovati tudi raziskovalci iz Belgije, Nemčije, Avstrije in Madžarske, medtem ko v tem trenutku njihova udeležba še ni znana. V taboru bo predvidoma 40 raziskovalcev iz Slovenije, največ iz Pomurja. Etnološko-etnografski del tabora bo vodil Borut Brumen, arheološkega Jože Ker-man in ekološkega Stanka Dešnik. Kot gostje pa bodo sodelovali tudi vidni strokovnjaki iz ljubljanske in mariborske univerze s tega področja. VESJNIK NAGRAJUJE! VSAK TEDEN VAVGUS1U Kolo za izžrebanega naročnika Vestnika! nje stranke za uvedbo nacionalne pokojnine. Zamislili so si jo kot pokojnino ob izpolnitvi določene starosti za vse, ne glede na to, koliko je kdo v življenju ustvaril. Tisto, kar je posameznik prispeval v pokojninski sklad ali zavarovanje, bi mu šteli v dobro, saj bi poleg nacionalne pokojnine dobil še pokojnino, ki mu gre iz sklada oziroma zavarovanja. Smisel nacionalne pokojnine naj bi torej bil v tem, da bi vsem državljanom ob izpolnitvi petinšestdesetega leta bila zagotovljena sredstva za človeka vredno življenje. Kot pravijo člani stranke, ki se zavzemajo za uvedbo nacionalne pokojnine, bi s posebnimi davki in z enakomerno razdelitvijo bremen lahko zbrali Osnovni namen raziskovalnega tabora je vloga nadaljnjega razvoja Goričkega. V prihodnjih letih naj bi tovrstni tabor financirale mednarodne inštitucije. Tokrat pa bodo tabor financirali iz sredstev ZOTK Slovenije, raziskovalnega dinarja občine in pokroviteljev. Delo raziskovalnega tabora bo potekalo v prostorih osnovne šole v Markovcih, kjer je na razpolago potrebna spremljajoča oprema: radio, video, mikroskopi in drugo, kar sodi zraven. Sicer pa organizatorji želijo s tovrstnimi tabori preusmeriti dosedanjo dejavnost mladih z mladinskih delovnih akcij na višjo stopnjo ustvarjalnega dela. Pri tem želijo razviti prvine samostojnega raziskovalnega dela prihodnjih strokovnjakov — raziskovalcev. Delo v taboru je PONUJAMO VAM IZDELKE IZ STEKLOPLASTIKE: - Vedno »POLN SOD« - POSODE S POMIČNIM DNOM, 140 do 1150 litrov - Cisterne za hrambo vina, 800 do 5000 litrov - Okrogle kadi, 50 do 500 litrov - Pravokotne kadi, 350 do 1000 litrov SODELUJEMONA KMETIJSKEM SEJMU GORNJA RADGONA, OBRTNEM SEJMU CELJE IN VINSKEM SEJMU LJUBLJANA dovolj denarja tudi za nacionalno pokojnino, ki bi torej temeljila na sistemu nacionalne solidarnosti. Čeprav vlada predloga stranke ni sprejela, niti ni bilo o njem obširne razprave v parlamentu, sta se izvršni in upravni odbor stranke zopet zavzela in vztrajata, da se njihov predlog ponovno prouči ter o njem pripravi posebna študija, ki bi nakazala tudi način, kako to izvesti. Za nacionalno pokojnino se močno zavzemajo tudi pomurski člani stranke in nekateri parlamentarni poslanci, saj pravijo, da kmetje, predvsem na malih kmetijah, ne morejo plačevati visokih prispevkov za pokojninski in invalidski sklad. Majda Horvat organizirano tako, da navaja raziskovalce na samostojnost, da mladi človek pokaže svoje ideje in lastne pristope ter opredeli svoje videnje sveta, ki ga opazuje. Markovci so od oaz v Pomurju, kjer seje do določene mere ohranila narava v svoji ekološki čistosti z značilnimi biotopi; pa tudi šege in navade ljudi, ki so večinoma kmečkega izvora. Glavni pokrovitelj raziskovalnega tabora v Markovcih — Zavarovalna skupnost Triglav bo vsem osnovnim šolam v Pomurju podelila grafoskop, najboljšim šolam iz posameznih občin pa tudi računalnik. Te bodo prejele tudi vse srednje šole v Pomurju. Na ta način želijo mlade na šolah spodbuditi k večjemu vključevanju v dejavnost zveze za tehnično kulturo. Med taborom bodo izdali tudi bilten. Ob zaključku pa bo tabor v Markovcih obiskal tudi član predsedstva Republike Slovenije Matjaž Kmecl. Feri Maučec — Šolstvo IZPITI Čeprav je do konca počitnic še dobršen del avgusta, bo te dni na srednjih šolah dokaj živahno. V skladu z okrožnico ministrstva za šolstvo in šport bodo namreč 20. tega meseca popravni, diferencialni in ostali izpiti za vse letnike in predmete. Kdor ne bo uspel na prvem roku, pa bo lahko popravil zamujeno 5. in, 6. septembra. Danes pa je še zadnji rok za oddajo prijavnic. Učenci, ki v junijskem roku niso naredili popravnega izpita (niso pristopili ali pa so odstopili), imajo tako na voljo še dve možnosti. 22. in 23. avgusta pa je rok za zaključne izpite (tudi popravne). Letos je vse to nekoliko drugače zaradi izrednih razmer v Sloveniji, ki so nastale po vojaškem posredovanju 27. junija. Ravno tedaj pa so bile predvidene običajne šolske dejavnosti ob koncu šolskega leta. JOG Pomoč Radgoni še prihaja V torek so v Gornji Radgoni uradno predali denar, namenjen družinam, ki so utrpele škodo ob agresiji Jugoslovanske armade na Slovenijo, ki ga je zbrala avstrijska organizacija Volks-hilfe ob sodelovanju Narodnega sveta koroških Slovencev in Socialdemokratske stranke Slovenije. Najprej so se predstavniki Radgon srečali na mostu čez reko Muro, potem pa so predali denar v sejni dvorani skupščine občine v Gornji Radgoni. Predaje so se udeležili predstavniki organizacije Volkshilfe na čelu z dr. Josephom SVeidenholzerjem z Dunaja, ki je izročil ček v vrednosti 300 tisoč šilingov, ki jih bodo dobile tri med vojaškim spopadom najbolj prizadete družine. Navzoči pa so bili tudi predstavniki vodstva Socialdemokratske stranke in predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, ki so se s predstavniki radgonske občine po predaji denarnih sredstev pogovarjali o vojni škodi in razmerah v Sloveniji. J. Gabor Zahvala Pusztaiju Predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenčer je skupaj s predstavnikoma madžarske narodnosti pred dnevi v Sombotelu obiskal predsednika železnožupanijske skupščine Gyuio Pusztaija, da bi se mu zahvalil za vse, kar so on in predstavniki Železne županije storili v podporo Sloveniji. »Dober sosed je boljši kot slab sorodnik. Ta izrek se je izkazal tudi tokrat,« je povedal Andrej Gerenčer, ko je ocenjeval vlogo madžarskega gostitelja v dogajanju med in po vojni v Sloveniji. Predsednik železnožupanijske skupščine je namreč odkrito govoril o tem, da mora Madžarska priznati samostojno Slovenijo. Sicer pa so takšno stališče sprejeli tudi na izrednem zasedanju skupnosti Alpe-Jadran, ki je bilo v Celovcu. Takrat so se vse članice enoglasno odločile, da si bodo po svojih močeh prizadevale, da bi njihove vlade priznajo Slovenijo. Pusztaijevo mnenje so objavili številni madžarski mediji. Tako je v Magyar Hirlapu tudi IZENAČILI DEVIZNI TEČAJ Z uvedbo novega deviznega tečaja v menjalnici na mejnem prehodu Dolga vas je končno konec zmede pri devizni menjavi. Doslej so se namreč redki turisti, ki so iz Madžarske zašli na to stran meje, znašli pred dilemo, kje menjati svoj denar. Dolgovaška menjalnica je za DEM ponujala 13 din, lendavska banka pa 21. Turisti bi lahko prišli do zaključka, da je še »globje« v Sloveniji morda mogoče za devize iztržiti še kakšen dinar več. Rešitev je v tem. da je Naravno zdravilišče Lendava, ki upravlja z menjalnico v Dolgi vasi, podpisalo pogodbo z banko, po kateri so v zameno za upravičenost do EDP smeli uporabljati izključno »stari« devizni tečaj. Po novem, tako je od začetka tega tedna, tudi v Dolgi vasi menjajo DEM za 21 din. Za to pa so se morali odreči EDP. Milena Tubolj PRAZNA MALHA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Po novem bo v lendavski občini več kot 200 doslej zdravstveno nezavarovanih oseb moralo plačati zdravstveni prispevek. Lendavska občinska uprava za družbene prihodke bo v naslednjih dneh razposlala položnice s točno vsoto. Krivdo bo treba iskati v Odloku o obračunavanju prispevkov za zdravstveno varstvo, ki je bil objavljen v slovenskem Uradnem listu 29. 3. 1991, velja pa od 1. 1. 1991! V tem odloku omenjeni prispevek znaša 500 din na mesec. Za sedem že preteklih mesecev bo torej treba plačati 3.500 dinarjev RADENSKA - ZVEZDA Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino, d.o.o. MURSKA SOBOTA objavlja javno licitacijo za oddajo v zakup pisarniških prostorov v Hotelu ZVEZDA v Murski Soboti, v skupni površini 134 m2. Javna licitacija bo dne 30. 8. 1991 ob 8. uri v prostorih hotela ZVEZDA. Izklicna cena po m2 poslovnega prostora znaša 20—25 DEM v dinarski protivrednosti, odvisno od velikosti pisarniškega prostora. Stroški za elektriko in telefon nišo zajeti v omenjeni ceni. Podrobnejše informacije se dobijo na upravi podjetja RADENSKA — ZVEZDA MURSKA SOBOTA, d.o.o. Trg zmage 8, tel 069/21-278 ali 22-510 Na podlagi sklepa izvršilnega odbora Obrtna zbornica Lendava objavlja JAVNO DRAŽBO ZA IZDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V LENDAVI, Partizanska ul. 9: 1. poslovni prostor v izmeri 38,10 m2 (2 pisarni) za izklicno mesečno najemnino 1300 DEM (dinarska protivrednost), 2. poslovni prostor v izmeri 8,68 m2 za izklicno mesečno najemnino 100 DEM (dinarska protivrednost) 3. poslovni prostor v izmeri 21,33 m2 za izklicno mesečno najemnino 150 DEM (dinarska protivrednost). — Poslovnim prostorom pripadajo tudi sanitarije. — Prostori se izdajajo izključno za opravljanje mirne dejavnosti (dovoz s težkimi vozili ni dovoljen). DRAŽBENI POGOJI: — Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene na žiro račun št. 51920-637-50748. Plačilo dokažejo s potrdilom med dražbo. — Neuspelim družbenikom bomo vrnili varščino preko žiro računa ali pošte v 3 dneh po dražbi. — Javna dražba bo 22. 8. 1991 ob 11. uri v prostorih Obrtne zbornice Lendava, Partizanska ul. 9. — Ogled prostorov je možen 20. 8. in 21. 8. med 8. in 11. uro ter 22. 8. 1991 do začetka dražbe. — Začetek najemnega razmerja po dogovoru. pisalo, da je Železna županija । priznala Slovenijo. Članek s tem naslovom je razburkal javno mnenje na Madžarskem. Zunanje ministrstvo je Pusztaija celo pokaralo, češ da želi Železna županija prevzeti tudi nekatere državniške zadeve, kar pa seveda ni bilo res. Prišlo je tudi mnogo klicev v podporo, saj se mnogi na Madžarskem niso strinjali z mlačnim odnosom svoje vlade. Poleg morajne podpore so predstavniki Železne županije skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem poskrbeli tudi za pošiljko zdravil in krvi, ki so jo poslali v soboško bolnišnico. se na zdravstvenega zavarovanca. Pričakovati je, da bodo v center za socialno delo dobili kar nekaj prošenj za oprostitev plačila tega prispevka, saj je na seznamu ogromno ljudi s kritičnim življenjskim standardom (Romi, invalidi po zakonu o duševno in telesno prizadetih odraslih osebah ter prejemniki družbene denarne pomoči). Na težave kaže tudi dejstvo, da so že v prvem polletju tega leta v centru izdali kar 212 potrdil o oprostitvi plačila participacije za zdravstvene storitve. Milena Tubolj Stran 3 aktualna tema Štefan Smej POLITIKA NE SODI V TRGOVINO Slovenci se pogosto sramujemo tega, kar smo. vsaj takrat. ko stopimo pred svet. Spomnimo se samo zavrtega Ivana Cankarja: ko je bil še dijak, je pred svetom zataji! svojo mater, ker je imela široko kmečko krilo z rožami. Slovenci smo navsezadnje tudi tisti. ki kar se da hitro preidemo na tuji jezik svojega sogovornika. Vendar pa to slednje ni toliko zatajevanje svojega jezika, kolikor je občutek za svetovne jezikovne obsege — z Eskimom bomo prav gotovo skušali govoriti po angleško, ne po eskimsko' Najbolj pričujoči razlogi za slovensko sramovanje pred svetom so ta čas nedvomno naslednji: sramujemo se svojih kričečih in krilečih rojakov v avstrijskih nakupovalnih središčih (recimo v avstrijski Radgoni) — upravičeno!; sramujemo se svojih nekakovostnih izdelkov (recimo Gorenjevih pralnih strojev, ki jih reklamirajo s sloganom »bewuJ3t ro- Pobij vse in se vrni sam? bust«) — upravičeno!; sramujemo se — vsaj tisti manj samozavestni, prosrbski in naivno liberalni — svojega nacionalizma: neupravičeno!; zelo upam, da nas je veliko tudi takšnih, ki se sramujemo našega odnosa do okolja, te razprostranjene nesnažnosti: nadvse upravičeno! Kar se prvih dveh razlogov za sramovanje tiče, je zadeva jasna. Ali bomo kot dediščino iz Jugoslavije vzeli s seboj njeno balkansko kričavost in nezmernost ter jo sprejeli za svojo etnično značilnost ali pa se bomo unesli. Podobno velja za drugi razlog, pri čemer bo potrebno zavreči tudi še slabih petdeset let starih delovnih navad. Kar pa se nacionalizma tiče, je stvar taka, da je naš nacionalizem sicer očiten, vendar ima dve nadaljnji značilnosti: je srednjeevropski in tako imenovani obrambni. Seveda je tudi krvav, navsezadnje smo v onem spopadu, ki mu mi pravimo vojna, pobili nekaj deset ljudi, v glavnem nedolžnih: kaj pa drugega — kakor vedno! Bogovi imajo že od nekdaj raje kri nedolžnih ljudi. Toda ta krvavost je nič v primeri s tisto, ki so jo v svojih nacionalnih orgijah uprizorile zahodnoevropske države v časih svojega enonacionalnega oblikovanja. Francozi na primer, ki tako stežka priznavajo pravico do samoodcepitve in podpirajo Srbijo. Tam v trinajstem stoletju, ko so oni opravljali tisto, kar bi Srbi radi zdaj (zaradi te zapoznitve so Srbi boljši, kajti njim ne bo uspelo), so francoski unitaristi secesioniste pobijali pod geslom : »Pobij vsepov-prek, bog bo pravične že prepoznal!« Angleži, tudi ti vedo, zakaj nočejo priznati pravice do samoodcepitve. Laburistični socialist Ken Liningstone je leta 1983 na dublinski televiziji izjavil, da je to, »kar je Velika Britanija v 800 letih prizadejala Ircem, hujše, kakor to. kar je Hitler naredil Judom, samo več časa so si Britanci vzeli.« In tako naprej, od ene do druge velike zahodnoevropske demokracije, kakor piše avstrijski doktor Giinther Nenning v svoji najnovejši knjigi. Knjiga dvakratnega doktorja in velikega prijatelja slovenskega secesionizma, napoveduje vrnitev nacionalizmov. Brez skrbi torej, tolikšnega sramovanja in zatrtega občutka krivde, kakor ga premorejo zavrte zahodnoevropske demokracije. nam Slovencem ne bo potrebno prebavljati. Tukaj je vendar srednja Evropa in nacionalizmi so obrambni. Upam, da to velja za vse nacionalizme, tudi za madžarskega, hrvaškega, avstrijskega... Večno pa ostaja sramovanje zaradi onesnaževanja okolja! j Stran 4 Tudi v Pomurju se vidno odraža podpiranje dosedanjega skupnega jugoslovanskega trga in sploh odmiranje povojne federativne, socialistične in samoupravne Jugoslavije. Propadajo številni uspešni gospodarski posli med našimi podjetji in podjetji iz drugih republik, predvsem v Srbiji, ker tako hoče zlasti tamkajšnja vodilna politična garnitura. Gospodarstveniki prav gotovo ne bi na svojo rko ravnali tako nespametno. Kako se bo vse to končalo, se sprašujemo. Vsekakor bodo posledice zelo hude za obe strani, kar se kaže že sedaj. Druga, srbska stran, pa najbrž meni, da bomo padli na kolena samo mi, da nas bo vse slabši gospodarski položaj prisilil v popuščanje pri naših političnih zahtevah. Toda upajmo, da so hudo v zmoti in da bo končne posledice občutil predvsem tisti, ki je kriv za nastale razmere. Podatki Službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti sicer kažejo, da finančni promet z drugimi republikami in tako tu-di s Srbijo ni ustavljen, kot je v to splošno prepričana javnost. To se je dogajalo samo dober dan med agresijo Jugoslovanske armade v Sloveniji, zdaj pa spet prihajajo nakazila skoraj vsak dan, tudi iz Srbije. Terjatev pa ne plačujejo predvsem tista, podjetja, ki so finančno nelikvidna, in teh je veliko povsod v razpadajoči Jugoslaviji. Če smo pošteni, so pomurska podjetja dolžna drugim zunaj Slovenije celo precej več, kot znašajo njihove terjatve. Pomurje beleži negativno stanje z vsemi republikami, največje pa s Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. , . . Zanimalo nas je, kako poslujejo oziroma v kakšnem položaju so se znašle tiste poslovne enote ali predstavništva, ki imajo sedeže matičnih firm v drugih republikah. V Gornji Radgoni smo med drugim zaman iskali stavbo, kjer bi pisalo, da so tam poslovni prostori turistične agencije Pu-tnik iz Beograda. Svojčas se jim ie kot je bilo slišati, dokaj dobro godilo. Tam, kjer je bil sedež enote, pa je sedaj zasebna poslovalnica in pivnica Oaza. Putmk je s 1 julijem oddal svoje prostore v najem, kdaj se namerava vrniti, pa zaenkrat ni znano. V času od vojnega posega do danes v Pomurju ni več predstavništva Transjuga z Reke, vendar za to ni kriva vojna ali politični razlogi, temveč je prišlo do sporazumne odcepitve, ki so jo načrtovali že prej. Sedež samostojnega podjetja je sedaj v Ljubljani. Vsi drugi pa še vztrajajo na pomurskem tržišču. BEOGRAD ŠE V MURSKI SOBOTI Tako je v Murski Soboti še vedno odprta tudi poslovalnica oziroma trgovina Tovarne obutve Beograd. Vprašanje pa je, kako dolgo se bo še obdržala,kajti jjo-slovodkinja Gizela Ratnik iz Cer-nelavec zaman naroča blago (predvsem čevlje), ki je v tem času najbolj iskano. . . »Že 28 let delam v tej trgovini in do letošnje vojne v Sloveniji je potekalo poslovanje tako rekoč nemoteno. Kupci niso gledali na to kje je sedež našega podjetja, temveč kakšna je kakovost in cena blaga, pa tudi kakšna je postrežba. S kolegico se trudiva, da bi bil način dela s strankami takšen, kot je to v razviti Evropi. Tako na primer stranke ne morejo pomerjati novih čevljev na bose noge ker to ni dobro iz higienskih in zdravstvenih razlogov. Morda to koga moti, vendar sem prepričana, da je tako prav. V trgovini seveda posebej, skrbimo tudi za red in čistočo. Žal v zadnjem času večkrat ne moremo postreči strankam s tistim, kar iščejo, ker nimamo na voljo dovolj blaga. Cene naših izdelkov pa so dokaj nizke in zato povpraševanje kljub političnim spletkam m upadlo. Žal pa se najdejo tudi taki, ki dajejo razne opazke, češ da bi bilo to trgovino treba zapreti, ker prodajamo čevlje iz Srbije. Nagajajo mi tudi doma in tega ne razumem, saj jaz nisem Beograjčanka, ampak čisto prava Prekmurka, in nimam ničesar s Srbijo, pa tudi politika me ne zanima preveč. Sem pač trgovka in moje delo je ustreči strankam. To je moj kruh; opravljam enako delo kot drugi slovenski trgovci, zaslužim pa manj. Ko se je začela vojna, so nastale tudi finančne težave. Medtem se mi je o tem nekako uspelo dogovoriti z ustreznimi občinskimi službami. Kako bo naprej, pa še ne vem. Ko sem pred nedavnim klicala v Beograd, so mi dejali, da je direktor na dopustu in da bo treba počakati, da se vrne. Najbrž pa bo prišlo do razdruževanja in v tem primeru se lahko zgodi, da bo trgovina v Murski Soboti postala zasebna. Mogoče jo bom še naprej vodila jaz. Za to sem tudi zainteresirana. Ampak to še ni nič dogovorjeno.« NI BLAGA, KI BI GA LAHKO NAJBOLJE PRODAJALI Dokaj močno je v Pomurju zastopano tudi Borovo, prv tako industrija čevljev. Sedež matičnega podjetja je v mestu Borovo na Hrvaškem, kjer je (bilo) te dni. najbolj >vroče< zaradi delovanja oboroženih srbskih (četniških) skupin. To ima hude posledice za njihov gospodarski položaj, GIZELA RATNIK kar se odraža tudi v Borovih prodajalnah v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Lendavi. Nekoliko podrobnejšo sliko stanja nam je podala poslo-vodkinja v Gornji Radgoni Anica Trplan. »V prvih šestih mesecih letos smo imeli čez 100-odstotni promet, julija pa samo 50-odstotno realizacijo. Naenkrat se je namreč skoraj zaustavila dobava blaga, čeprav ga je v skladišču dovolj. Kot so nam povedali v prodajni službi, nam ga ne morejo poslati, ker so prometne povezave z Borovim skoraj pretrgane. Nihče noče tvegati, da bi se podal na pot zaradi terorističnih napadov. In tako sedaj, ko bi lahko prodajali šolske copate in drugo letno obutev, tega skoraj nimamo. Nekateri kupci zato odhajajo nezadovoljni in zgodi se, da kdo pripomni, češ, to je zato, ker je tam Srbija. To je kajpak zgrešeno mnenje. Mi z matično firmo dokaj dobro sodelujemo, normalno poslujemo preko službe družbenega knjigovodstva, zaradi slabega finančnega položaja podjetja pa imamo zajamčene plače, ki znašajo okrog 3.800,00 dinarjev. V gornjerad-gonski trgovini nas dela 5 in če jim ne bo uspelo pošiljati dovolj blaga, ne vem, kaj nas čaka. Finančni izkupiček vsekakor ne bo omogočal, da bi vsi obdržali delovna mesta. To nas zelo skrbi. Zaenkrat nimamo o tem še nobenih informacij. Škoda, da je politika vse to zakuhala. Čakamo torej, kako se bodo zadeve razpletle.« NE LE PRODAJA, TUDI IZOBRAŽEVANJE Leta 1974 je prišla na pomursko tržišče tudi Poljoopskrba iz Zagreba. Odprli so trgovino na Lendavski ulici in najeli manjše prostore za skladišče. V maloprodaji so ponudili kupcem predvsem kmetijsko mehanizacijo, gume in rezervne dele, v veleprodaji pa skoraj vse — od igle do topa. Promet je naraščal iz leta v leto in vzpostavili so dokaj dobro sodelovanje tudi s kmetii- Nekatere sicer moti, da je v Murski Soboti tudi prodajalna Industrije obutve Beograd, češ da v Srbiji in odvzemajo trgovine slovenskih proizvajalcev, pa tudi zaradi splošnih političnih razmer; vendar pa r in trgovine ne gre mešati skupaj. (Fotografija: JOG) skimi zadrugami Panonka, Gornja Radgona in Lendava. Tako so se sčasoma pojavile potrebe po večjih prostorih. V Žagrebu niso dolgo pomišljali. Zagotovili so denar in pred tremi leti se je Poljoopskrba preselila v nove in precej večje prostore v Markišav-ski ulici. Število zaposlenih seje povečalo na 13. Zgradili pa so ANICA TRPLAN REGINA ŠINKO KALMAN BENKIC tudi precej velik razstavni prostor na sejmišču v Gornji Radgoni. Do letos je bil torej razvoj zelo spodbuden. »Žal so sedaj prišli težji časi, ki jih je prinesla splošna gospodarska kriza, za marsikaj pa so pri tem krive politične razmere v Jugoslaviji. Tako smo morali letos po 2 letih poslovanja zapreti brezcarinsko poslovalnico v okviru naše trgovine v Murski Soboti in število zaposlenih zmanjšati za 3 delavce. Kmetijska mehanizacija ne gre več tako v promet tudi zato, ker ni več ugodnih kreditov, ki so jih dajale kmetovalcem njihove zadruge. Vojna v Sloveniji in razmere na Hrvaškem pa so prinesle še nove težave. Pri nas je predvsem zaškripala dobava, tako da ne dobimo blaga, po katerem je največje povpraševanje. Naše skladišče je namreč edino Poljoop-skrbino v Sloveniji, trgovina pa je še v Mariboru, kjer je tudi sedež uprave poslovne enote. Močno smo zastopani tudi v Srbiji, vendar pa smo zvedeli, da se je naš poslovni center v Beogradu odcepil. To je za firmo precejšen udarec. Mogoče bomo vseeno našli možnosti za nadaljnje sodelovanje v okviru holdinške družbe, ki jo nameravamo ustanoviti. Predlog reorganizacije Poljoop-skrbe predvideva 8 firm s sedežem v Zagrebu. Prav je, da povem še to, da naše osnovno vodilo ni bilo le prodati kmetijsko mehanizacijo, temveč tudi kmetovalce poučiti, kako je treba z njo najbolj gospodarno ravnati. V ta namen smo večkrat pripravljali strokovne prikaze (demonstracije) in omogočili strokovna predavanja v našem razstavnem paviljonu v Gornji Radgoni. Vse kaže, da bomo v tem mestu ponovno odprli tudi našo trgovino, ki smo jo pred leti predvsem zaradi kadrovskih težav zaprli. Kljub vsemu torej upamo, da bodo prišli boljši časi,« nam je v pogovoru dejal komercialist Poljoopskrbe v Murski Soboti Kalman Benkič. HRVAŠKA TRGOVINA S PREVLADUJOČIMI SLOVENSKIMI IZDELKI Murska Sobota je bila zanimiva tudi za mrežo konfekcijskih trgovin Standard iz Zagreba (tudi za Varteks iz Varaždina). »Standardova prodajalna je tu 22 let. Doslej smo bili dokaj za niso imeli zaradi tega, dež njihove trgovine v drug publiki, nobenih težav. IZ SRBIJE NE PRIHAJAJO ŠKROPIVA , oiiI Sedemdeseta leta so Wa no zlata doba jugoslovan^ razvoja. Na pomurskem je takrat želela biti zastopa di firma Agrariacoop iz f Priložnsot se jim je P°nU Ljutomeru in 1972. leta «0 kaj odprli svojo trgovino tijsko mehanizacijo, sem u. zaščitnimi sredstvi za P°Jseje stvo in vinogradništvo. K pokazalo, je bila ta njihova; za dobra. Medtem so se 2e Loti lili v nekoliko večje P (Miklošičeva hiša). Slavic3^, nam je povedala, da im' ^ji riacoop v Sloveniji 2 veleP (Maribor, Ljubljana) m , ubJj»; prodaje (Ljutomer, Ptuj.1:1Uti na). V matični firmi so o" dovoljni s poslovanjem, saj so kupci radi prihajali k nam predvsem zaradi dobre založenosti oziroma izbire blaga številnih proizvajalcev iz vse Jugoslavije. To nanrje omogočalo tudi konkurenčnost pri cenah. Imeli pa smo tudi svojega krojača, ki je bil na voljo kupcem, če je bilo potrebno kaj popraviti, skrajšati, zožiti ali razširiti. Potem so prišli nekoliko slabši časi in število zaposlenih smo morali zmanjšati s 7 na 5 delavcev. Bistveno se je spremenila tudi naša ponudba. Okrog dve tretjini izdelkov, ki jih prodajamo, je zdaj iz Slovenije, ker je od drugod dobava neredna. Razlika pa je bolj očitna tudi v kakovosti. Dobra poteza je bila tudi odprtje oddelka z izdelki Leviš. Kljub slabšim razmeram na tržišču smo v prvem polletju 100-odstotno uresničili načrt prodaje, v juliju pa je bil padec 10-odstoten. Ljudje so si za svoje prihranke najbrž več kupovali živila in druge izdelke, ker jih je vznemirila vojna. Manj gredo tudi na dopuste in to se pozna pri prodaji oblačil za to priložnost. Naš socialni položaj pa se zaenkrat še ni poslabšal in lahko smo zadovoljni tudi s plačami, čeprav imajo nekateri trgovci višje.« Tako namestnica poslovodje trgovine Standard v Murski Soboti Regina Šinko, ki je še dodala, da imajo z matično firmo v Zagrebu zelo dobre izkušnje in da doslej SLAVICA RISTIČ precej zadovoljni s P0^ tak01 na slovenskem tržišču di v Ljutomeru. ..J .o 0^. F »Našo trgovino s c, s ■ in še obiskujejo tu^Aočj2 U vaške, predvsem z P gove, in iz Prekmurja, pL ko dobijo določene j0, s drugje v glavnem n ^dst* predvsem za zaščitna . katerimi smo bih :e sl^ dobro založeni. Zal sedaj poslabšalo, ker, iaga, P. i( bavljajo naročenega o vsem iz Srbije (Z^j z ol* Župa Kruševo), nih območij na H j^eli ? sak). Še dobro, da s ,eP s > precejšnje zaloge. P .. far d, začela vojna v Slove J < lija promet še ni bistv t sj precej slabše pa bo, (pic« s# avgustu. Naše p°sl° sliš^ tudi v Srbiji. Kot sern jih marsikje zasegi’- (iGji precej prizadelo: mo v celoti. Zelo m •vOdiI,'’(e( pitne. Po pravilniku morajo vzorce kopališke vode razčleniti P° bioloških in kemijskih para-Netrih, v strokovnih službah pa daJejo poudarek bakteriološkim razčlembam. Zavod za socialno medicino in “'Peno iz Murske Sobote jemlje vzorce, v kopalnih mesecih vsak ,eden, redno vse leto v zdravili-sc’b, torej v vseh pomurskih kopališčih, razen v bazenih zdravi-jsca v Radencih, kjer imajo svo-Jo kontrolo. Vzorce laboratorijsko pregledajo in ocenijo bakte-oološko vrednost v soboškem laboratoriju, za kemijsko razčlem-,0 Pa jih vozijo v Maribor, od ®der dobijo povratne informa-C|jo šele čez teden ali dva. Prve dni avgusta so bili znani ^slednji podatki o odvzetem cvilu vzorcev in njihovi kakovosti; ^Pališ?.'^ bazenov soboškega cev h a so vzeli dvanajst vzorno razri° J'!1 dab na bakteriološko. p ®mbo, dva pa na kemij-vZorci ni ak.e.r'°'°®k' razčlembi ^■Priai«50 neoporečni le se-^Večano a, jun'ja’ saJ Je bil° Vrst živih skuPno število vseh ni pa bilo "ega onesn. ^ak^erij’ toreJ feka|-bil en nazenja. Prav tako je 2aradi kemično oporečen Bazen? .ečane8a amoniaka. bili 'e,ndavskega kopališča bloško * • jemanjem vzorcev ?P°rečna st,rlkrat neoporečni, bil v je kemično, saj je u^Pni a™ ■ bazenih povečan .eriu n. Or”ak, voda v malem °2iroma bila nekoliko kisla npsti niso ustrezale ph-vred- V Peti- £*« so vzorce vzeli । bo ,’n a. bakteriološko razč-i Cn’v7^SICer v obeh bazenih, kertbo r/ec za kemijsko razč-1 kt*hol^TZeti vzorci so bili 0 Preveč , °P°rečni, saj je bi-?n'2rnov S6k Vrst živih mikroor-Hf^iloV,? dr,ugem jemanju kSnih u I?ovečano število ko-" tudi Lbakterij. Oporečen je >aneT'Jski vzorec zaradi "'hitov Kol|čine amoniaka ter ^'''krat t?meru so vzorce jemali ------------tu je bila at oporečna. Prav ta- fTlursko Stanovanjsko Zadruga, p.o. \ 69000 Murska Sobota \ lav^k6111 stanovanjskem naselju v Černe- C1h v neposredni bližini Murske Sobote budimo 2. 3. 4. tri tanjše lokale za obrtno delavnico ali trgovsko javnost (lokali so zgrajeni do IV. gradbene fa- ^Ve vrstni medetažni hiši velikosti 9 x 10 m, gojeni do tretje gradbene faze, 1° samostojno stanovanjsko hišo velikosti * 11 m, zgrajeno do III. gradbene faze; ^'^[ho interesente za pričetek gradnje manjših stnih stanovanjskih hiš v Černelavcih; ^^imo vse graditelje, ki gradijo ali obnavljajo Jmovanjske hiše, da se včlanijo v stanovanjsko l ru8o, ki jim nudi pomoč pri pridobivanju do-vn111611130^6, Pr' nabavi materiala in daje stroko-ne nasvete. Vse ^dru Ormacije dobite na sedežu stanovanjske V- ^urs^> Soboti, Zvezna 12, v dopol- 8. uro času ali po telefonu 25-006 med 6.30 in 1J5. AVGUSTA 1991 ko sta bila kemično oporečna dva vzorca zaradi povečanega re-doksnega potenciala in amoniaka. V Banovcih so vzeli osem vzorcev, enkrat je bila voda bakteriološko oporečna, in sicer v pokritem bazenu, ostali vzorci so bili neoporečni. Za kemijsko razčlembo so vzeli en vzorec, ki je bil zaradi povečanega amoniaka oporečen. V Moravcih pri Bučkovcih so vzeli štiri vzorce, vsi štirje so bili bakteriološko oporečni, prav tako ni ustrezala kemična sestava vode zaradi povečanega skupnega amoniaka in nitritov. Vsi vzorci, ki so jih vzeli v odprtem bazenu v Radencih, šestkrat za bakteriološko in dvakrat za kemijsko razčlembo, so bili primerni. Kaj je zdravju škodljivo? Kar precej vzorcev je bilo Hi* označenih kot oporečnih, vendar je dr. Zorica Levačič-Turk, direktorica Zavoda, povedala, da kljub temu, da so vzorci laboratorijsko bili označeni kot oporečni, odstopanja niso velika oziroma presežki niso alarmantni. Merila v pravilniku so namreč zelo visoko postavljena in vsako, še tako majhno odstopanje v laboratorijih pač označijo kot oporečnost vode. Pomurska kopališča namreč po kakovosti vode ne odstopajo od ostalih kopališč v Sloveniji, prav tako se kakovost ni poslabšala v primerjavi z lanskim letom. Sama kontrola kopališke vode pa je mnogo širša, kot le jemanje vzorcev in njihova laboratorijska preiskava. Ob vsakem jemanju Zvezna 12 Telefon: 25 006 vzorcev odgovorni opravijo tudi higienski ogled, torej ocenijo urejenost okolja, izgled vode, njen vonj, barvo, izmerijo temperaturo, pa tudi redoksni potencial v vodi, ki takoj na kraju samem opozarja, ali se v vodi kaj dogaja. Orientacijska preiskava je opravljena že v kopališču samem. Izmerijo tudi rezidualni klor ali ostanek klora v vodi. Če ga ni dovolj, pomeni, da je voda bakteriološko toliko onesnažena, da zahteva dodatno kloriranje, kar lahko opravijo takoj ob higi-ensekm ogledu kopališča. Sama količina klora v vodi zdravju ni škodljiva. Kot je povedala dr. Zorica Levačič-Turk, pa v kopališki vodi ne bi smelo biti koliformnih bakterij, kar je posledica fekalnega onesnaženja, saj so te bakterije lahko patogene, torej lahko povzročijo obolelost. Ukrep je povečana doza klora, kar odgovornim v kopališčih zavod sporoči po opravljeni razčlembi. Kaj pa osebna higiena? Vzorce kopaliških voda običajno jemljejo okoli poldneva in ne v popoldanskih urah, ko je število kopalcev največje. Kot je povedala direktorica zavoda, pa bi CENE V TRGOVINAH PRIVLAČIJO AVSTRIJCE Tudi v juliju so se, čeprav zaradi vojne neopazno povečale cene nekaterih izdelkov. Tako se je podražil tekstil za 15 do 33 odstotkov, elektromaterial za 10 do 40, kmetijski material za 7 do 30, gradbeni material za 10 do 23, alkoholne pijače za 19, brezalkoholne za 16, kozmetika za 19, pralni praški za 15, šolske potrebščine za 16, bela tehnika za 14 in kolesa za 12 odstotkov. Pričakujejo pa še večji porast cen. Komercialni direktor Potrošnika Alojz Režonja je povedal, da se je prodaja nekoliko povečala. Temu pa je vzrok devalvacija in s tem višje cene za našega kupca v Avstriji. Tako kupci ponovno polnijo naše trgovine. Naše cene pa privabljajo tudi Avstrijce, ki pa bi jih bilo gotovo več, če se ne bi bali dogodkov, ki so Slovenijo prizadeli pred mesecem dni. . r. Čeprav na meji sklepčnosti seje v Murski Soboti v dopustniškem času sestal odbor za gradnjo kabelskega televizijskega omrežja in ugotovil, da predvidena dela potekajo v skladu z dogovorom. Od skupnega števila 1036 naročnikov, s katerimi so sklenjene pogodbe, je kabel potegnjen do 990 zasebnikov, pri čemer pa niso všteti stanovalci blokov (teh je 850), ki so že priključeni na kabelski sistem. Spodbudno je, da bodo do konca meseca vzpostavili kabelsko povezavo do vseh naročnikov, do konca septembra, ko naj bi bila končana celotna naložba, pa bodo dobili signal vsi naročniki. Ob tem omenimo, da je dobilo signal tudi prvih devet hiš v Krogu, do konca avgusta pa se bo to zgodilo tudi v Bakovcih. Podobno je tudi v Gajevi ulici v Rakičanu in na Poljski ulici v Murski Soboti. Sicer pa je bilo dogovorjeno, da bodo v krajevnih skupnostih Černelavci in Rakičan gradili kabelsko televizijsko omrežje sami, omenjeni odbor pa bo opravljal celotni nadzor. Hkrati jim bo odprodal signal in za posamezni priključek zaračunal sto nemških mark v dinarski protivrednosti. M. Jerše Zelena luč za sotinski kamnolom SOBOŠKI DELEGATI DVIGAJO »UTEŽI« Najprej nismo verjeli, nato pre-vsa- smo se čudili, na koncu pa verili. Rezultat: v kuverti z kodnevno pošto smo dobili debel omot. V silnem strahu, da ni morda kaka protinovinarska bomba, smo ga previdno odprli. A smo doživeli razočaranje -šlo je Le za papir. Lepo vezan, z lepimi platnicami, na katerih je še lepše napisano: Delegatsko gradivo. Ker nismo mogli verjeti, da bi bil tak omot gradivo za eno samo sejo, smo pripravili »znanstveno razčlembo« z naslednjim rezultatom: gradivo je bilo težko približno kilogram (če naša tehtnica seveda ne laže ...), obsega pa — reci in piši — dobrih sto strani besedila za sejo skupščine občine Murska Sobota. Vsa čast delegatom in poslancem! Pretolči so se morali skozi več kot 20 točk dnevnega reda, še prej pa — to je njihova dolžnost — ustrezno preučiti teh sto strani obsežno »knjigo«. Marsikatera dobra knjiga je v primerjavi s tem pravcati mačji kašelj. Komentar pač ni potreben. Takšno je namreč naše odločanje, ki streže tudi s takimi »rekordi«. Ker pa je Slovenija svobodna, suverena in sploh država, v kateri je demokracija, ni hudir, da tega rekorda že v kratkem ne bi — potolkli. M. Jerše se oglede res dalo organizirati tako, da bi občasno vzorce jemali v popoldanskem času in tako morda dobili povsem drugo sliko o kakovosti vode. Kot je mogoče videti, je voda največkrat bila oporečna v toplih oziroma termalnih vodah. Tam so namreč okoliščine za razvoj bakterij ugodnejše kot v hladnih vodah, čeprav vse vode, tudi termalne, klorirajo, razen v Moravcih pri Bučkovcih, v Petišovcih pa še nimajo samodejnega klori-ralnika. Bakteriološko kakovost vode torej z dodatnimi ukrepi lahko hitro izboljšamo, težje pa je ob kemijski oporečnosti (čeprav tudi ta zdravju ni tako škodljiva), treba pa je dodati, da so vzorci, ki so bili odvzeti za kemično razčlembo, oporečni zaradi organske onesnaženosti. Po vsem tem bodo nekateri rekli, da je kopališča, če voda ni neoporečna, treba zapreti. Toda če omenimo, da tudi pitna voda ni vedno neoporečna in da bi s takimi ukrepi mnoge kopalce prikrajšali za kopalne užitke, zapiranje kopališč ni nobena rešitev. Lahko verjamemo, da so odstopanja le tolikšna, da ne škodujejo zdravju, saj bi odgovorni v nasprotnem primeru že ukrepali. Je pa nekaj drugega, na kar kaže opomniti: voda v bazenih je bila oporečna zaradi organske oensnaženosti. Sicer pa, če opazujete, koliko kopalcev se, preden gre v bazen, umije pod tekočo vodo ali spere s sesbe sredstva za sončenje in koliko se jih kar »polula« v bazen, oporečnost voda niti ne preseneča. Tudi upravljalci si prizadevajo, da bi imeli čim bolj čisto vodo, saj je to vendar njihov zaslužek, čeprav ni rečeno, da so naredili prav vse za čistejšo vodo. Zato bi za čistejšo vodo lahko največ naredili prav kopalci sami. Saj vendar gre predvsem zanje! Majda Horvat Ker je odlok o prostorsko-ure-ditvenih razmerah omogočal le raziskave rudnin, ne pa tudi izrabe, s katero se občutneje posega v prostor in ga trajno spremeni, in zaradi začasnega poslabšanja naravnih in bivalnih razmer v ožji in širši okolici, ki ga bosta pov- * zročila hrup in prah, je bilo nuj-" no treba sprejeti nov odlok o ureditvenem načrtu za kamnolom pri Sotini. Tega so se lotili v Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti, o njem je tekla tudi javna razprava ter več strokovno-usklajevalnih sestankov, podprl pa ga je tudi občinski izvršni svet. Naposled je dobil zeleno luč še na zasedanju zborov občinske skupščine. Zaklonišča niso nepotreben strošek Da so se v zvezi z zaklonišči pojavljale določene težave, je na nedavnem skupščinskem zasedanju v Murski Soboti potrdil tudi. poyeljnik. občinskega štaba feivilne:zaščite v Murski Soboti Aleksander Krpič. Po njegovem so se že v preteklosti pojavljali odpori zoper gradnjo zaklonišč, češ da gre za nepotreben strošek, kar se je v minuli vojni, ob napadu jugoslovanske armade na Slovenijo pokazalo za napačno. »Ljudje zdaj vse bolj zahtevajo gradnjo ustreznih zaklonišč, kar bomo morali v prihodnje upoštevati. Imamo pa žal tudi zelo sebične ljudi, ki celo v nesreči mislijo le nase. CUROS zaposluje Če smo v aprilu pisali, da je soboška enota Zavoda za zaposlovanje v projekt CUROSA uspela vključiti tri pomurske občine, Mursko Soboto, Lendavo in Ljutomer, sedaj lahko rečemo, da se projekt od junija izvaja tudi v Gornji Radgoni. CUROS ali center za ustanavljanje različnih oblik samozaposlovanja je namreč slovenski projekt vladne aktivne politike zaposlovanja ali vmešavanja v trg delovne sile, njegov namen pa je organizirati strokovno pomoč pri ustanavljanju različnih zaposlitvenih oblik ali pomoč pri uresničitvi podjetniške miselnosti. Ker Zavod nima toliko strokovnih delavcev, za svetovalno delo, pomoč pri iskanju finančnih virov, raziskavo trga ter pomoč pri pripravi poslovnega načrta — vse to daje CUROS — JE SKLENIL POGODBO Z DRUŽBO Lend ter INPO. Lend po pogodbi delo opravlja tudi za radgonsko občino, kjer si je radgonski izvršni svet program pospeševanja zaposlovanja in podjetništva zastavil kompleksno. Sedaj pa še nimajo svojega izvajalca, zato so tudi sklenili trimesečno pogodbo z družbo Lend. Torej, vse pomurske občine so zajete v program CUROS, zanj pa s svojimi storitvami dela tudi Poding. Uspešno samozaposlitev brezposelnega jim Zavod tudi plača. CUROS v Pomurju živi od marca in v tem času so osemsto brezposelnim dali osnovne informacije o dejavnosti CUROSA oziroma pomoči za samozaposlitev. Individualnega svetovanja pa se je udeležilo okoli dvesto brezposelnih, posameznikov s podjetniško idejo. Precej jih zamisli ni uspelo uresničiti, kljub temu pa so ustanovili šest podjetij ter postavili na noge osem obrtnikov, ali skupaj 16 samozaposlitev (v dveh podjetjih sta delo dobila po dva brezposelna). Na Zavodu tudi spremljajo njihovo poslovanje, saj zanje izvajalci še šest mesecev brezplačno vodijo knjigovodske in administrativne posle. Vsa ustanovljena podjetja in obrtniki so poslovno uspešni, poznavalci pravijo, da je uspeh v dobro pripravljenih poslovnih načrtih. Kot je povedala direktorica soboškega Zavoda za zaposlovanje, Cveta Čahuk Mandič, so morda številke na videz res majhne, vendar je treba vedeti, daje proces samozaposlovanja počasen, tudi na zahodu, njegov velik prispevek pa je sedaj v tem, da ljudi uči podjetniškega razmišljanja. S tem, ko brezposelnim dajo vedeto, da v družbenih podjetjih ni možnosti za številčnejšo zaposlovanje, je projekt in njegova pomoč tudi motivacijski dejavnik, vspodbuda za podjetniško razmišljanje za samozaposlitev. Med brezposelnimi je za to velik odziv, kakor tudi pretok informacij med njimi samimi. Majda Horvat V septembru signal KTV do vseh Kamnolom leži severno od naselja Sotina v hribu, imenovanem Kugla, gre pa za velikost okrog 4 hektarje, kjer je predvidena izraba kamna. Njegov odlom bo potekal v štirih terasah, in sicer z odkrivanjem kamnine, miniranjem in odrivom kamna s teras na delovni plato ob vznožju kamnoloma. Predhodno bodo seveda posekali gozdno drevje, odkopali in odrinili zgornje plasti (humus in kro-vina) ter uredili delovni plato. Terase bodo uredili v višini po 15 metrov in v širini po 10 metrov. Za prevoz odlomljenega kamna bodo uporabljali cesto od kamnoloma skozi Sotino do regionalne ceste Gederovci— Kuz- To se je pokazalo med zakla-njanjem v Mojstrski ulici v Murski Soboti, kjer je v zaklonišču tudi skladišče, iz njega pa so ukradli več kot tisoč vakuumsko pakiranih prtov, pripravljenih za morebitne terenske bolnišnice, iz gumijastih čolnov, ki jih imamo za reševanje ljudi in premoženja ob poplavah, pa so pokradli vse zamaške,« je nazorno opisal primer, ki na srečo ni množičen. Opozarja pa, kako se v nesreči ne bi smeli obnašati. Aleksander Krpič je tudi povedal, daje po prvotnem navalu zanimanje za nakup zaščitnih mask nenadoma upadlo, čeprav so uvožene maske kar ma. Zato bo treba utrditi lokalno cesto Sotina — mejni prehod in jo asfaltirati, kar bo obveznost uporabnika kamnoloma. Zaradi večjih obremenitev pa bo nujno treba obnoviti tudi 4 mostove prek Ledave in Mlinščice. Poleg tega bodo strogi ukrepi za varstvo okolja, saj je predvideno redno kontroliranje hrupa motorjev in izpušnih sistemov, kajti dovoljena količina prašnih delcev ne sme biti presežena. Ob ustreznem zavarovanju kamnoloma pri Sotini pa bodo vsak poseg v prostor vsestransko pretehtali in o tem seznanili širšo družbeno skupnost. M. Jerše trikrat cenejše od domačih in prednjačijo tudi po svoji kakovosti. Na govorice, da so med vojno nekateri civilisti sodelovali z okupatorsko vojsko in ji pomagali pri njenih načrtih, pa inšpektor milice v Murski Soboti Milan Horvat odgovarja, da so zbrali podatke in ovadili I9 oseb. Med njimi je največ častnikov jugoslovanske armade ter nekaj civilnih oseb iz radgonske in ljutomerske občine, vendar je materialnih dokazov zoper nje premalo. Orožje, ki so si ga kot vojne trofeje prilastili občani, pa naj bi postalo vojni plen. I M. Jerše Stran L gospodarstvo REPUBLIKA SLOVENIJA BO DALA JAMSTVO Ali država Slovenija potrebuje svojo prečiščevalni-co nafte? Tako smo zapisali v eni izmed prejšnjih številk. Hkrati smo tudi nanizali podatke, na podlagi katerih je lahko bralec ugotovil, da je odgovor na zastavljeno vprašanje: da! Seveda pa so želje eno, dejanske možnosti za naložbe pa drugo. Minili so pač časi, ko smo gradili politične tovarne. Dobro pa je tudi, da smo se otresli malih bogov — vplivnežev, od katerih je bilo odvisno, ali bo neka Rafinerija ni odpisana naložba uresničena ali pa ne. Za lendavsko Nafto je to še posebej boleča izkušnja, saj se je njega dni oglasil politik, ki je na glas povedal, da rafinerije v Lendavi ne bodo (z)gradili, čeprav je bil dobršen del opreme že na tovarniškem dvorišču. Poznejši politiki so rekli, da se v gospodarstvo ne bodo vmešavali, pa tako tudi ne v to, ali bodo v Lendavi naposled le zgradili prečiščevalnico nafte oziroma rafinerijo. Prevlada naj gospodarski interes, so dodali. Gradnja prečiščevalnice je upravičena iz več razlogov, ki jih na tem mestu ne bomo (znova) navajali. Je pa tudi res, da to še ne pomeni, da bodo čez noč začeli zamenjevati dotrajano opremo z novo. Pred tem je treba še veliko dejanj in poti. Eden izmed pogojev so tudi jamstva dajalcem kreditov. Podpredsednik izvršnega sveta dr. Ocvirk je v sredo predstavnikom Nafte Lendava izjavil, da bo republika Slovenija dala jamstvo bankam za kredite, ki bi jih te odobrile naložbenikom za prenovitev prečiščevalnice v Lendavi. Če je temu tako (črnega ne belem še ni!), potem upanje, da Lendava ne bo ostala brez donosnega izdelavnega programa, še tli. To je Nafto Lendava že spodbudilo k odločitvi za nakup rabljene »drugotne rafinerijsko-pre-delovalne opreme«, saj toliko denarja, da bi kupili povsem novo, ni. Zdaj upajo, da bo republiška vlada čim-prej izdala pisno jamstvo, da bi tako čez manj kot dve leti startali z novimi predelovalnimi zmogljivostmi. Bojazen, da ne bi bilo tržišča, je, četudi se je hrvaško »zaprlo«, odveč, saj je lahko kupno območje cela Slovenija. Pravzaprav je na to treba računati, kajti drugi oskrbovalci (iz hrvaških prečiščevalnic, niso dovolj zanesljivi. Lendavska pre-čiščevalnica s sodobnejšo opremo pa je nujna tudi zaradi kakovostnejše predelave nafte v ekološko neoporečne naftne derivate, recimo neosvinčen bencin in drugo. Morda še dodatno pojasnilo, zakaj ne povsem nove predelovalne naprave. Kot že zapisano: v teh kriznih časih ni denarja za drago povsem novo opremo. Rabljene oziroma nemontira-ne opreme pa ne gre zavreči tudi zato ne, ker je uporabna. Zgled za to je prečišče-valna oprema, ki so jo Naftarji prodali na Kitajsko: deluje kot povsem nova. Bodi tako tudi v Lendavi! Š. Sobočan V skoraj 200-članskem kolektivu grafičnega podjetja Pomurski tisk iz Murske Sobote, po novem sestavljenem zgolj iz bivšega tozda Tiskarna, kar je posledica velikih reorganizacijskih sprememb, tudi v tem času ne držijo križem rok. Skušajo se namreč čim bolj prilagoditi političnim in gospodarskim razmeram, ki so pustile posledice tudi v grafični dejavnosti. Z nabavo najsodobnejše tehnologije, zlasti večbarvnih tiskarskih strojev, so naredili pomemben korak k hitrejšemu prodoru na zahtevna svetovna tržišča. Pri tem je spodbudno, da so si dobro ime pridobili v ZDA, kamor izvozijo kar 85 odstotkov svojih zmogljivosti. Seveda pa ne pozabljajo na domači trg, čeprav so zaradi znanih dogodkov izgubili marsikaterega partnerja na dalmatinskem turističnem območju, v Srbiji in drugod. VELIK IZPAD V DALMACIJI »Letošnje leto je bilo sploh negotovo. Na začetku smo doživeli plaz stečajev pomurskih podjetij in tudi v drugih regijah, ki nas je močno prizadel, potem pa so se pridružile še slabše politične in gospodarske razmere. Pri vsem tem nismo bili izvzeti in čutimo posledice, kajti ob upadanju gospodarskih dejavnosti so naročila manjša, pod velikim vprašajem pa so tudi plačila za te storitve. Poleg tega smo bili močno prisotni na dalmatinskem območju, zlasti s turističnim propagandnim gradivom in drugimi grafičnimi izdelki. Vendar pa je tam praktično v celoti zamrznjena dejavnost oz. plačevanje. Na ta način smo utrpeli čez 6 milijonov dinarjev škode. O točnih številkah pa je težko govoriti, saj je S petnajstim junijem so se pogoji, pod katereimi Zavod za zaposlovanje sofinancira pripravništvo mladih, spremenili. Kot smo že pisali, -sta bili uvedeni dve bistveni spremembi, in sicer, da je delež sofinanciranja odvisen od tega, ali delodajalec pripravnika sprejme za določen ali nedoločen čas, uvedeno pa je bilo tudi trimesečno čakanje na pripravništvo za tiste, ki bi se zaposlili za določen čas. Čakalne dobe torej ni za tiste mlade, ki dobijo delo za nedoločen čas, in za mlade s šesto in sedmo izobrazbeno stopnjo. Zavod za zaposlovanje mladim pripravnikom plača zdravniški in psihološki pregled, zaščitna sredstva, če jih potrebuje za delo, prehrano v skladu s kolektivno pogodbo in prevoz na delo, prav tako v pogodbeni višini zajamčenega osebnega dohodka. Za četrto izobrazbeno stopnjo je to 100 odstotkov, peto 120, šesto 140 in za sedmo 160 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Le-ta se spreminja po sklepu republiškega izvršnega sveta in je od julija neto 4590 dinarjev. Prispevkovni delež zavoda za zaposlovanje za mlade, ki dobijo pripravništvo za določen čas, pa znaša: za četrto izobrazbeno stopnjo 50 odstotkov, peto 60, šesto 70 in sedmo 80 odstotkov zajamčenega osebnega’'dohodka. BREZ NOVE TEHNOLOGIJE NI NAPREDKA - Tega se prav dobro zavedajo v GP Pomurski tisk, kjer je najnovejša, a zelo pomembna pridobitev štiribarvni ofsetni stroj Roland formata A/O, idealen za tiskanje knjig v velikosti 89 krat 126 centimetrov. S celotno računalniško in elektronsko podporo je stal 2,7 milijona dinarjev, omogoča pa, da v eni uri naredijo do 10 tisoč odtiskov. Te dni so poslali še zadnjo pošiljko stenskih koledarjev za prihodnje leto v ZDA, in sicer v nakladi 735 tisoč 840 kosov, prihodnje leto pa računajo še na večjo količino. Foto: J. Juh-nov. Pomurski tisk kos razmeram nemogoče vnaprej ugotoviti vso posredno škodo, pa tudi pravega naslova, komu bi jo zaračunali, nmi. Zato se je v sedanjem položaju potrebno opreti na lastne sile in ustrezno usmeriti svojo proizvodnjo tja, kjer je možna prodaja in kjer lahko pričakuješ plačilo. Mislim, da smo se na domačem tržišču že prilagodili, kolikor je bilo možno. Kljub dopustom so zmogljivosti trenutno več ali manj zadovoljivo izrva-bljene. To pričakujemo tudi v prihodnje, ker smo močno povečali izvoz, predvsem v ZDA, kjer je delež več kot 85-odstoten. V primerjavi z lanskim letom smo izvoz letos povečali za več kot sto odstotkov. Na ta način pričakujemo do konca leta bruto izvoz čez 3,5 milijona dolarjev,« pravi direktor Pomurskega tiska Bela Pavlič. Dodajmo še to, da je znašal neto izvoz v lanskih prvih šestih mesecih 380 tisoč dolarjev, letos pa že 680 tisoč dolarjev. Pri tem ni upoštevana vrednost materiala in storitev tujih kooperantov, ki so udeleženi v tem poslu. Tako je dejanska vrednost teh poslov v prvem polletju letos okrog milijon 700 tisoč dolarjev, do konca leta pa bo že omenjenih 3,5 milijona dolarjev. Zelo dobro utečeno sodelovanje z družbo Public International Limited iz Chicaga v ameriški zvezni državi Illinois, kjer Pomurski tisk ocenjujejo kot enega najboljših dobaviteljev iz Jugoslavije, jih uvršča na vrh prednostnih partnerjev. Skupaj s kooperantom iz Italije so posodobili izdelavo knjig in raznih koledarjev. Prav te dni je bila poslana v ZDA zadnja po- Mladi, ki čakajo na pripravništvo Do konca junija je v Pomurju pripravniško delo dobilo 234 mladih, od tega s četrto izobrazbeno stopnjo 86, s peto 96, šesto 26 in sedmo 26. V sedmem mesecu pa je delo dobilo za nedoločen čas sedem pripravnikov z izobrazbeno stopnjo do četrte kategorije, 12 s peto ter dva s šesto izobrazbeno stopnjo. V soboški občini- pa na pripravništvo čaka še 154 mladih do četrte izobrazbene stopnje, 90 s peto, 5 s šesto in kar 12 s končano visoko izobrazbo. V Gornji Radgoni čaka na de- šiljka 29 različnih vrst koledarjev za prihodnje leto. Obetajo si še večji posel čez lužo. Izvozno pa so usmerjeni tudi v Nemčijo, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. DELA ZA IZVOZ V ZDA DOVOLJ mnr Sicer pa v soboškem Pomurskem tisku ne poznajo kolektivnih dopustov, ker mora delovni proces potekati normalno, ce-prav v nekoliko zmanjšanem ob-segu. Ponekod so namreč naročila tako velika, da se ne morejo izogniti popoldanskemu in nadurnemu delu, pa tudi troizmen-skem ne, zlasti pri večbarvnih strojih. Dela za izvoz je dovolj m ni težko zagotoviti še dodatne zaposlitve, čeravno kljub ugodnejšemu tečaju tuje valute cene še niso takšne, kot bi si jih želeli. Navzlic zdajšnjim razmeram so ob nespremenjenem številu zaposlenih naredili za 70 odstotkov več. To je omogočila sodobnejša tehnologija. »Delali smo tudi v vojnih razmerah, dokler ni bilo alarmov. Ravno takrat je bilo narpreč ogromno naročil iz tujine, ki so bila časovno vezana. Znašli pa smo se tako, da smo tovornjake, čeprav ni bil možen prehod prek reke Mure, po obvoznih poteh spravili do avstrijske meje, kjer so nas čakali zabojniki. Nekatere izdelke pa smo pošiljali tudi po železniških tirih, in sicer na drugih mestih. Tako smo naše blago pravočasno spravili iz Salzburga dalje v Ameriko. Med vojno blokado smo na ta način odposlali 5 zabojnikov, kar nam kot velik plus priznavajo tudi na Zahodli. Tu bi želel pohvaliti tako naše kot avstrijske carinske oblasti, ki so nam šle na roke,« dodaja Bela Pavlič. In obeti za naprej? Kljub temu, da so v 30-letni zgodovini Pomurskega tiska prvič zabeležili rahlo izgubo nekaj milijonov dinarjev, jim ne manjka optimizma. Pri tem poudarjajo posodobitev opreme, v katero so vložili več kot 3,5 milijona nemških mark. Brez teh zmogljivosti, ki so jih dali v pogon že konec lanskega leta, ne bi bili več konkurenčni na zahtevnih trgih. »Letošnje leto bo za vse nas tragedija, ki se bo pomnila dolga desetletja. Vendar je bomo morali pač preboleti. Bistveno je, da kljub vsemu optimistično gledamo naprej, kajti ko bodo težave mimo, bo lažje. Plače smo doslej pravočasno zagotavljali in se lahko pohvalimo s sorazmerno zadovoljivimi mesečnimi prejemki, ki znašajo v povprečju nekaj čez 8 tisoč dinarjev. Zaenkrat še nismo bili blokirani, čeprav ob težavah z izterjavo težko rešujemo likvidnost,« zaključuje Bela Pavlič. Milan JERŠE lo 79 mladih, ki imajo končano srednjo šolo ali manj, 44 s peto izobrazbeno stopnjo, 4 s šesto in 3 s sedmo stopnjo ali visoko izobrazbo. V Lendavi jih je 93 do četrte, 40 s peto, 4 s šesto in 2 s sedmo izobrazbeno stopnjo. V Ljutomeru čaka na pripravništvo 44 mladih, ki imajo izobrazbo do četrte stopnje, 33 s peto, 4 s šesto in eden s sedmo izobrazbeno stopnjo. Skupaj torej 612 mladih. Majda Horvat PLAČE VODILNIH JAVNE Tako so predlagali v slovenskem izvršnem svetu zaradi dvomov o pravilnosti izplačil osebnih dohodkov vodilnim delavcem v podjetjih. Sicer pa je bila taka tudi zahteva družbenopolitičnega zbora skupščine Republike Slovenije na seji sredi julija letos. Pri tem republiški izvršni svet ugotavlja, da je v nastalem gospodarskem položaju, ki močno ogroža materialno in socialno varnost velikega števila delavcev, treba odstraniti vse razloge, ki bi bili lahko vir dodatnih napetosti v delovnih okoljih. Da bi ovrgli nepotrebne dvome o pravilnosti izplačevanja osebnih dohodkov delavcev, zlasti vodilnih in poslovodnih delavcev, izvršni svet skupščine republike Slovenije predlaga, naj bodo osebni dohodki v podjetjih, ki poslujejo pretežno z družbenimi sredstvi, in v zavodih, organih ter organizacijah, ki se financirajo iz sredstev družbenopolitične skupnosti, javni. -še AR Zakaj ni majskih plač Delavci gornjeradgonske družbe AR Trans še vedno čakajo na majski zajamčeni osebni dohodek, torej plačo za mesec pred uvedbo stečajnega postopka. Zakaj plaC ni? Ali je za to kriv stečajni upravitelj Milan Bratkovič? Slednji je vso stvar takole pojasnil: »Majski zajamčeni osebni dohodek ni bil izplačan, ker smo pri pregledu inventur nih razmer ugotovili več nerešenih vprašanj. Delavci v družbi AR Trans so namreč dobili izplačanih vsega 215.540,50 dinar jev akontacij, porabili pa naj bi jih za plačevanje cestnin m drugih stroškov na poti. Tako za 101. delavca niso poračuna' akontacije v skladu veljavne zakonodaje, kar je razvidno iz dokumentacije.«' Stečajni upravitelj vztraja, da je treba te nepra vilnosti urediti pred izplačilom zajamčenega osebnega dobo ka. Lahko bi sicer enostransko uredili stvari in od zajamčene ga osebnega dohodka odšteli izplačane akontacije, ki niso bi pravilno poračunane, vendar niso želeli uveljaviti enostranski postopkov in so vsem določili, da do 24. julija uredijo stvari. Prizadeti so prejeli pisna obvestila o tem, vendar je svoje 0 ' veznosti do zdaj izpolnilo le kakih 12 delavcev. Ti bodo zaja"1 čene plače za maj dobili, vse ostale pa Milan Bratkovič še C krat prosi, da se potrudijo in poračunajo do zdaj izplača akontacije, saj te štejejo kot odprte terjatve v stečajnem P stopku. Ce tega ne bodo storili sami, jim bodo vse skupaj o°r čunali pri izplačilu zajamčene plače oziroma uporabili dru? postopke za izravnavo poračuna. Milan Bratkovič kot stecajI upravitelj ne more dovoliti, da bi stvari ostale nerešene m se papirnata vojna ne bi uredila, saj je na osnovi knjigovo«5 listine razvidno, kdo komu dolguje in kdo je komu kaj dolza • Prejšnje vodstvo po besedah stečajnega upravitelja očitno izvrševalo svojih obveznosti v celoti in morda se kateri 'zn) • zaposlenih upravičeno jezi na ljudi, ki bi morali stvari urej sproti, vendar mora biti izplačilo akontacij dokumentirano argumentirano z ustreznimi dokumenti. se Toliko za pojasnilo. Kdaj bodo plače dobili vsi, 8°*°/?^ nestrpni delavci, zdaj ni mogoče povedati. Bodo že morah sami pomagati, da bo to čim prej. O redu in neredu v podJG pa raje ne bi pisali, saj novinarji za to-nismo poklicani. ■ Lidija Ljutomer Z javnimi deli pomagal' ostarelim Ljutomerska občina je pripravila tri programe dela, ki bi jih deli. To so poljedelska in vinogradniška proizvodnja v sezoni (tu bi naj 20 brezposelnih), sanacija divjih odlagališč odpadkov za šest delavC iov3n(el ostarelim na domu prav tako za šest oseb. Republiški zavod za zap gjinv1 odobril slednja dva programa, zavrnil pa program poljedelskih in vin & Ljutomerski center za socialno delo je za svoj dobro pripravljeni moči ostarelim že imel pripravljeno vse potrebno, tako da sta izvršni sv center prve dni avgusta podpisala pogodbo. Sedaj jo mora le še repub«,s zaposlovanje. v Osnovno vodilo gerontologije je, da ostareli ostanejo v domae6111 aj0 n>* kler je le mogoče. Vendar pa dostikrat morajo v dom samo zato, ker n gar, ki bi jim priskočil na pomoč pri določenih opravilih. Z organizira na domu želijo ostarelim omogočiti življenje v lastnem domu. selR' (ii' Svetovalka za zaposlovanje se je že pogovarjala s sedmimi brezp0 -0 pj nami, ki so se načelno strinjale, da sprejmejo to zahtevno delo. Pripra z®5 di poseben program usposabljanja, da bi se bolje seznanile z delom m relimi. / vliaj0’ nfi' V ljutomerskem centru pomoč na domu z eno negovalko že opra na p pa bodo v septembru, ko naj bi začeli z javnimi deli, program še r^zSjr(Igia|' mer z razvaža njem hrane po domovih, s pomočjo pri kmečkih delih ,n lo bodo začeli s tremi osebami, ki bodo zaposlene poln delovni čas, v pa bodo pritegnili še ostale. SPODBUJANJE DEMOGRAFSKO ŽENIH OBMOČIJ_________________________ __________ Več kot štiri tisoč zahtevki Ali naložbeniki žive v lažnem upanju? . obB1®. Prav je, da Republika Slovenija posebej skrbi za razV j t3k°'• ,3-krajev in območij, kjer se število prebivalstva zmanjšuje, t0 novanih demografsko ogroženih območij. V ta namen imamo " |auir5 kon, letos pa je Ministrstvo Republike Slovenije za družbeno p objavilo še natečaj zaradi sofinanciranja določenih naložb, smo obširno predstavili tudi v našem listu. bil । j£ Prvotni rok, do katerega je bilo treba poslati zahtev k«-. lij, a so ga zaradi vojnih razmer podaljšali do konca juhJa-je torej šele pred dvema tednoma, zato še ni vseobsežneg v o" : nad zahtevki, poslanimi v Ljubljano. Samostojna svetova njenem ministrstvu Helena Erce nam je povedala, da so P nad številom vlog. Le-teh je prišlo iz vse Slovenije nekaj ce-e|je zdaj pa je jasno, da glavnini ne bo mogoče ustreči, saj so as publiškem denarju mnogo mnogo večje, kot pa bo v ta..naj bitjih Ijo sredstev. Po prvotnem proračunu Republike Sloven'Je . financiranje naložb na demografsko ogroženih in obmejn' a n® namenili 860 milijonov dinarjev, zdaj pa kaže, da za ta n pra'^. toliko denarja, ker ga na splošno ni, zato bodo naredil' publiškega proračuna. Kakšno vsoto bodo določili z cej nam Ercetova ni mogla povedati. Bo pa seveda (in žal) Pra b0^'" na. Mnogi projekti torej ne bodo sofinancirani. Pravzapr0^^ prej izločili tiste, ki so nepopolni. Potem bodo sešteli zn ^lik' Repkov, naredili vsebinski pregled in naposled se bodo v R°P čili, čemu dati prednost. Ustrezen pregled bodo Pr'PraV1xno, tembra. Na voljo je torej mesec dni, delo pa je °bsf pusta-delavce v tem ministrstvu ne bo običajnega poletnega d s« V Vestniku smo že večkrat zapisali, kakšne projekte so na n-* pi. stva za družbeno planiranje prijavili Pomurci. Natančnega Pre® trdJet(,|i^ nekatere projekte prijavile občine, druge gospodarske organiz*« tijske organizacije, obrtniki in podjetniki. Pa vendarle (da f konkretni) naj zapišemo, da samo zadnji želijo pridobiti iz za razvoj demografsko ogroženih in obmejnih območij 188-85 23.^'Si^ sicer: iz občine Murska Sobota 11.457.000 dinarjev, radgonske zneske M-tomerske 34.738.000 in lendavske 118.715.000 dinarjev. Le kak^ninlo k'’’vX pisali, če bi se potrudili še do podatkov, ki sojih poslali drugi. Le-ti so, po izjavi republiške svetovalke Helene Erceve, posla ^0^° S t.|U zahtevkov za sofinanciranje.. Seveda ne moremo napovedovati. v vs j* odločili v komisiji, ki bo odobravala denar, domnevamo pa. ^k® P^bij' bodo ustregli. Že večkrat je bilo slišati (in tudi na lastne oči se • jn mo), da ima živina marsikje lepše bivalne razmere, kot ljudje- . reče>l0'|, .lin10' gradili. Tudi kmetijska mehanizacija je razbohotena. S tem Pa 111 poSa v / do1 delali selekcijo le med projekti (zahtevki) za kmetijstvo. Si%7b>iism lahko povedali, kaj "'ki. 'Jo o naši kmetijski po- Občinska razstava lisastega goveda lendavske občine PRIKAZ REJSKIH PRIZADEVANJ Rejsko in selekcijsko delo v Pomurju ima najdaljšo tradicijo na območju današnje lendavske občine, saj je bilo v Nedelici že leta 1928 ustanovljeno Rodovniško društvo, ki je bilo hkrati tudi prva selekcijska organizacija za svetlolisasto pasmo v Dravski banovini. Leta 1930 so v tem kraju pripravili prvo razstavo živine te pasme, v vseh letih doslej pa so bili napori rejcev in selekcijske službe usmerjeni v doseganje čim boljše kakovosti svetlolisa-stega goveda. V več kot polstoletnem obdobju je govedoreja na tem območju doživljala številne vzpone in padce, razvoj v lendavski občini pa še vedno zaostaja za pomurskim povprečjem. Mlečnost kontroliranih krav v lendavski občini je za 335 kg manjša od pomurskega povprečja, vendar mlečnost krav v lanskem in predlanskem letu kaže, da obstajajo realne možnosti za povečanje na kravo. Bolj zaskrbljujoče pa je zmanjševanje števila krav, saj se je v zadnjih 10 letih v lendavski občini zmanjšalo za 20 odstotkov. Osnovni ■ i Med kravami z življenjsko proizvodnjo je Pubi pripadel zvonec, rejcu pa nagrada in priznanje za najboljšo kravo iz te kategorije imela več kot 15 krav. Za hitrejše doseganje rejskih ciljev in gospodarskih interesov v govedoreji je bila spomladi ustanovljena regijska rejska zveza lisaste pasme za Pomurje z dvanajstimi podružnicami. Po-.] družnici iz Turnišča in Črenšo- Tri najboljše razstavljene živali iz kategorije starejših krav Tivadar iz Velike Polane, med mladimi kravami pa je bila najboljša Ruma rejca Ivana Škafarja iz Odranec. Najboljšo prvesni-co iz nakupa je na razstavi prikazal Jože Horvat iz Turnišča, med domačimi prvesnicami pa je bila najboljša telica rejca Štefana Ha-lasa iz Črenšovec. Prvouvrščene živali so prejele zvonce, lastniki prvih treh v vsaki kategoriji pa še priznanja in nagrade. Na nedeljski razstavi v Turnišču so podelili tudi nagrade najboljšim tržnim rejcem. Največ mleka, kar 46 tisoč litrov, je v letu 1990 oddal Štefan Agg iz Kamovec, največji tržni rejec mesa je Štefan Somi iz Radmožanec, ki je v petih letih oddal 800 bikov, Martin Lebar iz Hotize pa je v petih letih prodal 52 plemenskih telic. Tekst in fotografije: Ludvik Kovač OPOZORILO PRIDELOVALCEM KROMPIRJA Rana in ugodna pomlad je dovoljevala rano saditev, posebej v lažjih peščenih tleh. Konec aprila in do polovice maja pa nam je zagodlo hladno vreme s padavinami. V drugi polovici maja je toplejše vreme na posevke krompirja ugodno delovalo. V juniju so se temperature dvignile, in to preko 30 stopinj, kar pa žal krompirju ni ugajalo. Vročina je bila tolikšna, da krompir skoraj 14 dni sploh ni rastel. To smo ugotovili pri semenskem krompirju, kjer smo poskuse večkrat preverjali. Nekateri posevki v lažjih tleh so se celo posušili, posebej pri ranih vrstah. Na začetku julija smo dobili dež, ki je ugodno vpli- val na posevke koruze, za krompirje žal prišel prepozno. Kasnejše ali srednje vrste, kot so dessire, cenebec, pentland in še nekatere, začenjajo na novo cveteti, močno zelenijo in postajajo bujne. Jasno je, da je to za ta čas prepozno, saj bi omenjene vrste morale v drugi polovici avgusta že zoreti. Znaki cvetenja na krompiriščih v tem času nas opozarjajo, da bomo imeli dvojne gomolje, ki pa žal ne bodo obstojni, še posebej ne v skladiščih. Gomolji, ki so rastli pred dežjem, so trdi in poganjajo kalčke, oni, ki rastejo po dežju, pa se gulijo in ne kodo obstojni. Da bi se izognili težavam pri skladiščenju krompirja in kakovosti nasploh, moramo krompirišča po 20. avgustu poškropiti s herbicidi in cimo — krompirjevko uničiti. Škropimo z REGLONOM ali GRAMOKSONOM, in sicer 3—4 litre na ha. Pri nas se dobi le re-glon, ker je gramokson v Sloveniji prepovedan. Dobi se na Hrvaškem ali na Madžarskem. Gramokson je učinkovitejši od reglona. Če ga uporabite pri škropljenju, bodite z njim previdni, ker je zelo strupen in zato pri nas tudi prepovedan. Uporabljajo ga lahko usposobljeni ljudje, ker če se z njim zastrupimo, ni sredstev za ozdravljenje. Škropljenje cime po treh dneh ponovimo, če nam z enim škropljenjem ne uspe uničiti cime. Škropljenje cime priporočamo iz več razlogov. Eden od teh je, da se kožica na gomoljih utrdi in pri izkopu krompirja ne poškoduje. To je predvsem važno sedaj, ko se jugo-tržišče zapira zaradi neurejenih razmer in bomo vedno bolj usmerjeni v izvoz. Zahodno tržišče pa zahteva kakovost in bomo morali storiti vse, da bi to kakovost dosegali. Odpira se namreč možnost izvoza krompirja na italijansko tržišče, ki je za nas proizvajalce zanimivo. Jasno je, da bomo morali pri tem upoštevati njihove zahteve po vrstni čistosti, debelini gomoljev, nenagriženosti itd. Skratka, kakovost bo morala ustrezati zahtevam zahodnega tržišča. Poleg tega, da se usmerjamo na tuje tržišče, pa ne zanemarjamo domačih kupcev, vendar je~slovensko tržišče za vse količine v Sloveniji premajhno. Iz navedenih razlogov je tuje tržišče vedno bolj zanimivo. Pridelovalci sprašujejo o letošnji ceni krompirja za jesensko ozimnico. Težko je napovedati ceno v naprej, saj je svobodna in krompir še ni izkopan. Pridelovalci krompirja smo si želeli vsaj 6 din za kg. Ta cena bi bila glede na vložena sredstva tudi poštena. Verjetno pa iz znanih razlogov te cene ne bomo dosegli. Gospodarstvo je v krizi, v domovini se dogajajo čudne stvari, turizma ni in vse to vpliva na potrošnjo. V tem času prihaja celo krompir iz Dalmacije in Istre, ker ni turizma. Torej je trenutno najboljša rešitev izvoz. Koliko krompirja bomo izvozili, pa je odvisno od nas samih, zato storimo vse, da bi osvojili trg tudi za nadaljnja leta. inž. Jože Bojnec IZBOR JEČMENA vzroki za to so v neugodni posestni sestavi, saj redijo kmetije na tem območju v povprečju le dve in pol kravi, kar 95 odstotkov vseh kmetij pa ima manj kot štiri krave. Čez 80 odstotkov odkupljenih količin mleka oddajo kmetije, ki redijo do tri krave molznice, nad deset krav redi le osem kmetij, medtem ko v lendavski občini ni kmetije, ki bi M. Jerše vec pa sta v nedeljo v Turnišču pripravili razstavo lisaste pasme lendavske občine. Na njej so predstavili najboljše živali, ki jih premorejo rejci na tem območju, videli pa smo lahko pet kategorij razstavljenih živali. Med kravami z življenjsko proizvodnjo je bila najboljša Puba lastnika Štefana Agga iz Kamovec, najboljšo starejšo kravo je predstavil Jože 3 STARA PREKMURSKA HIŠA Sa^tiia e siNnL ^nesta Drvariča iz ž{h Polj v lezi sredi prekmur-vžn^Tn1«’ pa vendarle ie^PnakmH- ^V^^ih gričev. s° r^m'J° 'C Zel° Pr'jeten’ 't ? Vrst starih rastlin- ii^dlli eksotične, tuje d leti 2a ^Pustimo, ker so-Zdsadili ob vhodu tudi oreh in kostanj. Na vprašanje, zakaj, je gospodar odgovoril: »Da nas obvaruje pred vetrom in da imamo senco.« Dvorišče je gramoznato, pa vseeno urejeno in čisto. Stanovanjska hiša je bila zgrajena 1921. leta, vendar pred kratkim pravilno obnovljena. Predvsem v Pomurje prideluje ječmen izključno za krmljenje živine. Zaradi tega so strokovne službe vsa leta nazaj svetovale izbor, ki je po pridelku in lastnostih ustrezal temu namenu. Znano pa je, da je vzgoja novih vrst pri nas usmerjena v- pridelovanje krmnega in pivovarskega ječmena. Pri krmnem ječmenu želimo, da po svojih dednih lastnostih vsebuje čimveč beljakovin (ro-burj in da s primerno prehrano beljakovine povečamo. Pri pivovarskem ječmenu je stanje prav nasprotno. Zaradi pomanjkanja primernih rodovitnih krmnih vrst ječmena smo v naš izbor vključevali tudi kombinirane ali čiste pivovarske sorte (alfa, antares, sladoran), saj je bil osnovni namen pridelek in nepo-ležanost vrste. Seveda so upoštevane tudi druge lastnosti, kot so ranost, odpornost proti boleznim, absolutna in hektolitrska teža ipd. Vse omenjene lastnosi so bile ugotovljene v večletnih (vsaj 3-letnih) vrstno-ekoloških poskusih v Sloveniji, pri nas v Rakiča- To vendar ne pomeni, da je vrsta slaba, vendar pa ni tisto, kar naj bi bilo ponujeno. Govora je bilo o šestrednem krmnem ječmenu, ki nai bi bil za 20 % manjši od dosedanjih. S čim imamo opravka? Osnovne lastnosti so že poznane: rex je dvoredni, pivovarski ječmen, ki ga v vsakem primeru lahko uporabimo za krmljenje živine. Pridelovalci bodo prav gotovo zadovoljni z iz-gledom zrna, ki bo lepše od dosedanjih šestrednih (robur). Odpornost proti poleganju je prav gotovo njegova pozitivna lastnost, ki je pri nas pomembna. Po večini lastnosti je zelo podo- ben pji nas poznani vrsti sladoran. Žlahtnitelj vrste ga na območju Osijeka primerja z vrsto sladoran, kjer lahko ugotovimo, da je v 6-letnem preizkušanju pridelek pri rexu višji za 28 kg (8,94/8,66). Ker pa j’e pri nas sladoran v preizkušanju že od leta 1987, lahko primerjalno ugotovimo, da sta sladoran in rex po pridelku približno tam, kjer je robur. V naši službi razpolagamo z vsakoletnimi podatki o preizkušanju izbora. Geza Džuban, dipl. inž. kmet., kmetijska svetovalna služba Prekmurju imamo le redko priložnost videti, da bi ljudje znali ohraniti in obnoviti stare kmečke hiše. Komisija je tudi zapisala, da je kmetija prijetna za bivanje in funkcionalno urejena, poleg tega se dobro vključuje v okolje. V senci pred hišo so miza in klopi. V zelenjavnem vrtu, ki je nekoliko odmaknjen od objektov, so posajene pestre kulture. Tudi Drvaričevi imajo posebno letno kuhinjo s kmečko pečjo in na podstrešju shrambo živil. Doma pečejo kruh in izdelujejo sir, domače klobase in dimijo meso, medtem ko sadje in zelenjavo gospodihje raje zamrznejo. V zimskih mesecih se ukvarjajo z raznimi ročnimi deli, gospodinje pletejo in vezejo, moški pa izdelujejo leseno orodje ter košare iz šibja. Obdelujejo 8,5 hektarja zemlje in po ocenah Janka Slaviča jo kar dobro obvladajo. Na kmetiji živi šest družinskih članov, usmerjeni pa so v živinorejo. Opozorili bi jih, da salonitna kritina ni ravno najbolj primerna, prav tako pa se naj v prihodnje izogibajo plastike. bbp letošnjem letu seje v ponudbi kmetijskih trgovin pojavila vr-sta ozimnega ječmena rex. Ker je o njem malo znanega, naj podamo nekaj informacij. Vrsta ozimnega ječmena rex je bila priznana v letu 1988, vzgojili pa so jo v Kmetijskem inštitutu Osijek. Vsebuje prednike dorat, alfa, mursa, ki so nam dobro poznani. Po svojih lastnostih spada med dvoredne, nizke pivovarske ječmene. Vrsta je že priznana tudi na Madžarskem, v Avstriji jo preizkušajo, vendar še ni priznana. V Sloveniji vrsta še ni preizkušena in.zaradi tega še ni vključena niti v republiški niti loralni . izbor vrstno-ekoloških poskusov, prvič paje vključena v makropo-skus v Rakičanu in bomo letos bila priznana — Če je en traktor vreden pet vagonov plenice, potem me zanima, koliko išenice bi moral pridelati da bi *S*a Drvariča iz Salamenec je bila obnovljena pred krat- dobili prvi podatek. Da bi bila nova vrsta na določenem območju preizkušena, mora za to biti zainteresiran tudi vzgojitelj nove vrste. Kako je vrsta prišla k nam? Skozi zadnja vrata ABC trgovine! Pomurka Murska Sobota vas vabi na svoj razstavni prostor na radgonskem sejmu Priporočamo se s svojimi kakovostnimi izdelki! Harmonija zdrave narave 3’ AVGUSTA 1991 Stran 7 Odprimo okna, naužijmo se zraka, ne bojmo se komarjev! KOVINOPLASTIKA JE ONEMOGOČILA KOMARJEM VSTOP V SPALNE IN BIVALNE PROSTORE S KOMARNIKOM P IN KOMARNIKOM R. KOMARNIK P je namenjen za okna in balkonska vrata s polkni, KOMARNIK R pa za okna in balkonska vrata v samostojni izvedbi ali v kombinaciji z roletami. • hitra montaža in preprosta uporaba • učinkovito prezračevanje prostorov • mreža je ojačana s steklenimi vlakni. VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT, PTUJ, tel.: (062) 773-314 Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ 61386 STARI TRG PRI LOŽU Tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466 Zapenjanje mreže v spodnjem položaju (D in sprostitev 0 Prikaz bočne pritrditve KOMARNIKA P ® 'n zaskočna pritrditev KOMARNIKA R S « S? Kovinoplastika W: » Komarj i, STO P!« SGP »POM-GRAD«, do« NAGRADNI 1 Tudi letos se nismo izneverili tradiciji. Spet nas lahko v . mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Rang obiščete v našem razstavnem paviljonu. Za vas smo v času sejma pripravili POSEBNO SEJEMSKO PONUDBO: • BETONSKE GALANTERIJE NAROČILNICA (hlevske rešetke, betonske vseh dimenzij, betonski b tonski cestni in vrtni robnik1’■ menti za ograje, cvetlična k polmontažne omnia plošče, J , stojala za kolesa, oblagalne p ■ mejniki, kinete, kanalete, P° klopi). TSEiKRSK, POPUSTI in Podpisani kraj ulica • IZDELKOV IZ LESA (brunarice, vrtne lope cvetlična korita, pletene ograje, balkonske ograje, se garniture). DRUGE poštna številka pošta UGODNOSTI naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. POSEBNA UGODNOST: Za gotovinsko plačilo v času sej ma nudimo 15% popust. Obiščite nas v našem paviljonu na sejmišču v Gornji Radgo^ pa v komerciali na sedežu podjetja v Murski Soboti. PODPIS Naročilnico izrežite in jo pošljite na naslov: Vestnik, Titova 29, 69000 Murska Sobota. Informacije: SGP POM-GRAD, d.o.o. Murska Sobota Št. Kovača 10 tel. 069/32-740 POPUSTA — posojilo — ugodne cene okna • senčili nudi na KRANJSKEM in RADGONSKEM sejmu organiziran prevoz montaža -* vrata hiše T LiIT A Škofja Loka 64220, Kidričeva 58 U Ull-jVr V -LVd-jL Tel. 064/631-241, telefax: 064/632-261 JELOVICA MATIS PARtS STUDIO 7A NEGO TELESA Manja Cipot \ 69000 M: Sobota / Kajuhova 17 YU LEPOTA ZDAJ Ne čakajte, da pridete v Evropo — Evropa prihaja k vam! Kozmetični studio — nega obraza in dekolteja — nega nog (vraščeni nohti, kurja očesa, trda in razpokana koža) — nega nog za diabetike — kozmetična nega obraza za adolescente in moške — odstranjevanje dlačic — vstavljanje uhanov — razpolagamo z 18 vrstami kozmetičnih mask — čiščenje obraza z myoliftom — umetni nohti __ AKUPUNKTURA — nova neboleča metoda z laserjem — proti bolečinam v križu, hrbtenici, ramenih, proti migreni, aknam, za odvajanje od kajenja, alkohola, za vzpodbujanje proti apetitu, celulitu in impotenci — savna — sončenje — ročna masaža telesa — nasvet dermatologa — aromaterapija — ročna limfna drenaža obraza — limfna drenaža z aparatom — barvanje trepalnic in obrvi — shujševalni paket — celulitni paket — dekorativna kozmetika ■— najnovejša neboleča, dokončna odstranitev dlak z depitronom na podlagi radiofrekventnih valov — Posebej se priporoča s svojimi kakovostnimi storitvami in izJe 0(j mi cenami FRIZERSKI STUDIO z evropskim delovnim čas« 10. do 19. ure. iAfl$ — Pri delu uporabljamo visoko kakovostne izdelke inštituta in DECLEOR iz Pariza, CENTELLE in izdelke BIOKOZMZ ČNEGA LABORATORIJA iz Zagreba. Sodelujemo s kozm čnim inštitutom E D EL WE1SS iz Gradca. * Pokličite nas vsak dan od 10. do 20. ure na tel. št. 21-667. TU SMO — VAŠI SMO! mIISA! SE PRIPOROČA KOLEKTIV VEN kulturna obzorja »Umetnost ne reproducira vidnega, ampak naredi vidno« ]~ Beltinska tamburaška skupina DRUŽINSKA TRADICIJA Kulturni .Kulturnega centra svoied-c an-iec -ie razstavljala Mpi,--- e sv°bodna umetnica iz Ra7cfde čerda Wasmuth-Poley. tede^bi^' s° j°zaPrli Prajšnji se ; b morala biti že pred mete nd’vendar so jo vojne razme-ra7Lnas, Premaknile v ta čas. Z lev Gerde Wasmuth-Po-Petra \?° besedah vodje razstave vatiin- u ?ina’ želeli nadalje-delov„S® bo'j Poglobiti dobro so-Mursk^e^ mestno galerijo iz kult,,-« bob°te in referatom za delova° me?ta Ingolstadt. To so-umetnikJ;e 'n razumevanje med razUmk P? naJ bi vodilo tudi k rodi vanju in sožitju med na- tografijah« Gerde Wasmuth sreča z nehotenimi čustvenimi premiki, ki jih lahko označi z izrazom »tropizem«. To pomeni, kot definirajo besedo v leksikonu, s pomočjo usmerjenega dražljaja povzročeno ukrivljeno gibanje pri rastlinah ali sedečih živalih, pri čemer se le-te postavijo v določen položaj v smeri dražljaja. Pri Gerdi Wasmuth pomeni to občutek nejasne zaznave oziroma resničnost našega jaza. dira^A ^a!^^ Je štu-likovn«, državni visoki šoli za Cala štuH^Od° v Berlinu ter kon-nostne ^ermanistike in umet-tnišk0 ■ ®°d°v'ne. Lastno ume-rszvijatj ^azno .obliko je začela od ieJt. .j^ec šestdesetih let, že na umetnic] Pa Živi kot svobod‘ v metnost bi lahko, po čili s n Vere botterbusch, ozna-»Umetn°St(Ulatom paula Kleeja: nega ams ,ne reproducira vid-P°meni Eak naredi vidno.« To ^asmJk se v slikah Gerde tem^ .ne zrcali samo Podo-čutek nt,- Ud’ sP°znanje in ob-^SeartivCrtek nejasn>h zaznav, Costih U ,.v d'fuznih preple-»eko 'n klJub temu premore n°tranjo prepričljivost. J« intem.t “petnica iz Nemči-i”'nt0Kram SVdje r'sbe 'n grafike fazisU«’! kar P°meni slike ik°valna Va na Poročila. Razi-^•je nuP?Potovanja skozi ga-koma 'h občutkov, zaznava-Vern nedo?, zaznavnega v njego-raB«tterbam,JIVem bogastvu Ve-sch pravi, da se v »in- »Obraz se spaja z obrazom. Pogled prodira skozi barvo. Črta ločuje in povezuje. Stojimo pred skrivnostjo, ki pripada slikam.« Beltinci se ponašajo s pestro in bogato kulturno dejavnostjo, tako, kot je ni daleč naokrog. V okviru HUD-a, ki je nosilec te dejavnosti, delujejo folklorna in tamburaška skupina, moški pevski zbor ter knjižnica in čitalnica. Posebnost predstavlja vsekakor tamburaška skupina, ki je družinsko obarvana. Ustanovljena je bila pred sedemindvajsetimi leti v okviru Planinskega društva Beltinci, sestavljali pa so jo le trije člani: Mirko Smej, Joža Kavaš in Ciril Antolin. Z ustanovitvijo KUD-a v Beltincih leta 1970 se je tamburaška skupina vključila v društvo ter pritegnila nove člane. Med delovanjem so se člani skupine nekajkrat menjali. Od vsega začetka pa je ostal vodja Mirko Smej, ki ima tudi največ zaslug za to, da skupina še danes deluje. Miki, kot ga po domače imenujejo, je velik ljubitelj glasbe, petja in narave in kljub zaposlitvi najde tudi dovoj časa za vodenje in učenje tamburaške skupine. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je skupaj s članom skupine Petrom Novakom lani, ob praznovanju 20-letnice KUD-a Beltinci, pre- Tamburaška skupina iz Beltinec, ki je sodelovala na lanskoletnem 10. jubilejnem tekaškem maratonu treh src v Radencih. družine sodelujeta še dve družini: Metka in Stanko Sraka Bakan ter Darinka in Janez Ščančar. Poleg njih pa so v sedanjem sestavu skupine še Peter Novak, Jana Šomen in Nada Rous. Trenutno šteje tamburaška skupina Beltinci 11 članov, lahko pa bi jih bilo tudi več, saj imajo na voljo 15 inštrumentov — tamburic, ki jih je nabavil KUD. Beltinski tamburaši vadijo (Vera Botterbusch) Iz slikarkine umetnosti je razvidno, da le-ta risalo potrebuje. Zanjo je risalo podaljšana roka, ki notira spontano in nehote. V sliki reši tisto, kar bi sicer ostalo kaos. Slikarka. potrebuje linijo, črto. Črta ji pomeni poizvedovanje, je pa tudi oporišče, pomoč pri orientaciji. Metka Lajnšček jel zlato folklorno značko Združenja folklornih skupin Slovenije, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. V skupino je pritegnil tudi vse tri sinove: Aleša, Marka in Uroša. Zvesto pa jih spremlja tudi žena oziroma mama Vera. Za tamburice se torej navdušuje cela družina. Sicer pa je za tamburaško skupino Beltinci, kot smo že uvodoma dejali, značilno, da poleg Smejeve skupaj s folklorno skupino tudi sklop belokranjskih plesov. S skupino pa občasno nastopa tudi pevec Alojz Rous. Zanimivost skupine je tudi, da vadijo kar na domu vodje in da igrajo brez not. Igrajo pa predvsem prekmurske, slovenske in dalmatinske narodne pesmi. Iz dvajsetletne kronike KUD-a Beltinci je razvidno, da je beltinska tamburaška skupina imela 175 nastopov. Zelo boga- ta je bila zlasti lanskoletna sezona, saj so nastopili kar 22-krat. Nastopajo na najrazličnejših prireditvah, proslavah in shodih, doma in v tujini. Stalni gost so v hotelu Radin v Radencih, večkrat so nastopili v Moravskih Toplicah, povabili so jih na lončarsko delavnico v Filovce, na srečanje treh dežel na tromeji, na polnočnico v župnijsko cerkev v Beltincih in še bi lahko naštevali. Večkrat pa so gostovali v Avstriji, na Madžarskem in- v Nemčiji, vabijo pa jih tudi v druge države. Letošnji program nastopov beltinske tamburaške skupine bo manj obsežen, kot so prvotno predvidevali, na kar pa so predvsem vplivale vojne razmere v Republiki Sloveniji, saj so morali nekatera gostovanja odpovedati, med njimi celo na Češkoslovaškem in v Portoro- žu. F. Maučec KOLOMAN BEZNEC SLIKAR dnevi v Orsegu Od 14. do 18. avgusta bodo v Oriszentpetru na Madžarskem in v okoliških krajih, ki spadajo v pokrajino Orseg, kulturni dnevi, na katerih se bodo zvrstile številne prireditve, nekatere tudi v obmejnih krajih Slovenije in na Gradiščanskem. Vse skupaj se je začelo včeraj z odprtjem mednarodne razstave otroških risb in z nastopi nekaterih glasbenih skupin. Uradno odprtje dnevov bo danes, medtem ko se bo osrednji del prireditve, to pa je mednarodna konferenca etnologov iz različnih evropskih držav, pa tudi iz Združenih držav Amerike, začela jutri. Govorili bodo o narodih in narodnostih, ki živijo na tem območju, o njihovi kulturni dediščini, pa tudi o povezovanju kulturnih tokov v preteklosti in sedanjosti. DOBRODELNI koncert v AVSTRIJSKI RADGONI za PREKMURSKE POKRAJINE Pred leti je dr. Cene Avguštin ob neki priložnosti zapisal: »Ali je kaj lepšega umetnika, ali je kaj bolj vznemirljivega za slikarja, kot nanesti na slikarsko piatno Prekmurje z njegovo zeleno spomladansko sočnostjo polj in topolov, z zlato-rumenimi polji objetim poletjem, z rdeče obarvanimi jesenskimi vinogradi in z brezkončno belino zasnežene ravnine?« PRIREDITVE RAZSTAVE ’i!ir-S^ ^adgo0™ ' za Slovenijo so v petek zvečer na kopališču v av-^Z^Radef111 *zPeUal' dobrodelni koncert za pomoč v nedavni vojni tet kiza ko'm sl°vensR*ni sosedom. Povabilu prirediteljev — med polneč So se od^^ bda tud' 8raški Kleine Zeitung in mariborski Ve-b Slov« *Va'’ ‘n brezplačno nastopili priljubljeni avstrijski urne-sPev iz An" S0 se Predstavili tamburaši iz Črešnjevec in folklorna »ef ? ' slikarp^' dražba slik med veseličnim koncertom, ki so jih pri-^Va ti- Avstrije, je vrgla 130.200 šilingov, prodali pa so tudi ■«. VStOnnio CD čilinnmv 17zv Izv- Vofočo Iulvnzvv vstopnic po 50 šilingov. Foto: Nataša Juhnov Na kulturnih dnevih bodo nastopile tudi številne kulturne skupine iz Madžarske, Romunije, Češkoslovaške, Avstrije in Slovenije. Gre predvsem za folklorne skupine, godbe na pihala, pevske zbore, ljudske pevce, ki gojio kulturno izročilo pripadnikov narodnosti, ki živijo v Srednji Evropi. Besedo bodo dobili tudi mirovniki, ki bodo spregovorili o miru in sožitju ter odprtih mejah. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z varovanjem meja, naj bi spregovorili tudi o tem, kako si oni predstavljajo varovanje meja v razmerah, ko se Evropa in njeni narodi vedno bolj povezujejo. Del prireditev bo potekal tudi v Sloveniji. Tako se bodo nekatere kulturne skupine v soboto, 17. avgusta, predstavile na Hodošu, istočasno pa naj bi strokovnjaki v Prosenjakovcih govorili o povezovanju narodov v prostoru Alpe Jadran. Iz Prekmurja je odšlo v svet mnogo takih slikarjev, po večini zanesenjakov, in vsi po vrsti so se vračali domov in na platno izlili svojo veliko ljubezen do domače grude. In mogoče bodo nekoč rekli: Tako je bilo v Prekmurju, ko je . še slikal Koloman Beznec. Takrat so bile hiše lesene ali pletene in tako živo obarvane, da se nove ne slednje leto je imel svojo prvo samostojno razstavo v Lendavi. Bil je ustanovni član likovne sekcije LIKOS in od takrat je v okviru te sekcije razstavljal po vsej Sloveniji in Hrvaški. In kaj dela Beznec danes? Lahko bi rekli, da živi mirno upokojensko življenje. A le na prvi pogled. S svojimi rokami si je zgradil hišo v rodnih Mačkovcih in tam zdaj preživi večino svojega dneva. Obdeluje košček zemlje, goji trto in ima veliko ljubezen: gobarjenje. Ko je »dober dan«, nabere tudi do devet kilogramov gob. V hosti je od jutra do večera. Že tri leta ne slika več, ampak: »To je le presledek... do konca letošnjega leta, potem bom čopič zopet prijel v roke.« In smeje doda, da bi že začel, ampak mu primanjkuje tankih čopičev. Da, še bo slikal, saj bo 40-letni-co svojega delovanja proslavil na primeren način — z razstavo. In prav bi bilo, da bi dal svoja dela na ogled v domači Murski Soboti. Zaključimo z njegovimi besedami: »Leta 1963 smo ustanovili likovno sekcijo LIKOS. Zadali smo si dve nalogi: združiti čim večji krog likovno ustvarjalnih zanesenjakov in nato gojiti lepoto te preproste, neuke govorice do tiste vrednosti, da bo sposobna v pristnih oblikah sporočati in izžarevati ljubezen do domače pokrajine in domačega človeka, iskanje bistva plemenitosti v preprostih stvareh. Boštjan Celec Gornja Radgona Biserna maša dr. Trstenjaka V nedeljo, 18. avgusta 1991, bo ob 10. uri akademik dr. Anton Trstenjak v radgonski cerkvi sv. Petra opravil biserno mašo. Ta bi morala biti že konec junija in je zaradi agresije na Republiko Slovenijo odpadla. V osnovni šoli pri cerkvi bodo pripravili razstavo del dr. Trstenjaka, ki bo odpr-<' ta od petka, 16. avgusta, pa do nedelje, 18. avgusta. Dr. Trstenjak bo v petek, 16. avgusta, predaval v hotelu Radin v Radencih. Tako bo proslavil 60-letnico svojega mašniškega posvečenja. F. Klemenčič morejo meriti z njimi. Kmetje so kosili travo in žito s kosami, žanji-ce so s srpi hitele med žitnimi polji in cepci so pokali pod lesenimi na-pušči. Danes pravi Koloman Beznec tako: »Slikal sem zgodovinske stvari, običaje, vse je izginjalo, jaz pa sem vse to nanesel na platno v spomin poznejšim generacijam, v spomin na žal umirajoče Prekmurje.« Rodil se je pred 75. leti v Mačkovcih. Čeprav je slikal že mnogo prej, se je s slikanjem začel intenzivno ukvarjati leta 1953. Že na- kulturni koledar # kulturni koledar 9 kulturni koledar stvaritev, ki so del stalne galerijske zbirke. ^k^OgPUBLIKE SLOVENIJE (velikost 70 x 140 cm) nasedaj Cem knjig do 1.9.1991 ob nakupu za več kot 2.500 din. Tel. ■ (061) 44 založba mladinska B % knjifla J5. AVGUSTA 1991 LENDAVA — V ponedeljek, 19. avgusta, se bo začela tradicionalna mednarodna likovna kolonija, na kateri bo sodelovalo predvidoma 8 umetnikov iz Slovenije, Madžarske, Nemčije in Hrvaške. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin sta odprti razstavi likovnih del Franca Kanclerja iz Maribora ter likovnih umetnikov Marjana in Ane Puškaš iz Maribora. ta vsak dan razen sobote od 8. do 14. ure. LENDAVA — Občinska knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure. LJUTOMER Občinska KNJIŽNICE knjižnica vabi v svoje prostore v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8., do 12. ure. GORNJA RADGONA - Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona in občinska matična knjižnica pripravljata zanimivo razstavo leposlovnih in znanstven nih del dr. Antona Trstenjaka, ki bo v prostorih OŠ dr. Janka Sle-bingerja v Gornji Radgoni. V petek, 16. avgusta, bo na ogled od 17. do 19. ure, v soboto od 9. do 19., v nedeljo pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka je od 14. do 30. avgusta odprta razstava likovnih MURSKA SOBOTA - Študijski oddelki Pokrajinske in študijske knjižice so ob ponedeljkih odprti od 8. do 17. ure, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Splošno izobraževalni in pionirski oddelki imajo enak delovni čas, namesto ob ponedeljkih pa je podaljšan ob četrtkih. GORNJA RADGONA - Občinska matična knjižnica je odpr- USPEŠNICE V minulem tednu je bilo v knjigarnah Dobre knjige, ki poslujejo v okviru Pomurske založbe, največje povpraševanje po naslednjih knjižnih delih: Zlati grad (avtorica Vesna Pečavar, izdala Dolenjska založba), S hrano nad raka (avtor D. Pokorn, izdala Forma sedem) in Šola za malčke (avtor G. Painter, izdala Didakta Radovljica). Stran 9 utrip življenja TERITORIALCI PREDALI STRAŽNICE POLICIJI Potem, ko so teritorialci med agresijo na Republiko Slovenijo zasedli vse stražnice ob avstrijsko-madžarski meji na območju Prekmurja, so bile le-te v njihovih rokah vse do prejšnjega tedna. Po dogovoru je namreč Jugoslovanska armada iz stražnic odpeljala še preostalo opremo, teritorialci pa so zapečatene stražnice predali policiji. Utrinek s pospravljanja stražnice v navzočnosti Jugoslovanske armade, teritorialne obrambe in policije smo zabeležili na stražnici v Lendavskih Goricah. Jugoslovanska vojska pospravlja opremo in jo nalaga na kamion. Renaultov prodajni salon V zadnjem času so nastale številne obrtne delavnice v Pomurju. Med te sodi tudi AVTOSERVIS Janeza Škafarja iz Bratonec. Mojster z veliko izkušnjami — vrsto let je bil med vodilnimi delavci v soboškem Agroservisu — je razvil pravo majhno podjetje. Dela je več kot dovolj, tako da je že začel razmišljati o razširitvi prostorov. Že ima namreč vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo salona za prodajo Renaultovih vozil, ki naj bi ga dogradil še letos. Janez Škafar namreč opravlja servis Renaultovih vozil, hkrati pa tudi mehanične storitve za druga vozila. Foto: F. M. KDO SO IZŽREBANCI ANKETE? NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA Ffll I GLASUJEM ZA U I | -----------------------------— (Ime in priimek predlagatelja ter naslov) I | --------------------------- I ____________________________ Lissiib« BHMaaoanHtMss««*1* ' Kot smo že napovedali, smo tokrat izžrebali pet naših Ijateljev odgovorov na anketo za izbor Pomurca meseca, kjer je v vodstvu Evgen Car. Odločili smo se, da za nagrado izberemo za bližnji mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji • °10, grajenci so: Alojz Krpič, Gornji Slaveči 82, Petra Tkalec, Lipa ’g0. ton Benko, Precetinci 18, Dragica Lačen, Kidričeva 22 B, Mur bota in Jerica Ozmec, Kapela 39. Vstopnice bodo prejeli po Pos b tamo! Na Martinovem bregu stoji danes nova kapelica Jugoslovanska armada, teritorialna obramba in policija so se prijateljsko razšli. Zapečatenje stražnice. Spuščanje slovenske zastave na stražnici je bilo zadnje dejanje teritorialne obrambe. Foto: Feri Maučec Komaj streljaj od madžarske meje leži stisnjena med vinogradi in gozdovi na eni strani ter rodovitnimi polji na drugi vas Kobilje. Pred prihodom Turkov se je Kobilje razprostiralo više okrog cerkve svetega Martina, ki so jo Turki požgali, vas pa zravnali z zemljo. Novo Kobilje je nastalo v dolini, na tako imenovanem Martin bregu, kakor ga imenujejo domačini, pa so Kobiljani pred kratkim sredi vinogradov — kot spomin na preteklost — zgradili novo kapelico. Danes se v dolini pod Martin bregom razprostira vas Kobilje z nekaj več kot 600 prebivalci. Sredi vasi stoji katoliška cerkev, v kateri že 24 let mašuje župnik Franc Halas. Prijazno naju je sprejel pred vratih župnišča in nama z veseljem pripovedoval o zgodovini Kobilja. V zgodovinskih knjigah piše, da je vas Kobilje prvič omenjena leta 1205, že prej omenjena cerkev svetega Martina pa naj bi bila prvič navedena 16. avgusta 1271. Takrat je okrog te cerkve ležala vas, ki se je imenovala Ko-biljanski sveti Martin. 80-letni Viljem Ferencek pravi, da so stari ljudje govorili, da je na Martinovem bregu stala prostorna farna cerkev s samostanom. Toda ko so prišli v naše dežele Turki, so le-ti požgali cerkev, vas okrog nje pa zravnali z zemljo. Še danes med tamkajšnjimi ljudmi živi izročilo, da so ljudje, tik preden so Turki uničili vas, zmetali vse vaške dragocenosti in cerkveni zvon v globok studenec v bližini cerkve. Pred leti so to območje raziskovali, a so, po Halasovih besedah, našli le kosti, domače kovane žeblje in nekaj keramike. Tudi ko so kopali temelje za današnjo kapelico. svetega Martina, so našli le okostja in ničesar drugega. Na obrobju Kobilja, ob cesti proti Motvarjevcem, se danes razprostirajo rodovitna polja. Na tem mestu naj bi bilo turško pokopališče, ali kakor imenujejo to področje domačini — »torokte-metes«. Po Ferencekovih besedah so imeli Turki takrat svoje poveljstvo v Kaniži na Madžarskem, občasno pa so prihajali ropat in plenit tudi v Kobilje. Na tem območju, ki ga danes imenujejo Turško pokopališče, naj bi se bili srditi boji, v katerih je pa- Včasih se je lepo videla kakega pol metra visoka gomila, ki pa je danes ni več, ker so jo zravnali stroji. Preden so to območje spremenili v rodovitno zemljo, se je tod širil gozd. Lastnik je bil madžarski veleposestnik Herceg Ester-hazy. Vendar naj bi le-ta, po Ferencekovih besedah, prodal to zemljišče neki zagrebški banki, ki je potem dala te gozdove izkrčiti. Tako so v Kobilje prihajali ča* na Nova kapelica svetega >Kobiljančare< spominja ko so tod plenili Turki. del tudi neki turški poveljnik. Kobiljski župnik Franc Halas pravi, da je Kobilje nekdaj ležalo nekoliko više na Martin bregu. gozdarji iz notranjosti in se tu stalno naselili; vaS pa Ko so Turki tinici11 Martin bregu, si Kobi J oo*9; opomoglo in so ga ]jni li »Kebele pusta«. v ... oajv^ bi menda vas ustanov ^^19 priseljenci, ki so prisil P iz bližnje Bogojine. ,0 Nekoliko nižje je naši Kobilje, danes lepo ur.T|ekaP9 Spomin na preteklost s . -end9' lica svetega Martina i - po#, ki pravi, da se ob viha zyoJtJ“ sliši iz zemlje zamolk nje potopljenega zvon 'j’* To območje po besedah 80-letnega Viljema Ferenceka vaščani še danes imenujejo »toroktemetes«. mRRKETinG in servis vari ne opreme Lendava, d.o.o. Industrijska cesta 4a YU-69220 Lendava, Slovenija Telefon: h.c. (069) 75-271 Prodaja Servis Telex: 38 638 YU Varle Telefax: (069) 75-277 (069) 75-120, 75-106 (069) 75-640, 75-646 Naša blagovna znamka: varstroj® Na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni VASENIAPAKATI • Sejemski popust do 40% ti n bregu. Metka Nana K 60-letnica GD Poznano^ Gasilsko društvo Poznanovci je preteklo nedeljo PrOS^Io tnico delovanja. Med delovanjem je društvo opravilo pome111 ^lad1 L stvo na področju preventivnega delovanja in gašenja požar« '■ so bili dejavni v zadnjih desetih letih, ko so si zgradili vsa dom, v katerem je tudi trgovina, služi pa tudi za druge potre . W Gasilsko društvo Poznanovci je nabavilo najsodobnejšo a1 a del’ zgalno in gasilsko vozilo. Zanimivo je tudi, da v okviru ”,r0 oS|ar* „ ženska desetina, kar je redkost v naših gasilskih društvih. Na„janje’ ob navzočnosti številnih gasilcev in krajanov pregledali do društva in zaslužnim podelili gasilska odličja. F'1 POMOČ IZ KS RADVANJU Pomoč prizadetim v agresiji na Radgono še vedno pP jruži'’ so pretekli teden predstavniki KS Radvanje izročili tre penSLe skupno 66.000 dinarjev, ki so ga zbrali v krajevni skupnos^. pa 5 izročili na sedežu radgonske krajevne skupnosti. Oblju° zj nadaljnjo pomoč. p jclef116 — 115 din Trgovina GLORIA HOTIZA Ložič Telefon: (069) 76-368 UGODNO • otrobi — 105 din • krmilna moka 129 din • bek 1, bek 2 — 390 dm © pustarter — 112 din ® brostarter RAZSTAVNI PROSTOR GORENJE Stran 10 utrip življenja Dr. Lojze Števanec V AFRIKI iim bek°č sem u tropu zagledal manjšo skupino obvodnih antilop, ki ™ pravijo tudi kobusi. To so močne antilope sivordečkaste barve. Od Pa p° s,e9nu navzdol se jim vleče belkasta črta, imajo čudovite, na-ukrivljene roglje. Navadno se držijo.rečnih obrobij in močvirij, gre-roao ‘Ud' daJed v stopo. Nekateri so bolj temni, drugi svetlejši, pa tudi na^le!e včasih drugače zavito, /zgleda, da jih je več vrst. So previd-vsai--n h'tr0 s,ečejo. Počasi sem se jim bližal in pazil, da sem imel trov m^malno za nizkim grmovjem. Šli smo v vrsti, nekaj sto mešam ,al!en' drug od drugega. Bil sem tako zagledan v močnega kot ra\P,ri tem pa sem 'skal še kritje, da sem se oddaljil od osta/ih bolj, 'bilo to zaželjeno. dvianjadOma se /e pred man° kakih štirideset do petdeset metrov, z^ri a 'Z trave lev'nJa 'n se s privitimi uhlji in čudno sploščeno glavo 5rmovVame' nat0 pa kot PUsk, da se je skadilo za njo, stekla v gosto herna^k ^'lo le nekaj sekund, vendar dovolj, da se mi je dvignila ste-strahu °Cina po hrbtu navzdol. Tisti dve, tri sekunde sem kar otrpni! od dar ie !? pr.esenečenja. Bes je, da imaš puško, da znaš streljati, ven-page Prasanje, ali boš ustrelil dovolj hitro, pri tem pa zadel, če te na-hovito mn?Padla b' me prav 9otovo‘ de P' imela mladiče. Časa je stra-v vroče a °' ^o,i si nisem predstavljal, kako malo. Kar sapo sem lovil me je ™ zraku, ki je trepetat nad stepo, in nekajkrat na suho požrl, da n° PuškPekl° U prlu’ nat0 pa sem se Postran' k°t rakovica, z naperje-^inor t° Proti ostalim. Ves čas sem napeto opazoval grmovje, ni mom avinJa izginita, in se ozirat proti mestu, kjer se je dvignila, ali Plamia a -e ae njeno sorodstvo. Pod nogami mi je izpod grma kruleč tern tren'?^ PradaV'čarka. Mislil sem, da je po meni. Kdor trdi, da se v sem str hU naPet°sti ne bi ustrašil, ne ve, kaj govori, ati pa laže. Ni-viiem., aP°Petec, vendar me ni sram priznati, da se tako še nikoli v ži-lnju n'sem ustraši! ^B«^ * SLON! koč obs^0 v lovišču v Dakavvi, severno od Morongora. Tu je bilo ne-Zacijo igZno državno posestvo, ki ga je postavila Jugoslavija. Mehani-°bpei0 ^Se naPrave so prepustili domačinom. Ti so njive nekaj časa na g nato pa s,roje polomili in posestvo opustili. Sedaj se je skrile 'n traeSetlP0 Prejšnjega. Ostale predete je ponovno zaraslo grmo-Ua. kjer se veselo pase divjad. ■ 19 91*1, . ' ' "........................ n,'je dvignil rilec. (Foto: Ivo Slavič) ki so preostale njive še obdelovali, so se nas neizmerno NagSal 50 upak ds Jim bomo postrelili divjad, ki jim uničuje po-Ponp(pVar;ial'so nss. naj postrelimo slone, ki se zadržujejo v bliži-Mora/,' pr'dsjsi° na njive. Kar ostaja za njimi, je žalostno razdeja-0 ^strei °m° razočarati, nobeden ni imel posebnega dovoljenja čud0^na:. Mi smo šli na drugo divjad. Jaz sem želel odstreliti im-rogoJ° Z'va! ki je v plečih kak meter visoka, ima pa lepo, Hrasto lahkotn6' Ko j'P preplašiš, se razbežijo, tako da z iztegnjenimi nosi, Majeij ° skačejo visoko v zrak ena čez drugo. S/ou domačina, da nas je vodi! I/ vsaki vasi, od koder smo 'i Mesk ve.dno vzeH s seboj domačina, ker se lahko mimogrede Posam°nčna revnina, porasla z bodičastim grmičevjem in travo, p°dobn 8Zne aMac'ie sli v skupkih, s ploščatimi krošnjami, k! so si ne,Ceste z' - e nudijo nobene oprijemljive točke, po kateri bi se rav-W reka °zeriega pasu med grmovjem, nenadoma zmanjka, usah-‘^arnnaVfpu^dav'- Vprašaš črnca, kje je cesta. 'kam ~Para’ bara-, pravi. >Ni ceste. • ‘^džaudai?' Ps Jrem m°dža. Naravnost.' ič u slonov ° naravn°st, po travi, čez grmovje, med drevesi. Če zai-d travo ~ ne vam, zakaj se tako imenuje, ker je nihče ne 1^°'$. Euio s,Pni; morda zaradi velikosti, sega čez landrover — se ° zpajdsa rešitev je vodnik, domačin, ki se, sam ne vem kako, ne-ne ^stavili s te pr'PelJe iz labirinta poti, ki jih uporablja divjad. Zan? b' ^$1™° se op 9°zdu, in šli naprej peš. Hodili smo kako uro, slo Zelieno divjad, ko nenadoma kakih sto metrov pred sabo 'hed n'na' enepa dva, tri, cel trop. Bilo jih je najmanj deset. Ne-sm° Prišli. Niso se meniti za nas. Tudi sam nisem čutil fi^Se Vedff^hepa strahu, ker smo se že večkrat srečali s sloni in lr>' ki na '^ brez PeP'ra razšli. Se je pa stvar spremenila, ko je do- -h^!1’ začel kričatL 9lavni' .arj' Hatari! Slon, nevarnost.' Sloni so postali nemirni. stok« r^zpir zadel delati veter z uhlji, dvigni! rilec, zatrobi! in se nam ^at predni Ub^'- po je ogromna žival, kar opaziš šele takrat, ko kričal ®e drun 9iedaš od spodaj navzgor. Začeli so se nam pribli-naJsesfPosta,° vroče, čeprav je že prej teklo z nas. Črnec je hl^apem ^‘'pnemo k drevesom in mirujemo. Čim nas niso več videli k 'zgleda, da sloni slabo vidijo — so se pomirili in od- saloni°V'^U’ kakih dvajset kilometrov od mesta, kjer smo se ceu razrngj s™o v gozdu ob pritoku reke Mami naleteli na celo gro-so n'b' Pobeljenih slonovih kosti, ostanek morije divjih lov-'i ugfeda odnesli. Hrbtna vretenca so tako velika, da lahko teg ^na stolu. Lobanje na samokolnici ne bi mogel odpelja-Prie nisem niti videl. ^ŽVa/i^^A SVINJO Č^itnikn Se.po stepi. Juma je spretno vozi! po grmovju, se izo-^sk^hja bra^ 'P iam' k' so i'h skopale svinje. Pred avto je skočila _ davičarka. Marjan se je obrnil k meni, imel sem njegovo jaddain Je vn^° meni, sad ja da pucam. • dorn^10 ska ' Za sv'ni°- Približal se ji je na deset metrov. Svet je \genti. Jg^e’ Marjan drži puško skozi okno, meri, nikakor ne mo-stran a,se Je približal svinji že na pet metrov, Marjan pa še ^■hocP karJuma zakriči: 1 u smep s.da Pucas Hi da jo ja zgazim?' ' Pradavičarka pa z dvignjenim repom v grmovje. (dalje firihodjič) J 5- AVGUSTA 1991 KLOPOTEC ZA OBILNO LETINO Počakati ho treba še nekaj dni. do petnajstega avgusta, ko bo velika maša in bodo vinogradniki smeli v svoje vinograde postaviti klopotce, da ho njihovo tolklanje odganjalo ptiče, »pesem« pa opominjala na to, da grozdje zori in da se bliža trgatev. V nekaterih vinogradih so lansko jesen že peli klopotci, ki jih je izdelal Jože Magdič iz Mote pri Ljutomeru. Izdeluje jih za vse tiste, ki imajo gorice, a ne klopotca, pa se bodo odločili, da ga postavijo tudi na svoj breg. Jože se je pred enaindvajsetimi leti, ko je služil vojsko pri Beogradu. ponesrečil in ostal priklenjen na voziček. V lanskem letu, marca, pa je na občini zaprosil za dovoljenje za izdelovanje izdelkov domače obrti. »To je bilo zelo ugodno, saj ni treba plačati davka. Če bi moral plačati še to, se res ne hi izplačalo delati. Delo mi pomeni bolj hobi kot zaslužek, toliko, da lahko plačam les in elektriko in da ne sedim doma. Pred vojno je s prodajo še kar šlo, saj sem prodal sedemnajst velikih klopotcev do tri metre višine, izdelal pa sem tudi stoosemdeset malih — kot spominkov. S temi je veliko dela, saj za enega porabim ves dan ali deset do enajst ur. Izdelujem pa tudi deščice za rezanje, okvirje za slike, spominke. Ja, prodati je precej težko, saj ljudje nimajo denarja, ali pa tega preprosto ne kupujejo, saj ne vedo, kaj jim bo prinesel jutrišnji dan.« Jože se s hčerko Karmen večkrat odpravi na sejme, prihaja pa tudi v Moravske Toplice. Banovce. Petišovce, svoje izdelke pa prodaja tudi v Ormožu. Ptuju. Radencih in v Murski Soboti. Za svoj klopotec je na lanskem, sedmem sejmu izdelkov domače in umetne obrti, ki je bil v Ljutomeru, dobil prvo nagrado za najbolj ustvarjalen prleški klopotec, priznanje za izdelani kozolec pa je letos dobila tudi že Karmen. »Že enaindvajset let je, odkar sem tako, in včasih bi rad kar vstal. Toda, kaj moreš. Svojo invalidnost sem v sebi >predelal< že, ko sem iz Beograda prišel v Ljubljano. Ne moreš stalno misliti na to, kaj je bilo, in se zapreti vase ter se predati alkoholu. To te potem pogubi. Ko sem bil mlajši, sem s kolegi prav tako šel na veselico, šel sem tudi v svet. Bil sem na Češkem, tudi v Beogradu, na kraju, kjer sem se ponesrečil. Pes čas pa sem dejaven tudi v društvu.« V lanskem letu mu je Zveza društev invalidov Slovenije izročila priznanje za aktivno delo v Društvu invalidov ljutomerske občine, katerega ustanovni član je bil. Dvainosemdesetega leta mu je priznanje za športno udejstvovanje in uspehe podelila zveza za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije. Še danes rad keglja pa tudi ribi, saj je tisti dan, ko smo ga obiskali, že nameraval stopiti do vode in namočiti trnke. »Videli bomo, kakšni časi nas čakajo, kako bom lahko prodajal, kar izdelam. Zaenkrat pa bom ostal pri izdelovanju izdelkov, ki sem jih izdeloval doslej.« Majda Horvat NAJ - mladinka si želi več življenja na vasi : »Že večkrat sem se spraševala, kaj storiti in kako delati, da bi bil sleherni mlad človek dober. To je sjcer beseda, ki se lepo sliši, vendar jo je marsikateremu mlademu človeku težko uresničiti. Vse preveč je danes mladih, ki se vdajajo alkoholu, kajenju, da ne govorim o najnovejšem zlu — uživanju mamil. Mladim, ki odhajajo v tujino, pa je glavni cilj, da se vrnejo z avtomobilom in se z njim postavljajo pred nami doma. Vsakdo si sicer išče način, kako bi se uveljavil, vendar mi je tak način najmanj všeč. Pravi način uveljavitve je po mojem delo, ki bo koristilo ne samo posamezniku, temveč širši družbeni skupnosti ... Tako pogumno je razmišljala Olga Kisilak iz Bodonec 72 pred 16. leti v prispevku, ki ga je napisal Feri Maučec. Poleg starega traktorja, na ka- terem jo je kolega takrat fotografiral in ki ga imajo še danes, sta v garaži še dva večja traktorja, na živinorejsko usmerjeni kmetiji Olgo Kisilak smo pred kratkim fotografirali na istem traktorju kakor pred 16. leti. Ni velike razlike, kaj? foto: aa IZ DOPUSTNIŠKE BELEŽNICE (2) pa imajo tudi vso potrebno mehanizacijo. Olga je dokazala, da se s pridnim delom lahko marsikaj doseže. Pred tremi leti so razširili stanovanjski del kmetije, okolica je urejena in vsa v rožah in okrasnem drevju. Olga nam s ponosom pove, da je bil njen učitelj, ki ga ima še sedaj v prijetnem spominu, Štefan Dravec. In še nekaj iz razmišljanja pred 16. leti, ki je danes še bolj aktualno kot takrat: »Najbolj me pretresajo vojne, ki se vrstijo neprestano. Namesto, da bi bogati pomagali revnim in tistim, ki jih prizadenejo poplave, potresi ali druge katastrofe, raje zapravljajo denar v nesmiselnih vojnah in, kar je najhuje, pobijajo nedolžne ljudi in jih zverinsko mučijo. Ali ne bi bilo lepše živeti v miru in sreči?« To se sprašujemo tudi (ali predvsem), danes. Bernarda B. Peček SLOVENCI KOT ZAHODNOEVROPEJCI * V švicarskem mestu Reiden, ki leži približno na sredi med Baslom in Luzernom in bi zanj lahko rekli, da je po velikosti podobno Beltincem, nastaja nova kolonija prekmurskih zdomcev. Tamkajšnje gradbeno podjetje BAU AG se namreč precej zanima za naše zidarje, tesarje in sploh gradbene delavce, ki so znani kot dobri delavci, pa tudi zato, ker v glavnem vsi toliko obvladajo nemščino, da se lahko zelo hitro sporazumevajo s svojimi nadrejenimi na gradbiščih. Zaposljtev je sicer sezonska, in Tudi v Baslu živi in dela manjša skupina delavcev iz Prekmurja. Večina jih je prav tako zaposlena v gradbeništvu, tako tudi Milan Drvarič iz Dolnjih Slaveč. Ob sobotah in nedeljah se običajno srečujejo zdaj pri tem, zdaj pri onem, se pogovarjajo, zabavajo in tako pozabijo na domotožje. (Fotografija: JOG) to za 9 ali 10 mesecev, kakor to omogočajo vremenske razmere pozimi; plača pa je tolikšna, da bi lahko doma o njej le sanjali. Gre za dinarsko protivrednost švicarskih frankov, torej za 50, 60 in tudi več tisoč dinarjev. V Švici pa kajpak to ni ravno veliko. Toda denar potrebujejo predvsem za to, da izboljšajo svoj življenjski standard v domovini, tako da se vsekakor zelo splača hoditi tja na sezonsko delo. Vodja komercialne službe Jo-sef Zimmerli me je prijazno sprejel na krajši pogovor in tako sem zvedel, da je pri podjetju BAU AG zaposlenih okrog 100 ljudi. Od tega jih dela 70 neposredno po gradbiščih, čisto pisarniško delo pa opravljajo le 3 delavci. Gradijo stanovanjske bloke .industrijske hale, predore in druge objekte. Med zaposlenimi jih je okrog 20 iz Slovenije, skoraj vsi pa so doma iz Prekmurja. »Slovenci so dokaj mirni delavci, ne uporabljajo bolniškega staleža po nepotrebnem in sploh imajo podoben značaj kot Za-hodnoevropejci,« mi je dejal ob koncu pogovora. Ravno tisti dan so imeli vsi zaposleni pri firmi tudi družabno srečanje. Med našimi delavci ima najdaljši staž Jožef Hozjan iz Žižkov. »Tu sem že od leta 1972. Zdaj delam v glavnem v skladišču gradbenega materiala. Delovni čas traja od 7.00 do 17.30, s tem da imamo vmes odmor za malico in kosilo. Ko se vrnemo iz službe, si večinoma sami skuhamo večerjo, še malo posedimo, se Skupina naših delavcev, ki delajo pri gradbenem podjetju BAU AG, razen skrajno desnega Milana Pozveka iz Dolnjih Slaveč, ki je zaposlen v tovarni kovinskih izdelkov. Tudi po njegovi zaslugi so nekateri dobili dovoljenje za delo. (Fotografija: JOG) pogovarjamo in dneva je konec. Delal sem tudi v gradbeništvu pri nas in lahko rečem, da tu več naredimo, ker je delo bolje organizirano in delovni čas bolje izkoriščen. Pri tej firmi nas je okrog 30 iz Jugoslavije. Največ nas je Prekmurcev. Zaenkrat se še kar dobro razumemo, čeprav ni več tako, kot je bilo pred leti. V bližnjem mestu Zofingen je jugoslovanski klub Bratstvo in enotnost, a Slovenci zdaj ne zahajamo več tja,« Ko je Jožef odhajal v tujino, je mislil, da bo trajalo le nekaj let in potem se bo vrnil. To je nameraval že nekajkrat tudi storiti, a si. je premislil, čeprav je nova hiša že zdavnaj gotova, kupil pa je tudi nekaj zemlje in traktor. Ce bo oče pri zdravju, bo najbrž še nekaj let ,potegnil1, sicer pa se bo drugo leto za stalno vrnil domov. Medtem se je zaposlil v Švici (v tovarani cigaret Camel) že tudi njegov sin. Najmlajši med našimi pa je Franc Gumilar izi Dolnjih Slaveč, ki je začel delati v Reidnu letos. Izučil se je za zidarja in bil zaposlen 10 mesecev pri SGP Pomurju, kjer mu je od plače komaj kaj ostalo, zato se je podal na tuje- »Ni mi žal, da sem se odločil za ta korak, saj lahko privarčujem mesečno čez 1.500 frankov. Delamo res nekoliko več, ker so tudi vodje gradbišč stalno med nami, in če je treba, tudi oni večkrat poprimejo za lopato. Pri nas se kaj takšnega težko zgodi.« Jože GRAJ Stran 11 ne zgodi se vsak dan Poveljnik sovjetske vesoljske odprave Sojuz 12, v kateri sodeluje tudi britanska državljanka Helen Sharman — prva ženska, ki je poletela na vesoljsko postajo Mir — je povzročil neprijeten diplomatski in moški šovinistični izgred, ker je v svojih zelo ostrih izjavah omalovaževal ženske in britanski prispevek k tej odpravi. V pogovoru, ki ga je imel za sovjetski časopis Moskovski komsomolec, je ta vesoljec, polkovnik Anatolij Arcebarski dejal, da so »samo moški sposobni za astronavte, ženske pa so neprimerne in pri tem ne igrajo nobene pomembne vloge«. Za ženske v vesolju ni prostora,« je dodal. O odpravi je dejal, da je sovjetska, in pri tem popolnoma zanemaril dejstvo, da je z njimi poletela v vesolje tudi Britanka Helen Sharman; njeno navzočnost je označil z besedami, da so v »sovjetski odpravi dovolili, da se jim pridruži tudi tuji gost.« Njegove izjave so sprožile izredno negativne odmeve in to je bilo čutiti tudi v pogovoru, ki so ga sovjetske oblasti pripravile po radijskih zvezah neposredno med kontrolo na Zemlji in vesoljsko postajo Mir, kjer je zdaj polkovnik Arcebanski. Novinarji z Zemlje so zahtevali, naj pojasni svoje moške šovinistične misli. Razložil jih je takole: »Sedanja praksa kaže, da so ženske sposobne samo za kratke odprave in doslej niso bile dlje časa v vesolju.« Potem so novinarji vprašali Helen Sharman, kaj pravi o izjavah svojega poveljnika, vendar ni povedala nič drugega kot to, da se posadka dobro razume. Izjave Arcebanskega o nesposobnosti žensk za astronavtski poklic so poskušali ublažiti sovjetski funkcionarji, ki zelo hvalijo Helen Sharman, pohvalil pa jo je tudi sam predsednik Mihail Gorbačov. Zanimivo je, da so to izjavo Arcebanskega objavili tik pred doseženim vesoljskim rekordom; ko bo te dni poletelo iz Cape Ca-neverala ameriško vesoljsko plovilo Space shuttle, v katerega posadki so celo tri ženske, bodo v vesolju štiri ženske hkrati, kar se ioslej še ni zgodilo. GOZDNI ČLOVEČNJAK Gigantopitek, davno izumrla, človeku podobna opica, največja, kar jih je kdaj živelo na svetu, je tehtal okoli pol tone in dosegal višino do tri metre. Živel je v terciarju, se pravi pred 35 milijoni let. Toliko so vedeli paleontologi povedati o tem davnem domnevnem predniku pekinškega človeka. Kaj dosti več jim skromni fosilni ostanki niso povedali. Prve fosilne ostanke gigantopite-ka, vsega nekaj kočnikov, je leta 1939 odkril Koenigs-wald v neki stari kitajski lekarni v Hongkongu. Kaj je bitje jedlo? V kakšnem okolju je živelo? Na vsa . ta vprašanja ni bilo mogoče dati točnega odgovora. Z novejšimi raziskovalnimi metodami pa se kažejo možnosti za odgovore tudi na taka vprašanja. Fosilni kočniki so postali precej bolj zgovorni. Russell Ciochon z univerze Iowa je s pomočjo skani-rajočega elektronskega mikroskopa ponovno natančno pregledal fosilne zobe gigan-topiteka. Na njih je odkril številne drobcene fitolite, rastlinske kamenčke, ki se tvorijo okoli rastlinskih celic nekaterih rastlin iz silicija, ki ga rastline črpajo iz zemlje. Ko živali jedo to rastlinje, drobceni kamenčki ob-drgnejo zobe ali se sami vtisnejo vanje. Bambus, fižol, grah, koruza — to je le nekaj rastlin, ki tvorijo fitolite. Rastlinski kamenčki ohranijo obliko rastlinskih celic, podobno kot bi bili nekakšni kiparski kalupi, zato so uporabni za identifikacijo prehrane tudi še dolgo potem, ko bitje že pogine. Fitoliti povedo strokovnjaku prav toliko kot vsebina želodca. Paleontologi so domnevali, da je gigantopitek jedel, na kar je pač naletel, ko je taval po savanah: semena, jedrca, koreninice, sadeže in drugo. Ciochon pa na podlagi svojih raziskav pravi, da je gigantopitek užival predvsem bambusove vršičke. Ta podatek je presenetljiv, saj kaže, da gigantopitek ni živel v savani, temveč v tropskem gozdu, kar je popolna novost za človečnjake, ki si jih paleontologi vedno zamišljajo kot savanska bitja. Na to opozarja tudi robustna čeljust, ki je po zgradbi podobna čeljusti velike pande, prav tako uživalca bambusa. Ciochon je našel sledove še drugih fitolitov, ki opozarjajo na rastline, rastoče v tropskem gozdu. To ga je dodatno utrdilo v prepričanju, da je gigantopitek res živel v tropskem gozdu in ne v savani, kot so paleontologi domnevali doslej. FILMSKI PLAKATI SO DOBRA NALOŽBA Christies namerava 19. junija v New Yorku prirediti dražbo filmskih plakatov in nekaterih filmskih rekvizitov, v skupni ocenjeni vrednosti okoli 12 milijonov dolarjev. Leta 1990 so na dražbi, ki jo je organizirala omenjena hiša, za stare hollywoodske filmske plakate — skupno jih je bilo 271 — iztržili skoraj milijon dolarjev. Najdražje so prodali plakat za film Kabinet doktorja Caligarija iz leta 1921, ki ga je za 40.000 dolarjev kupil, neki zbiralec. Richard Allen, direktor družbe filmskih plakatov v New Yorku, meni: »Filmski plakati so dandanes prav gotovo dobra naložba.« Najpomembnejša merila za presojo vrednosti filmskega plakata pojasnjuje Dana Hawkes, strokovnjakinja za take plakate pri Sothebyju. To so: leto nastanka, dejstvo, ali je plakat izšel ob filmski premieri, in pa seveda naklada. Leta 1989 je prodala na dražbi plakat za film King Kong iz leta 1933 za 20.000 dolarjev. Za plakate, ki so jih natisnili deset let po filmski premieri, so dosegli dvajsetkrat nižje cene. Beth Goldberg, sodelavka dražbene hiše Christie’s iz New Yorka priporoča zbiralcem, naj si preskrbijo plakate za filme Walta Disneya. Plakat za enega od Disneyevih filmov iz leta 1941 je danes mogoče kupiti le še za 1.500 dolarjev. Filmski plakati izvirajo iz Francije, kjer so jih najprej tiskali okoli leta 1890. Deset let kasneje.so se pojavili tudi v ZDA in tam so doživeli svoje zlato obdobje v letih od 1925 do 1950. Poziv z osemletno zamudo Na naslov znanega vietnamskega režiserja Pham Ky Nama je prispel redni poziv ministrstva za kulturo, v katerem so režiserja naprosili, naj pove svoje mnenje v okviru razprave pred sedmim kongresom komunistične partije, ki bo junija letos. Poteza ministrstva vsekakor zasluži pohvalo, pravi satirični časopis Smeh mladih. Edina težava je v tem, da je eden izmed najboljših vietnamskih režiserjev že osem let mrtev. Birokrati ministrstva, ki vestno prežijo na vsak napačen korak partijcev, Phamove smrti niso zabeležili, ker se jim ni zdela protikomunistična. Poplava vojaških ločitev To, kar ni uspelo iraški vojski, da bi namreč ameriškim vojakom, ki so sodelovali v operacijah v Zalivu, povzročili večje težave, da bi jih moralno onesposobili in jim vzeli voljo do bojevanja, so sedaj naredile njihove žene. Ameriške vojaške oblasti ne vejo pojasniti nepričakovane poplave vojaških ločitev, ki so prizadele vse rodove vojske v bazah, kamor so se vrnili vojaki iz Zaliva. Kljub temu da je od vojne minilo že precej časa, se število ločitev povečuje. Ameriške vojaške oblasti menijo, da je problem resen, saj se bojijo, da vojaki ne bi več hoteli sodelovati pri podobnih nalo- USODNA NAGRADA gah v tujini. Število ločitev se je v mestih, ki so blizu vojaških baz. potrojilo. Mnoge vojake ob vrnitvi domov namesti* dobrodošlice čakajo sodni pozivi na ločitvene razprave. Medtem ko so se borili v puščavskem pesku, so si žene dobile nove partnerje, bilo pa je tudi nekaj skrajnih primerov, ko je npr. žena takoj po moževem odhodu pripeljala domov novega partnerja in skupaj z njim očistila možev bančni račun. Vojska poskuša težave omiliti, zato organizira zakonske posvetovalnice. Nagrada, ki jo je štiriinšestde-setletni Avstralec dobil v znani avstralski televizijski oddaji Sestanek z neznancem, je bila zanj usodna. Z damo svojih let je preživel romantičen konec tedna na nekem pacifiškem otočku. Verjetno so bile noči zanj prenaporne, saj je med spanjem umrl. Sestanek z neznancem je zelo gledana oddaja, v kateri udeleženci različnih starosti in poklicev na podlagi odgovorov na zastavljena vprašanja izbirajo svojega partnerja za konec tedna v avstralskem letovišču. Nekateri pari imajo več sreče kot omenjeni, saj se znajdejo pred oltarjem. GORSKO BIKE MOUNTAIN KOLO MESTNO CITY BIKE PRODAJA : BBS - P R 0 MARKET LJUBLJANA Smartinska 11 TEU 061 - 310 935 KVALITETA in UGODNA CENA! KOLO (ROG ON •JEV Pisali smo že o tem, da so v Veliki Britaniji pred nedavnim sprejeli izjemno ostro zakonodajo, povezano z lastništvom pitbullskih terierjev. Ta izjemno nevarna pasma psov se diči s tako imenovanim »smrtnim ugrizom«. Srečanje s podivjano živaljo je bilo usodno že za veliko ljudi. Zdaj so lastniki teh sicer plemenitih, a nevarnih psov začeli s protiofenzivo. Dokazati poskušajo, da seje njihovim ljubljencem zgodila nepopisna krivica in da gre v resnici za čudovite pse, ki pač ne smejo priti v neprave roke. Za samice trdijo, da so najnežnejše matere svojemu naraščaju, za samce pa, da so vdani. To nevarno raso so z mešanjem ustvarili v ZDA, od koder se je ta vrsta psa razširila v Evropo. Vemo, da jih poleg prijaznih ljudi častijo tudi številni najhujši kriminalci. Madonna, 31-letna medijska rock zvezda, je tudi iz svojega oblikovalca spodnjega perila napravila veliko zvezdo. Te dni je imel v New Yorku revijo modrčkov Andre Van Pier, ki je sest! tudi znani velik modrček, ki nosi Madonna na svojih konce: tih. Na modni reviji so prikaza i veliko posebnih modrčkov, š'e vilno občinstvo pa je bilo zelo zadovoljno s predstavljeni®1 modeli. Največ pozornosti Je vzbudil predvsem poseben Prl merek modrčka — bil je okrasen z diamanti — katerega vrednos je približno milijon dolarjev. citin 56. ROJSTNI DAN Čita, najslavnejša šimpanz'n^ na svetu, velika filmska zvezdica povojnega Hollywooda, M kinja iz filmov o Tarzanu, Je . dni proslavila svoj 56. rojstm dan. Čita že dolgo ne snema v in živi »upokojensko življenje*' kalifornijskem mestu Springs. nedaleč od Holly*"' oda. Živi odmaknjeno v hiši serja šimpanzov, ki je žival pre. zel, potem ko je njen prvi lasln 'n dreser umrl. Čita ima JaS‘" kletko, največ časa pa preživi bazenu skupaj z lastnikom svojo družino. MOŠKE TRDNJAVE Minister uničil slonove okle Angleško vojno letaj pa-skim'31^’. Nočeš se podrediti ubfS’ — bi J° moraI slepo prgatlln Ji v vsem slediti. in nit-?07 nimaš preveč rad H?11 boš prvi udaril. storit?V° k*3ub temu moral lasDrofn^L verjetno izzvan 'n bu kn Ik J0 bo odnesel z u|ko na glavi. jo bi?' rec*k’ prijatelji mora-odkrit' r?Vno ^^o pošteni in ■52 kOt tL Če takih ne sam St S1 raje nekaj časa nje. v stn? se navežeš na-ijudi ocenjevanju značaja si D .nepoklicanih gostov ^^bnosfi °i?er T? tV°^ osti bi morali starsi vse ali nič. Ti pač imaš rad ali nimaš. Tako je z vsemi stvarmi. Znaš biti zelo ljubosumen. Tu in tam ti bo kakšna deklica res všeč, ta prava pa bo zagotovo prišla pred 35. letom. V šoli si lahko priden le, če sta pouk in učiteljica zanimiva. Potrebuješ zelo veliko spodbud. Si radoveden, misliš hitro in instinktivno. Za tebe ni zgodba o Rdeči kapici, ampak Tisoč milj pod morjem Julla Verna. Rad se ukvarjaš s športom, v njem najdeta tvoja dina-mičnsot in tekmovalni duh pravi zagon. Nasvet: ne vem, ali si sam poslal odtis ali je to storila tvoja mama. S tabo je vse v redu in tako tudi bo. Trudil se boš na vse konce in kraje, na koncu boš vseeno zadovoljen. Za starše si dragocen dar. Zelo si jim privržen, le če ti dajo dovolj ljubezni in pozornosti. Zmajevka ali dracena spada med najbolj hvaležne in priljubljene sobne rastline. Danes jo najdemo skoraj v vsakem stanovanju. Posebno deblotvorne vrste se največkrat uporabljajo za ureditev notranjih prostorov. Znanih je okoli trideset vrst. Ve- primernih le nekaj vrst. Ko ga kupujemo, moramo izbrati rastlino z lepo razvito krošnjo. Zmajevke so precej počasne rasti. Dobro uspevajo le, če imajo dovolj svetlobe. Primerne so za sončne atrije, verande, dnevne sobe, in to samostojno ali v sku- di siva plesen jo napada. Obvezno jo škropimo z najustreznejšim sredstvom proti tej bolezni npr. euparenom. Ne pozabimo na poletno gnojenje. Najprimernejša mešanica za zmajevke je srednje težka ilovnata zemlja, pomešana s peskom. MB MB BM BM MB BM «9 K» » SB UM KM DROBNI NASVETI Če se vam zdi, da niti sredstvo za čiščenje očal stekel ne očisti dovolj, poskusite z destilirano vodo. Deščico za sekljanje zelenjave očistimo vsake toliko časa z limoninim sokom in grobo morsko soljo. Tako odstranimo vonj po določeni zelenjavi, pa tudi madeže. • Bi radi gumi v pralnem stroju podaljšali »življenjsko dobo«? Dvakrat na mesec jo premažite z glicerinom. Če seje guma v pralnem stroju spodaj natrgala, je ni treba takoj zamenjati. Pomagate si lahko tako, da natrganino postavite na zgornji konec vratič. Tam ni vode, kolikor pa je med pranjem le priteče prek natrganega mesta, je ni dovolj, da bi pricurljala iz stroja. liko jih samoraslo uspeva na prostem v Južni Ameriki. Prenesejo zelo nizke temperature. Na prostem poženejo čudovite bele cvetove, če jih opražijo posebne vrste metulji. Drevo življenja, kot pravimo, gojimo v stanovanju, a je za to Nosečnost in aspirin Okenska dekoracija £ c°3ovo prisluhniti. Izo- 1 se nevšečnostim. Pri razumevanju tvojega kar ■ imeli tv°j' starš^ tj J^ej težav, ampak tudi vztr°-ra? razumeti njih in ne $e_^a^pri zadevi, za katero n’b Pamet’ n'd izku- Ijubezni boš rad šel na Nosečnice, ki vsak dan jemljejo odmerek aspirina, lahko precej zmanjšajo možnost, da bi se jim rodil premalo razvit otrok, preprečijo pa lahko tudi nastanek povišanega krvnega pritiska, ki je nevaren za še nerojenega otroka. Znanstveniki na clev-landski univerzi trdijo, da | KuPon za brezplačno analizo | in priimek----------- | rojstva ------------------- | Točen naslov -------------- | —_____Šifra--------- aspirin pri nosečnicah nima nobenih škodljivih posledic. Priporočljiv odmerek zanje je 60 do 150 miligramov na dan, jemale pa naj bi ga v drugi in tretji tretjini nosečnosti. Raziskave so pokazale, da je pri tisth nosečnicah, ki jemljejo apsirin, kar 44 odstotkov manj možnosti, da bi rodile premalo razvitega otroka. Tveganje za nastanek prevelikega krvnega tlaka, ki je glavni vzrok za smrt novorojenčkov, pa je za 65 odstotkov manjše. pinah. Pozimi ne smejo biti v pretoplih prostorih. Najustreznejša temperatura je od 7 do 12° C. Ni jih potrebno veliko zalivati, potrebno pa je rosenje. Najprimernejša je dežavnica. Presajamo jih po potrebi oziroma vsaki dve leti. Spodnji listi pri zmajevkah večkrat odmrejo, zato jih moramo sproti odstranjevati. In kaj naredimo, če listi rumenijo? Vzrok je pretemni prostor, zato porumenele liste porežemo in rastlino postavimo na dovolj svetlo in zračno mesto. Stoječa voda v podstavku povzroča črne listne konice in robove. Če je potrebno, zmajevka vzdrži nekaj časa brez vode. Tu- JEDI BREZ MESA DOBRO JE VEDETI ^•irsvaPe^ibe na naslov: Podjetje za informiranje, Titova 29, | Pobota (Za Skrivnost vaših dlani) DOMAČE I V DOMAČI LEKARNI V domači lekarni naj bi bili: obliži, sterilni povoji in gaza ter aluplast komprese proti opeklinam; škarje, šivanke, pincete in toplomer; lekarniški alkohol, sredstva za razkuževanje ran in mazilo proti opeklinam (jeko-derm); aspirini, zdravila proti bolečinam, glavobolu, zobobolu, vročini in sirup proti kašlju; čaji — kamilični, bezgov in pravi. Cena je odvisna od velikosti debla in košatosti rastline. Večkrat lahko kupimo tudi kose debla ali pa tako rastlino, ki šele poganja. Previdno jo navajamo na sončna rastišča. Listnega loščila pfi zmajevkah ne uporabljamo. Dracena deremensis je v naših domovih najbolj pogosta zmajevka, ki ima rumeno ali zeleno obarvane liste. Tudi Dracena frograns je pri nas bolj znana kot drevo življenja. Vzgajamo jo lahko tudi v vodi. Rastlina je zelo odporna. Želim vam veliko veselja v družbi z zmajevkami. Olga Varga Jabolčni zavitek Prve rane jabolke so že na mizi. Naredimo jabolčni zavitek. Najprej napravimo vlečeno testo iz 30 dag moke, malo soli, 1 jajca, 1 rumenjaka, 8 dag moke in 5 dag smetane. Ugneteno testo oblikujemo v kepo, ga namažemo z oljem, da ne popoka, zavijemo v folijo in postavimo za 2 uri v hladilnik. Medtem pripravimo vsebino iz. 15 dag naribanih jabolk, 20 dag skute in naribanega muškata. Testo razvaljamo, vsebino zavijemo v zavitek, premažemo pekač in zavitek položimo vanj. V pečici pri 200 stopinjah pečemo 20 do 25 minut. Panelne zavese so ravni, gladki pasovi blaga, ki so vpeti v dve kovinski prečki in obešeni s tekači v večtirno karniso. Kot nekakšne prosojne plošče jih lahko premikamo levo ali desno, tako da lahko s prekrivanjem ustvarjajo prav zanimive svetlobne učinke. Panelne zavese so zelo elegantna, čista in preprosta okenska poživitev, še posebej za velike okenske površine. ŠENE GORA NA BESEDE halkidiki hercego- DEL ŽIVALI GLAVNO MESTO ZA [VRTANJE (JANEZ, »BOBRI«! ” U_UJ... SLOVENSKI NAPRAVA NENAGLA- p|SATELj , VRSTA SESTAVIL SKLEPANJA MARKO VPRIMITIV-I ■ NAPAST I Ielektric-Ina CESTNA ■ ŽELEZNICA NI LOGIKI _ ■ POSODA ZA ■ KEMIČNE ■ poizkuse (KRISTUSOV ■ UČENEC Iavtomo- I I bilska I OZNAKA 1 | NORVEŠKE | Iavtomo- 1 | BILSKA I I OZNAKA 1 | SKOPJA 1 IGRALEC SEVER PRIPRAVA ZA KUHANJ FILM. IGRALEC LADD GRŠKI BOG VETROV L i— I ZEVSOVA (ljubica ISOVJ.LUK Iv ČRNEM 1 MORJU RADIJSKI NAPOVEDO (VALEČ L PRVI JUGO-i SLOVANSKI! 1 FILMSKI I SNEMALEC g ■ REKA NA 1 ■ ŠPANSKO I 1PORTUGAL-I [SKIMEJI 1 ■ organ | ■sluha I — KLOR Is J KUPON 26 HRVAŠKA rafinerija NAFTE MUZA I EPSKEGA PESNIŠTVA ČEŠKI PISATELJ (ALOIS) | JAPONSKI KNJIŽEVNIK IN MISLEC UEDA k pA. murskem valu i 1 I ZVaialec; | I SklaUba; ■e«vica n 2 ^LAi^?r3^n°-zabavnih melodij tega tedna: j; ^CEcPK°T SMO NOCOJ - Alfi Nipič š A2 SPm r* Ans- Vlada Sredenška 5 'Racam CA EN FRANC KOŠIR - Franc Košir GORA - Ans. Nagelj RSKA — Slovenskogoriški kvintet Pre °va 29 na dopisnici na naslov: MURSKI VAL, ^Stvjp ’ 000 M. Sobota. ‘GO ]$Li Ko Poslušate vsak četrtek na MURSKEM VALU Fil>DR uden d?b'H: RokOr|a Kov.,x aE‘nc'» 69240 Ljutomer WČ;Grad 115, 6926.4 Grad ^oljska 17, Bakovci, 69000 M. Sobota TELEČJA RIŽOTA S ŠAMPINJONI IN GRAHOM O . K..u»mo- 50 dag teletine, sol, 5 dag olja, 10 dag čebule, 10 1 žlico paradižnikove mezge ali svež olupljen in nalistan 30 da.?J.. ’ man:šo svežo papriko, 30 dag šampinjonov ah drugih gob,’30 dag svežega ali zamrznjenega graha, zelen peteršilj. Teletino zrežemo na enakomerno tanke rezine, jih še malo potolčemo in zrežemo na ozke podolgovate rezinice ter na hitro speče-toicemo ° _ .e bolje _ masia Na preostal masCobi pre- nražimo drobno sesekljano čebulo. Ko začne rumeneti dodamo nali- I stane gobe in mlad grah. Solimo m pokrito dušimo. Ko so gobe m orah na pol zmehčane, primešamo paradižnik in na rezance nareza-grau II« F rdečo), prebran, opran in v krpi osusen riz. Za- dušimo na šibkem ognju, da riž naraste m se zmehča. Zrna morajo ^^N^sredo serviranega krožnika nakopičimo rižoto in jo v obliki venca obložimo z rezinicami mesa. Rižoto potresemo s sesekljanim neteršiliem. Zraven ponudimo sezonsko solato. P Namesto teletine lahko vzamemo piščančje meso. _______________ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: romboid, Ariadna, Zatopek, in, bira, strast, K, Abano, oro, von, V A, mast, Atlanta, Livij, R, enosedi, cevi, ro. Stran 13 A 15. AVGUSTA 1991 Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19 YU-69242 Križevci pri Ljutomeru Tel.:069/87-731 PRODAJAMO VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO! • predsetveniki, sejalniki BECKER, silažni kombajni, plugi... O prikolice in trosilniki gnoja Tehnostroj. . . • vrtne kosilnice .. . PRODAJAMO VES GRADBENI MATERIAL! • cement O apno O opeka O fasadna opeka O armaturne mreže Posebna ugodnost: O BRAMAC, strešna kritina — za vse prizadete ob agresiji na Slovenijo 15 % popusta! Prijaznost - kakovost - ugodni pogoji - konkurenčne cene ■ emona ipko PREDNOST POLIESTRSKIH SILOSOV EMONA IPKO d.o.o. 61352 PRESERJE Kamnik pod Krimom 142 Telefon: (061) 631-311, 631-112. 631-322 Telefax: (061) 631-110 KMETOVALCI, PRAVOČASNO SI PRISKRBITE SILOS ZA HRAMBO ŽIVINSKE KRME! Armirani poliester se vedno bolj uveljavlja v vseh industrijskih vejali, kjer vse bolj nadomešča uporabo klasičnih materialov. Prav zaradi svojih odličnih lastnosti imajo v primerjavi s klasičnimi silosi tisti iz armiranega poliestra tele bistvene prednosti: — popolna odpornost proti kislinam, ki nastanejo pri pravilnem siliranju; — ne prepuščajo plinov in vode, kar je pomembno za kakovost silaže; — obstojnost ob vremenskih spremembah; — absolutna odpornost proti koroziji; — popolnoma ^gladka notranja površina omogoča, da se silaža zaradi svoje teže seseda; — dobra toplotna izolacija, ki zaradi nizkega koeficienta toplotne prevodnosti preprečuje, da bi silaža pozimi zmrznila; — visoka stopnja trdnosti in prožnosti ter v zvezi s tem obstojnost ob mehanskih obremenitvah in velika odpornost proti udarcem: — preprosto popravilo; — dolga življenjska doba; — stroški vzdrževanja so zanemarljivi, ker dopolnilni premazi niso potrebni niti na notranji, niti na zunanji strani; — električna neprevodnost; — majhna teža — hitra dostava in montaža ter ob prestavitvi hitra demontaža in preprosta prestavitev. OBIŠČITE NAS NA SEJMU V GORNJI RADGONI, KJER BOMO PRiKA' ZALI NAŠ CELOTNI PROIZVODNI PROGRAM. PREPRIČAJTE SE! Razstavljene izdelke bomo prodajali s sejemskim popustom! mvoliri nova vas p. o. podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56 - 61385 NOVA VAS YU telefon: 061/798-008. 798-011. 798-060. teleta*: 798-011 Vabimo vas, da nas obiščete na radgonskem sejmu od 17. do 25. avgusta v haii E. IZOLIRAJTE DOM IN HLEV Z IZDELKI NOVOLITA: novolit plošče • akuterm plošče • kombipor plošče (dvoslojni • kombipor plošče (troslojne) • kombivol plošče 4 POCINKANI !N BARVAN! •«t, ga NOVOLIT protipožarna vrata so namenjena za gradnjo stanovanjskih, poslovnih in hotelskih zgradb, bolnišnic, šol in vrtcev — skratka, za vse objekte, kjer moramo povsem zanesljivo in učinkovito ločiti posamezne požarne cone in odseke, ne da bi bila pri tem pri oblikovanju prostora kakorkoli omejena projektantova ustvarjalnost Poleg širokega izbora vrat različnih di-menzij in izvedb imamo praktično neomejene možnosti glede izbire finalne obdelave vratnega krila in okvirja. Krilo je izdelano iz sorazmerno lahkega negorljivega sendviča, vratni podboj je kovinski. Vgrajeno kakovostno vratno okovje, tesnila in samozapiralna naprava zagotavljajo lahko in mehko zapiranje, deklarirano ognjeodpornost in ob požaru popolno tesnjenje in ne-prebojnost za dim in dimne pline. Kakovost naših protipožarnih vrat preverja Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani, nasvete in navodila v zvezi z njihovo vgradnjo ter druge storitve s področja protipožarne zaščite gradbenih objektov pa lahko dobite v naši delovni organizaciji. KOMBIPOR — te plošče so lahke termoizolacijske plošče, uporabljajo se v gradbeništvu že vrsto let. Izdelane so iz stiroporja in ene ali dveh plasti mineraliziranih lesnih vlaken, NOVOLIT. V taki kombinaciji predstavlja stiropor, ki je na željo kupca samougasljiv, dober toplotni izolator, sloja NOVOLITA pa dajeta plošči predvsem dobre mehanske lastnosti in sta odlična podlaga za vse vrste ometov. Plošče KOMBIPOR uporabljamo za toplotno zaščito objektov, in sicer za oblaganje sten (fasade), stropov,, stebrov in podobno, pri novogradnji in tudi obnavljanju starih objektov. Pri izdelavi fasade se plošče pribijejo na zid s posebnimi pritrdili, vrhnji nanos, ki je lahko tudi tako imenovana težka fasada, pa mora biti armiran s primerno mrežico. Plošče KOMBIPOR so zelo primerne tudi za izolacijo tlakov in ravnih streh zaradi dokaj velike tlačne trdnosti in dobrih izolacijskih lastnosti. Našteta uporaba PLOŠČ KOMBIPOR je najpogostejša. Uporabne pa so tudi za izdelavo raznih montažnih sten, izdelavo sten z vmesnim betoniranjem (zunanja stran trislojni kombipor. notranja stran stene plošče NOVOLIT itd.) novol ovalno mesno industrijo - M * I ♦ - - OSTALA OPREMA ZA HLADILNICE IN KLAVNICE: • prekladalna hidravlična • ekspeditni sanitarni tunel roka na ekspeditu transporterji po želji kupc0 VESTNIK, 15. AVG^®^< Stran 14 šport Pred startom v SNL in OČL OPTIMISTIČNE NAPOVEDI TRENERJEV Prihodnjo nedeljo se bo pričelo tekmovanje v slovenski no-S°metni ligi, kjer ima Pomurje tri predstavnike: Nafto iz Lenda-Muro iz Murske Sobote in Potrošnik iz Beltince. Teden dni kasneje pa bodo štartala moštva v območni članski slovenski ligi vz®°d, kjer bosta Pomurje zastopali moštvi Turnišča in Beltran-sa n Veržeja. Pred pričetkom prvenstva smo obiskali trenerje pomurskih moštev in jih povprašali, kako so se pripravili na novo ukmovalno sezono in kaj od nje pričakujejo. ZOLTAN AMBRUS - trener Nafte: »Razmere v slovenskem nogometu dobro poznam, saj sem že eno leto treniral nogometaše Nafte. Zato zaupam Nogometni zvezi Slovenije, da na tak način ureja nastali položaj, saj s tem prispeva k dvigu kakovosti nogometa. Z vsakim moštvom moramo tako in tako enkrat igrati, zato je vseeno, s hj v n , . kom prej in s kom pozneje. Za der- da 1’ c-ln?'^ men'm, daje moje moštvo dobro pripravljeno in sm0JUblteUev nogometa ne bomo razočarali. Program priprav Sati c1-0™'' zaradi zgodnjega začetka prvenstva nekoliko skraj-Zav, , er Pa sem zadovoljen z dosednajimi pripravami in z temrtj0 '8ralcev. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih te-da sqS katerimi sem prav tako zadovoljen. Zlasti pa sem vesel, Pozn Se usPe®no vključili v igro novi igralci. Novih moštev ne rangu n»',I'i.rav gotovo pa so kakovostna, saj so igrala v višjem Zato '"'Oštvo, ki ga treniram, je navajeno na dobre rezultate. stvu ((UPam’ da bomo z njimi nadaljevali tudi v novem prven- M1LAN KOBLENCER - trener Mure: »To, ali pomeni povečanje slovenske lige na 20 moštev napredek kakovosti slovenskega nogometa ali ne, bo pokazal čas. Liga je nedvomno močnejša kot v prejšnji sezoni, saj so iz medrepubliške lige prišla kakovostna moštva. Menim pa, da bo tekmovanje prenaporno in predrago za ama- terske klube, saj bo veliko tekem, nekatere n. - d°v0|jn' pa.se bodo igrale tudi med tednom. Z žrebom smo zali rajšj 3 S:cna začetku igramo s slabšimi moštvi. Seveda bi bi-fovaln e ®tartali kot domačini. S pripravami za novo tek-terri nek sze?no smo začeli pravočasno in čeprav je bilo pri da t0 al težav, smo program v dobršni meri uresničili, tako Valni s/ • vP'‘val° na pripravljenost moštva. V novi tekmo-štv0, ki h°n' S' Prevami za novo tekmovalno sezono Začenjajo tudi pionirji soboške Kodo začele v ponedeljek, 19. avgusta 1991, ob 18. uri na igrišču Mufe Na prS™ vabijo Pionirje, rojene 1981., 1982. in 1983. leta. ___Mali nogomet------—---— ■ Turnir v Crešnjevcih ,,, < minometa frešnjevci organizira v soboto, 17. avgusta 1991, ob ^0 uri nočniHurnir v malem nogometu. Prijavnina znaša I 500 dinarjev. Pri--moštev bodo zbirali pred pričetkom turnirja. Prve stin ekipe bodo prejele nagrade in pokale. F - Klemenčič ga Gornja Radgoi PRVI SLOVENSKI KASASKI DERBI Na tiskovni konferenci, ki sojo pripravili ob sprejemu evropskega podprvaka Marka Slaviča mlajšega iz Ključarovec v Ljutomeru, so predstavniki Konjeniškega kluba Ljutomer in Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni seznanili novinarje z nedeljskimi dirkami, ki bodo v Gornji Radgoni. Poudarili so, da jim je kljub težavnim razmeram, v katerih živimo, uspelo s pomočjo pokroviteljev organizirati elitno kasaško prireditev v okviru Kmetijsko-živilskega sejma Gornja Radgona. Pokrovitelji dirke so: Obrtna zbornica Slovenije, Vigros, Mura, Gruda, Kmečka zveza Ljudska stranka, Radenska, Pomurka, Panonka, Perutnina, Meso Kamnik, Zavarovalna skupnost Triglav in še nekateri drugi. Dirkališče v Gornji Radgoni, ki sodi med najboljše, bo tako prizorišče prvega slovenskega kasaškega derbija, ki po kakovosti ne bo nič slabši od jugoslovanskega, saj ima Slovenija najboljše kasače v Jugoslaviji. Za prvi slovenski kasaški derbi so se prijavili: Aško (F. Jureš), Ati-ka MS (M. Slavič ml.), oba Ljutomer, Fabio (F. Antonič, Krško), Ford Lindy (M. Hanžekovič), Letja (M. Kukolj), Legolas (V. Žnidarič), vsi Ljutomer, Nuška (D. Vivod, Ljubljana) in Venka III (D. Mihorič, Ljutomer). Negotova pa je še udeleže-ba Di Efendija (1. Debelak) in Dekana (V. Lešnik), oba Maribor. Med favoriti so Atika MS, Letja in Ford Lindy. Poleg prvega slovenskega kasaškega derbija pa bodo na sporedu še tri dirke: za dveletnike, za triletnike in za najhitrejše kasače. Konjeniška prireditev, ki bo v nedeljo, 18. avgusta 1991, v Gornji Radgoni, bo vsekakor zanimiva in privlačna. F. Maučec Ljutomer Sprejem za Marka Slaviča Konjeniški klub Ljutomer je v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru pripravil sprejem za Marka Slaviča mlajšega, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu na Finskem zasedel drugo mesto in osvojil srebrno medaljo. V navzočnosti predstavnikov skupščine občine Ljutomer, predstavnikov Konjeniške zveze Slovenije, ljubiteljev kasaškega športa in novinarjev je o najuspešnejši rejski in tekmovalni družini Slavič, zlasti pa o zadnjem uspehu Marka Slaviča mlajšega govoril predsednik KK Ljutomer Janez Kuhar, ki je slavljencu v imenu kluba za izjemen dosežek izročil umetniško sliko akademske slikarke Dore Plestenjak iz Škofje Loke. V imenu Konjeniške zveze Slovenije pa je Marku Slaviču mlajšemu predal veliko plaketo Konjeniške zveze Slovenije njen predsednik Mirko Mirtič. Ob tem velja povedati, da je bil Marko Slavič mlajši dvakrat proglašen za najboljšega voznika v Sloveniji in da se poleg osvojenega drugega mesta na evropskem prvenstvu na Finskem ponaša še s številnimi mednarodnimi uspehi. Po slavnostnem sprejemu so se udeleženci dalj časa zadržali na prijateljskem srečanju. F. Maučec -J * Na sprejemu je predsednik KK Ljutomer Janez Kuhar izročil evropskemu podprvaku Marku Slaviču mlajšemu umetniško sliko slikarke Dore Plestenjak. Na levi predsednik KZS Mirko Mirtič, na desni Marko Slavič starejši. Foto: F. Maučec Lenart Legolas in Letja prva Konjeniški klub Slovenske gorice iz Lenarta je pripravil velike kasaške dirke. Na diri so sodelovali tudi člani KK Ljutomer in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Najbolje so se odrezali: Legolas (Žnidarič), ki je zmagal v peti dirki, in Letja (Ku-kolj), ki je bila prva v šesti dirki, ter Lotita (Fras), ki je bila druga v tretji dirki. Tretja mesta so zasedli: Lavitas Blazer (Puhar) v prvi dirki dveletnikov, Fried (Galunder) v drugi dirki, Lineker (Šonaja) v tretji dirki. Četrti pa so bili: Pik AS (Slavič), Triana (Šoštarič), Venka (Mihorič). Karate Ternarjeva in Bočkajeva dobili mojstrski naslov V Izoli je bil desetdnevni karatejski seminar, ki se gaje udeležilo tudi 35 pomurskih karateistov. Po končanem seminarju so udeleženci opravljali izpite za višje pasove. Na izpitih za pasove sta varovanki trenerja Milana Zadravca Tatjana Ternar in Gaboka Bočkaj osvojili mojstrski naslov in tako postali prvi nosilki črnega pasu v karateju v Pomurju. Naslov mojstrskega kandidata je osvojila Erika Žagar, Tomaž Pivec je dobil rjavi, Vesna Zadravec pa vijoličasti pas. Pomurski karateisti pa so se izkazali tudi na turnirju Izola 91, kjer je sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz Slovenije. Pri mlajših pionirjih je.bil Matic Rues drugi, pri mlajših pionorkah Vesna Zadravec prva, pri starejših pionirjih Tomaž Pivec prvi, pri starejših pionorkah Alenka Jonas tretja, Simona Matuš četrta in Petra Lukašev peta. Pri članicah je bila Tatjana Ternar prva, Gabika Bočkaj tretja, erika Žagar četrta in pri članih Borut Sušeč tretji ter Boris Baranja peti. B. Sušeč Motokros ROGAN ZMAGAL V Dolenjskih Toplicah je bila dirka naraščajnikov v motokrosu za medrepubliško prvenstvo. Zopet se je izkazal Oliver Rogan 'iz Sotine, saj je v kategoriji do 60 ccm zmagal, v kategoriji do 80 ccm pa je bil drugi. Lang (Radenci) je zasedel peto mesto. Naslednja dirka bo v Orehovi vasi. Stran 15 ROLO ZAVESA AGROSERVIS p.o. Murska Sobota 69000 Murska Sobota, Kroška c. 58 poštni predal: 41 telefon: (069) 21-630, 21-321 telefax: (069) 21-322 tolp*- 35-219 žiro račun: 51900-601-11849 LETOS PRVIČ NA KMETIJSKO-ŽIVILSKEM SEJME V GORNJI RADGONI AGROSERVIS RAZSTAVLJA IN PRODAJA VOZILA RENAULT NA ZUNANJEM RAZSTAVNEM PROSTORU, LEVO OD HALE ABC POMURKE. POLEG ŽE UVELJAVLJENIH PROIZVODOV IZ LASTNEGA PROGRAMA VAM PREDSTAVLJAMO NOVOSTI-. - POSODA ZA ODPADNO OLJE - VOZIČEK ZA ODPADNO OLJE - GIBLJIVI PREDPRAŽNIK PRIPOROČAMO SE Z USLUGAMI AVTOKLEPARSTVA, AVTOELEKTRIKE, AVTOLIČARSTVA. NUDIMO KOMPLETNO SERVISIRANJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVO MOTORJEV IN VOZIL TER KMETIJSKE MEHANIZACIJE TUDI V ČASU RADGONSKEGA SEJMA BOMO NA NAŠEM DVORIŠČU NA KOROŠKI 58 ORGANIZIRALI SEJEM RABLJENIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE. Barva ohišja: AL 1 — srebrna, AL 5 — rjava, AL 7 — bela Barva platna: sv. rjava, zelena, termo platno, dekorativna Rolo deluje lepo in nevpadljivo, dopolnjuje opremo notranjih prostorov. Zaskočni mehanizem omogoča zaustavljanje zavese v več položajih. Ohišje roloja je konstrukcijsko prilagojeno hitri in enostavni montaži, obenem varuje mehanizem pred prahom. Enostavna zatemnitev prostora in zaščita pred sončnimi žarki! Izbira barv ohišja in platna omogoča prilagajanje prostoru in opremi v njem! VSE INFORMACIJE IN MONTAŽA: AGROMAT Ptuj, tel.: (062) 773-314. Informacije in prospekti: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel.: (061) 707-422, fax: (061) 708-466. OBIŠČITE NAS NA RADGONSKEM SEJMU V HAL! ABC POMURKE! PAN AGRA Kovinska industrija Murska Sobota, d. o. o. 69000 Murska Sobota, BijediČeva 1 TRG — družba za opravljanje trgovinske dejavnosti Telefon: 61-511, 61-691 Fax: 61-359 V času radgonskega sejma nudimo na našem razstavnem prostoru poleg upravne stavbe UGODNO PRODAJO S SEJEMSKIM POPUSTOM IN OBROČNIM ODPLAČEVANJEM NATRI OBROKE NASLEDNJE IZDELKE: • FIAC — zračni kompresorji • STIH L — motorne žage, kosilnice, škropilnice • ALPINA — kosilnice in motorne žage • KAWASAKI -nahrbtne kosilnice • VESNA - akumulatorji • traktorske gume, rezervni deli IMT . . . Odlikujejo nas nizke cene in kakovostni program! UGODNA kmetijskih STROJEV Cenjene kupce obveščamo, da bomo v času sejma ugodno prodajali kmetijske stroje: — obračalnike — žitne sejalnike — kosilnice — traktorje in priključke — prikolice... ZA GOTOVINSKO PLAČIL015 % POPUSTA Informacije dobite na našem razstavnem prosto^1 na sejmu in v naši prodajni službi ali po telefonu 21-024 ali 31-750. Priporočamo se za' nakup’ VESTNIK, 15. AVGUSTA 1991 kronika Močno vinjen avtomobilist ob^0*50-10’ '0' av8usta, se je . - • uri na magistralni cesti , Središče-Lendava srepJ d ^da prometna ne-dišča niG' w Murskega Sre‘ ga lnU-1Ca Maksima Gorke-trnc,- Je z neprimerno hi-DoJ° v°?'l osebni avto Fiat, Pa je bil še vinjen, zato na da ie zaPel-ial jarek Vtran ln naposled v -je škoda za । T ;™ dinarjev, sopotnik Ulica vi , ?rskega Središča, Gorkega 12, so hud°. Poškodoval in bolnis PrePeljali v soboško u,,snico. GASILSKO DRUŠTVO ŽIŽKI PREVZELI MOTORNO BRIZGALNO Čeprav imajo v Žižkih nov va-ško-gasilski dom, ki so ga dogradili 1973. leta, čutijo spoštovanje tudi do preteklosti: niso dovolili, da bi star gasilski dom, zgrajen 1936. leta, propadal ali da bi ga celo podrli, ampak so ga lepo obnovili in v nedeljo, II. avgusta, znova slavnostno predali svojemu namenu. V njem bo pravzaprav zbirka dokumentov in gasilskega orodja ter opreme od leta 1924, ko so ustanovili gasilsko društvo, in vse do današnjih in poznejših dni. Gasilci iz Žižkov se imajo s čim pohvaliti, saj so v 67 letih, odkar deluje društvo, zgradili tri domove, enega so odstopili tovarni Toko za industrijski obrat. Gasilci so tudi dobro opremljeni, saj imajo orodno vozilo, od zadnje nedelje dalje pa še eno motorno brizgal- krajši slovesnosti, kjer so prebrali kroniko društva — zvrstilo se je nekaj nagovorov pa tudi primeren kulturni program — je n no, tokrat znamke Ziegler. Po --------------- ------- .V Vsiljevanje v križišču nostna iTr Vna Je cesta v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti pred-Pasonn t' ■ so se udeleženci v prometu postopoma navadili, sicer I2.5o paS .jeni tudi ustrezni prometni znaki. V petek, 9. avgusta, ob zataknilo. V. B. iz Noršinec 43, ki seje peljal z osebnim SorčiZ npPredn°stni cesti v ulici Arh. Novaka, je v križišču z Gre-'z Mursk UZ° ’ZS’UI prednost pred voznikom motornega kolesa S. L. hude te|ee S°b°te, Lendavska ulica 45. Ob trčenju je motorist dobil ne poškodbe in se zdravi v soboški bolnišnici. Traktor nenadoma v levo nesreč &V^usta se Je zunaj Renkovec zgodila huda prometna škoda n V kat.er> je bila ena oseba hudo poškodovana, gmotna S. 2 j znaša 20.000 dinarjev. Miličniki so ugotovili, da seje Renkov ■ enkovec 60 peljal s traktorjem po regionalni cesti se pren Dobrovnik. Med vožnjo je zavijal na levo, ne da bi je zgodTCa ’ lahko to stori varno, zato ne preseneča, da se kiga - 1 a nesreča: iz nasprotne smeri je pripeljal osebni avto, ^erJZ'1®' H. iz Mostja,in se zaletel v levo kolo traktorja, imel srečeUd' dru®' osebni avto, ki je pripeljal za traktorjem, ni Huda nesreča v Radenski J1, ^Sotovin Kutinec se je 8. avgusta ob 14.45 hudo ponesrečil v Borače-i'eni i S°’ da Je s tekočega traku odvzemal poškodovane steklenino *edaj naln ..ni*b Je bil zamašek, zato je steklenico prijel z desno ro-j.r^a| p0(j. se j> je zlomil vrat in nesreča je bila tu: delavec si je hudo lanena !n'co desne roke, močno je krvavel, zato so ga hudo po-0fleks<, je nevarno, zato je potrebna velika previdnost. Dobro pa je tudi, da — preden začnemož delom — ugotovimo, ali je prostor primeren. Če bi tako ravnal A. B. z Nasove v radgonski občini, prav gotovo ne bi prišlo do požara. Gorelo je 9. avgusta, vneli pa so se bencinski hlapi v kanalu v garaži. Ogenj se je z osebnega avta Fiat 128 razširil še na ostrešje lope 5 krat 4,7 metra. Zgoreli so torej garaža, lopa in avto, zato je škode za 150.000 dinarjev. POROKE Nevarna vožnja po levi E. B. iz Boreče 21 seje 6. avgusta ob 14.20 peljal z osebnim avtom iz Šulinec proti domači vasi. V hipu je zapeljal na levo, zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom, s katerim se je pravilno po svoji desni v nasprotni smeri pripeljal E. K. iz Šulinec. Materialna škoda znaša 80.000 dinarjev, hudo pa se je poškodoval J. A. iz Kočevja, ki je sedel v vozilu E. K. Zdravijo ga v soboški bolnišnici. /O Pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka Pomurska banka d.d. Murska Sobota OBRESTNE MERE ZA DINARSKE VLOGE Hranilne vloge na vpogled Tekoči računi, žiroračuni VEZAVA — nad 1 mesec — nad 3 mesece — nad 6 mesecev — nad 12 mesecev — nad 24 mesecev — nad 36 mesecev 78% 66% 204 % 213% 219% 225 % 231 % 237 % BANKA POSLUJE NA POMURSKEM SEJMU VSAK DAN OD 10. do 16. URE. JURČEK VELIKAN Štefan Lipič iz Sebeborec 130 je navdušen gobar. Te dni je v gozdu pri Krncih našel 820-gramskega jurčka. Kmalu potem, ko smo ga fotografirali, ga je razrezal in dal sušit. Kdaj ga bo pokusil, nam ni razkril. Sicer pa se človek tudi gob sčasoma preobje. Foto: MATIČNI URAD SO GORNJA RADGONA - Emil HOLC, ključavničar iz Črešnjevec, in Maja Puškaš, študentka iz Radenec; Franc Štajnfelzer, kovinarski delavec iz Lokavec, in Angela Sterniša, delavka v predelavi mesa iz Lutverec; Robert Sterniša, kovinarski delavec iz Segovec, in Tina Luise Devies, kovinarska delavka iz Nemčije; Srečko Petek, gradbeni tehnik iz G. Radgone, in Blanka Fleisin-ger, trgovka iz G. Radgone; Milan Šeruga, vodovodni inštalater iz Radvenc, in Olga Grosman trgovka iz Turjanskega Vrha. MATIČNI URADI SO MURSKA SOBOTA — Jožef Panker, elektroinštaleter iz Noršinec pri Murski Soboti, in Bernarda Rajnar, natakarica iz Veščice pri Murski Soboti; Milan SALATNIK, delavec iz Maribora, in Marjanca KERČMAR, tekstilna konfekcionarka iz Černelavec;’Drago Meolic, ekonomski tehnik iz Kroga, in Zdenka BRUNEC, konfekcijska modelarka iz Dokležovja; Stanislav TRAT- " NJEK, avtoličar iz Bakovec, in Dušanka KOLMANIČ, delavka iz Tišine; Vladimir HABJANIČ, natakar iz Zreč, in Brigita ŽERJAV, na- takarica iz Zreč. ČESTITAMO! Kovinotehna 7 za Vas TAMAŠ d.o.o. GORNJA BISTRICA 130 a Tel.: 70-270 • ženska, moška in otroška konfekcija in vse za poletje IZJEMNO UGODNA SEZONSKA RAZPRODAJA! TAMAŠ d.o.o. GORNJA BISTRICA 130 a Tel.: 70 270 Cene znižane do 50 odstotkov! SEJMU V GORNJI RADGONI V HALI F, RAZSTAVNI PROSTOR 404 • ugodne cene • potrošniška posojila • prodaja na čeke zz z/z (Z ZZ* zZZ b Prisrčno vabljeni! KOVINOTEHNA s 7 za Vas AVGUSTA 1991 Stran 17 Obiščite nas v hali E1, kjer razstavljamo naše nove izdelke! — vitrine vseh vrst in dimenzij — retropulti in nevtralni elementi — točilni pulti — izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic — krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalniška vrata voHdo Podjetje za proizvodnjo hladilne opreme 69240 LJUTOMER Kolodvorska 28 Telefon: (069) 82-511, 82-521 Telefax: 82-583 tehnične dejavnosti F W PREDELAVA VALJANIH TRAKOV Vas vabi na svoj razstavni prostor na sejmu kmetijstva v Gornji Radgoni od 17. do 25. avgusta NUDIMO VAM: • HLEVSKO OPREMO — pehalne transporterje gnoja (sistemi I, J, F, H, L, T) — kompresorska batna pehala — opremo za prosto rejo — stojišča s pohodnimi rešetkami — individualne bokse — molzišča — opremo za preveze — opremo za prašičjerejo in kunčerejo — opremo po naročilu — servis e DISKE ZA POLJEDELSKE STROJE e ODVODNIKE ZA METEORNE VODE e KOVINSKE PODBOJE e ŽEBLJE e OBRTNA KLEPARSKA IN MIZARSKA DELA Za obisk se priporoča Železarna Jesenice NOVO V PROGRAMU PRIKOLIC: • enoosne tandem prikolice — 6 t • enoosne prikolice — 5 t • dvoosne prikolice s tristranskim prekucnjenjem — 6 t Vse iz programa za ZRN! PROGRAM TROSILNIKOV: • hribovski trosilniki — 2,5 t in 3,2 t • trosilniki — 3,2 t, 4,2 t, 4,5 t • velika izbira trosilnih naprav Obiščite nas na radgonskem sejmu na našem razstavno-prodajn^^ prostoru levo pri sejemskem vhodu. UGODNA NEPOSREDNA PRODAJA • za gotovinska plačila veliki popusti • prodaja na obroke • zagotovljene cene • za trosilnike 6-odstotni izvensezonski popust Telefon: — prodaja (069) 81-696 15, - h.c. (069) 81'01 81-62^ Telefax: (069) 81-g? Telex: 38663 r tehnostroj MODERNA OPREMA — LJUTOMER, d.d. VESTNIK, 15. AVGUS? Stran 18 AGROTEHNIKA - TRGOVINA LJUBLJANA Ljubljana, Tržaška c. 132 tel. h.c. (061) 268-341, telefax (061) 267-089 AGROTEHNIKA - TRGOVINA JSpoštovani obiskovalci! gabimo vas na naš stalni razstavni prostor na 29. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu °d 7. do 25. avgusta v Gornji Radgoni. izstavljali in prodajali bomo: • traktorje ZETOR, TORPEDO, MF-Landini stroje za obdelavo tal in setev stroje za spravilo in košnjo sena stroje za gnojenje in dognojevanje; trosilnike hlevskega gnoja in mineralnih gnojil, mo-^kultivatorje s priključki, škropilnice in atomizerje druge kmetijske stroje za vaša vsakdanja opravila rezervne dele za kmetijske stroje in motorna vozila ter drugi potrošni material rav tako vas vabimo, da obiščete naše trgovine v M. Soboti, Mariboru, Ljutomeru in Lendavi, Ner vam nudimo ugodne cene za kmetijsko [pehanizacijo in obročno odplačilo za nekatere Kmetijske stroje. dobrodošli v naših trgovinah in na sejmu v Gornji Radgoni! Murska Sobota, Titova 25, tel.: (069) 21-506, 21-508 Lendava, Partizanska 53, tel.: (069) 75-345 Ljutomer, Slavka Osterca 2, tel.: (069) 81-083, 81-862 V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI V času mednarodnega Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni od 17. do 25. avgusta 1991 vam Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota omogoča sklenitev novih zavarovanj z naslednjimi ugodnostmi: 10 % popusta za avtomobilsko kasko zavarovanje 25%za požarno zavarovanje 20%za stanovanjsko zavarovanje za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo vam prvo mesečno premijo podari Zavarovalnica Triglav V hali F radgonskega sejmišča, kjer boste lahko sklenili tudi vse ostale oblike zavarovanj, Vas pričakujemo z zavarovalniškimi nasveti. zavarovalnica triglav Območna enota Murska Sobota KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST NAKUPOVALNI IZLET V OBMEJNO AVSTRIJSKO RADGONO SE VAM BO SPLAČAL! j - velika izbiro ■■■ — nizke cene — strokovna postrežba Obiščite nas v času sejma v Gornji Radgoni! ZA satel,tske sprejemne spelec VIDEO — TV — SERVIS avstrijska Radgona, Hauptplatz 10 telefon: 9943 3476 3330/2269 »IEFEISE« satelitski spre-°dM90 ATS! — videorekorder — avtoradio — TV 51 cm ekran — pralni stroj — Šivalni stroj — tri teze — elektronske blagajne ves elektroinštalacijski material in še mnogo vec. ■ • V času sejma v G. Radgoni akcijske cene!!! RAIFFEISENKASSE BAD RADKERSBURG - KLČCH Za vse denarne posle — zamenjujemo vse valute po najugodnejšem tečaju — banka prijaznih ljudi TO JE VAŠA BANKA! 3.790 390 4.900 3.S90 5.500 7X9 4.990 A l ’S ATS ■ATS ATS ATS ATS ATS Štajerska potovalna agencija Raiffeisen, podružnica Bad Rad-kersburg vam omogoča polet in rezervacije letalskih vozovnic v vse dežele sveta. Steirisches\ Raiffeisen* g Reisebiiro Ugodna prodaja kosilnic MURRAY! Dobrodošli pri nas. Na voljo smo vam z vsemi informacijami m svetovanjem! OBIŠČITE NAS! N S Leto XXVH Murska Sobota, dne 15. avgusta 1991 št.: 19 j mARIJAMATJASEC |> 144. Odlok o določitvi višine krajevne turistične takse v občini Murska Sobota 145. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1990 146. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje ANDREJ- 147. Odlok o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici v M. Soboti 148. Odlok o spremembah odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini M. Sobota 149. Odlok o spremembah odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Murska Sobota 150. Odlok o spremembah odloka o pokopališkem redu na območju občine M. Sobota 144 Na podlagi 2. točke 7. člena Zakona o turistični taksi (Ur. list RS, št. 18/91) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 1.8. 1991 sprejela ODLOK o določitvi višine krajevne turistične takse v občini M. Sobota 1. člen Na območju občine M. Sobota se za začasno bivanje turistov plačuje turistična taksa, ki jo sestavljata prenočitvena in krajevna taksa. Krajevna taksa je prihodek občine in je določena s tem odlokom, prenočitvena taksa pa je prihodek republike in je določena z Zakonom o turistični taksi. 2. člen Krajevna taksa se določa v točkah. Vrdnost točke določi IS R Slovenije in se objavi v Uradnem listu R Slovenije. 3. člen Višina krajevne turistične takse se na območju občine M. Sobota določi v naslednji višini: I. Mesto M. Sobota in Moravske Toplice 11 točk 2. Ostali kraji 8 točk 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 3. točka I. člena in tar. št. 3 Odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 18/86). Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komu, taksah v občini M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 9/87), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komu, taksah v občini M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 5/88), 1. člen tar. št. 3 in 2; člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komu, taksah v občini M. Sobota (Uradne objave pomurskih občin št. 8/89). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 417-1/91-9 Datum: 26. 6. 1991 Predsednik SO Murska Sobota Andrej GERENČER, I. r. 145 Na podlagi določil 2. odstavka 269. člena Zakona o ^avkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80, 36/81, 11/84, 4/86 in 9/90) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne I. 8. 1991 ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1990 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1990. , 2. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občine Murska Sobota za leto 1990 izkazuje: I. Obremenitve zavezancev 162.004.955,60 2. Razbremenitve zavezancev 145.054.482,30 3. Znesek dolgov zavezancev 22.098.781,40 4. Znesek preplačil zavezancev 5.148.308,10 5. Računski saldo kot dolg zavezancev 16.950.473,30 3. člen Zaključni račun obsega: I. Bilanco saldov računov glavne knjige za davke in prispevke na obrazcu ZR-I; 2. Pregled skupno doseženega prometa davkov in prispevkov na obrazcu ZR-2; 3. Preglede dolgov in preplačil zavezancev na davkih in prispevkih na obrazcu ZR-3; 4. Brutobilanco o stanju vknjiženih davkov in prispevkov na računih glavne knjige na obrazcu KD-6, ki so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 401-2/91-9 Datum: 29. 4. 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. 146 Na osnovi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85), 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja ((Ur. list SRS št. 23/77) in 15. člena Statuta KS Martjanci, je Svet Krajevne skupnosti Martjanci dne 20. 06. 1991 po predhodni odločitvi na zboru občanov naselja ANDREJCI sprejel SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci, naselje ANDREJCI. 1. člen Razpiše se referendum za območje KS Martjanci, naselje ANDREJCI. Referendum bo V nedeljo, dne 1. septembra 1991. 2. člen Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za: — gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča — vzdrževanje in eventualno dograditev doma — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — plačevanje električne energije — vzdrževanje vaških cest in poti — združevanje za funkcionalne potrebe KS — finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti vaškega odbora — potrebe LO, DS in CZ 3. Čl$&v. . , Za izvršitev programa bo potrebno 1.750.000,00 din, višina sredstev, ki naj bi se zbrala s samoprispevkom znaša 1.7.50.000,00 din. 4. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 5 (petih) let in sicer od I. oktobra 1991 do 31. oktobra 1996. 5. člen Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo stalno bivališče na območju KS Martjanci, v naselju ANDREJCI in sicer v naslednji višini: a) V DENARJU: — 1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 0,5 % od pokojnin — 8 % od katasterskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti > — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI — 3 (tri) delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane - I (en) traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 50 DEM, za' / neopravljeni traktorski prevoz 70 DEM. * Samoprispevka v denarju in deiovni sili so oproščeni zavezanci, iti ji\x določa 12. člen Zakona o samoprispevku. 7. člen Delavcem, ki so na začasnem delu v tujini in imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno bivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka, obdobje za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka. 8. člen Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas. 9. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, so pa v delovnem razmerju. 10. člen Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST MARTJANCI naselje: ANDREJCI GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 1. septembra 1991 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili v KS Martjanci, naselje ANDREJCI, ki se uporabi za: — gradnjo mrtvašnice in vzdrževanje pokopališča — vzdrževanje in eventualno dograditev doma — ureditev in vzdrževanje komunalnih objektov — sofinansiranje programa del in nakupa opreme za požarno varnost — plačevanje električne energije — vzdrževanje vaških cest in poti — združevanje za funkcionalne potrebe KS — finansiranje drugih funkcionalnih obveznosti vaškega odbora — potrebe LO, DS in CZ Višina samoprispevka bo znašala: a) V DENARJU: — 1,5 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil — 0,5 % od pokojnin — 8 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega osebnega dohodka iz davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih dejavnosti — 2 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v občini v preteklem letu delavci, ki so na začasnem delu v tujini b) V DELOVNI OBVEZNOSTI: — 3 (tri) delovne dni letno po 8 ur za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane — 1 (en) traktorski prevoz letno za občana, nosilca gospodinjstva ali njegove družinske člane, v kolikor ima lastni traktor Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 50 DEM, za neopravljeni traktorski prevoz 70 DEM. GLASUJEM »ZA« »PROTI« । Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo'»PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 11. člen . Za zbiranje sredstev in za izvajanje del po sprejetem programu je odgovoren Svet Krajevne skupnosti. 12. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev zbranih s samoprispevkom bo opravljal Svet KS Martjanci, ki bo o tem vsako leto poročal zboru občanov. 13. člen Ta sklep velja z dne objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Predsednik sveta KS: Ervin PINTER, Lr. 147 Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena, 5. in 6. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, štev. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 5. 1991 ter na seji Zbora združenega dela, dne 1. 8. 1991, sprejela 4 ODLOK o spremembah odloka o tržnem redu na tržnici v Murski Soboti 1. člen V odloku o tržnem redu na tržnici v Murski Soboti (Ur. objave, št. 21/84 in 15/87) se v 1. odstavku 49. člena številka 3.000,00 nadomesti s številko 5.000,00 in številka 300.000,00 s številko 30.000,00; v drugem odstavku se številka 1.000,00 nadomesti s številko 250,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00; v 3. odstavku pa se številka 1.000,00 nadomesti s številko 200,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. 2. Člen V 50. členu odloka se številka 2,000,00 nadomesti s številko 1.000,00. Ta od\ok osmi dan po oV>jav\ w oksjavaVi občin. Številka: 352-4/91-1 Murska Sobota, dne 1. 8. 1991 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER Andrej Gerenčer, l.r. 148 Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in 5. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 5. 1991 ter na seji Zbora združenega dela, dne 1. 8. 1991, sprejela ODLOK o spremembah odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota 1. člen V odloku o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ur. objave, štev. 25/85 in 15/87) se v prvem odstavku 18. člena številka 2.000,00 nadomesti s številko 200,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. V 3. odstavku istega člena se številka 2.000,00 nadomesti s številko 300,00 in številka 300.000,00 s številko 30.000,00 ter številka 1.000,00 s številko 100,00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-2/91-1 Murska Sobota, dne 1.8. 1991 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER Andrej Gerenčer, l.r. 149 Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena in 5. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne. 30. 5. 1991 ter na seji Zbora združenega dela, dne 1. 8. 1991, sprejela ODLOK o spremembah odloka o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Murska Sobota 1. člen V odloku o odvozu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 1/91) se v prvem odstavku 44. člena številka 50,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 15.000,00 s številko 30.000,00; v drugem odstavku tega člena pa se številka 50,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 2.500,00 s številko 5.000,00. V 45. členu odloka se številka 50,00 nadomesti s številko 100,00 in številka 2.500,00 s številko 5.000,00. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi d^n po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 352-3/91-1 Murska Sobota, dne 1.8. 1991 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER Andrej Gerenčer, l.r. 150 Na podlagi 3.točke prvega odstavka 3. člena in 5. odstavka 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list RS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in 10/91) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 5. 1991 ter na seji Zbora združenega dela, dne 1.8. 1991, sprejela ODLOK o spremembah odloka o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota I. člen V odloku o pokopališkem redu na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/87) se v 19. členu številka 1.000,00 nadomesti s številko 100 00 in številka 50.000,00 s številko 5.000,00. 2. člen obč'Ta °dl°k ZaČne Ve|jat' OSmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih Številka: 352-1/91-4 Murska Sobota, dne I. 8. 1991 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER Andrej Gerenčer, l.r. Radijski in televizijski spored od 16. do 22. avgusta petek SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK murski val MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL MURSKI VAL rT;:00 Prebujaj- M.„..ku *Urnj Ponudbi. če želite V0L'.z nami in če želite sosedu snreiJ ju,ro’ navijte vaše *®.00 Spored RS. ^tke00^01*'110 p°poid|K‘ 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Morda pa danes več ne bo tako vroče kot je zdajle, ko pišemo te vrstice. Dobro jutro in spoštujte svojega bližnjega). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, poročila, Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 9.00 Nedeljska kuhinja (tokrat ne kot običajno, pač pa z radgonskega kmetijskega sejma. Slišali boste veliko koristnega, deležni boste nagradnih iger, glasbe, sejemskega vrveža). 12.00 Spored v madžarščini. 13.00 Panonski odmevi. 13.30 Minute za kmetovalec. 14.00 Poročila. 14.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 5.00 Prebujajte se z nami! (Ponedeljkovo prebujanje za mlado in staro, čeprav je mlado več ali manj na počitnicah. Dobro jutro!). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport. 17.00 Poročila. 18.00 To sem jaz). 19.00 Spored RS. TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (... in s pesmijo tedna, receptom C. Sukičeve, malimi oglasi po telefonih 21 232, 21 579, nagradno glasbeno igro ...). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi. 17.00 Poročila. 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi). 19.00 Spored RS. 5.00 Prebujajte se z nami! (Poletni čira-čara vam ponuja moderator MI). Čarajte z njim J lep dan voščimo!). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 18.15 Poslušamo vas). 19.00 Spored RS. ElS Lutkovna igrica. 9.25 l^'1" dvor’ slo™ška natk tank P°novitev nani-Evr U?:117 dnevnik L 18 05 1S.K' turistični kažipot, niz 19 1^™. zal|v. kunad. na-dnevJu, , Plsanka. 19.30 Tv 20 15 p 2 '9.55 Zrcalo tedna, rija sveta- avstral. se- rija, 71 ^ra^aksa’ nizoz. se-22.00 Tv a Vrtlnec- angl. nad. Pri Hu«ahrnlk 3' 22 20 Sova: Velika XtjOvlh’ amer' naniz.; DražllivSrer ’ ameriški film, gram °’ krane- erotični pro- Oo r°8rarn l9°o AlnS^elltsk' programi, dnevnik večer. 19.30 Tv ljudski 20-00 Slovenski kvari. „ P esi- 20.30 Koncert 22.lo ,.ltar ’z Barcelone. Yutei ^nsla Pfogrami. 23.00 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.00 Radovedni Taček. 9.15 Klub Klobuk. 9.40 James, angl, film. 10.10 Alf. 10.35 Zgodbe iz školjke. 11.40 Naši pevski zbori. 16.00 Tatari, italij. —ameriški film. 17.20 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.05 Z vrha, angl, naniz. 18.35 Postelja, angl, serija. 19.05 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 19.55 Utrip. 20.15 Žrebanje 3x3. 20.30 Melodije morja in sonca. 21.45 Na zdravje!, amer, naniz. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Vojna in spomin, amer, nad.; Afriški lev, amer. film. Drugi program 18.00 Satelitski programi. 19.05 Murphy Brown, amer, naniz. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Zimski uboj, ameriški film. 21.50 Prvenstvo v tenisu, posnetek iz Maribora. 9.30 Otroška matineja. 10.20 Nevarni zaliv, kanad. naniz. 10.50 V znamenju zvezd: Strelec. 11.20 Ansambel Marela. 11.50 Dvor pri Polhovem Gradcu. 12.00 Radgonski sejem, prenos iz Gornje Radgone. 14.40 Sova, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.05 Hribi jeze, angl, film (čb). 18.50 Risanka. 19.30 TV dnevnik 2. 20.00 Mali oglasi, tv nanizanka. 20.55 Zdravo. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Polna hiša, amer, naniz.; Polnočni klici, amer, naniz. Drugi program 18.30 Satelitski 19.30 Tv dnevnik Svet narave. 20.50 programi. HTV. 20.00 Nct samem ob gozdu, češkoslov. film. 22.20 Posnetek tenisa iz Maribora. 0.00 Yutel. ? mlade ,, .^oma, oddaja '4.50 k i, , 5 Igram film, ^tivni „ °ledar- 15.00 Infor-svet ?•°8ram 15.30 Čude-b|j'enci a'ValL IS-55 Hišni Iju-nec> anoi 8' ?a"iz- 16-20 Vrti-danes. !715 Hrvaška '8-45 ' 3 Skrivnosti morja, "aniz. Ig o™ale razlike. amer. •nevnik I nn^sanka- ,9-30 Tv S' 21-05 Pnn05 Posebna odda-“ Ul. 22 5a r egl1 ofie- ameriški ,kc{asa 0 20 ^ 23 2° v.ZO Tv izbor. 9M Čas v sliki. 9.05 PraV^a ^ljubezni.9.30 Jour Fix. 10.30 ama mia, samo brez panike, ‘jomedija. 12.05 Irska, potopis. m l ^°dna vojna na Bližnjem 13.00 Cas v sliki. 13.10 r*nkie in Johnny, film. 14.35 serija. 15.00 Fragglesi. IT25 Ostržek. 15.50 Samuel 16.00 Čarovniški vrtovi. M« ® $če Murphy, serija. 17 0° mm čas v sliki. 17.10 Spored unV'iah' '80° Cas v slik' 8.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, ^'la- 19.30 Cas v sliki. 20.00 ' Pnrt. 20.\5 primer za dva. kn-i nalka- 21.15 Ugledni kuharji. o.,5 P°g'edi od strani. 21.55 u.7%beg pred črnimi droidi, film. 23.10 Večerni z nogometom. 23.30 lato-,e težko, komedija. '•45 « 8.30 R^°k jutr°, Madžar- 8 45 Nar-bllltacijski ma8a->.0() Dalh? avno zdravilstvo. tr i .’ 34- del: Ljube-|ula-9-55 m nik- 9-5O Žrebanje J 10?5M°zart:Misavc-mo- Pren^^2 na Madžar-E< 1 Disn» Pnhoda. 13.35 SCuey- '5-25 Papež v n "e. |9n2 Pronos. 18.00 19,15 panVpra-nJa kristja-2o. dnevnic ppzev obisk. 19.30 a? 20 00 Telešport. >’■ 22^’^. 21.10 Pano-Vs' 22 40Rahmaninov: Ve-Pto 23-5O a ° deseti- 23 05 č^odfi.o^ 2- (Drugi °VEN »ik ^AK HTV 1 HTV 1 8.20 Tv koledar. 8.30 Informativni program. 9.45 Vesela sobota za otroke. 10.45 Informativni program. 11.45 Nostalgija. 12.20 Risanka. 12.30 Hobotnica, ital, naniz. 14.25 Narodna glasba in običaji. 15.00 Informativni program. 15.30 Ciklus filmov N. Babiča. 15.50 Nebojša, češkoslovaški mladinski film. 17.15 Informativni program. 17.25 Skrivnosti morja. 18.20 Mesečev zaliv, serijski film. 18.55 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Posebna oddaja. 21.05 Ameriški film. 23.00 Ex libris. 23.45 Tv dnevnik 2. 0.20 Fluid. 1.05 Tv izbor. 8.20 Tv koledar. 8.30 Informativni program. 9.45 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.15 Zdravila. 11.45 Čarovnije Davida Copperfielda. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Kapetan James Cook, serijski film. 14.00 Informativni program. 14.30 Nedeljsko popoldne. 17.00 Zadnji lov, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Kako zamišljati Hrvaško. 21.35 Tv dnevnik 2. 22.05 Temni angel, angl, dramska serija. 23.10 Portreti: Richard Nixon. 0.05 Športna poročila. 0.15 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni.I 9.30 Drugi polčas življenja. 10.15 Potopljene trgovske ladje. 11.00 Zmešnjava, film. 12.25 Popaj, risanka. 12.30 Hello Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Otrok sreče, film. 15.10 Raji za živali. 15.30 V sovini senci, serija. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Oče Murphy, serija. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Ladja ljubezni. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kdor reče a, igre in zabava. 22.05 Novo v kinu. 22.10 Edgar, varuh morale. 23.10 Detektiv, film. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zaveso kvišku, film. 11.00 Katovice, dokumentacija. 11.45 Znanje. 12.00 Tednik. 12.J0 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Tisoč klovnov, film. 15.30 Risanka. 15.55 Ptičje strašilo, igrica. 16.15 Kraljestvo miru. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Poletno potovanje po svetovnih metropolah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski ma-gacin. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.00 Čas v sliki. 20.15 Išče se minister, burka. 22.05 Novo v kinu. 22.15 Vizije. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro, Madžar- ska! 8.30 kanadski sv. maša ekran, v Katoliška Panorama. 9.30 Jose, film. 9.55 Papeževa v Pečuju. 17.20 Naš srbohrvaščini. 17.50 kronika. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 18.50 Na veke in vekomaj. 19.15 Papežev jutrišnji program. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Tekma na strmini, ameriški film. 22.00 Skrivnostni randevu. 22.45 Gospa naša, nemški TV film. 0.30 Dnevnik. (Drugi program od 6.00) 9.00 Igrajmo se gledališče. 9.25 Tv mernik. 9.40 Mladinski pevski zbor iz Finske. 15.05 Zdravo. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Utrip, Zrcalo. 18.45 Radovedni Taček. 18.55 Motorist v prometu. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 No, pa hvala lepa, nemška drama. 21.15 Iluzije, plesna pesnitev. 21.55 Tv dnevnik 3. 22.15 Simpsonovi, amer, risanka; Polnočni klici, amer, naniz. Drugi program 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik Koper. 20.00 Studio Ljubljana. 21.00 Po sledeh napredka. 21.30 Rezervirano za Šanson: Arsen Dedič. 21.10 Satelitski programi. 23.00 Yutel. [TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 5.00 Prebujajte se z nami! (Poslušate Murski val ali ga ne poslušate — zaradi tega ne boste nič bolj siti ali manj žejni. Vseeno pa ne boste vedeli na primer koliko je ura.). 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Reportaža. 17.00 Poročila. 18.00 Zaigrajmo in zapojmo po domače). 19.00 Spored RS. HTV 1 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Renesančno slikarstvo na Hrvaškem. 12.45 13.15 amer. 15.00 15.30 Zlata nit, otroška serija. Skrivna oboževalka, film. 14.50 Tv koledar. Informativni program. Portreti: R. Nixon. 16.25 Naključna partnerja, amer, naniz. 17.15 Informativni program. 17.55 Dokum. program. 18.45 Potepam se in snemam. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik I. 20.05 Hrvaška v svetu. 21.05 Dve iz Pariza, češkoslov. drama. 22.15 Tv dnevnik 2. 22.45 Kinoteka Hollywooda. 0.00 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Podoba Av- strije. 9.55 Dobro poglej. Tednik*10.30 Frankie in ny, film. 11.55 Sejšeli. Nočni studio: Dolgovi konca. 13.00 Čas v sliki. Gospodar sedmih 10.00 John- 12.00 brez 13.10 morij, TV MADŽARSKA^ 6.50 Magazin za menedžerje. 7.35 Tom in Jerry, risanka. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.05 Veverica in čarobna školjka, film. 9.05 Bach: Magnificat. 9.35 Papeževa maša po grškokatoliškem obredu. 12.50 Za boljši jezik. 13.00 Aplavz. 13.30 Drehschei-be Europa. 14.00 Prestrukturiranje. 14.30 Čarobna šestica. 15.10 Za reformate. 15.30 Walt Disney. 17.15 Ekumenska liturgija ob papeževem obisku. 19.00 Teden. 20.00 Telešport. 20.15 Šansoni. 20.30 Charing Cross Road 84, film. 22.10 Jubilej Radia Vaticana. 22.55 Resna glasba, Beethoven. (Drugi program od 7.00) v Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopala do nekoga, ki ga 2e dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar pa si nikar ne delaj Prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživaj do-k,er še lahko . .. On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki pa ( ° imelo vse drugačne posledice, kot pa boste predvidevali, drugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš ponovno spustil v neodgovorna dejanja. Ona: Poskusila si boš premisliti, a bo izziv vse prevelik za ^ojo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne spreneve-ampak mu odkrito povej kaj pričakuješ. Na razne igrice pa raJe kar pozabi. On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro ustaljeno ljubezensko zgodbo, ali pa vročo avanturo. Jasno ti je e eno: na dveh stolih se pač ne da sedeti. Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsi-odV^ake^a’ kar b° Posneto uporabno. Konec tedna se boš sicer hčno zabavala, vendar pa ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš a koncu prevarana prav ti sama. ,On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedaj pa boš usil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav Prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Ona: Na zabavi boš spoznala celo kopico novih obrazov, to-a eden se ti bo še posebej vtisnil v tvoj spomin. Naslednje ju-0 bo telefon sicer zazvonil, vendar sc boš v zadnjem trenutku Pomislila. • če boš neko preizkušnjo dobro prestal, se ti bodo odprla ,arsikatera vrata, ki so ti bila do sedaj zaprta. In to tako na po-/nem področju, kot tudi v povsem privatnih zadevah. film. 14.55 Popaj. 15.00 Fraggles. 15.25 Ostržek, risanka. 15.50 Veliki možje: Fridtjof Nansen. 16.00 Čarobni vrt. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas-v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.21 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Hunter, kriminalka. 22.15 Tokovi ljubezni, film. 0.30 The Chris Barber Jazz. 1.15 Čas v sliki. 9.00 Zgodbe iz školjke. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.05 Gledališka predstava. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 V senci smrti, amer, nadaljevanka. 21.05 Mednarodne rockovske nagrade. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.05 Sova: Pujsovi dosjeji, angl. naniz.» Polnočni klici, amer, naniz.; Resna glasba. Drugi program 16.00 Satelitski programi. 16.55 EP v plavanju prenos iz Aten. 19.00 Mali koncert ljudskih glasbil. 19.15 Glasovi pomladi, ples. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Studio 2 Koper. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Smaragdni gozd, angl. film. 22.55 Yutel. 9.00 Živ žav. 9.50 No, pa hvala lepa, nemška drama. 11.00 V senci smrti, amer, nadaljevanka. 16.30 Sova, ponovitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.05 Klub Klobuk. 18.35 Simon in Sara, belgijski film. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnenvik 2. 20.00 Film tedna: Najdražja mamica, ameriški film. 22.10 Tv dnevnik 3. 22.30 Sova: Alf, amer, naniz.; Polnočni klici, amer, naniz; Jazz, blu-es .... Drugi program 16.00 Satelitski programi. 16.55 EP v plavanju. 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 Belgijska baletna oddaja. 21.50 Satelitski programi. 23.00 YuteL TV SLOVENIJA 1 9.00 Benji, amer, naniz. 9.30 V Cityju, angl, naniz. 17.00 Sova. 18.00 Tv dnevnik I. 18.05 Po sledeh napredka. 18.35 Alf. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Elizabetin dvor, slovaška nad. 21.25 Samo bedaki in konji, angl, naniz. 22.15 Tv dnevnik 3. 22.35 Sova: Ljubezen na begu, amer, film (čb); Polnočni klici, amer, naniz. HTV 1 HTV 1 Drugi program 14.25 SP v veslanju, prenos z Dunaja. 16.55 EP v plavanju, prenos iz Aten. 18.30 Satelitski programi. 19.30 Tv dnevnik RAL 20.00 Studio Ljubljana. 21.00 Miza, angl, dokum. oddaja. 21.30 Mali koncert. 21.40 Večerni gost: dr. Anton Trstenjak. 22.30 Yutel. 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Renesančno kiparstvo v Hrvaški. 12.45 Mali svet. 13.15 Risanke. 13.30 Balet. 14.50 Tv koledar. 15.00 Informativni program. 15.30 Serijski film. 16.20 Maelstrom, serij, film. 17.15 Informativni program. 17.55 Dokumentarni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik l._20.05 V velikem planu. 21.35 Žrebanje lota. 21.45 Pravi junak, angl, nadaljevanka. 22.30 Tv dnevnik 2. 23.00 Igrani film. 0.30 Tv izbor. 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Renesančno kiparstvo. 12.45 Pasje zgodbe, otroška serija. 13.15 Igrani film. 14.50 Tv koledar. 15.00 Informativni program. 15.30 Vietnam, amer. nad. Maelstrom, serijski film. Informativni program. Dokum. program. 18.45 16.20 17.15 17.55 Poto- pis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.05 Kako si zamišljate Hrvaško, kontaktna oddaja. 21.05 Zvezdne steze, ameriški znanstv.-fantast, film. 23.15 Tv dnevnik 2. 23.45 Švicarska konfederacija, dokum. oddaja. 0.45 Tv izbor. HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina za vse. 10.00 Mi. 10.30 Kismet, film. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Čas v sliki. 13.10 MaliPe-ter-velike skrbi, film. 14.45 Zaboj z glasbo. 15.00 Oddaja z miško. 15.25 Ostržek. 15.50 Florence Nightingale. 16.00 Čarobni vrt. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zmajski otoki. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Pasji nos, grozljivka. 22.35 Nevesta meseca, film. 0.10 MacGyver, serija. 0.55 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 1 8.40 Tv koledar. 8.50 Informativni program. 12.15 Arhitektura Zadarskih otokov. 12.45 Otroška serija. 13.15 Igrani film. 14.50 Tv koledar. 15.00 Informativni program. 15.30 Poi-rot, serijski film. 16.20 Serijski film. 17.15 Informativni program. 17.55 Dokumentarni program. 18.45 Veterinarji, dokum. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Spekter. 21.10 Srce mesta, amer, naniz. 21.55 Tv dnevnik. 22.25 Koncert violinista S. Stadlerja. 23.25 Tv izbor. TV AVSTRIJA 1 6.50 Vaška TV. 7.35 Za otro- 9 ,5 Praznik sv. Stefana kra- I Lp 10 00 Panežev obisk, nrenos 'Ja’ P™ces.ja sv. Desrnca, nato I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica, do ljubezni. 9.30 Evropske univerze: Jena. 10.00 Mi. 10.30 Ples na vodi, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Benji — Na vroči sledi, film. 14.35 Narodni park, Aska-nia Nova. 15.00 Lutke. 15.25 Risanka. 15.50 Helmi, prometni klub. 15.55 Alfred Nobel. 16.05 Risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dekleta v uniformi, film. : 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Dallas, serija. 22.40 Eno in drugo uho, film. 0.40 MacGyver, serija. 1.30 Čas v sliki. । 9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.30 Zadeva Cicero, film. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Past na reki, film. 14.25 Batman, serija. 15.00 Fraggles. , 15.25 Risanka. 15.50 Auguste Piccard. 16.00 Risanka. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Ladja ljubezni, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Maxi Bohm, 75-letnica velikega komedijanta. 21.30 Pasji nos, film. 22.50 Spodrsljaj, film. 0.25 MacGyver, serija. 1.10 Čas v sliki. ke. 10.00 Papežev obisk, prenos sv. maše. 12.30 TV magister. 14.30 Zelena žaba. 15.00 Prometna varnost. 15.35 Nemi samostan, madžarski čb film. 17.05 Kratki film. 17.20 Cvetoče mizarstvo. 17.45 Proti 2000. 18.15 Otroški kotiček. 18.45 Papežev obisk. 18.55 Chopinova rojstna hiša, film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Pesmi B. Zerkovitza. 20.50 Klan, francoska serija. 21.55 Pred deseto. 22.20 Iskanje Kristusovega trupla, ital. film. 0.10 Dnevnik BBC. (Drugi program od 7.00) sv. maša, s sodelovanjem papeža Janeza Pavla II., prenos. 15.00 Veliki Carusso, ameriški film. 16.45 Slovo, prenos odhoda papeža iz Madžarske. 17.35 Mozart: Sonata v b-duru. 17.35 Pred premiero, razgovor. 18.15 Otroški kotiček. 18.45 Industrijsko oblikovanje in moda. 19.15 Naša dediščina, Urbanovo. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Pesem o pšeničnih poljih, madžarski film. 21.50 Kratki film. 22.00 Madžarski svetniki. 22.25 Filmski program. (Drugi program od 7.00) TV MADŽARSKA 5.45 Dobro jutro Madžarska! 8.30 Klan, ponovitev. 9.30 Za upokojence. 16.00 Naš ekran, v nemščini. 16.30 Svečana zaprisega novih oficirjev. 17.00 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Koledar 1991. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Okupacija, angleški TV film. 22.15 Dejstva, družbena reportaža. 23.00 EP v plavanju in vaterpolu v Atenah, posnetki. 0.05 Dnevnik ZDF. (Drugi program od 6.00) TV MADŽARSKA 5t45 Dobro jutro, Madžarska’ 8.30 Lajna, madžarska lahka glasba. 9.00 Joga. 16.25 Naš ekran, v romunščini. 16.55 Suženjstvo, brazilska serija. 17.30 Zeleni val, varstvo okolja. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Sosedje, 113. poglavje TV romana. 20.50 Poldrug TV, zabavni program. 21.20 Pasje srce, 1. del sovj. filma. 22.25 EP v plavanju in vaterpolu. 23.25 Magazin za menedžerje. 0.15 Dnevnik BBC. (Drugi program od 6.00) ZVEZDE VAM MEŽIKAJO DEVICA TEHTNICA Škorpijon Ona: Nepnčakovano se bos zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost cudov.to, loda nikar ne pozabi na tiste ki so t' k tej sreči pomagal,. Kajti dober prijatelj je včasih vreden vec kot pa bežen ljubimec. On: čeprav ti gre v tem trenutku kar najbolje, pa bi bilo koristno, da bt poskrbel tudi za prihodnost. Prav nobena stvar ni ta-ko stabilna, da bi se ne uspela pokvariti! Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, pa se ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo pravcato »ledeno goro«. In to ti bo marsikatera prijateljica zavi-dala, zato nikar ne obešaj na veliki zvon On: Kar si iskal to si tudi našel. Vprašanje je le ali boš uspel nastalo situacijo tudi popolnoma izkoristiti, ali pa boš ponovno pobral samo smetano, nato pa raje previdno odšel. Bilo bi res škoda ... Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztressenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato premisli raje dvakrat. On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni ti bodo dodobra pomešali tvoje posltjvne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. Ona: Prevroča čustva se ti bodo še precej maščevala sai boš krajši konec potegnila prav ti sama. Toda še vedno bo čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj precej težje in nred-vsem bolj zapleteno. On: Zabredel boš v težave in le s pomočjo prijatelja ti bo uspelo vsaj za silo urediti razmere. Zato se nikar preveč ne izno stavljaj, ampak raje poskrbi za primerno zavarovanje svojih in-teresov. STRELEC KOZOROG VODNAR Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako .daleč, kot pa si misliš. On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. V sredini tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji, kjer se ti obeta še vse kaj drugega, kot pa boš pričakoval. Ona: Ko boš spoznala, da si premagala določene zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti. On: Prišel bo odgovor na tvoje vprašanje, vendar ne bo ravno takšen, kot pa si pričakoval. Vseeno pa je vredno poskusiti, saj bo morebiten dobitek mnogo večji od vloženega truda. Na denar pa raje kar pozabi. Ona: Neko povabilo bo sicer zapeljivo, vendar bo izrečeno na tako dvoumen način, da si tega dolgo ne boš znala razložiti. Toda kljub temu boš za dosego cilja uporabila vsa razpoložljiva sredstva, kar pa lahko postane tudi nevarno. On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo celotna zadeva zrušiT la na glavo. Poskusi raje na kakšnem drugačnem področju — na primer v ljubezni ... Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušali prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo tvojo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh. Nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te izpodnesel. 2 I '■ AVGUSTA 1991 Stran 21 prodam MOTORNA VOZILA ALFA ROMEO SPRINT 1,5, 78 KW, letnik 1986, prodam. Puževci 53. M-2656 ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, ugodno prodam. Bakovci, Vrtna 17, S 43-153. M-1324 APN 6. nov, prodam ali zamenjam za rabljen BT 50. Informacije na S 23-368. M-1325 ZASTAVO 101. letnik 4/80, ugodno prodam. S 41-674, zvečer. M-1326 RENAULT 4 TLS, letnik 1979. dobro ohranjen, registriran do 16. 7. 1992, prodam. Mlan Tušek, Beltinci, Panonska 46. M-MM ZASTAVO 126 P 650 GL, letnik november 1988, prevoženih 13.000 km, ugodno prodam. ® 47-078. M-1330 ZASTAVO 128, letnik 1989, ugodno prodam. ® 65-093. M-MM FORD FIESTA, 110 cm5, letnik december 1987, prodam. ® 23-179. M-MM CITROEN BX 16, letnik 1989, prodam. ® 31-657, zvečer. M-1331 JUGO KORAL 55, letnik november 1988, prodam za 6.000 DEM. ® 62-369, po 20. uri. M-1332 JUGO 45, star eno leto, prodam za 30% ceneje od novega. ©22-014. M-1333 GOLF, letnik 1980, obnovljen, prodam. ©31-666. M-1334 ZASTAVO 101. letnik 1983, prodam. Banfi, Cvetkova 18/a, M. Sobota. M-1335 OSEBNI AVTO SIMCA 1307, prevoženih 60.000 km, prodam. Št. Kuzmiča 20/a. M-1344___ DIRKALNO KOLO z 10 prestavami, staro eno leto.prodam. Rajnar. Kovačeva 16, Lendava. M-1310 BMW 318 I. letnik 1981, prodam. Do-kležovje 58. M-1312 CITROEN BX 16 GTS, modre barve, letnik september 1989, prodam. Informacije po ©21-558 — dopoldne, zvečer 21-916. M-1314 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, prevoženih 35.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Tomšičeva 40, M. Sobota. M-1315 GOLF DIESEL, nemški, letnik 1978, prevoženih 85.000 km, prodam. S 22-053, po 20. uri. M-1317 TOMOS AVTOMATIK. s čelado, prodam. Gajska 35, Odranci. M-1321 BX 16 TLS v dobrem stanju, letnik 1984, prodam. © (069) 25-302. M-BI KOMBI IMW 1600 BR. letnik 1977, v dobrem stanju, registriran do 1. 4. 1992, prodam. ©(069) 25-302. M-BI OPEL KADET, letnik 1970, registriran do julija 1992, poceni prodam. Slana, Bolehnečici 4/b, pošta Videm ob Ščavnici. S? 68-177. M-MM MOTORNO KOLO MZ, 150 ccm, z dodatno opremo in rezervnimi deli, ter KOMBI ZASTAVA 850, generalno obnovljen, prodam. © 81-587. IN-3203 GOLF 1300, bencinski, letnik 1989, prodam. S dopoldne 75-156 ali 75-110, popoldne 75-522. LE-4214 NISSAN MIKRA, KOVINSKA črna barva, letnik 2/91, in OPEL VEK-TRA 1,6 S kovinska bordo barva, star 7 mesecev, prodam. ©(042) 55-152. M-MOP OSEBNI AVTO B KADET in RAU KOMBI 2,20 prodam. ® 69-076, zvečer. M-1252 RENAULT 4, TIP 2, prodam. ® 25-548. M-1255 LADO SAMARA, letnik 1990/3 s 5 vrati, rdeče barve, prodam. Puconci 78. M 1256 FORD CAPRI 1300 XL, ugodno prodam. Štefan Ozmec, Melinci 26. M-1260 ŠKODO. ŠPORTNO, karoserija odlična, in AUSTIN ALEGRO KARAVAN poceni prodam. Flisar, Skakov-ci 34/a. M-1264 R 4 TLS. letnik 1980, ugodno prodam. Janez Šalika. Ižakovci 140. M-1274. JUGO KORAL 45. letnik 1990, registriran do februarja 1992, prodam. Čarni, Tešanovci 5/a. M-1277 OPEL, DIANO in SPAČKA prodam. Plačilo na obroke. ®(069) 87-223. M-1278 AX 11 TRS, star dva meseca, prevoženih 3.000 km. kovinsko meteorne modre barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. ® 23-786. M-1280 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Kranjec, Sotina 64. M-1289 HONDO CB 750 F prodam. ® 54-090. M-1303 MOPED AVTOMATIK, molzni stroj VIROVIT1CA, elektromotor moči 4 KW in 1360 obratov, ugodno prodam. Ulica Iva Lole Ribarja 8, M. Sobota, popoldne. M-1305 MOPED AVTOMATIK JAWA, KOLO PONY, TROBENTO B, češko, lo-ščilnik in drobilnik zrnja LIFAN ugodno prodam. S 24-697. M-1308 AUDI 100. letnik 1978, garažiran in odlično ohranjen, ugodno prodam. ©31-655 MOTOR za R4 GTL. menjalnik in druge dele, prodam. ©25-019. M-MM Zaposlitve CAFE BAR BOLERO, Bojan Gerič iz Gornje Bistrice, ® 70-310, zaposli KV natakarico oziroma dekle s prakso v gostinstvu. Plača zelo dobra. M-1300 ZAPOSLIM DELAVCA - BAGE-RISTA, po možnosti s prakso, iz območja Goričkega. *Sf 57-068. M-MM Kupim VLEČNO KLJUKO ZA LADO kupim. © 57-068. M-MM ŠASIJO s školjko za R4 GTL, brez motorja, prednja in leva stran sta lahko poškodovani, kupim. ® 25-019. M-MM Sobe KMETIJSKA MEHANIZACIJA KOMBAJN EPLE 211 prodam. Vuč-ja gomila 89. M-1250 TRAKTOR DEUTZ 45 TORPEDO prodam. ©70-137. M-1262 TRAKTORSKO KOSO OLT za IMT 533 prodam. Gerlinci 64. M-1273 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 23 KS, letnik 1986, s plugi in branami, prodam. Dolič 54. M-1291 PUHALNIK, MOPED BT in TRANSPORTNI trak za koruzo ter kom-bajnsko stiskalnico 133, prodam. Ka-vaš, © 70-028. M-1292 POBIRALNO STISKALNICO B 344 Panonija, novo, in avto ŠKODA, ka-rambolirano, prodam. Bukvič, Stru-kovci 23/a. © 49-195. M-1296 KOMBAJN NEPTUN za pobiranje sladkorne pese in stroj za pranje s paro. lado 1500, v celoti ali po delih, prodam. Beračeva 43. M-1304 POBIRALNIK KROMPIRJA HA-SIA, dvoredni sadilnik krompirja (avtomatski), silosni kombajn KEMPER in obračalnik prodam. Virag, Velika Polana 27. M-1320 ŽIVINSKO PRIKOLICO ugodno prodam. Petanjci 76, Tišina, tel. 46-572. M-GR TRAKTOR IMT 539 in MAZDO 323 SEDAN prodam. Stanko Grager, Črnci 44. cesta za Lešane. 69253 Apače. GR KOMBAJN DŽURO DŽAKOVIČ z adapterjem prodam. Noršinci 62. M-MM Ste upokojenec? Imate dvo- ali večsobno stanovanje, ki je družbeno ali last Pomurskega tiska in ga ne morete vzdrževati? Bi se bili pripravljeni preseliti v enosobno stanovanje in tako rešiti stanovanjski problem mladi družini? Pokličite po © 23-963. M-1258 1-, 2- ali 3-SOBNO STANOVANJE v Murski Soboti iščeta mlada zdravnika. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod »TAKOJ«. M-1272 MANJŠE STANOVANJE v M. Soboti išče mlad par. ® 75-627, Štefan, do 14. ure. M-1275 HIŠO ALI STANOVANJE v M. Soboti vzame v najem mlad par. Informacije po ® 41-171. M-1286 SOBO dam v najem dijakinji. ® 22-592. M-1288 DVOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani, 42 m2. centralna kurjava, telefon, prodam ali oddam. Cena po dogovoru. ® (062) 714-001. IN-3207 STANOVANJE V LJUTOMERU išče za eno leto intelektualka m desetletnim sinom. Šifra »MOŽNA POMOČ«. IN-3205 NOVO STANOVANJE, 50 m2, s telefonom in centralno kurjavo, v središču M. Sobote, prodam. ®(061) 861-378, med 19. in 20. uro. M-OP SOBO z uporabo kopalnice v M. Soboti iščem. Informacije na ® 25-580 dopoldne. M-1345 STANOVANJE, kakršnokoli, ali manjšo hišo išče mlad par. ® 46-382. M-1346 ŽIVALI storitve Za registracijo zasebnih podjetij izdelamo dokumente. Informacije po ©23-622. M-1327 MALE PUJSKE prodam. Skakovci 52/a. M-1253 KRAVO, brejo, prodam. Petanjci 2. M-1257 KRAVO, po izbiri s teletom ali brejo, prodam. Gasilska 12, Črenšovci. M-1263 KRAVO s teletom prodam. Lipovci 131. M-1295 MLADO KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Jože Zalokar, Lutverci 57, Apače. M-GR MALE PUJSKE prodam. Lendavska 36, M. Sobota. M-1323 TELICO, visoko brejo, prodam. Ša-farsko 7, Ljutomer. IN 3213 KRAVO, mlado, brejo 8 mesecev, prodam. Gaberje 4 ali 76-469. LE-LE TELICO, brejo, kontrola A, po izbiri, prodam. Zenkovci 20. M-1251 MALE PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 6. M-1342 NJIVO 45 arov, in travnik, 35 arov, v k. o. Rakičan, prodam. Informacije po 'E? 42 820 po 15. uri. M-1267 VSELJIVO HIŠO (takoj) z gospodarskim poslopjem in 1,80 ha zemlje v bližini Križevec pri Ljutomeru prodam. Informacije po "S? (069) 87 938. M-1290 2 ha in 50 arov zemlje na Hotizi (GREDE) prodam. Hotiza 203. M-1297. STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem, zemljiščem, inventarjem in vsemi kmetijskimi stroji prodamo. Oglasite se v soboto od 8. do 12. ure. Vogričevci 25 pri Ljutomeru. M-1298 ZAZIDALNO PARCELO v Krogu prodam. Pokličite po 'S* 25 303. M-1307 MEŠANI GOZD, 70 arov, prodam. 12*51 349. M-1319 HIŠO v Beltincih, Jugovo, 6,5 arov, v 3. gradbeni fazi, prodam. ®(06l) 573 460. M-3121 STAREJŠO HIŠO, sadovnjak in vinograd v Cerovcu prodam. Cena po dogovoru. 1šf (062) 714 001. M-IN 3206 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, večjo, v okolici Gornje Radgone, prodam. Informacije Cunk, Žiberci 59, pošta Apače. M-GR 46 arov MEŠANEGA GOZDA na Hodošu prodam. Informacije po 19. uri no 25 405. M-AA HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za kakršnokoli obrtno dejavnost, z nekaj zemlje, pri Ljutomeru, prodam. Telefon, voda v hiši. ® (069) 82 273 in (062) 796 343. IN-3210 Zamenjam hišo z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje (vrt, sadovnjak, njiva, vinograd) za stanovanjsko hišo v okolici Ljutomera ali Radenec. (Lahko tudi prodam.) Stanko Marin, Mekotnjak 34, Ljutomer, 13*65 021. IN-32H STAREJŠO DRUŽINSKO VSELJIVO HIŠO, primerno za obrt, v središču Lendave, prodamo. 13* 36 087. LELE STANOVANJSKO HIŠO v Radencih, nedograjeno, zaradi selitve prodam. Informacije po *S? 25 337. M-1343 Razno OVES, JUGO KORAL 60, letnik 1990, prodam. ® 22 319. M-1329 PRIKOLICO ZA AVTO prodam. ® 4^419. M-MM NOGOMETNI KLUB MURA MURSKA SOBOTA obvešča, da je TOMBOLA preložena na 7. september 1991. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi oče, dedek in tast Jožef Čerpnjak iz Šulinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v te težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali cvetje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Franc z ženo Marijo, vnuk Franc, vn kinja Manuela s Ferijem, hčerki Jolanka in Irma družinama NOVO! Izdelujemo pečnice za klasične peči z motivi ŠTIRIH LETNIH ČASOV IN NABOŽNIMI PODOBAMI. To so vzorci naših prednikov. Nove narodopisne pečnice si lahko ogledate na radgonskem seimu. GOSTILNA ŽELEZEN BEZNOVCI VABI v soboto, 17., in nedeljo, 18. avgusta, na domače koline z bujto repo. V soboto, 17. avgusta, pa vas vabijo tudi na VRTNO VESELICO. Igra ansambel PALMA. Vstopnine ni! OPEKARNA PRAGERSKO 62331 PRAGERSKO, TELEFON: (062) 817-100 NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po akcijski ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Bez-novci, tel. 49-025. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi I0 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel. 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, tel. 53-086. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po akcijski ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj. Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a, tel. 43-070. Pohitite z naročili, ker bomo v kratkem s prodajo za letos končali. TKB, podjetje iz Kočevja vam nudi vse vrste rezanega lesa po ugodnih cenah. Informacije in les lahko dobite pri Jožetu Frumenu v Bakovcih, Mali Bakovci 80. M-1328 VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI, močnejši, prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19, pošta Mačkovci. M-MM PC-XT ugodno prodam. ® 82 138. IN-3209 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ in 50-litrski zamrzovalnik prodam. Ku-mič. Mladinska 25, M. Sobota. M-MM DVA STROJA za izdelavo botonskih tlakovancev in opeke prodam. Ivan Hozjan, Mladinska 6, Beltinci, ® 42 273. M-1338 TERVOL, 4 in 5 cm, TRDI, toplotno črpalko VODA-VODA, 126 P ugodno prodam. ® 24 929. M-1339 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO in kuhinjsko mizo s stoli prodam. Vogrinčič, Lendavska 17/a, ® 23 259. M-1340 LES, žagan, iglasti, prodam. ® 81 361. IN-3212 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Centru poklicnih šol v M. Soboti. Štefan Olaj, Krog 26. M-1261 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 8994-6, izdane v H KS Panon-ka M. Sobota. Matija Car, Poznanov-ci 1. M-1265 KORUZO NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Tišina 73. ® 46 629. M-1269 SILIKATNO OPEKO, BELO, 1300 kosov in ŠIVALNI STROJ SINGER — generalno obnovljen, prodam. Titova 4, Radenci. M-1271 SEDEŽNO GARNITURO ugodno prodam. ® 25 128 ali Miklošičeva 26 M. Sobota. M-1276 LAŠKI RIZLING, kakovostni, in rdeče domače vino, večjo količino, prodam. Ivanci 19, Bogojina. M-1281 COMMODORE 64, kasetofon in dve igralni polici prodam. VIDEO Tl MO, Cankarjeva 53, M. Sobota. M-1282 BARVNI TV-sprejemnik prodam. VIDEO TI MO, Cankarjeva 53, M. Sobota. M-1282 ATARI 1040 ST/FM z monitorjem in dodatno opremo prodam. VIDEO Tl-MO, Cankarjeva 53, M. Sobota. M-1282 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1977 v poklicni šoli — smer obdelovalec kovin. Janez Smodiš, Bakovci 14. M-1283 OKNA, BALKONSKA VRATA, VRATNE OBLOGE, skoraj nove, prodam. Šinko, Rogaševci 25/d, ®(069) 57 089. M-1287 VIDEOTEKO prodam. Informacije po ® 26 480. M-1293 Preklicujem veljavnost DIPLOME št. 237, izdano leta 1986 v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih. Matija Pivar, Melinci 25: M-1294 TOPLOTNO ČRPALKO TČ 102, novo, nerabljeno, za-> 0 neje in izolacijsko volno 5?^ 10 cm. ugodno prodam. “ M-1299 . J Preklicujem veljavnost žice št. 29705-1, izdane v HN Dok|e-ka M. Sobota. Ivan Mlhol«-. žovie 10. M-1301 jaji. VINO - ŠMARNICO, P ® 72 101. M-1302 bljen, OLJNI GORILNIK, malo 0|, prodam. Stanko Sedonja. kanalu 12^M. Sobota. M- .^ega Preklicujem veljavnost ^3/74 v spričevala, izdanega leta M-Osnovni šoli Tišina. Janez Črnci 44. M-1318 o Jinza STREŠNO OPEKO BIBER.2ji kos, avtogume 175 x H, kos, vse že rabljeno, prod' 504 M-"92 7aklJU(rf Preklicujem veljavnost z g^rižjj spričevala z Osnovne šole i^vib izdanega leta 1975. Oto b Razkrižje 21/a. IN-3208 Mali oglas v Vestniku uspešna prodaja brez * POMIVALNO KORITO«X M1' menta, nerabljeno, in sed turo, prodam. ® 26 544.M^iM Preklicujem veljavnost rt , v0Jje« niče št. 178/88, članske, m pete1’ za leto 1991, izdano na irne .y Odranci, Panonska 36. M- pr«11, VOZ z gumijastimi Krog. Rožna 5, ® 26 438- vsak četrtek GOREN tudi letos na kmetijsko-živils^111 sejmu v Gornji Radgoni! Pripravili smo vam velik izbor gospod’n^0vi aparatov, malih gospodinjskih akustike, kuhinj, kopalnic, posode peči za centralno ogrevanje in drug' delkov. VESTNIK VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni: novinarji in odg. urednik 21 383, 2I 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 2I 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 2. trimesečje I991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. IJevizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. Hajdinjak, pornji Slaveči 6. Kuzma^ (069) 55-071 Popravilo z garancijo na vašem domu. VSE TO VAM NUDIMO POD POSEBNO UGODNIMI ph DAJNIMI POGOJI! • Vsak dan posebna predstavitev trite26, krovalovne pečice in CD-gramofona . • Za vsakega kupca smo pripre^'" sebno presenečenje. Pričakujemo vas na sejmu! * * * ■ ■ ■ ■ VE&TNlK, 15. AVG $trap 22 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage žene, mame, omame, praomame in tašče Sarolte Šarkanj roj. Moreč iz M. Sobote e najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, riJateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih a 1 ob strani, nam ustno ali pisno izrekli sožalje ter da-rovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni zadnji Po k poti. _ osebno zahvalo želimo izreči Majdi Žekš-Jug ter dru-nama Černetič in Miholič. Hvala za lepo opravljen cerkveni obred in odpete žalostinke. a^joči: mož Franc, hčerka Majda z možem, vnukinja lenka z družino, vnuk Boris ter ostalo sorodstvo Kako bi dihal rad. poslušal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči, tepta nad mano grob prerani. (O. Župančič) y79 ZAHVALA etu starosti je za vedno utihnilo srce našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata Janeza Kuharja 2 l iz Tišine 46 sOs .ecino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, tre °m> znancem in prijateljem, ki so nam v težkih Sožal' 'h P°magali in sočustvovali z nami, nam izrekli ga v jejPoko.inemu darovali cvetje in za svete maše ter tako velikem številu pospremili k njegovemu zad- ^ahvaln • , njemu P°čitku- Pevc ° ,zrekarno tudi g. kaplanu za pogrebni obred, za : en} za odpete žalostinke, gasilcem in govornikoma fan Jecen.e.Poslovilne besede ter pevskemu zboru Šte-Sezah°Vr^ -n g' Marušiču za odigrano Tišino. Posebno ce j, Va'jujemo sodelavcem zdravstvenega doma Breži-artonaže M. Sobota, Iskrinega servisa M. Sobota in AR Cont G. Radgona. Vsem še enkrat — iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Prazen ostal je naš dom, ker ti si zavedno zaspat, toda dokler bomo živeli, boš v naših srcih ostal. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in brata Miška Baranje se iz Borejec *nanCei^no zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in biku z za Podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala g. žup-nikom in ^r^vl-ieni* obred, pevcem za odpete žalostinke, glasbe-vaškemu predstavniku za poslovilne besede ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. , ajoči- - ^erke Zena Cizeja, sinovi Bela, Branko, Slavko z družinami, ar'ja z družino ter Marjeta in Kristina z družinama iz Avstralije Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 53. letu starosti nas je tragično zapustil dragi mož, oče in stari oče % Jože Dominko 'zgttbi se iskreno zahvaljujemo eJjern J0®n'k°m, botrini, sosedom, znancem in prija-p ?8ovi r^sem, k' so ^rage8a pokojnika pospremili na ustna ■ ' poti, darovali vence in cvetje, nam pa iz-]a8ovOr ? In Pisna sožalja. Hvala g. duhovniku za lep Skren0 'n obred ter pevcem za odpete žalostinke. dave e\4aklvaijujemo podjetjem Gradbenik iz Len-’ Mura Lendava, Posestvo Lendava in PG Lendava. ®°Vaške Gorice, Dolga vas, Kapca, 1. 8. 1991 ^ll*joČi: ; Hedvika, hčerka Hedvika z družino, sin J°že z družino in drugo sorodstvo Drobni cvetek na gomili, blede lučke tam gore, a pod to gomilo naš dragi Marjan mirno spi. Samo rože ti še damo in sveče v spomin prižgemo, a vedi, ko cvetovi bodo oveneli, sveče ugasnile, bo ostal samo spomin nate. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je komaj v 21. letu starosti zapustil dragi sin, brat, vnuk in nečak Marjan Bagari iz Bakovec Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS tov. Voroševi za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala je namenjena tudi reševalni ekipi potapljačev ter gasilcem. Hvala mojstru Kovaču ter Marjanovim sodelavcem, sošolcem in mladini, RK in NK Bakovci. Iskrena hvala DO Mura — tozd Lahka oblačila, tozd Ženska oblačila, tozd Ženski plašči. Vsem še enkrat iskrena hvala! Bakovci, L 8. 1991 Žalujoči: TVOJI NAJDRAŽJI Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Na koncu vasice ob hladnem gozdičku naša hiša stoji. V njej je nepričakovano komaj v 69. letu starosti tiho in mirno zaspal dragi mož, ljubi očka, dedek, tast, brat, šogor, ujec, zet, svak in sorodnik Edvard Počič upokojeni mehanik iz Ratkovec 39 Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedu, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali vence, šopke, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala družinam, ki so mi v težkem trenutku priskočile na pomoč — Kočiševim, Ker-čmarjevim, Flisarjevim, Hujsovim in Koltajevim. Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred, domačim pevcem za odpete žalostinke in govorniku Hujsu za poslovilni govor pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Globoko žalujoči: žena Irma, hčerka Zorica z možem Manfredom, vnukinja Silvija s Tomasom in vnuk Kristijan, brat Elemer z družino, brat Šandor, tašča in ostalo sorodstvo V nebesih sem doma, to oznanjujeta mi zemlja in nebo in vsaka stvar lepo. (A. M. Slomšek) ZAHVALA V 65. letu življenja nas je nenadoma in tiho zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica, tašča in teta Marija Horvat • roj. Balažič iz Hotize Zahvaljujemo se stolnemu kanoniku g. Viljemu Panger-lu iz Maribora za pogrebni obred, g. župniku Viliju Kovaču za poslovilne besede, dekanom pomurskega pastoralnega področja g. Francu Kodilu iz Velike Polane, g. Martinu Poredošu iz Bakovec, g. Izidorju Veleberiju iz Ljutomera in vsem ostalim duhovnikom. Naša zahvalna beseda velja tudi dobrim sosedom Lip-čovim, Dujhovim, Balažičevim in Žaligovim. Prav tako se zahvaljujemo botrini, posebno Mariji Kirec, vsem sorodnikom, posebno Micki Hozjan, Tibautovim, Gjura-novi družini iz Lendave in Vorjevi družini iz M. Polane, vsem znancem in prijateljem, posebno Katici Šomen iz Bogojina, Lipičevi družini iz Beltinec, Slovencem iz Berlina, delavcem Nafte iz Lendave, domačim pevcem za odpete žalostinke, darovalcem cvetja in za sv. maše ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnico v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Na koncu izrekamo zahvalo še medicinski sestri Mariji Gjer-keš, dr. Koveševi, dr. Godiču, dr. Horvatu iz Trnja in dr. Hauzerjevi. Žalujoči: mož Matija, sin Peter z družino iz M. Polane, hčerka Marija z družino iz Avstralije, hčerka Tončka z družino iz Kanade, sin Martin iz Berlina, sestra Aga Lepoša iz Šalovec, brat Anton iz Percetinec in drugo sorodstvo Zakaj si moral nam umreti, ko pa s teboj je bilo lepo živeli? Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. N SPOMIN 17. avgusta mineva 5. leto, polno bolečin in žalosti, odkar nas je zapustil naš dobri, najdražji mož, oče, dedek in brat Jože Grah iz M. Sobote Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate, njegov poslednji dom krasite s cvetjem in na preranem grobu prižigate sveče. Žalujoči: VSI TVOJI NAJDRAŽJI Kako bi dihal rad, poslušal, sede! med vami, vam tudi kaj povedal, pa me tišči, tepta nad mano grob prerani. Jakob Škrjanec/ ZAHVALA Kruta smrt nam je iztrgala dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Jakoba Škrjanca iz Krapja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo -vsem darovalcem vencev, cvetja in za svete maše ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred in govornici za poslovilne besede. Žalujoči: VSI, KI SO GA IMELI RADI Kje si ljuba mama, babica, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas ? ZAHVALA Tiho in brez slovesa je v 88. letu starosti za vedno utihnilo srce naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in strine Jožefe Kovač roj. Šinko iz Rankovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, šopke in za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SMO JO IMELI RADI Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je /j vedno zapustil dragi mož, oče. ast in dedek Ludvik Škrilec iz Suhega vrha Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam priskočili na pomoč v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS za poslovilne besede, zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Hvala tudi kolektivom Potrošnika, Avtobusnega prometa, pošte v Mufski Soboti in Tekstila iz Križevec. Suhi vrh, 29. 7. 1991 Žalujoči: žena Terezija, sinova Ludvik in Ignac ter hčerke Marta, Anica, Ivanka in Jožica z družinami 1991 Stran 23 v besedi in sliki Spet neurje nad Pomurjem VESTNIK NAGRAJUJE DOLGO NI MOGLA VERJETI,. Kaže, da narava Pomurju ni naklonjena, saj je v soboto spet divjalo neurje, tokrat nad zahodnim delom Goričkega. Poleg izdatne moče je močan veter razkrival strehe, podiral drevje, padala pa je tudi toča, ki je uničevala poljščine. Zlasti hudo je bilo pri Juriju, v Roga-šovcih in Večeslavcih, kjer je poškodovanih več objektov, podrtih dreves, poškodovan pa je bil tudi 20-kilovoltni daljnovod med Večeslavci in Jurijem. Enako je bilo prizadeto nizkonapetostno omrežje, zato je bilo to območje nekaj časa brez elektrike. Poškodovane pa so tudi ceste, posebej makadamske, ki jih je v tem delu Prekmurja še veliko. Najbolj poškodovana je cesta v zaselku Gere-čevci, saj so jo prizadele tudi vode, ki so se razlile iz močno naraslega potoka Ledava. Prav gotovo pa bi bilo razdejanje še večje, hujše, ko ne bi streljali v zlovešče oblake, saj bi potem toča naredila še več škode (pa ne samo na Goričkem!), zlasti na vinogradniških površinah. Kolikšna je dejanska, skupna škoda po zadnjem neurju nam do zaključka redakcije ni uspelo zvedeti, saj jo šele ugotavljajo. V ta namen so zastopniki zavarovalne skupnosti Triglav razdelili oškodovancem prijavnice, da bi jih čimprej izpolnili in tako čimprej dobili odškodnino. Pomagati pa bo treba seveda tudi tistim, ki nimajo zavarovanih poljščin in ne gospodarskih objektov. Š. Sobočan Foto: N. Juhnov Drugo nagradno Vestnikovo kolo smo peljali v Šalovce. Tudi tokrat je izbral nagrajenca računalnik, ki je zapisal številko 012164, in to je šifra, pod katero vodimo naročnika Aleksandra Filoja, Ša-lovci 124. Najprej smo se napotili v trgovino TIPO v Murski Soboti, katere lastnik je MAKS MEŠKO in kjer prodajajo kolesa, avtomobile Daihatsu, avtomobilske rezervne dele, motorna kolesa Kawasaki in še kaj. Tam je že čakalo kolo znamke Avon, namenjeno za Vestnikovega izžrebanca. Ko pa smo ga iskali na kraju samem, nam je bilo rečeno, da v Salovcih ni naslovnika z imenom Aleksander Filo. Končno nam je priskočil na pomoč domačin Janez Ziško, avtobusni sprevodnik in nekoč tudi pismonoša v vasi. Odpeljali smo se k hiši št. 124 in ugotovili, da je naslov pravi, čeprav stanuje tamkaj samo Vilma Filo. »Mož Aleksander mi je pred 7 leti umrl. On je naročil Vestnik najbrž že prvo leto, ko je začel izhajati. Zakaj bi spreminjala naslov? sem si misli-la.To naj bo spomin nanj. Tudi jaz seveda rada berem ta naš domači časopis. Komaj čakam, da pride k hiši. Zanima me skoraj vse, prebirati pa ga začnem od zadnje proti prvi strani. Včasih kakšne besede ne razumem, ker se nikoli nisem učila slovenskega knjižnega jezika. Odrasla sem namreč v Godorhazi na Madžarskem,« nam je pripovedovala. Kolesa je bila seveda zelo vesela, saj ga pri hiši ni več. Z njim se bodo vozili predvsem vnuki, ker se ona ne upa več na kolo, saj je stara že čez 70 W-Kljub temu je bil naš obisk zanjo velika sreča. Besedilo in fotografi . Vilma Filo iz Šalovec dolgo ni mogla verjeti, d dobitnica Vestnikovega nagradnega kolesa. OKRNJEN PRLEŠKI SEJEM Kljub temu, da je Turistično društvo Ljutomer preložilo Prleški sejen po čelen Lotmerki z nedelje na soboto, pa je bil letošnji okrnjen. Bilo je manj raz-stavljalcev in manj obiskovalcev, čeprav več, kot so se prireditelji bali. Ali je to razlog, da je na osrednjem ljutomerskem trgu bilo manj kiča (čeprav ga verjetno ne bodo nikoli izkoreninili) in nekoliko več pristnih domačih izdelkov in drugega prodajnega, predvsem pa razstavnega blaga? Pomembno je že pravzaprav to, da je sejem sploh bil. Že zaradi tradicije in zato, da bi si organizatorji tudi na letošnjem nabrali dovolj izkušenj, da bodo prihodnje leto z novo zagnanostjo pripravili še boljši sejem. Vsekakor se v dobrih treh tednih priprav ni dalo storiti kaj več. D. L. Taborništvo V GORNJI RADGONI RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO BLAGO V HALI B IN NA ZUNANJEM PROSTORU PRED NJO • PRIPRAVILI SMO VAM IZREDNO KAKOVOSTNO PONUDBO KMETIJSKE MEHANIZACIJE — PO IZVENSEZONSKIH CENAH. • RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO VINOGRADNIŠKO OPREMO — PO SEJEMSKIH CENAH. • VREČE ZA KROMPIR - PO UGODNIH CENAH. • VELIKA IZBIRA POLJEDELSKEGA ORODJA - PO STARIH CENAH. • NA OSREDNJEM PROSTORU V HALI B TRADICIONALNA PRODAJA MLEČNIH IN MESNIH IZDELKOV TER PIJAČ - PO ZELO UGODNIH CENAH. • VELETRGOVINA POTROŠNIK BO V ČASU SEJMA PRODAJALA V VSEH SVOJIH PRODAJALNAH Z GRADBENIM MATERIALOM IN NA SEJMU ZA GOTOVINSKO PLAČILO DO 30 % CENEJE TUDI CEMENT, OPEKO, APNO IN SALONITNE PLOŠČE. PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST Z VELETRGOVINO »POTROŠNIK«, NA SEJMU PA SKUPAJ S KMETIJSKO ZADRUGO »RADGONA«! Pomurski taborniki pri Bukovniškem jezeru V torek so pomurski taborniki sklenili 10-dnevno taborjenje pri Bukovniškem jezeru. Ob našem obisku smo se o njihovem delu in življenju pogovarjali s starešino Jožetom Vildom, z vodjem tabora Dušanom Nemcem, vodjem programa Szabojem Csabom in s propagandistom Filipom Matkom. Ti prizadevni in redki taborniški delavci so tudi najzaslužnejši, da so letos po več letih zopet združili moči, kadre in opremo ter v tabor pritegnili 65 ljubiteljev narave iz vseh štirih pomurskih občin. To je tudi letos najštevilčnejši shod pomurskih otrok. Na taborjenju, ki je nekak zaključek taborniških veščin, v katerih se med letom urijo v taborniških odredih, čez dan organizirajo številne dejavnosti — od učenja, plavanja do razvedrila. V okviru programa so v taboru potekale štiri vrste dejavnosti: program gozdne šole za skupino medvedkov in čebelic, za skupini gozdovnic in gozdovnikov, vodniški tečaj za prihodnje organizatorje, pet dni pa je deloval tudi poseben vod iz lendavske občine, ki se je ukvarjal z nekaterimi specialnostmi, od gradnje objektov do bivakiranja. V okviru civilne zaščite namreč deluje taborniška reševalna ekipa, ki je tokrat taborjenje izkoristila tudi za vajo. Vsak udeleženec taborjenja je moral prispevati po 1.500 dinarjev, kar ni veliko. Zato so taborniki predvsem hvaležni nekaterim podjetjem in zasebnikom, ki so jim finančno pomagali. v i/U' Občinski štab civilne dava pa jim je dal na ra2LflO' tudi nekaj šotorov, sicer ne a gli sprejeti tolikšnega s*8’’. (J, bornikov. Tako so P»®“ borniki preživeli deset Penili dni v naravi in se zadovolji na svoje domove z željo, o drugo leto zopet srečali- F. KROMPIR PA TAK VERŽEJ Narava je včasih res čudotvorna. Ko je Renata Novak iz Kuštanovec te dni z babico kopala krompir na domačem vrtu, se ni mogla načuditi, kako debel je zrasel. Eden je bil še poseben >debeluhar<, pa tudi po obliki nekaj nenavadnega. Tehtal je 1,14 kilograma. Kaj naj bi pomagalo, da je tako obilna letina? Najbrž je >krivec< piščančji gnoj, ki ga imajo Novakovi kar precej na farmi. Fotografija: Jože Graj Podoknica N za Radgono Krajevna organizacija iz Veržeja je k njim povabi*8 1 ^ije podokničarja Ošine Nedeljskega dnevnika. V petekP bo podoknico pel ženi, ki že vrs uje v krajevnem Rdečem križu. le ne bo tako lahko priti, ma možje postavili tudi šrango- . ,g ji * Sama prireditev ali običaj, , , fir večih slovenskih krajih orga«’1 s» deljski dnevnik, bo tokrat boga bo del izkupička Rdeči križ namenil prizadetim v č><’rBL| ^nsa1” Na Ošini podoknici bo nastop bel Alfija Nipiča. ''IIP'