GLASILO DELOVNEGA K O LE KI LETO IV. LJUBLJANA, JULIJA 1963 Kljub skrajšanemu iettniku -višja proizvodnost Prvi ekonomski pokazatelji po skrajšanju delovnega časa — Mesec dni je za končne ocene premalo, lahko pa v grobem prikaže smer razvoja produktivnosti. Produktivnost je porastla — Viden uspeh je dosegla realizacija dobav — Iz podjetja odhaja manj ljudi — Kakšni bodo rezultati v času letnih dopustov? Že lani smo analizirali in zasledovali nagel razvoj podjetja v zadnjih letih, zlasti z vidika naglega dviga produktivnosti in veličine obsega poslovanja, še posebej pa v smeri ukrepov, ki naj bi zagotovili še večji elan pri delu ter istočasno uvedbo stimulativnejšega sistema dela, kar naj bi vodilo k skrajšanemu delovnemu času hkrati z večjimi in kvalitetnejšimi rezultati poslovanja. Analizirana in preštudirana so bila predvsem tista področja poslovanja, ki omogočajo ob boljši organizaciji manjši vložek dela, hkrati pa lahko kvalitetno in količinsko bistveno in naglo povečajo rezultat dela. Med ostalimi elementi, ki so bili predmet opazovanja, smo posebej kritično ocenili in predlagali te ukrepe: £ s področja organizacije dela in krepitve zavesti delavca-upravljavca; ® nenehno krepiti storilnost in produktivnost dela; 9 izboljšati dinamiko izpolnjevanja plana, zlasti za hitrejše obračanje sredstev podjetja; povečati izkoriščenost kapacitet in rentabilnost poslovanja; % ustvariti pogoje za vključevanje novih sodelavcev in izvesti ukrepe za zmanjšanje fluktu-acije kadrov. Ti ukrepi, ki bi se izvedli v obdobju od 3 do 6 mesecev, predstavljajo osnovni pogoj: O za uvedbo skrajšanega delovnega časa; % za vsklajevanje delitvenih razmerij osebnih dohodkov po delu in ekonomsko osnovo za nadaljnji razvoj podjetja v smeri vplačevanja poslovnega sklada podjetja in povečava-nja sredstev za hitrejšo rast družbenega standarda delovnega človeka. S temi zahtevami smo seznanili delovni kolektiv in vsakega posameznika vprašali za mnenje na referendumu. S takim razvojem podjetja in predlaganimi ukrepi smo seznanili ves kolektiv. Samoupravni organi in politične organizacije pa so na svojih sejah, zborih in posvetovanjih pripravili vse delavce, da so svojo voljo manifestirali z glasovanjem na referendumu, ki je bil zadnje dni meseca aprila. Na glasovnici je bila posebej poudarjena obveznost posameznika in kolektiva kot celote, pa tudi ugodnosti, ki bi jih z glasovanjem in uspešnim izvajanjem ukrepov prinesel tak ukrep. Rezultati glasovanja so pokazali zrelost vseh članov delovnega kolektiva, ki zagotavljajo, da bodo predlagani ukrepi zanesljivo izvedeni. Intenzivno delo pri analizah poslovanja v zadnjem polletju in še posebej v mesecu maju je zaključeno. čeprav je enomesečno obdobje za analizo poslovanja za tako podjetje kot je Litostroj s tipično individualno oz. maloserijsko proizvodnjo, ki zahteva dolg tehnološki postopek in realizacijo prekratek, lahko dobimo vsaj grobe pokazatelje za presojo, kam se je poslovanje in vodenje podjetja usmerilo. Produktivnost je po svojem pomenu eden najvažnejših pokaza- teljev doseženega uspeha, kjer so rezultati naslednji: Analiza v skrajšanem delovnem času je izdelana na osnovi primerjave meseca maja 1962 in 1963 in kumulativnega obdobja prvih petih mesecev 1962 in 1963. Osnova primerjave je vložen prisotni čas v rednem delovnem času in v nadurah v skladu z doseženim vrednostim in količinskim podatkom. To razmerje nam kaže količino vloženega dela v primerjavi z ustvarjeno količino in vrednostjo. Primerjava prisotnega časa maj 1962 — maj 1963 brez nadurnega dela kaže, da se je prisotni čas povečal za 1,8 %, nadurno delo pa se je v primerjavi z istim obdobjem povečalo za 17,8 %. Če odštejemo znižanje prisotnega časa zaradi uvedbe 42-urnega delavnika, na račun katerega smo izgubili 74.661 ur, nam da pri-„ merjava prisotnega časa index 90,1 o/o, kar pomeni, da se je prisotni čas znižal za 9,9 o/„. Proizvodnja po vrednosti se je povečala kljub znižanemu vloženemu času za 0,6 %, na eno vloženo uro delovnega časa pa za 10,4%. Količinska proizvodnja se je povečala za 6,4 %, količinska proizvodnja na eno vloženo uro pa za 14,3 o/0. Analiza kaže, da je produktivnost porastla v primerjavi z mesecem majem 1962, kljub temu, da so se vložene ure znižale. Podatki, prikazani po PE in S, nam dajo zelo različne rezultate in ne bi kazalo potegniti kakršnekoli primerjave, ker je dinamika proizvodnje od leta 1962 različna in primerjalno obdobje prekratko. Ta analiza bo možna šele po preizkusni dobi treh mesecev, kjer bo delno zajeta dinamika proizvodnje po PE in S. Kumulativni podatki obdobja od 1. 1. do 31. 5. v primerjavi med leti 1962 in 1963 nam dajo naslednjo podobo: Primerjava prisotnega časa brez nadurnega dela nam pokaže povečanje za 1,8%, z izgubljenim časom zaradi prostih sobot pa se je povečal samo za 0,3 %. Nadurno delo se je v tem obdobju povečalo za 10,9 % in znaša razlika med izgubljenim časom in vloženimi nadurami 31.429 ur, kar pomeni, da je bilo le 42,09 % izpada nadomeščenega z nadurnim delom. Proizvodni rezultat z ozirom na vrednost proizvodnje nam izkazuje dvig za 41,4 %, na eno vloženo uro prisotnega časa pa 41 o/0. Proizvodnja se je količinsko povečala za 3,3 o/o, na eno uro vloženega časa pa za 4,2 o/0. K analizi produktivnosti moramo izdelati gibanje nedokončane proizvodnje in vložka v proizvodnje ter stopnjo kompliciranosti proizvodnje in s temi rezultati korigirati v analizi navedene indekse. Zelo viden uspeh je dosežena realizacija dobav v mesecu maju t. L, ki se je povečala za 134 %, kumulativno za 5 mesecev letošnjega leta pa za 194 % v primerjavi z letom 1960, kar kaže izredno nagel porast proizvodnje in razvoja podjetja. Izpolnitev dinamičnega plana fakturiranja znaša v maju t. 1. 153 %, kumulativno za pet mesecev 1.1. 107%. Kljub temu, da je realizacija dobav do konca aprila 1.1. zaostajala za dinamičnim planom realizacije za 4 %, se je zaostanek v mesecu maju ob naporih celotnega kolektiva ne samo nadoknadil, temveč je bil v kumulativnem znesku presežen 0,7 %. Na gibanje zaposlenosti v podjetju so ukrepi za skrajšanje delovnega časa pozitivno vplivali. Tako so odpovedi delavcev iz različnih vzrokov v počasnem upadanju prve štiri mesece letošnjega leta, posebej je to upadanje odhodov delavcev opazno v mesecu maju 1.1. Iz podjetja je odšlo v štirih mesecih 277, v maju 47, skupaj 274. Novih delavcev je prišlo v štirih mesecih 1.1. 261: v maju 71, skupaj 332. Pozitivna razlika v gibanju zaposlenost se bo pa v naslednjih mesecih še povečala, saj zaključuje na izobraževalnem centru Litostroja poklicna šola in teh- nična srednja šola in bodo absolventi vključeni v redno delo do septembra 1.1., ko bodo tudi štipendisti — absolventi vključeni v neposredno proizvodnjo. Primerjalni podatki o izkoriščanju delovnega časa v maju 1963 kažejo na odločno izboljšanje delovne discipline v podjetju, kar sicer ne smatramo kot odločilni faktor za povečanje produktivnosti, temveč kot merilo o doslednjem izpolnjevanju določil referenduma. Izboljšanje delovne discipline glede prihoda na delo, zamud, predčasnih odhodov, opravičenih in neopravičenih izostankov, krajših kot 8 ur, torej podatki iz evidence, ko naših sodelavcev ni na delo v tovarni v času delovnega dne, nam dajejo naslednjo podobo: V mesecu maju 1962 ■S- >u 0) c/) —* O opravljali slušatelji v septembru. Tehniška šola je v treh letih obstoja dobila že dokaj ustaljeno obliko; povečale so se zahteve po znanju, povečala se je kvaliteta pouka, povečale pa so se tudi težave slušateljev. STROJNA FAKULTETA ZA IZREDNE SLUŠATELJE Predavanja so se začela v januarju. Vpisanih je bilo 42 slušateljev, redno pa obiskuje predavanja in opravlja izpite s kar zadovoljivim uspehom 20 do 23 slušateljev. Pouk v tem oddelku bo prekinjen od meseca junija do septembra, nakar se bodo pričela predavanja v II. semestru. Nekateri izmed slušateljev, ki so odstopili, so izrazili željo, da bi imeli pripravljalni tečaj iz nižje matematike, potem bi se ponovno vpisali v I. semester. KAPACITETE NISO IZKORIŠČENE Zakaj je v oddelkih za odrasle tako malo slušateljev? Res je, da pri pouku, ki zahteva individualno delo, ni dobro, če bi bili razredi prenatrpani. Vendar bi se moralo gibati število slušateljev v letniku okoli 25, seveda pa potrebuje proizvodnja po dosedanjih pokazateljih še več kadra. Zlasti je nenormalno razmerje med številom visoko in srednje izobraženim strokovnim kadrom. Brez dvoma je osnovni razlog za tako stanje pri nas ta, da je izredni študij poleg polne zaposlitve in celo v izmenah za slušatelje zelo težak. Kar zamislimo se v delovni dan, ali bolje v delovno noč takega slušatelja! Razumljivo je, da se zaradi povečanih nalog proizvodnje proizvodne enote težko odločijo za boljšo razporeditev delovnega časa slušateljev oziroma za njihovo razbremenitev. Toda vprašanje kvalitete in produktivnosti dela tako rekoč iz dneva v dna bolj zaostruje zahtevo po strokovnosti in zadnje čase smo v podjetju o tem mnogo razpravljali. Zato ne bo mogoče dolgo dopuščati, da spričo trenutnih proizvodnih potreb ne vidimo celotnega kompleksa dviga strokovnosti kadra in da se v kolektivu, ki šteje 3500 ljudi, šola vsako leto iz lastnih vrst le okoli 15 novih tehnikov ali 15 odraslih v oddelku poklicne šole. Imamo pa predavatelje, priznane strokovnjake in praktike iz podjetja, ki lahko vzgojijo odličen srednje tehnični kader predvsem za operativo, za specifične potrebe našega podjetja. Nikjer nj tako kot v naši tehniški šoli možno, da se posredujejo izkušnje najboljših strokovnjakov podjetja tako rekoč iz prakse in ne izza katedra — a tega ne izkoristimo v polni meri. Še več — nekateri slušatelji obiskujejo zaradi izmen predavanja v oddelkih TSŠ v mestu, čeravno vzdržuje podjetje oddelke te šole v našem centru, a kapacitete tu niso izkoriščene. KAKO IZBOLJŠATI SEDANJE STANJE? Vprašanje razbremenitve in dela v izmenah bo treba rešiti ne samo zaradi slušateljev, ampak tudi zaradi predavateljev, ki so dopoldne v glavnem zadržani v proizvodnji in bi lahko poučevali le popoldne. Kratkovidni bi bili, če bi gledali na strokovno usposabljanje odraslih samo kot na privatno stvar slušateljev in ne bi podprli njihovega prizadevanja s stališča naših skupnih potreb. ti vsem tem je razpravljal upravni odbor centra na zadnji seji in predlagal, da pripravi kadrovska služba skupen posvet upravnega odbora podjetja, upravnega odbora centra in kadrovske službe, kjer bi pregledali našo 'celotno politiko strokovnega usposabljanja kadra in pripravili ustrezne sklepe. 31 odstotkov nesreč manj Čn|c|//i vffitn cn cp /nnrjn V primerjavi z mesecem aprilom se je .število obiskov v naši ob- ™ W I ^ \i0 ^ V maa vi rfltni ambulanti nrecei zmanišalo. Meseca anrifa ie nrišlb v arrihii- V primerjavi z mesecem aprilom se je .število obiskov v nagi obratni ambulanti precej zmanjšalo. Meseca aprila je prišiti v ambulanto 1149, maja pa 712 bolnikov in poškodovancev, torej 437 manj kot prejšnji mesec. Prav tako je padlo število nesposobnih za delo: od 567 aprila, na 402 meseca maja. Razlika j c 165. Število izgubljenih delovnih dni se je zmanjšalo za 1.106. Meseca aprila smo izgubili 4.937, v maju pa 3.833 delovnih dni. Zaradi bolezni je prišlo v arh- ■ bulanto meseca aprila 917, maja pa 562 ljudi. Torej je bilo 355 bolnikov manj kot pretekli mesec. Stalež je dobilo aprila 441 bolnikov, maja pa 313. Zaradi bolezni smo aprila izgubili 3.897, maja pa 2.980 delovnih dni, razlika znaša torej 917 delovnih dni. V ambulanti je iskalo pomoči meseca aprila 232 ponesrečencev ali 6,8 o/o zaposlenih, meseca maja pa 150, oziroma 4,4 o/0. Torej se je število ponesrečencev zmanjšalo za 82 ali za 2,4 %. Zaradi nezgod je dobilo stalež meseca aprila 126 oziroma 3,7 % zaposlenih, maja pa 89 oziroma 2,6 o/o zaposlenih, razlika: 37 ali 1,1 % zaposlenih manj v staležu. Zaradi nezgod smo izgubili še vedno precej delovnih dni: aprila 1.042, maja pa je število padlo na 853, torej za 189 manj kot prejšnji mesec. je manjše, , število bolnikov, za 355, nezgod jra za 82. Število nezgod se je skupno zmanjšalo za 31 %. Število izgubljenih delovnih dni je ravno tako v padu in sicer od 4837 v aprilu na 3.833 v maju, oziroma 1.004 deltivnih dni. Ne vemo, kako bo v bodoče, vendar je skrajšan delovni čas v mesecu maju zmanjšal obolelost, število poškodb in izgubo delovnih dni. Če bo ostalo tako, potem je to skrajšanje delovnega časa tudi s strani zdravstvene službe in zdravstvenega stanja delavcev opravičeno in vsestransko pozitivno. Opomba: Ih ob koncu še zanimiv podatek: čeprav je celotno število poškodovanih v upadu, je to število večje ob ponedeljkih. Zlasti so to poškodovanci, ki so se v prostem času v soboto, oziroma nedeljo s kolesom in raznimi motornimi vozili poškodovali. Ali botruje temu tudi večje uživanje alkohola ...? Upravnik obratne ambulante Dr. Mijatovič Ljubimko V prizidku, i dobili tudi li kar najbolj razmahnilo, kjer je telovadnica, pa smo prostor za tehnični pouk in modelirnico ter še 'dva prostora za knjižnico ih govorilno sobo, ki jih bomo dokončno opremili v šolskih počitnicah. Šolsko športno društvo je štelo 408 aktivnih članov in je delalo v naslednjih sekcijah: nogomet, košarka, namizni tenis, orodna telovadba in akrobatika, strelstvo, atletika, smučanje, drsanje, rokomet in elementarne igre. Društvo je delovalo po svojem pravilniku in po posebnem urniku. Poleg določenih treningov za posamezne panoge so delovale tri športne šole. Vse omenjene športne sekcije šo bile izredno aktivne; imele so številne športne nastope in javne manifestacije. Učenci se v okviru športnega društva niso samo športno udejstvovali, ampak so si privzgajali tudi druge moralne kvalitete. Tako je bila naša šola na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane tista, ki je poslala na start največ, to je 23 ekip. Na šoli je razen tega deloval tudi pomladek in mladina RK in šahovski krožek. Močno so se priljubili učencem Prišlo v obratno ambulanto Prvič bolnikov 562 poškodovanih 150 Izgubljenih delovnih dni Zaradi bolezni 2.980 zaradi poškodbe 853 Brez dvoma je eden od vzrokov za manjše obolelosti in poškodbe tudi ta, da je večina naših delavcev sedaj manj utrujena. Največji odstotek obolelosti ima EE Splošni sektor, 21,1 o/0. Sledijo ji: SN-17,2 o/0, MO-16,4 . S tem PRVI ABSOLVENTI VEČERNE POLITIČNE ŠOLE V letošnjem maju je prvih 39 slušateljev z uspehom končalo večerno politično šolo Litostroja. Bogat program predavanj, ki so jih imeli najvidnejši predstavniki našega podjetja, jim je dal širše ekonomsko-politično obzorje. Z znanjem te snovi bodo nedvomno sposobnejši reševati naloge, ki jih vsakodnevno srečujejo na svojih delovnih mestih in na področju delavskega samoupravljanja, sindikalnega dela in drugih splošnodružbenih dejavnosti. Uradni zaključek šole je bil v petek, 14. junija. Absolventom je čestital in jim nato razdelil potrdila o obiskovanju šole sekretar tovarniškega komiteja inž. Anton Kovič. Kot vsako leto je bil tudi letos mesec junij prijeten. Bil je vesel za učence in starše, saj se je končal pouk in so sc pričele tako željno pričakovane šolske počitnice. Navada- je, da seznanimo ob takih dogodkih širšo javnost, kaj smo v minulem obdobju naredili, še posebej zato, ker obiskujejo šolo številni otroci Litostrojčanov. Vse letcr simo posvečali seveda na j večjo skrb prvi in najvažnejši.-nalogi naših učencev, to je učnemu uspehu. O njem ;so' razpravljali starši na roditeljskih sestankih, člani razrednih svetov na ovojih sestankih, učiteljski zbor in šolski odbor ter učenci v okvira' svojih organizacij. Večina učencev se je zavedala, da - je 'danes odvišbn, 'bolj kot kdaj koli prej, od resničnega znanja ves nadaljnji uspeh vsakega posameznika. Bilo pa je na šoli tudi precej takih učencev, ki jim je spodletelo v enem, dveh ali celo več predmetih. Čeprav smo na šoli organizirali različne oblike medsebojne pomoči: učenci so pomagali drug drugemu, učitelji so nudili individualno, pomoč, organizirali smo krožke itd., nekateri učenci niso uspešno izdelali. V splošnem je učni uspeh zadovoljiv, saj je pozitivnih 82 % učencev. Pripomniti pa velja, da so Učenci na nižji in deloma srednji stopnji veliko bolj prizadevni kot oni na višji. Razumljivo je torej, da bodo morali učenci na višji stopnji v prihodnjem šolskem letu posvetiti učenju še več skrbi in pozornosti, saj je od tega odvisna njihova nadaljnja pot v življenje. ' Vsi želimo, naj postane šola učencem drugi dom. Tu se naj otroci izkažejo, tu naj najdejo priložnost in pogoje, da uveljavijo vse svoje sposobnosti. V želji, da bi se učenci po pouku sprostili in si nabrali novih moči, smo imeli na šoli Številne organizacije in interesne dejavnosti, kjer so se učenci udejstvovali. Preveč bi bilo naštevati vse akcije naših pionirjev in mladincev, vendar še moramo ob najvažnejših le ustaviti. Najbolj prizadevna je bila na šoli pionirska organizacija. Ta je v pričetku šolskega leta sprejela svoj program dela, vključila v svoje vrste novodošle prvošolce in pod vodstvom pionirskega štaba in pionirskega starešinskega sveta, v katerem je bilo tudi nekaj zelo prizadevnih tovarišic s terena, pričela z delom. Začetno navdušenje je dalo vsem izredno slavnostno praznovanje 20-letni-ce pionirske organizacije, septembra lanskega leta. Od tedaj naprej so se vrstile proslave in prireditve, saj jih je bilo v vsem šolskem letu kar štirinajst. Z njimi smo počastili pomembnejše praznike in obletnice, ob zaključku pa smo priredili v počastitev dneva mladosti v kinu šiški prireditev, na kateri so sodelovali tudi gojenci glasbene šole Franca Šturma in plesalci folklorne skupine France Marolt. Med letom so imeli pionirji štiri zbiralne akcije in osem pionirskih plenumov, na katerih so spremljali svoje delo. Še posebej bodo ostali učencem v prijetnem spominu: sprejem v pionirsko in mladinsko organizacijo, sprejem Kurirčkove pošte in obisk desetih naših pionirjev v Srbiji. Lepo sla se v tem šolskem letu uveljavila pionirski in mladinski pevski zbor, saj sta imela skupaj enajst nastopov. Za nagrado pa so šli pevci mladinskega zbora na izlet v Rimske Toplice. Večina staršev in vseh prizadetih se je močno oddahnila, ko je bila ob koncu lanskega leta izgotovljena telovadnica. Končno je zginil z dnevnega reda zborov volilcev in drugih sestankov ta pereč problem, učencem pa se je ponudila priložnost, da se je športno življenje na šo- tudi. interesni krožki v okviru posameznih učnih predmetov' 'in tehniški krožki. V letošnjem letu smo imeli naslednje: brodarško-modelarski, foto-kino krožek, prometni in "maketarski krožek, v katerih >se je udejstvovalo okrog 90 učencev. Najlepši izdelki: tehnični, gospodinjski, risbe, zvezki, dnevniki, fotografije itd. pa so bili razstavljeni na zaključni šolski razstavi. Na šoli je delovala tudi komisija za poklicno usmerjanje mladine, ki si je postavila dolgoročni delovni načrt, in si postavila za cilj, razviti in dvigniti poklicno mentaliteto učencev tako, da se bodo učenci ob zaključnem osnovnošolskem šolanju lahko zavestno odločili za na dalj no pot v življenje. Naj omenimo še to, da so bili učenci v tem šolskem letu v velikem številu naročeni na mladinski tisk, obiskovali so predstave v lutkovnem, šentjakobskem in dramskem gledališču, za osmošolce pa smo imeli tudi uspelo plesno šolo. Celotno življenje šole sta budno spremljala družbeno-samoupravni organ: šolski odbor in svet delovnega kolektiva. Vse učnovzgojne kakor tudi druge uspehe pa smo lahko dosegli zato, ker so nas ,v tej težnji podpirali' roditelji, razne družbeno politične organizacije in občinski svet za šolstvo. B. C. Ekipa Štor odpovedala sodelovanje Sredi junija je bilo posvetovanje mladinskih predstavnikov Železarne Jesenice, Železarne Ravne na Koroškem, Iskre iz Kranja in Litostroja glede mladinskega peteroboja. Ekipa železarne Štore je odpovedala sodelovanje in tako bo to tekmovanje dejansko četverobej. ggHg|;; Na predhodnih sestankih so se mladinci zmenili glede načina in pravil tekmovanja in sprememb, ki so nastale pri organizacijskem odboru. Vodje ekip pričakujejo lepe borbe v vseh panogah, napovedali pa so tudi prihod svojih najboljših tekmovalcev. Drobiž od vsepovsod Mestna kanalizacija bo pričela graditi zbirni kanal od Aleševče-ve ulice ob zahodnem delu našega podjetja mimo kurilnice in menze do novega gradilišča Iskre za Korotanskim naseljem. Še vedno stoji pred našo restavracijo »elektrovarilec«, umetniško delo Maria Vilharja iz pločevine in čaka, kdaj ga bodo odstranili, Tja so ga postavili ob razstavi in proslavi obletnice podjetja, dne 1. 9. 1962. Ker varilec ni tipičen za našo proizvodnjo, bi ga kazalo nadomestiti s čim drugim, kar bi vsaj približno ponazarjalo našo produkcijo. Preselitve v novo zgradbo PPB so končane. Žal pa kaže lepo stavbo lesena vratarnica, ki stoji tam že od 1948. leta. * Po desetletnem »boju« je našemu podjetju končno uspelo, da je podjetje Gradis odstranilo iz podjetja štiri barake in so s tem odpadle razne nevšečnosti s stanovalci. Porušena je bila tudi baraka na Djakovičevi cesti, s čimer je omogočena gradnja še tretjega zadružnega stanovanjskega bloka. * Ob Celovški cesti rasteta dva ogromna stanovanjska bloka s 320 stanovanji, ki jih gradi stanovanjski sklad občine Ljubljana-šiška. * šiškarji pogrešamo oglasne table za spored kina šiška, čeprav imamo novi kino že od 1. novem- bra 1962 dalje, ni v vsej občini niti ene omarice, kjer bi lahko izvedili, kaj je na programu. Vse drugače ima urejeno obveščevalno službo kino v Dravljah. IN ŠE NEKAJ DROBIŽA, KI SMO GA NABRALI PRI SANITARNEM INŠPEKTORJU V občini je 51 gostinskih obratov, ki so bili vsi pregledani. Zaradi neurejenosti je bilo začasno zaprtih pet gostišč. Motel Medno nima urejene kanalizacije. V občini je 67 trgovin z živili, te so zadovoljivo založene, razen z zelenjavo in sadjem, ki je večidel slabe kvalitete in drago. Lokali, zlasti nove samopostrežne trgovine, so dobro opremljeni, nerazumljivo je pa to, kako morajo nastati razne pomanjkljivosti že pri novi zgradbi lokala, kot je to primer pri trgovskem lokalu ob Celovški cesti pri mestnih blokih. Tam centralna kurjava že od vsega začetka ne deluje, ni pravilno grajeni in so premalo zračni. Na območju občine je 9 šol, pri katerih je še vedno pomanjkanje prostorov, zlasti velja to za šole Valentina Vodnika v Zgornji šiški, v osemletki Šmartno pod Šmarno goro, v šoli v Skaručni in v šoli na Sori. S-e Zanima vas... Mario Vilhar: Litostrojske breze VEČ POZORNOSTI IDEJNI VZGOJI garderob in prostorov. ostalih pomožnih Pekarn je v naši občini 8, mesnic pa 23. Vse pekarne so s tališča higienske ureditve neprimerne in ne ustrezajo predpisom. * V občini je 6 prodajaln mleka in 2 mlečni restavraciji, kar pa ne zadošča za tako številno prebivalstvo. V občini je samo ena tržnica, prostori v njej pa niso ODŠLI: Antonija Gabrijel, Stanislav Gravnar, Franc Pajk, Stanislav Kamin, Radoslav Nevenkič, Jože Marega, Milan štante, Magda Leskovic, Vinko Kostanjevec, Stanislava Dakol, Radula Veljkovič, Ivan Tevž, Terezija Ribič, Jožef Čadonič, Franc Gajski, ži vejili, Jovanovič, Maksmilijan Jakop, Jože Bajec, Omer Cimirotič, Ivan Petričevič, Jožefa Pintar, Ivan Žalec, Novak šafranec, Alojz Mrzelj, Franc Javil, Danijela Strdnad, Karol Iludorovac, Bela Orsag, Slavko Mak, Tatjana Petkovšek, Marijan Ervačič, Franjo Viščevič, Vencelj Novak, Friderik Javornik, Djuro Mesarek, Ana Baligač, Alojz Levstek, Celim Gaši, Janez škof, Helena Bukilica. PRIŠLI: Jože Polutnik, Franc Končan, Anton Sopar, Jože Pusovnik, Jožef Žmavc, Dušan Surdulovič, Jože Rancinger, Ivan Gorenjak, Marijan Branovič, Radomir Dimov-ski, Ivan Žnidaršič, Ernest Blatnik, Pan-če Velkov, Ivan Trunkelj, Ernest Žibert, Franc Premk, Milivoj Dragušinovič, Ljubomir Belovič, Franc Herle, Branko Lju- čec, Roman Oberč, Jože Bučar, Stjepan Ivanovič, Andrej Kužnik, Alojz Kričej, Franc Grudnik, Stojan Mozetič, Ivan Rih- Podlogar, Janko Podkrižnik, Dušan Križaj, časlav Milosavljevič, Mijo Mesarič, Jože Jamnik, Jože Jeršin, Anton Kova- Rudolf Vaupotič, Avgust čakš, Štefan Zver, Stanislav Klobučar, Alojz Grandlijč, Jože Bratuša, Ivan Čeplak, Blaž Mežnaršič, Anton Ogrič, Maksimiljan Ivanuša, Stanislav Zadravec, Dušan Zupančič, Djuro Vincek, Anton Garin, Štefan Gjerek, Anton Kuhar, Vojeslav Luznar, Stjepan Tomašič, Franc Sinur, Miloš Djordjcvič, Janez Jereb, Florijan Horvat, Ivan Pokleka, Vojko Černe, Miroslav Djurič, Jože Družnik, Matilda Erman, Anton Pečjak, Jože Hočevar, Anton Gregorčič, Novak Simič, Ciril Papež, Alojz Kralj, Stanislav Banko, Stanimir Zukič, Vincenc Kastelic, Feliks Vidmar, Adolf Radmelič, Gregor Hrovat, Jože Lovše, Vinko Erčulj, Anton Jaklič, Jakob Purnat, Andrej Špacapan, Stane Pungartnik, Anton Stritar, Mirko Koren, Alojz Kotar, Rudolf Škrbe, Karel Kužnik, Franjo Opravž, Jože Glivar, Branko Cicej, Ivan Hobel, Metodi Dupešov-ski, Stjepan MrazoviČ, Feliks Pograjc, Ljubomir Gicič, Primož Pestotnik, Ivan Jarc, Franjo Borondič, Jože Adamič, Franc Novak, Milenko Stankič, Štefka Pregrad, Jožefa Nose, Vida Ježek, Franc Jemenc, Franc Jerič, Janez Rus, Franjo Bela j, Danijel Arčon, Anton Breznik, Viljem Črešnar, Marija Trobec, Lucijan Skok. Na sestanku osnovne organizacije ZK livarne jeklene litine so člani obravnavali gradivo V. plenuma CK ZKJ in kadrovska vprašanja. Že dalj časa se tudi opaža, da idejno-vzgojno delo pri vseh članih ni tako, kot bi bilo zaželeno. Ugotavljamo, da bo treba nuditi več idejne pomoči zlasti novosprejetim članom. Na sestanku so predvideli novo vodstvo OO. OBISKALA NAS JE MLADINSKA DELEGACIJA ZAR Junija sta obiskala naše podjetje mladinska predstavnika Združene arabske republike, člana vrhovnega sveta za vzgojo mladine MOHAMED AKT ČELAD SELIM, ki je predsednik guvernante in HASAN MOHAMED ŠA-LAL, predsednik prostovoljnih delovnih brigad. V Jugoslaviji bosta 6 mesecev, kjer se bosta seznanila z delom naše mladine, težavami in nadaljnjim razvojem. Gosta sta si z zanimanjem ogledala tovarno, ki je napravila nanju močan vtis. Prednost imajo ljudji Čez nekaj dni sva se spet srečala. Zdaj je bil že boljše volje. Takoj mi je začel pripovedovati: »Ze imam obrtnike. Tako sem jih dobil, kot si mi ti svetoval. Popoldne mi ,fušajo’. In niti tako dragi niso .. .« Le zasmejal sem se mu. Zdaj sem že vedel, kako mu lahko najbolje pomagam. »Ali veš za stanovanjsko skupnost?« sem ga vprašal. »Kakšno stanovanjsko skupnost?« je bil začuden. Pričel sem mu pripovedovati... »Na območju občine Ljubljana-Šiška-Medvode trenutno deluje sedem stanovanjskih skupnosti. Ena od teh je tudi naša. Ali sploh veš, da imamo Stanovanjsko skupnost Litostroj?« »In kakšne okvirne naloge ima takale stanovanjska skupnost?« »To ni tako preprosto. Vseeno poslušaj: Stanovanjska skupnost organizira in pospešuje komunalne, gospodarske, socialne, zdravstvene, vzgojne in druge dejavnosti in službe, ki neposredno služijo družini, gospodinjstvu in delovnemu človeku; — organizira pomoč zaposleni ženi in družini pri vzreji in vzgoji otrok; — organizira in pospešuje vse vrste dejavnosti, ki pomenijo pomoč v gospodinjstvu; — skrbi za varstvo in vzrejo otrok, katerim je potrebna pomoč družbe in za varstvo drugih ljudi, ki jim je potrebna taka pomoč' —• skrbi za napredek stanovanjskega gospo- Pri urejanju nasadov darstva in v strokovnem pogledu pomaga hišnim svetom in državljanom v upravljanju njihovih hiš in njihovih skladov ter v tekočem vzdrževanju hiš ... itd....« »Zdaj vem o stanovanjskih skupnosti precej. Pripoveduj mi o naši, o litostrojski stanovanjski skupnosti. Zanima me predvsem tisto, servisi, delavnice ...« »Prav. Pričniva. Stanovanjska skupnost Litostroj je bila ustanovljena 1959. leta. Najprej je imela v svojem sestavu finančni servis, ki ga je vodil en uslužbenec. Ker ta servis še vedno zelo uspešno deluje, naj spregovorimo najprej o njem.« V FINANČNI SERVIS PRIDI, KO GA POLOMIŠ »Biti predsednik hišnega sveta je prav gotovo zelo pomembno poslanstvo. Boriš se s strankami, ki niso nikoli zadovoljne, v večini primerov sam pobiraš stanarino, sprehajaš se po bankah in drugih uradih in si v svoji hiši tako osovražen, da nihče ne govori s teboj. Krasno. Finančni servis je tvoje zadnje upanje. Edino tam te lahko rešijo. Pohiti. V finančni servis stanovanjske skupnosti Litostroj so vključeni skoraj vsi hišni sveti tega področja in marsikateri privatni lastnik hiše. Ta namesto njih zbi- ra najemnino, jo odvaja na posamezne sklade, namesto hišnih svetov posluje z banko, organizira samopomoč in izposluje posebne kredite. Poleg tega inštruira o tem, kako in kdaj lahko hišni sveti razpolagajo z denarjem. Finančni servis vse to napravi namesto vas. Cena uslugam je nizka: 2 Vo od vsote, s katero manipulira. Vključiti vanj se vam ni potrebno. Ne, ne, delajte raje sami doma. Ko ga boste polomili, pa pridite. Vključevanje je prostovoljno.« Najinemu pogovoru se je priključil mimoidoči tajnik stanovanjske skupnosti Jože T er š a k. Ko sva mu povedala, o čem govoriva, je ostal in pri pogovoru sodeloval. »Naši fatnje so vedno pripravljeni,« je rekel in nadaljeval. »Razen finančnega servisa imamo tudi druge. Naj jih naštejem: električni, vodovodnoinstalaterski, zidarski, teracerski, komunalni, servis za polaganje plastičnih mas, otroški vrtec ... »Kako delajo električarji in vodovodni inštalaterji?« ELEKTRIČARJI IN VODOVODARJI SO NERENTABILNI Ljudje čisto preprosto ne vedo, da so jim na razpolago. Kljub temu jih imamo le na željo in potrebe hišnih svetov in ostalih. Lahko rečem, da je naš električar zaposlen le 50 °/o, čeprav je zmožen tudi večjih del, kot so popravljanje gospodinjskih strojev in hišnih instalacij. Podobno je z našima dvema vodovodnima inštalaterjema. Le da sta ta dva prezasedena. Če bi imeli več sredstev bi nabavili prepotrebno opremo in orodje, bi se lahko tudi preusmerili in bi šlo laže. Tako pa pokrijejo primankljaj, ki nastane pri njih (čeprav so prav pridni fantje). POLAGALCI PLASTIČNIH MAS IMAJO NAJVEČ DELA Imamo jih sedem. Lahko jih pohvalim, da so pri svojem delu največji strokovnjaki v Sloveniji, saj smo mi edini, ki za tovrstne usluge dajemo dveletno garancijo. Naročniki se najbolj zanimajo za polaganje podolita, polivinila in tehnolita. Mnogo povpraševanja pa je tudi za ostale, predvsem trde plastične mase. Razen tega, da se lahko pohvalimo z izredno dobro kakovostjo dela, pa lahko povem še to, da smo najcenejši v Sloveniji. Da teče delo našega servisa tako dobro, se je treba v prvi vrsti zahvaliti našim fantom, ki so res izredni v svoji skromnosti. Pomislite le to, da delajo mnogokrat s svojim orodjem, v svojih delovnih oblekah, mnogokrat popoldne ... Mnogo težav imamo tudi z nabavo orodja in priprav, ki jih izdelujejo samo v inozemstvu in jih pri nas ni mogoče kupiti. Deviz pa seveda nimamo. Tudi z nabavo nekaterih materialov so težave, saj se tovarne redko točno drže dobavnih rokov. Pojdite pogledat Center strokovnih šol na Titovi cesti, »Rogove« stolpnice, otroški vrtec v Šiški, šišenske montažne bloke, gospodarsko zbornico SRS. Vse to so delali naši in nikjer se glede njihovega dela niso pritožili. TERACERJI PREMALO ZNANI, ZIDARJI PREOBREMENJENI Imajo prav tako mnogo dela, saj sprejemajo vsa v njihovo stroko spadajoča dela. Zidarji delajo predvsem notranja adaptacijska dela, ki pa jih je toliko, da imam včasih občutek, da bodo zdaj zdaj vse šišenske hiše razpadle. Če bi imeli še enkrat toliko zidarjev, bi bilo menda še kar prav. Teracerji so naša zadnja pridobitev. Razveselili so mnogo graditeljev hiš, naj bo to tistih pri zadružni gradnji ali pa graditeljev individualnih hiš. Seveda tudi adaptirajo. Morda bi potrebovali nekoliko več reklame, saj so zelo malo znani. Ko sem se pred kakšnim tednom vračal domov, sem srečal prijatelja Janeza, ki si gradi hišo. Čeprav mu gredo dela h koncu, ni bil videti nič kaj vesel. Skrbelo ga je, kje bo dobil električarja,vodovodnega inštalaterja, teracerja, polagalca plastičnih mas, mizarja, steklarja ... »Kje naj jih dobim? Za te obrtnike je zmeraj takšen hudič... Ne vem, res ne vem, kako bom to izpeljal.« »Poskusi jih dobiti za popoldne po urah ali kaj podobnega,« sem mu svetoval. »Verjetno drugače res ne bo šlo,« je rekel zaskrbljeno in poslovila sva se. MIZARJI IN STEKLARJI — V POTU SVOJEGA OBRAZA Tudi ti nikoli ne sede križem rok. Ko končajo eno delo, jih gotovo nestrpno pričakujejo na več drugih mestih. »Zasteklite mi, prosim, okno ... Razbitega ne morem imeti. Razume se, nujno .. .« »Takoj naj pride vaš mizar m mi popravi vrata in omaro. Pošljite ga takoj ...« In fantje tečejo, kot teče pot po njihovih obrazih. Nimajo bojazni, da bi jim zmanjkalo dela. KOMUNALNI SERVIS ŽIVI MORDA V SENCI OSTALIH za neposredne potrošnike pomembnejših servisov. Vendar je nujno potreben. Naši trije delavci, ki ga sestavljajo, skrbe za to, da je področje našega terena lepše, čistejše, urejenejše. Pridno čistijo in vzdržujejo nasade, parke, dvorišča, okolico blokov. Njihovo delo je težko in vsem na očeh. Mnogokrat so brez potrebe ter vsakega razumevanja grajani, čeprav so svoj obstoj že mnogokrat opravičili. Da bo svetila luč Vzgojno-varstveni zavod ali po domače litostrojski otroški vrtec je naš ponos. Mislim, da je v Ljubljani malo otrok, ki imajo tako lep vrtec kot naši otroci. V njem je zdaj 84 otrok, lahko pa bi jih bilo 120. Poleg tega je tam precej šoloobveznih otrok, ki drugače niso v vrtcu. Hrana je poceni (kosilo 120 din, poljubna količina) in so vsi zelo zadovoljni Takole polagajo plastikarji plastične mase z njo. Otroci, ki ga obiskujejo, so stari od 2 do 15 let, v njem pa so lahko od pol 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. »Koliko ljudi je zaposlenih v njem?« »Trenutno skrbi za litostrojski naraščaj šest vzgojiteljic in šest ostalih uslužbencev. Vrtec je tudi edini člen stanovanjske skupnosti, ki ga deloma dotira občina.« START S 150.000 DINARJI »Gotovo je mnogo veljalo, mislim denarja in truda, preden se je izoblikovala tako dobro urejena stanovanjska skupnost?« »Prav gotovo. Nasmehnili se boste, če vam povem, da smo dobili za začetek obrtnih dejavnosti le 150.000 dinarjev. Koliko orodja se dobi za ta denar? Malo, prav malo. Zato so naši fantje, kakor sem že dejal, večkrat delali in včasih še delajo s svojim orodjem, saj jim ga mi ne moremo kupiti. Čeprav sem vam pripovedoval o velikih uspehih in delovnih zmagah, vam mora povedati tudi to, da delamo še po štirih letih svojega obstoja v skromnih pogojih, brez delavnic in ustreznih prostorov. Prav zaradi tega je vsak naš uspeh vreden še več. Tudi notranje smo zelo dobro urejen kolektiv, saj smo ena redkih stanovanjskih skupnosti, ki ima že dve leti pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o delitvi osebnega dohodka in plačevanje po učinku in poslovnik.« »Dovolj, dovolj...« ga je prekinil Janez. »Kdaj se lahko oglasim pri vas?« »Kadar hočete. Vse vam bomo uredili in prepričan sem, da mnogo bolje in precej ceneje kakor tisti vaši popoldanski mojstri ,na fuš’. Pa še to: kljub temu, da nam večja dela prinesejo več denarja, se pri nas držimo načela, da so servisi predvsem za pomoč ljudem. Zato imajo pri nas vsi tisti, ki iščejo pomoči za svoje domove in stanovanja, prednost.« Janezu je zažarel obraz. Široko se je smejal, ko smo se poslavljali. »Mislim, da se bom kmalu selil v dokončno opremljeno in urejeno hišo,« je dejal. Evgen Jurič Kegljaški klub je v nedeljo po volitvah organiziral kegljaški piknik v Iškem Vintgarju, ki so se ga udeležili številni Lito-strojčani. Spričo res dobre organizacije zaslužijo kegljači vso pohvalo. Razen veselega litostrojskega seksteta, ki je skrbel za razpoloženje in ples, so se izkazali še naši pevci popevk in narodne glasbe. Dobro založen bife z jedačo in pijačo, saj je bilo moč dobiti tudi čevapčiče in klobase na žaru, je bil posebna zanimivost na pikniku. Organizator je poskrbel tudi za prijetna tekmovanja udeležencev. Na hoduljah so se pomerili skoraj vsi udeleženci od mož, žena in mladine, ki so obujali spomin na svoja otroška leta. Največ smeha pa je bilo med napihovanjem balončkov. Za kegljače smo postavili tudi pravo rusko kegljišče, ki ni bilo nikoli prazno. Tekmovali so debeli proti suhimi in tudi zmagali, z rezultatom 3:0. Za udeležence tega nadvse prijetnega piknika je bilo posebej zabavno tekmovanje z zavezanimi nogami. Vesela družabnost in sprostitev je trajala ves dan in se končala ob 20. uri s plesom in pesmijo okoli tabornega ognja. Iz »zanesljivih virov« smo izvedeli, da nameravajo kegljači v letošnjem letu organizirati še nekaj takih piknikov odprtega tipa, saj nam zato nudi bližnja oko- lica res lepe možnosti. Kraji, kot so Iški Vintgar, Rakov Škocjan, Sora, Sava itd. nam nudijo res lepo možnost rekreacije v naravi. Prav bi bilo, da bi komisija za rekreacijo pri sindikalnem odboru in zato postavljeni referent, posvetili tudi te- mu načinu rekreacije, ob primerni organizaciji programa, več pozornosti. Mnogo je Litostrojčanov, ki bi bili pripravljeni ob prostih sobotah in nedeljah izrabiti svoj prosti čas v naravi, pa doslej niso imeli za to posebne možnosti. G. D. ... in na ležalnikih Oddih na hoduljah Sprehodi po Varšavi Skoraj vsi potniki se gnetejo na tramvajskih stopnicah, kar bi razumeli, če bi bila velika vročina, toda Varšava je pod vplivom celinskega podnebja in kadar ni sonca, piha močan in mrzel veter, tako da vsak raje išče zatišja kakor pa prepih na tramvajskih stopnicah. Med brezdelnim potepanjem po mestu in opazovanjem življenja nehote opaziš številne majhne stojnice, na katerih prodajajo cvetje, ki ga meščani mnogo ‘kupujejo in to kljub visoki ceni, saj je stal en nagelj v mesecu juniju 12 zlotov. Največ kupujejo cvetje moški. Verjetno ga poklanjajo svojim soprogam in znankam, saj Poljaki zelo cenijo ženski spol, kar je mogoče razbrati iz nenehnega klanjanja in poljubovanja rok. Zenske pa znajo pri pozdravljanju ponuditi roko tako graciozno, da tujcu, ki ni vajen tega običaja, postane skoraj nerodno. Domačin pa pozdravi damo z elegantnim, rahlim, neprisiljenim poklonom ter s poljubom na roko. Tako pozdravljanje je običajno med starimi znanci in znankami, pa tudi če je kdo prvič predstavljen družbi. Takt in etiketa v družabnem življenju sta na Poljskem zelo poudarjena, za naše pojme skoro nekoliko pretirana. jih potem nizajo na vrvice kot ogrlice. Jantar je različne barve, od svetlo rumene pa do temno rjave in skoraj bakreno rdeče barve. Čim večji je kos, tem večjo vrednost ima. Naplavljen kos jantarja je umazano rjave barve, moten in hrapav. Če pa kamen zbrusijo in nekoliko oblikujejo, dobi lepo bleščečo barvo in je prozoren. Najdražji so kamni, v katerih so lepi fosili metuljčkov, mušic in žuželk. Skoraj v vseh je mogoče najti fosile, ki pa niso dobro vidni, so zmečkani, brez krilc ali dela trupa. Pri nekaterih kamnih pa je živalca tako lepo in brezhibno zalita v sredino, da daje vtis umetne tvorbe. Največ brusijo jantar za ženske ogrlice, pa tudi za sponke in redkeje za majhne skulpture. Jantar prodajajo kot nebrušene ogrlice od 45 do 150 zlotov, če pa je ogrlica brušena, se podraži takoj na 400 do 700 zlotov, kar je odvisno od velikosti kamenja, barve in od lepote zalitih fosilov. Cena je odvisna tudi od prodajalne. Če kupiš predmet pri podjetju, kjer prodajajo turistične spominke in znamenitosti, je dražji kakor pri privatnih brusačih. Trgovine vseh vrst so precej revne in sla/bo založene. Izbira tekstila je posebno za moške neznatna, več izbire pa imajo žen- tisoč dinarjev, stane v Varšavi 1000 zlotov, ali preračunano po kurzu 31.000 dinarjev. Podobno je s porcelanom, ker je treba odšteti za majhen servis šestih skodelic, od katerih drži vsaka manj kot pol deci, in dveh prav tako majhnih lončkov, celih 260 zlotov. Tega servisa pa sploh praktično ne moreš uporabljati, saj je zaradi svoje miniatumosti samo za okras. Na splošno v trgovinah ni videti prav nobenih posebnosti bodisi s področja elektrotehnike, radiofonije, transistor-jev, televizije, izdelkov iz plastičnih mas, ker jih sploh ni in zato že omenjena ponudba prodaje deviz na črnem trgu, kjer ponujajo ža en dolar 80 zlotov, ne pride v poštev. Edine trgovine, ki so bogato založene, so trgovine s spominčki, kjer imajo razne figurice z narodnimi nošami in sploh s poljsko folkloro, vendar pa so cene v teh lokalih pač temu primerne kot v ljubljanskem Domu. Druga vrsta bogato založenih trgovin, kjer je blago ceneno, so knjigarne. Knjige, brošure, otroške izdaje, znanstvene, tehnične in druge knjige je mogoče dobiti za zelo nizko ceno, kar je značilno za vse vzhodnoevropske države. Tisk je v glavnem propagandnega značaja in zato vlaga vanj država visoke vsote. Med knjigami ni najti romanov lahkega žanra, ni tako imenovanih stripov, pač pa je zelo veliko slikanic za otroke, ostale knjige pa so za odrasle. Čtiva za doraščajočo mladino je zelo malo, razen knjig o ruskih uspehih v kozmonavtiki. Z naslovnih strani knjig je videti še mnogo Hitlerjevih podob in obrazov drugih nacističnih krvnikov. Veliko je knjig o ruski revoluciji, o Leninu, Marksu in Engelsu, ni pa knjig o Stalinu. Naklade knjig s tako tematiko so, kot kaže, zelo potencirane, medtem ko so ostale nekoliko postavljene ob stran. Tisk vodi močno propagando proti kolonializmu, kar je mogoče razbrati z velikih plakatov, ki so nalepljeni na vsakem lesenem plotu gradbišča ali na drugih za te namene določenih prostorih. Na teh plakatih so vse mogoče in nemogoče slike iz življenja črncev, njihovega zatiranja, slike iz portugalskih kolonij, iz Španije. Mnogo je lepakov, obkroženih z ognjenimi zublji, obdanih z bodečo žico, mrtvaškimi glavami ali z grabečimi okostnjakovimi rokami. Na človeka, M ni vajen tega načina, naredijo" ti lepaki čuden vtis. Vse publikacije, tudi zelo dragocene znanstvene knjige, so tiskane na zelo slabem papirju, ki ni dosti boljši od časopisnega, le da je tanjši. Med takim potepanjem opaziš tudi poštne nabiralnike, ki so v različnih barvah; zeleni, rdeči in modri. Prvi so za mestni promet, drugi za medmestni, tretji pa za inozemstvo. S tem je na pošti razbremenjen oddelek, ki razdeljuje in sortira pošto, posebno za inozemstvo, saj potuje pošta iz Varšave v Ljubljano celih devet, avionska pa osem dni. Zgodilo pa se je tudi, da je iz Ljubljane na Poljsko potovalo avionsko pismo, v. katerem je bil priložen reklamni izrezek iz ljubljanskega časopisa, cel mesec. Prodajalci znamk imajo precej težaven položaj, ker morajo prodajati znamke za dežele socialističnega tabora, dežele zahodnega bloka in za neangaži-rane dežele, kamor spada tudi Jugoslavija. Za razglednico, ki jo pošljete v socialistični tabor, plačate 40 grošev, za ostale države pa 1,20 zlota. Pri prodaji znamk pa prodajalci niso vedeli, kam naj uvrstijo pošto, namenjeno v Ju- goslavijo — ali naj prodajo cenejše ali dražje znamke. Končno so se odločili za cenejšo tarifo, vendar s pripombo, da bo treba plačati kazen, če ne bo pismo pravilno frankirano. Najzanimivejši je ogled doma kulture in starega dela Varšave. Dom kulture naj bi bil dar Moskve, 'katerega pa so Poljaki pred leti odklonili in so morali potem odšteti za to impozantno stavbo precej denarja. V tem poslopju je dramsko gledališče, klasično gledališče, lutkovno gledališče, kino dvorane, variete, ogromne konferenčne oziroma kongresne dvorane, tehnični muzej, muzej Marije Sklodowske-Madame Curie in še razni inštituti in uradi. Okoli palače je ogromen park z lepimi vodometi in bazeni. Nenavaden pa je pogled na vodomete in bazene, v katerih se kopajo otroci in brodijo po vodi ter usmerjajo vodne curke drug v drugega, tako da lahko po nesreči dobi tako nepričakovano prho tudi mimoidoči pešec. Od časa do časa prideta po dva miličnika in otroci se razpršijo kot vrabci v grmovje; počakajo, da nevarnost mine,, nato se igra nadaljuje do poznega večera. Na sprehajalce se sploh ne ozirajo, temveč razposajeno tekajo in se škropijo z vodo. Nekoliko nenavadno bi bilo, če bi v Ljubljani pred razstaviščem, kjer se vrti povodni mož z Urško, ali pa v Komenskega ulici brodili otroci in hote ali nehote oblivali z vodnimi curki mimoidoče. V notranjosti poslopja so sami veliki stebri, stene so obdane z mavcem, po tleh pa so marmornate plošče. Vsak prostor je v drugačnem slogu in tako so nekatera stopnišča iz čistega belega marmora, druga zopet lesena. Na stenah in stropih visijo ogromni kristalni lestenci, ki pridejo do izraza, če gorijo žarnice. (Se nadaljuje) Milan čenčur Živi mrliči v taborišču Gusen Ob dnevu vstaje smo dobili prispevek Vinka ŠKERLA, ki je zaposlen v Izobraževalnem centru. V njem nam opisuje doživetja iz nemškega taborišča Gusen. Ta sestavek objavljamo zato, da prikažemo našim bralcem trpljenje naših ljudi v internaciji, ki se iz tega ali drugega razloga niso mogli udeležiti narodnoosvobodilnega boja, a so kljub temu prispevali svoj krvavi delež k skupnim jugoslovanskim žrtvam v II. svetovni vojni. Pogled na Varšavo Razen prodajalcev rož srečaš na cestah tudi mnogo prodajalcev malinovca in oranžade, ki jo pripravljajo s sifonom kar na vozičkih. Voda je tam namreč neužitna in sparjena. Če odpreš pipo,- ti udaril v nos neprijeten vonj po kloru, da človeka mine vsako poželenje po pitju, saj se je zaradi močnega duha še umivati neprijetno. Na cestah je mogoče kupi-piti tudi sladoled, ki ga prodajajo starejši ljudje v prav neokusnih in nehigienskih zabojih. Sladoled je na palčici kakor naše lučke, in stane znatno manjša porcija kot pri nas 2 zlota. Na cestah prodajajo enako kot malinovec tudi vodko in to po gramih. Na Poljskem merijo tudi votle mere v gramih, zato je 50 g vodke pol deci in stane med pet in deset zlotov, kar je pač odvisno od kvalitete, zvitosti prodajalca in nepoučenosti kupca. Mnogo je tudi barov, vendar ne takih kot pri nas. Tam se imenuje skoraj vsak lokal bar. Tako so mlečni bari, brezalkoholni bari, okrepče-valni bari in še mnogo drugih. Nekoliko izven središča mesta pa so majhne privatne trgovinice oziroma delavnice za predelavo zlata in srebra. Prvega sploh ni, ker je zlato zelo dragocena kovina in če ima kdo na sebi zlate predmete, ki so več kot poročni prstan, že postane predmet pozornosti. V teh trgovinicah prodajajo reven srebrni nakit in jantar. Jantar je poljska posebnost. Pobirajo ga iz naplavin Baltiškega morja. To je okamenela smola orjaških iglavcev, ki so bili zasuti pred tisočletji ob preobrazbi zemeljske skorje. Te kamenčke, ki na videz niso nobena posebnost, pobirajo na morskem obrežju in ske, ki se hočejo oblačiti precej elegantno, vendar jim to vedno ne uspe in so nekatere zaradi pomanjkanja izbire oblečene precej kričavo in neokusno. Seveda je to stvar mode in okusa. Trgovine perila imajo na razpolago le običajne, za vsak dan potrebne artikle, da o kakem nylonu ali perlonu sploh ne govorimo. Tu in tam lahko opaziš kavbojke, po katerih plane mladina obeh spolov in jih potem »ponosno« razkazuje po cestah. V neki trgovini so prodajali raztegljive ženske nogavice in pred nio je bila ves dan najmanj 25 metrov dolga vrsta žensk. Čevlji stanejo od 300 do 360 zlotov in je izbira še precej zadovoljiva. Med njimi opaziš čevlje z jugoslovansko oznako. Otroški čeveljčki stanejo od 70 do 110 zlotov in so zelo slabi in grobo izdelani. Velika moda so usnjeni plašči in kratki jopiči, vendar si je zelo težko priboriti nekaj takšnega, saj je cena usnjenemu plašču 3000 do 3200 zlotov, kar je dve povprečni mesečni plači. V izložbah je na razpolago le mnogo ruskih ur in fotografskih aparatov, katerih cena pa je tudi v primeri s plačami zelo visoka. Povprečna cena ročnih ur je okoli 700 zlotov, kupite pa lahko tudi ročno uro za 100 ali pa za 1200 zlotov. Prav tako je s fotografskimi aparati. Ker je to pač uvožena roba, mora Poljska plačevati carino in so zato ti predmeti dragi. Posebnost poljske industrije sta še porcelan in kristal. Prodajalne s lemi predmeti imajo v izložbah precej blaga, vendar že pogled na cene da tujcu, posebno Jugoslovanu misliti. Kristalna vaza, podobna taki, kakršno lahko kupiš pri ljubljanskem »Kristalu« za 17 Mučenje in ubijanje internirancev v taborišču v Gusnu je bilo še ob čutne j še kakor v centru Mauthausna. Ker je bil jutranji čas pred odhodom na delo kratko odmerjen, smo hitro uredili svoja ležišča. Zamudniki so večinoma ostajali brez grenke črne kave. V nadomestilo za njo je po njihovih hrbtih zapela gumijevka. Po tem vsakdanjem jutranjem redu je bil zbor pred barako, odkoder smo skupno odkorakali na zborno mesto, »na apel-platz«, na zbor vseh internirancev, kjer je bila dvakrat dnevno kontrola. Na vsak zbor smo morali prinesti tudi vse umrle. Pisana in nepregledna je bila množica teh živih mrličev, ki so se opotekaje postavljali v določen red, da je bilo videti z vseh strani eno samo dolgo ravno črto. Stalež internirancev v tem taborišču je bil vedno okoli 10.000 mož. Večkrat pa se je dogodilo, če se število ni ujemalo, da smo stali na zbornem mestu po več ur, pa naj je bil dež ali sneg, vroče ali mraz. Dobro se spominjam — bilo je ob koncu novembra leta 1943, ko je neki Poljak hotel izrabiti priložnost za pobeg iz taborišča. Ostal je skrit v kamnolomu, tik pod zunanjo ograjo in čakal trenutka za prehod preko žice. Ni se mu posrečilo. Približno po treh urah iskanja so ga našle pa-trole SS. Ves ta čas iskanja smo morali v hladni novembrski noči čakati na zbornem mestu, ne da bi se kdo premaknil s svojega mesta. Ujetega Poljaka so s pretepanjem mučili toliko časa, da je izdihnil. Nato so ga naložili na voziček, kakršnega uporabljajo v bolnišnicah za prevoz bolnikov in ga postavili na tako mesto, da ga je vsak interniranec mogel videti. Na njegovih nogah je bil napis »Ich bin schon wieder da« (Spet sem tu). Bil je ves v podplutbah in razmesarjeni. Ob podobnem primeru so morali interniranci tik pred našim prihodom v to taborišče stati na zbornem mestu od 6. ure zjutraj. Srečen pa je bil seveda tisti, ki se mu posrečilo pobegniti. Poskušalo jih je več, a le redki so srečno prišli do cilja; večina izmed njih je plačalo pobeg s svojim življenjem. Posebnost so bili večeri v barakah po končanem delu. Ko smo prišli popolnoma izčrpani z dela, so nas pustili na pograde takoj po večerji, že nekako ob sedmi uri. Tako izmučen si kaj hitro zaspal, toda okoli osme ure je morala biti že vsa baraka na nogah. Bil je redni večerni pregled našega perila in naše osebne čistoče. Sleči smo se morali do golega; srajce in spodnje hlače je vsak držal v rokah. Če so našli samo malenkostno nečistočo na perilu ali na telesu, so to strogo kaznovali n. pr.: privezovanje na drog, počepanje s tremi ali štirimi stoli na rokah ali 25 udarcev po golem telesu, več podobnih kazni, dokler nismo omedleli. Tisti, pri katerem je kontrola našla uši, kar ni bil redek primer, je moral sam in njegov tovariš z iste postelje ostati vse noči brez vsake obleke, brez odeje in brez slamnjače. Popolnoma gol in na golih deskah je moral »spati« vso noč. Postelja oziroma pograd je imel tri ležišča v nadstropjih, na vsakem ležišču pa sta spala po dva moža. Za vsako najmanjše tatvino je sledila naj strožja kazen. Gorje pa tistemu, ki so ga zasačili pri kraji. Poleg mene je spal neki Poljak, ki je bil obtožen tatvine kruha. Sobni starešina ga je pretepal in teptal s težkimi čevlji po vsem telesu toliko časa, dokler ni iz njegovih prsi bruhnila penasta kri. Najstrašnejši so bili večeri, ko je interniranec ubijal interniranca. Po takih mučnih večerih smo odhajali spat popolnoma izčrpani. Marsikdo je zaradi te duhovne izčrpanosti zaspal za vedno. Po njegovi obleki so planili raz- trgane! in jo zmenjali. Tako so umirali nešteti ljudje raznih narodnosti, ki jih je doletela usoda Hitlerjevega nadčloveka. Tako je umrl popolnoma izmučen in izčrpan profesor in knjižničar naše univerzitetne knjižnice Dr. Perje-vec. Dober teden prej sva se srečala, pa me ni več poznal, čeprav sva preživljala skupno taborišče. Posebno poglavje so bili tifus-ni bolniki. Skoraj vsak je moral »na revir« v taboriščno ambulanto, iz katere se je le težko vrnil. V spominu mi je še vedno bolni tovariš Anton Tušek, bivši jugoslovanski orožnik v okolici Gabra. Pred odhodom na »revir« mi je jokajoč naročal, »če se ne vrnem živ iz tega pekla, pošlji ženi in otrokoma srčne pozdrave, reci, da sem vedno mislil nanje in da sem samo zanje živel«. V tej strašni bolečini se je z jokom poslovil od mene. Ravnanje s težkimi bolniki na »revirju« je bilo strašno. O tem mi je pripovedoval bolni, ki je imel srečo, da je prišel iz »revirja«. Vsi težki bolniki so bili dodeljeni v posebno sobo, kjer so čakali po dva dni brez vsake hrane, da bi se njihova bolezen obrnila na bolje ali na slabše, če je bolnik vzdržal, so pričeli z zdravljenjem, če pa je oslabel, je dobil smrtno injekcijo, da ga je v 2 urah pobrala smrt. Nepopisno pretresljivi so bili ob njihovi zadnji uri klici po naj dražjih svojcih. Po dveh mesecih našega bivanja v kazenskem taborišču v Gusnu so se naše vrste močno razredčile. Od 1.000 slovenskih internirancev, ki smo prišli iz italijanskega taborišča, njih je v teh dveh mesecih umrlo nad 350. Interniranci svojim bližnjim nismo mogli nuditi nobene pomoči. Vsak je bil prepuščen samemu sebi. V tej stiski je bil vsak posamezni tudi popolnoma apatičen za vsa dogajanja okoli sebe. Samo močna in trdna volja je dalu človeku moči, da je vzdržal. Mladinci za dvig produktivnosti Na zadnji seji tovarniškega komiteja Zveze mladine Litostroj je bila živahna razprava o tekmovanju za dvig produktivnosti, za katerega je dal pobudo Okrajni komite Zveze mladine Ljubljana. Naj povemo kai več o načinu tekmovanja. Na razpis se lahko prijavijo vsi aktivi zveze mladine gospodarskih organizacij okraja. S svojim delom bodo lahko dokazali, v kolikšni meri so sposobni dvigniti produktivnost. Veliko nalogo pri tekmovanju za dvig produktivnosti bo moral opraviti klub mladih proizvajalcev, ki mora težiti k temu, da odstrani čim več napak v proizvodnji. S tekmovanjem hočemo izkoristiti mladostni polet mladih proizvajalcev, združiti in aktivirati vse napredne pozitivne mlade sile, ki bodo sprožile v kolektivu široko akcijo za povečanje produktivnosti. S prehodom na dvainštirideseturni tednik bo imelo to tekmovanje še večji pomen. Prijavo za tekmovanje je mladina Litostroja že poslala na komite ZM Ljubljana. Mladina vseh proizvodnih enot in sektorjev mora izvesti čim širšo akcijo med proizvajalci in tehnično inteligenco za zbiranje najrazličnejših idej in predlogov, ki bi lahko koristili višji produktivnosti. Akcija za dvig produktivnosti pa nikakor ne sme iti mimo dobro izdelanega perspektivnega plana podjetja. Z uvajanjem novih tekmovalnih postopkov, s sodobno organizacijo dela in z različnimi izboljšanji delovnih postopkov bodo vsi člani delovnega kolektiva lahko posredovali predloge članom tekmovalne komisije. Informacijska služba, ki bo zbirala ideje, predloge in organizirala način in sredstva za realizacijo teh idej, bo v Klubu mladih proizvajalcev. Klub mladih proizvajalcev mora skrbeti, da bo tekmovanje zajelo čimvečji krog vseh proizvajalcev. Vsekakor pričakuje mladina pomoč samoupravnih organov v podjetju, vseh mladih tehnikov in inženirjev, ekonomistov in drugih, da bodo s svojimi predlogi in izračuni prispevali k tekmovanju za dvig produktivnosti dela v našem podjetju. Mladina pa se bo morala pri tem poglobiti v statut delovne organizacije, delo mladih v proizvodnji, izobraževanju, higiensko-tehnično-varnostni službi itd. Komisija bo do meseca decembra redno dostavljala poročila na Občinski in Okrajni komite ZM — tekmovalni komisiji za dvig delovne storilnosti. NOGOMET NA NAJVIŠJI OBČINSKI RAVNI Pred nedavnim so igrali nogometno tekmo naši občinski možje. Kljub razmočenemu nogometnemu igrišču v Vikerčah so tekmo odigrali po vseh predpisih. Tekmovali so uslužbenci prvega nadstropja naše občine proti uslužbencem tretjega nadstropja. Kapetan prvega moštva je bil naš dosedanji župan Janez Ne-dog, ki je v popolni športni opremi varno čuval svoja vrata. V nasprotnem golu pa je bil Roman Dermaša, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve z dežnikom v roki, za sodnika pa je bil občinski odbornik Toni Kušar, ki je uspešno »krotil« razburjene športne duhove. Zmagala je ekipa drugega nadstropja, ki ji je uspelo spraviti v županovo mrežo tri gole, medtem ko je tajnik občine Miloš Skalič zabil en gol po mojstrski kombinaciji z načelnikom oddelka za splošne zadeve tov. Bolko. S-e Ih l&Af VEPI&DIL® RAZPIS »MATEMATIČNEGA PRIROČNIKA« Založba »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 opozarja na subskripcijo knjige J. N. Bronštejn — K. A. Semendjajev MATEMATIČNI PRIROČNIK Za inženirje, tehnike in študente tehniških šol. Priročnik, ki bo izšel v 1.1963, stane v prednaročilu 4.200 din. S prednaročilom si boste zagotovili dobavo priročnika, ker je naklada omejena, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Naročila pošiljajte na naslov Založba »Življenje in tehnika«, Lepi pot 6, Ljubljana. STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov SR Sloveniie. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. TEHNIKA Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu. Obsega: 1. Splošni del tehnike 2. Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko 5. Kemično industrijo 6. Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka: 1250 dinarjev. Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5000 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 58S, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru