KMEČKI DOn •s. v\ DOflOLJUSOVA PRILOGA zn NAŠE GOSPODARJE GOSPODINJE IM DEKLEIA ■tity Štev. 4. V Ljubljani, dne 6. aprila 1911. Leto Ht Izboljšanje planin. Izmed vseh srednjeevropskih držav |ma Avstrija največ planinskega sveta. Skupno merijo pri nas planine 1,400.000 Jiektarov, torej za 300 ha več kakor vse jv Švici. Alpski kraji merijo na Francoskem 4,200.000 ha, pri nas 7,900.000 hektarov. Čudno je pa, da proda mala Švica le sira za 62 milijonov na tuje in zalaga zraven domače kraje z mlekom in piaslom. V vseh mlekarnah naših planinskih dežel se pa pridela komaj za S5 milijonov vseh izdelkov. Plemenske fcivine proda Švica na leto za 7 milijo-)iovt pri nas komaj za 1 milijon. Tu se Vidi, kaj zamore dobro oskrbovani planinski svet. Veliko več je pa pri nas klavne živine, ki se izvaža, kakor v išvici; seveda po znatno nižji ceni. Da inam bo slika še bolj jasna, poglejmo planinski svet po posameznih deželah. Planin ima: Tirolska 085.000 ha Solnograška 207.000 ha Koroška 176.000 ha Štajerska 139.000 ha Vorariberška 90.000 ha Kranjska 13.000 ha Goriška 13.000 ha Nižja Avstrijska 7.400 ha Gornja Avstrijska 7.200 ha Ostale planine so na Češkem, v Galiciji in Bukovini. Izračunali so, da bi lo naše planinske dežele imele lahko 1460.000 glav živine več, kakor je imajo sedaj. — V francoskih in šviških alpah dd vsaka krava povprečno čez 2000 1 mleka na leto, pri nas pa splošno še il200 1 ne dosežejo. V Švici in Francoski so kmetje v planinskih krajih precej Smoviti. V Švici imajo splošno skoro vsaki dan meso. Še boljše žive Francozi. Navadna hrana so jim: kava, Ijajca, maslo, razno sočivje in beli kruh. Tudi meso in vino imajo vsak dan. Tam ni skoro noben kmet zadolžen, ker si gospodar navadno toliko prihrani, da more le z gotovino dati doto otrokom, ki gredo od doma. Še bolj jasno se kaže to v številkah trgovine. Švica, ki je 13krat manjša kakor Avstrija, izvozi in kupi na leto za 2525 milijonov blaga, cela Avstrija za 4653 milijonov, Francoska za 10.691 milijonov, Nemška za 18.614 milijonov. Avstrijska vlada se je začela zanimati vsled pomanjkanja živine in velike množine tujega sira, za katerega gre iz države vsako leto veliko milijonov. malo bolj za planinske dežele in je določila, da se mora od onih letnih 9 milijonov, ki jih je namenila za po-vzdigo kmetijstva skozi šest let v planinskih deželah, velik del porabiti za povzdigo planin. Tudi pri nas pride do 40 % vsega denarja za planine. Važnost planin je vladi in vsem, ki poznajo gospodarstvo, očita. Za zdravo in trdno živino so planine potrebne. Močne kosti, gibčnost telesa, pravo sorazmerje udov dobi živina najbolj gotovo na planinah. Od planinske živine naj bi dobivala nižavska vedno novo kri za izboljšanje. Če pa planinski kraji sami nimajo vzgledne živine, ne morejo niti nižavcem z njo pomagati. S svojo plemensko živino, simodolsko in sivo, je Švica znana po vsem svetu. V Rusijo, v Ameriko in Avstralijo dovažajo živino iz Švice. Da ne bomo dali vsako leto na tisoče denarja tujcem, se bo treba lotiti izboljšanja planin in izboljšanja pasme. Napačno pa je ravnanje nekaterih, ki hočejo povsod le veliko živino vpeljati, ki ni razmeram primerna. Kaj pomaga velika krava, ki dosti pojš in d& malo užitka. Na naših strmih planinah se bi velika živina kmalu ubila. Kjer se vzreja plemenska živina za druge, zlasti za nižave, se mora seveda predvsem gledati na to, kar drugi potrebujejo. Pri nas je malo čudno, da se po vseh planinah redi skoro edino pinc-gavska pasma. Če imamo prvi namen planin pred očmi, bi bilo na vsak način bolje, da se v nekaterih krajih vpelje tudi siva ali simodolska pasma. Kakor se zdaj kaže, se bode po pašnikih živii norejskih zadrug tudi v tem poskrbelo za domače potrebe, da bo naš denan doma ostal. Gotovo je tudi v planinah najveB zanemarjenega in izsekanega sveta, kar smo že lani pojasnili. Tu se dajo še tisoči oralov dobre zemlje pridobiti za kmetijstvo. V planinskih krajih se dajo na« praviti najboljše mlekarne in sirarne, ker imajo tam dobro mleko. .Narava jih sama sili, da se pečajo skoro izključno z živinorejo. Sir iz planin je gotovo najbolj okusen. Če je pravilno narejen, je ta res izvrstna hrana. Toda naše blago nikjer ne doseže švicarskega sira. Kje je torej vzrok, da smo tako za-ostali? Prvi in glavni vzrok so lastninske razmere. Na Francoskem je bila do revolucije vsa zemlja last visoke gospode, prelatov in kralja. Ob času revolucije so to zemljo lastnikom vzeli, razdelili in prodali med male posestnike. Začetkom so te gozde hitro sekali in pustošili. Pozneje je vlada to pustošenje ostro prepovedala. Od leta 1860 do 1864 so zajezili hudournike, določili meje, pogozdili, kar se je dalo, zasejali travo in izboljšali gospodarstvo. Veleposestnikov v planinah ni več, vse je kmečka last. Le posamezne vasi imajo skupne občinske gozde, katerih pa ne morejo tako sekati, kakor se je to godilo v nerazdeljenih planinah, ker vladni gozdarji strogo vse nadzorujejo. Tam se kmet prosto in svobodno razvija, ko mu je vlada pot pokazala. Tudi v Švici so trdni svobodni kmetje brez veleposestva. Mnogi imajo res lepa posestva in veliko živine, toda vsi so po stanu in duhu kmetje, ki si štejejo v največjo čast, da so prosti Švicarji. Visoki gospodje se ne sramujejo krave molsti. Tam ni nadutosti visokih posestnikov. Pri nas ni najlepši planinski svet kmečka last. Na Kranjskem ima najlepše planine verski zaklad, drugod razni veleposestniki, družbe ali država sama. Ti navadno ne pospešujejo posebno gospodarstva. Država ima velikanske gozde, ki ji niti en odstotek ne nošo. Večino dohodkov vzamejo uradniki; uradovanje je počasno in trgovsko prav slabo urejeno. Kmetom, ki pasejo, pa nagajajo posebno nižji bogovi kar le morejo. Pri teh razmerah se no bodo naše planine nikdar razvile. Čemu so državi velika posestva, ki so slabo zaraščena z drevjem? Zgled Francoske in Švice nam kaže, koliko bi bilo bolje lak svet razdeliti in kmetom prodati, ki se bi morali seveda zavezati, da nc bodo drevja posekali in svet kolikor mogoče izboljšali. Dobri kmetje so vedno najboljši steber države. Do teh planin imajo kmetje gotovo pravico. Ravno tako bi se sponeslo, ko bi prodali visoke gozdove kmetom po primerni ceni. Napravili bi lahko mnogo prav lepih gozdov, na krajih pa, kjer imajo sedaj servitutno pašo, najlepše rovto in pašnike. Veleposestniki so napravili po planinah zagrnjene love. Svet je kmetijstvu popolnoma odtegujem Pomanjkanje živine, revščina kmetov in zapu-ščenost zemlje ne gane teh visokih gospodov, da imajo le oni zadosti zabave. To so žalostne razmere tudi za prihod-njo.st. Treba bo res z železno roko vmes poseči Razmere se morajo izpremeniti le s primerno postavo. Ne smemo si pa prikrivati, da so kmetje tudi sami veliko vzrok, da so planine tako zapuščene. V Švici in na Francoskem so kmetje sami napravili prav čedne planinske koče, v nekaterih krajih celo vzorne hleve po planinah, preskrbeli vodo, katero so večkrat napeljali iz daljnih studencev, iz streli so napravili kapnice, pognojili so z umetnimi gnojili, iztrebili plevel in menjavali pašo. Prav zanimivo znajo Francozi gnojiti. Napravijo plot in privežejo j>onoči krave k plotu. Čez teden ali štirinajst dni premaknejo plot in razgrebejo odpadke, da je svet prav dobro pognojen. Nato začnejo na isti način drugod gnojili. Kje smo še pri nas? Brez dela ni jela. Država sama tudi ne bo vsega storila. Treba 1k> kreniti na isto pot, po kateri hodijo Švicarji in Francozi. Za izboljšanje planin je v zadnjem času država res veliko storila. Ko bi primerjali to delo s skrbjo za živinorejo in povzdigo gospodarstva po drugih krajih, bi skoro rekli, da še preveč. Toda mi znamo ceniti važnost planin in želimo, da se na tej poti doseže popolni uspeh. Ker je pa za.deva gospodarska, jc treba, da se tudi le gospodarska potreba brez vseli drugih ozirov vpošte-va. Če bo naprava več stala, kakor potem donašala, je gospodarsko slaba. Ko bi se z vsem pomnoženim dohodkom nc moglo pokriti niti obresti glavnice, je bil gospodarski račun napačen. Nik-10» dar se pri tem delu ne sme ozirati le ali v veliki meri na turistiko ali samo lepoto kraja I Nekaj sivarUi služilo v iiovzdiflo Maoosianja na kmetih. Najtrdnejša podlaga našemu narodu je kmečki stan. Ta stan okrepiti, temu stanu pomagati, da more uspešno boriti boj za svoj obstanek, s tem se najbolj skrbi za ljudski blagor, s tem se najbolj pospešuje narodovo blagostanje. Pri tem pa morejo sodelovati ne samo javne oblasti in pa poslanci, temveč vsakdo, da le pozna pot in namen dela za kmečko ljudstvo. Tu hočemo v kratkih potezah opisati delo v prospeh in v blagor kmečkega stanu, želeč, da se kmečka mladina z njim seznani in da se pripravi sama za delo, ki jo čaka v poznejših letih v korist lastnega stanu. Predvsem treba kmečki stan postaviti na trdno gospodarsko stališče. Pri tem pomagajo največ kmetijske zadruge. Te ne vplivajo le na izboljšanje gospodarskega položaja, temveč tudi na socialno in duševno življenje kmečkega prebivalstva. Pri zadrugah sodelujejo vsi sloji, duh skupnosti se poživlja, smisel za varčnost in red sc vzbuja med ljudstvom, razširja se duševno obzorje med ljudstvom, ker se vrše poučni tečaji, shodi in širijo strokovni listi. Imamo p.", več vrst zadrug. Hranilnice in p o s o j i 1 n i c c dajo kmetu priložnost, da lahko obresto-nosno naloži denar, ki ga ravno nc rabi v gospodarstvu, obenem pa mu nudijo tudi to ugodnost, da dobi v potrebi po nizkih obrestih denar na posodo. Pospešujejo varčnost in varujejo pred oderuštvom. — Kmetijske zadruge oskrbujejo svojim članom gospodarske potrebščine vsake vrste po najnižjih cenah, n. pr krmo, umetni gnoj, semena, kmetijske stroje itd. in pa spravljajo v denar kmetijske pridelke svojih članov. — Strojne zadrugo imajo namen s skupnimi močmi nabaviti v kmetijstvu potrebnih strojev. — Živinorejske z a d r u -g c imajo nalogo povzdigniti govedorejo in prešičorejo v deželi. — P a š -niš k o zadruge nakupujejo ali jemljejo v najem ter izboljšujejo pašnike in planine itd. Mlekarske zadruge skrbe, da mleko in mlečne izdelke svojim članom po kolikor mogoče ugodni ceni spravljajo v denar. Imamo še potem konsumne zadruge, obrtne, vodovodne itd. Vse imajo namen izboljšali gospodarstvo svojih članov. Važno za kmeta jc zavarovanje za življenje, ki pa je pri nas na kmetih le malo znano. To sili kmeta, da varčuje, ker mora v določenih rokih plačevati zavarovalne premije. Če umrje, dobe njegovi otroci ali drugi dediči zavarovano svoto. Velike koristi je tudi bolniško zavarovanje, zavarovanji, zoper nezgode in starostno zavarovanje, ki zagotavlja {[0. veku na stara leta malo rento, da mu ni treba živeti od milosti drugih. Omeniti jc še z a v a r o v a d i živine, zavarovanje zoper ogenj in točo. Zavarovanje rns nekaj stane, a vendar obvaruje kmea v slučaju nesreče pred siroma*! von j. pa mu pomaga, da more s priuoia gospodariti, oziroma da more po nastali nesreči znova pričeti s svojim gosp;. darstvom. V kmetijstvu imamo še mnogo pa-nog, ki se zanemarjajo, a bi bile lahko kmetovalcem vir stranskih dohodkov, Dajo se izvrševati z malimi sredstvi. Kako zanemarjeno je ponekod po. r u t n i n a r s t v o ! Za to je treba 1« malo prostora, stroški tudi niso veliki. Proda se pa lahko perutnina, draga s<; tudi jajca. Reja domačih zajcev, kun c e v ni posebno razvita. In vendar bi se tudi tukaj lahko zaslužil marsikak krajcar. V Belgiji, na Francoskem in Nemškem so v tem oziru daleč pred nami. Čebelarstvo bi lahko še bolj razširili. Kranjska čebela je že tako svetovno znana. Sadjarstvo je ponekod prav zanemarjeno. Če tudi nc more knvi imeti tako lepo urejenih vrtov, kako kak vrtnar, vendar mora bolj paziti na drevje, kakor se je pazilo doslej marsikje. Če človek vidi ta zanemarjena drevesa, se mora le čuditi, kako je mogoče, da sploh še kaj rode. Treba ljudi poučiti, kako gojiti sadno drevje, kako ravnati ž njim. Sadjarstvo, kjer se goji, donaša kmetu lepih dohodkov. V bližini mest in obrtnih krajev bi qa dobro i^pivivdlo v i* 1 t» n i* s t v o. Povpraševanje po zelenjavi in zgodnjih pridelkih je povsod veliko. Mnogo rastlin raste pri nas, ki so človeku navadno zde brez pomena, a vendar donašajo lep dobiček tistemu, ki pozna njih vrednost. Nabiranje in prodaja takih rastlin in sadežev bi dajala revnejšim slojem dober zaslužek, posebno otroci bi se lahko s tem pečali. Omenjamo tukaj, da bi se lahko nabirale razne zdravilne rastlino in cvetice, rdeče jagode, borovnice, m a 1 i n j e, gobe, storži, je žic c itd. V Nemčiji imajo za razpečavanjc takih stvari posebne zadruge, da ne ostane dobiček v rokali posredovalcev. Domača obrt, ki čimdalje bolj propada, je v za kmetijstvo manj ugodnih krajih dober vir stranskih dohodkov, obenem pa daje ljudem v zimskem času opravila in zaslužka. Imamo v deželi še razne vrste domače obrti, treba jih gojiti, izpopolniti in zadružno organizirati. Navajamo žeblja1' stvo, pletarstvo, člpkarstvo, rešetarstvo. obodarstvo, si- t a r s t v o, s o d a r s t v o, lončarstvo, pečarstvo, k i t a r s t v o, slamnikarstvo, izdelovanje škafov, žlic in druge suhe robe, izdelovanje košar, peharov, košev, volnenih jopic ild. Vsi ti raznovrstni izdelki se lahko spravijo v denar, bodisi doma ali pa se izvažajo v tuje kraje. /a pletarslvo ni dovolj doma surovine, ki se mora kupovati drugod. Zato kaže, da se prične tudi pri nas gojiti v i' h o r e j a. Še veliko sveta je na Kranjskem, ki leži mrtev, ki ne donaša skoro nobene koristi. Tak svet treba izrabiti, treba posebno bolj močvirne kraje zasaditi z v r b a m i. Domača obrt bi se dala v tehničnem oziru precej izboljšati. Izdelki bi s tem pridobili na ceni. V krajih, kjer jf razvita domača obrt, bi bilo treba • brinih šol ali pa vsaj obrtnih poučnih tečajev, kakršne imamo že za pletarslvo. Pri tej priliki naj opozorimo na veliko število obrtnih delavcev: zidarjev, tesarjev, ki stanujejo na deželi v uližini mest. Ti hodijo delat v mesta, a navadno so slabše plačani kot tuji delavci. Domačim se predbaciva, da niso toliko sposobni in ne znajo toliko kot tuji. Treba pa jih usposobiti tudi za boljša dela, treba jim podati potrebnega strokovnega znanja. Zato bo treba misliti na to. da se za te strokovne delavce osnujejo strokovne o b r t n e s o 1 e, kakršne imajo po Laškem ali pa v Renčali na Goriškem. Bolj kakor kdaj je dandanes kmetu potreba strokovne izobrazbe. V ta namen služijo kmet. šole, kakršno imamo na Grmu. V kmetijsko šolo jih more iti le malo; večina kmetov, dasi je vsem pouk v kmetijstvu potreben, nima strokovnega pouka. Nujna potreba je, da se vpeljejo za odrasle kmečke fante, morda oc! 10. (15.) do 18. leta zimske kmetijske šol e, če že povsod ne, pa vsaj v večjih krajih. Pouk mora biti seveda popolnoma prikrojen po potrebah kmetijstva v deželi. Ker taki odrasli učenci stoje sredi praktičnega kmečkega dela, kmečkih opravil, zato bo zanimanje za posamezne predmete veliko in uspeh prav povoljen. — Kjer so kmetje strokovno že izobraženi, kjer je več kmetijskih šol, vidimo, da teže lio še večji izobrazbi, ki jim jo podaja 1 j u d s k a v i s o k a šola. Te vrste šol najdemo na Danskem in Nemškem. Zadnje čase se je pokazala potreba skrbeti tudi za izobrazbo ženske mladine. Veliki večini deklet manjka potrebnega znanja in izurjenosti v tem, kar bi rabile v samostojnem gospodinjstvu. Ne znajo kuhati, šivati, likati, nc razumejo se na živinorejo, mlekarstvo, vrtnarstvo, o zdravstvu tudi nimajo potrebnega znanja. Da se temu odpo-more, sc vpeljujejo gospodinjske š o 1 e. Za naše razmere so bolj prikladni gospodinjski tečaji, ki trajajo le nekaj tednov. Opozarjamo tudi na potujoče gospodinjske šole. ki so se na Bavarskem prav dobro obnesle. Tc šolo niso navezane na gotov kraj, temveč se selijo semintje. Šola pride sama v kraj, dekletom ni treba zapuščati radi izobraževanja domače hiše. Obisk šole je torej silno olajšan, ne slane veliko in dekleta pomagajo še pri domačem delu. Navadno ima taka šola 3 ali 4 tečaje; gleda se, da je pouk praktičen. Skrbeti je treba tudi za splošno ljudsko izobrazbo. Izobrazbo, ki jo dobi človek v ljudski šoli, treba razširiti, spopolniti, poglobiti. Ljudstvu, posebno mladini, je treba dati prilike, da prosti čas — ob nedeljah in pozimi — porabi v izobrazbo in pa pošteno razvedrilo. To pa podajajo ljudstvu izobraževalna društva. Imajo pa društva lastne knjižnice, kjer si vsak član lahko izposodi knjige, leposlovne, znanstvene in strokovne, katere ga ravno bolj zanimajo. Prirejajo predavanja, poučne tečaje, skrbe za pošteno zabavo, imajo namreč pevske zbore, tamburaše, igre, predstave, telovadbo itd. Kjer ni mogoče ustanoviti izobraževalnih društev, naj bi skrbele za pošteno berilo župnijske knjižnice. Društvo se pa more razvijati le tedaj, če ima primerne prostore, zato teži vsako društvo za tem, da dobi svoj dom. Društveni dom naj bo tako urejen, da bo v njem osredotočeno vst društveno življenje v župniji. Bolniki na deželi so pogosto prav veliki reveži. Zanje se le malo skrbi. Pogosto manjka sredstev, ni ljudi, ki bi znali bolniku postreči, ni priprav, zdravnik pa je daleč. — Glede skrbi za bolnike treba tudi na deželi več storiti. Večji kraji naj bi imeli po par v bolniški postrežbi izvežbanih u s mi-I j e n k ali pa druge, seveda tudi i z -v e ž b a n e bolniške p o s t r e ž -n i c c. Te bi stregle bolnikom po župniji. Za njihovo vzdrževanje bi skrbele občine, nekaj pa bi dali ljudje sami. Po občinah, skoro po večini, pogrešamo toliko potrebno občinsko ubožno hišo, kjer bi imeli stanovanje oni siromaki, ki se sedaj potikajo od hiše do hiše po vasi in jih ljudje le z nevoljo vsprejemajo pod streho. Oskrbo iiiše se izroči kaki pripravni osebi, ali pa se nastani v hiši par usrni-Ijcnk, ki izvršujejo postrežbo bolnikom po župniji, poučujejo ženska ročna dela itd. Zdravstvene razmere so ponekod prav slabe. Ljudje deloma ne poznajo predpisov, deloma pa jih, če jih poznajo, tudi ne marajo izvrševati. — Kolikega pomena za zdravje je, cla imajo ljudje dobro pitno vodo. Ana to ne dajo ljudje veliko. Vodnjake najdemo pogosto prav slabe, z mehko talno vodo, da, prav velikokrat vidimo vodnjake blizu gnojišč; potem seveda ni čuda, da gnojnica teče in pronica v vodnjake. Misliti treba na vodo-v o d e, ki preskrbujejo kraje z dobro, zdravo pitno vodo. — Gnojišča so v neposredni bližini stanovanj. Gnojiščnih jam ni; gnojnica se razteka po dvorišču in bližnjih cestah. Da se v poletnem času širi smrad vsled tega, temu sa seveda ni čuditi. Treba urediti gnojišča in pa gnojnične jame. — In kako zanemarjeni so pogosto hlevi! — Omenjamo le še, da se tudi v stanovanjih premalo gleda na snago, da se premalo pazi v slučaju nalezljivih bolezni, n. pr. jetike, koz, vratnice itd. Tukaj treba ljudem pouka posebno od strani zdravi nikov. V šoli pa bi se otrokom ob raz-nih prilikah lahko povdarjalo, kako imajo skrbeti za lastno zdravje, kako sa ogibati tc ali one nalezljive bolezni. Zadnji čas se obrača pozornost na to, da se ohrani na kmetih povsem pravi kmečki značaj, da se v stavbe no zanese luksuriozni značaj mestnih stavb. Značaj starih kmečkih hiš, ki so urejene po sedanjih časovnih potrebah in razmerah, naj se ohrani. Zunanjosti primerno naj bo urejena notranja oprava. — Stvari, ki imajo vrednost vsled svoje starosti, n. pr. stare skrinje, ki so okrašene s starimi slikami ali izrezba-mi, omare, stenske slike, okraski, staro noše itd. naj bi se skrbno shranjevale kot drag spomin na naše prednike. S tem smo omenili nekatere reči, za katere naj bi se zanimala tudi naša društva, na katere naj bi opozarjala svoje člane in semintje priredila o njih kako predavanje. Pomladna setev. Kmet naj gleda, da bo spravil na' njivo, kar mu bo največ neslo. Skrbeti mora najprej zase. Žita sejmo, kolikor ga rabimo za domačo rabo. V sedanjih razmerah bi pa bilo nespametno pride-lovati žito za prodajo. Če je tudi žito drago, vendar ne izplača tako truda, kakor krmske rastline. Če nam živina največ nese, moramo najprej skrbeti za deteljo, peso, krompir in turšico. Grašica in bob sta pri nas še veliko premalo znana, zato o tem ne govorimo natančneje. Torej veliko pese! Prešiči so še vedno en kilogram žive teže po 1 K 20 vinarjev. Dobra prešičere j a je brez pese komaj mogoča. Po zimi boš kravam ravno z peso pomnožil mleko. Celo poletje lahko obiraš perje za prešiče. Nobena rastlina kmetu ne vrže toliko kakor pesa, če je črv ne konča, katerega se nam letos ni bati. Zato pa tudi nobena rastlina toliko gnoja ne porabi, kakor pesa. Pognoji ji s hlevskim gnojem, da bo vse črno po njivi in posuj po brazdi dobro s superfosfatom, kateremu primešaj pepela; če tega nimaš, pa koj na to potresi kalijeve soli. Dobiti moraš seveda najboljše seme. Delo m polju. Pomladno solnce sije topleje. Kakor mati se smej a zemlja kmetu, ki premišljuje, kako bi delal, da bi vc6 vrglo, kam in kaj bi sej al, da bo ve6 11» žel. Trgovec zaupa v svoje blago, učenjak v svojo učenost, vojak v orožje, kmet pa v svojo grudo, ki ima še tolikanj zakladov skritih za svojega nehvaležnega otroka. Moč čutimo v sebi delati in si izboljšati žalostne razmere. Važno je torej vprašanje za kmeta, kako naj gospodari, da dobi kar največ mogoče iz svojega polja. Pred vsem si moramo biti na jasnem, kaj naj pridelujemo, da bomo največ dobili sadu in vžitkT. Posestnik S. Strakoš, sam tovarnar, ima lopo posestvo 100 ha. 7.e več let zapisuje vse dohodke in stroške ter da vsako leto prav natančno iztehtati vso pridelke, da so določi krmilna in redilna vrednost. Na svojem posestvu je vsejal v obsegu t. 1905 pšenico. . . . 9''.ha rži . . , . . 21 „ lečmena . . . :>t '/a „ pese (sladko) . 25'/j ,, inios ječmenu in grašice . . . ? ., lucerna . . . 51 . „ bolin . . 3'j ., graha . . i j „ turšfice . 2', % ., Pri islom gnojenju so izračunali prav natančno krmilno vrednost vseh pridelkov leta 1005, ko letina ni bila slaba in povprečna od 1906 do 1910. Račun je pokazal, da so dobili pri isti ceni pridelkov le vsled drugačnega obdelovanja vsako leto pri 1 ha za 33 K več pridelkov, torej pri 100 ha 3300 K brez najmanjšega truda. K teniu pripomni Strakoš, da mora vsak kmet vedeti, da nekatere rastline zemljo izboljšajo, druge jo le izsesavajo. Zemlje boljšajo, ker se po njih koreninah nabere v zemlji dušik: detelja, grah, gra-šica, 1k)1>, saradela i. dr. Vse žito in vse korenje na zemlji pa le jemlje redilne snovi. Pametni gospodar )>o torej teh zelenih rastlin, ki so tudi za krmo najboljše, veliko sejal. — V teh številkah tud! vidite, da se je pridelovanje ovsa popolno opustilo. Dober je za krmo. če pa računiš le krmilno vrednost, se z istimi sirotki pridela na isti njivi pri ječmenu za 20 odstotkov več krmilne ali redilne vrednosti. Se enkrat toliko, kakor ječmen, da turščica. Izmed žita je najbolj hvaležna turščica. Največ vreden za krmilo je pa domači bob. Toga zaničevanega reveža so že na mnogih krajih popolno opustili. Zdaj bo prišel zopet k časti. Dokazalo se je, da je najbolj redilen, za konje in prešiče enako dober. Sejojo ga med krompir, prav dobro se pa tudi sam počuti. — Z njim kar lahko začnete. — Strakoš je hotel dokazati, da se da pridelek le vsled prave vrste pridelkov tudi brez umetnih gnojil pri vsakem hektarju le po vodi (ko namreč deteljo in druge zelene rastline z dušikom, ki ga same dobivajo) pri 1 ha izboljšati za 33 K. Ko bi računali za celo Kranjsko isto po-boljšanje pri 1 ha, }A pri 140.000 ha njiv, katere imamo, dobili kmetje iz polja za 4,620.000 K več dohodkov vsako leto. 12» Nc smemo pa pozabiti na umetna gnojila. V Švici, kjer je premalo njiv in g noje kar najobilneje z gnojnico, da vsak kmet povprečno 100 K na leto za umetna gnojila. Največ pokupijo su-perfosfata, potem tudi mnogo kalijeve soli. Švicarji kupujejo le gnojila s prav visokimi odstotki gnojilnih snovi, kar je zelo pametno. Tovarna napravi cene po odstotkih, kakor stanejo v tovarni, ("'.e vzameš 14odstotno žlindro, stane v tovarni ta toliko manj, kolikor je manj vredna, kakor 20odstolna. Vožnja je pa za obe enaka, torej si toliko več plačal za manj odstotno, kolikor dražji pride vožnja za 1 odstotek istega gnojila. Ko bi pri nas tako gnojili, kakor Švicarji, bi morala mala župnija z 200 gospodarji kupiti vsako loto umetnih gnojil za 20.000 K. Kako daleč smo še od teh razmer! Vendar sinemo s ponosom reči, da so v zadnjem času nikjer tako naglo ne množi raba umetnih gnojil, kakor pri nas. Nikar se ne bojte malih stroškov, če več stane, tudi več nese. Če boste veliko gnojil porabili, se bo tudi voč pridelalo. Če se ne povrnejo stroški v prvem letu, se pa v drugem, saj ostane gnojilo v zemlji. — Kako boste gnojili posameznim rastlinam in kaj moramo še posebno pridelovati, imate v drugem članku povedano. Težko je kmetu priti do pravega semena. Kupi se v trgovini, ki je najboljša. Kramar gleda, da ima največ dobička in se prav nič ne briga, kakšno blago je dal. Kar jo žitnih vrst, fižola. krompirja in zelja, pa gre navadno od roda do roda z istimi vrstami. Zemlja se pa naveliča in ne izplača več dela. Veliko je storila že v tem oziru kmetijska družba, toda glavno nas še čaka. S kramarji si pri semenih in strojih ne bomo pomagali. Zadevo bodo morale vzeti našo zadruge v roke, bodisi hranilnice, živinorejske ali kmetijske zadruge. Treba bo s prodajalci brez vseh prekupcev stopiti naravnost v dotiko. Tako bi zginil ves dobiček prekupcev, seme bi postalo 7.a kupca najcenejše. V vsakem kraju bi en naš zavod prevzel to prav lahko in hvaležno nalogo. Če se pa posreči kakemu udu posebno blago doma proizvajati, kakor prav dober krompir, dobro turščico ali deteljo, bi pa lahko vse take ponudbe priobčevali v »Domoljubu«, ki bi rad za take ponudbe odprl svoje predale. Toda ponuditi bi se moralo le blago najbolje vrste po primerni ceni. Kdor kaj slabega ponudi in proda, mora plačat' določeno kazen, če se mu to dokaže. Tako bi prav z malimi stroški prišli do prav dobrega blaga. Ncše zadruge sc bodo pa morale obrniti prav kmalu tudi na gospodarsko polje in vzeti krepko vajeti v roke. Če je pesa za krave in plemenske prešiče zelo važna, je krompir ravno tako važen za hrano ljudem in pitanje prešičev. Letos mnogi še semena ne bodo imeli, ker j« lani vse pognilo. Toda krompir mora vendar biti. Da bo pridelek boljši, bo treba tudi njemu dobro gnojiti, kakor pesi. Krompirju, kakor vsem rastlinam, sc pri nas veliko preplitvo orje. To je velika hiba kmetijstva, ki nam vzame le vsled malomarnega obdelovanja za stotisofo kron pridelka. V deželah, kjer jc kmetijstvo zelo razvito, orjejo najmanj vo, pa tudi 30 do 35 centimetrov globoko. To zemljo dobro prerahljajo in povle. čejo, da more rastlina tudi na globok i korenine napraviti. Pri nas delaj) brazde k večjem 12 centimetrov globo, ke, navadno pa le 8—10 centimetrov, Napaka je očita. Če se globokeje preor-jo in zemlja prerahl ja, ima rastlina vco redilnih snovi. Čim pride globokeje, dobi s svojimi koreninicami še vodni zadosti hrane. (":e se pa plitvo orje, • i koreninice precej v mrtvi zemlji. To ju najbrž tudi vzrok, da pri nas lucerna tako kmalu opeša. Zraven seveda Imlj pomaga pomanjkanje apna, ki so povsod čuti, kjer so so njive že stoli i \ rabile, pa nikdar apnile. Turščica tudi prihaja do vedno večje veljave. V toplejših krajih jo v-jejo po rdeči detelji, kar je prav pa-metno, ker detelja nabere v zemlji zadosti dušika, da potom turščica boljm raste. Nespametno je pa, da sojejo po rdeči detelji ono drobno belo turščim ali celo mali činknantin, ki da prav malo pridelka. Lani ni bilo celo leto i> sobne vročine. Sejal sem po rdeči do-telji proti koncu maja debelo turščic«, ki jc popolno dozorela, še veliko boljši, kakor drobna bela. Pridelka da še enkrat toliko, kakor drobna. Turščica je ljudem izvrstna hrana in najboljša krma za pitanje prešičev. Sadite jo veliko. Pognoji-te ji s hlevskim gnojem in prav dobi > s suporfosfatom. Fosfat so pri turščb i še veliko bolj pozna, kakor pri u j < I =. Čc nimaš spomladi hlevskega gnoja, ko si vse porabil za peso in krompir, zadostuje po detelji tudi sam supor-fosfat s kalijevo soljo ali pepelom. Tam, kjer je s fosfati zadosti pognojeno, se prime zrnje kija prav do vrha in jc lepo svetlo in jekleno. V dobre njivo še fižol ali lan spravijo, četudi ni i > ravnanje posebno priporočljivo. Tudi tega ne sme biti preveč, da nc bo turščica, ki je glavni pridelek, šku-de trpela. Gospodarske zanimivosti. Najboljšo kravo na svetu ima menda dr. Oltmans. Od dne 13. februarj i 1907 do 28. februarja 1908 je imc':t 10.651 litrov mleka, ki je imelo tolšo; 3-56 odstotkov, torej prav dobro mleko. Dne 16. marca 1908 jo imela zopet le* le. Če računamo mleko le po 14 vin., je dala vžitka v enem letu 1471 K 56 v. brez teleta, ki je bilo gotovo več sto K vredno. Kako so jo neki krmili, da so dobili tako množino mleka? Dva meseca po teletu je dobila ntt dan 5—7-5 kg sena, 2-5 kg otrobov, 2 kg žita, 1 kg lanenih tropin, 3 kg zdrobljc- Od 1900—1910 jo 17 hn 11 '/j .. 28 35 Vj O 7 ■ , .',' nih orehovih tropin, 7-5—12-5 kg raznih odpadkov. 10. maja je prišla na pašo. Od takrat je dobivala še 1-5 kg otrobov, 2 kg žita, po 1 kg lanenih in orehovih tropin. V 1 dnevu jc imela največ 42 litrov mleka. Težka je bila dne 16. novembra 1907. 597 kg, jeseni 1910 leta 649 kg. Telica od te krave je imela bikca, ki je tehtal v desetem mesecu 412 kg in se jc prodal za 3600 K. V Argentiniji imajo zdaj hudo sušo. Živini manjka paše. Zapodijo jo kar v turščico, ker ji druzega nimajo dali. Najbolj rodovitne pokrajine so zelo prizadete. Na tisoče živine je poginilo. Ob suši se jc, kakor pri nas leta 1908 najbolj sponesla lucerna, ki ima globoke korenine, da sc ji suša nc more hitro poznati. Če bo suša še dolgo trpela, nc bodo mog.i živine imeti čez zimo, ki nastopi šele ob našem poletju. V celi deželi imajo do 8 milijonov krav, izmed katerih jih komaj deseti i del molzejo. Vse mleko navadno pose- I sajo mlada teleta, ki seveda tem hitreje rastejo. Manjka jiin ljudi. Eden gospodar ima po več tisoč goveje živine, ki se kar prosto pasejo v ograjenem j lostoru. Še veliko bolj kakor pri nas, manjka tam ljudi. Zdaj hočejo molžo s stroji vpeljali. Razne tovarne že povprašujejo, kako bi mogle več takih strojev tja prodati. Za nas jc to zelo nevarno, ker naš kmet pri obilili stroških ne more mleka tako poceni dati. Zdaj napravijo 5—8 kg masla na leto. V naših krajih se vedno liolj razširjajo lepi belgijski konji. Mala Belgija je leta 1910 izvozila 31.006 konj (1. 1909 25.749, leta 1908 23.405) in 3593 žre-bet (leta 1909 2605, leta 1908 2607). Večina teh težkih konj gre na Nemško (19.561), 3562 na Luksenburško. Iz teh dveh dežel jih pride k nam vsako leto več tisoč. Pri letošnjem semnju v Bru-seljnu jc bilo 1100 konj na prodaj. Pro- i dajali so težke konjclSOO—2300 K, lož-je i200 -1700 K. Za dobre žrebce se pla- I ča do 4000 K. Od najboljših domačih žrcbcev se računa za pleme 500 K. Mnogi gospodarji dobijo na leto od enega do 50.000 kron. — Tu spoznajo lahko tudi naši gospodarji, koliko se doseže s pazljivostjo pri reji živine. Ena žival prve vrste jc več vredna, kakor 5 slabih. K o r i s t n a k n j i g a. G. nadzornik Legvart je izdal lepo knjigo o govedoreji. Čim večjega pomena je za nas umna živinoreja, bolj potrebno je, da so gospodarji v vsem potrebnem natančno podučeni. V tej knjigi bodo dobili mnogo koristnih naukov, po katerih sc lahko brez skrbi ravnajo. Najvažnejši je gotovo poduk o reji telet in mlade živine. Tudi navod za napravo novih hlevov bo gospodarjem dobro došel. Knjigo toplo priporočamo Dobi se v »Katoliški Bukvami«, Tržni pregled. Goveja živina ima še vedno viro-ko ceno, ker jo povsod primanjkuje. Na Dunaju so plačevali dne 27. marca debele vole po 88 do 96, najboljše po 102—114, navadne plemenc 80-90, krave in bike 78—104. Za argentinsko meso niso Dunajčanje več vneti. Cena prešičem se jc zopet dvignila. Na dunajskem trgu so plačali 28. marca debele 1 49—1 52, stare in srednje 142 do 1-48, plemene 1-30— 1 40. Pripeljali so 13.687 prešičev. Teleta na Dunaju: najboljša zaklana: 162—180, druge vrste 1-44—1-60. Pripeljali so jih 3943. S temi cenami zamore kmet šc vedno izhajati. Kaže sc pa letos, kako je škodoval lanski dež senu. Živina ga ne mara, ker jc krma vsa izprana, se ne redi in nima mleka. Dosedaj se nc kaže, da bi vsled visokih cen ljudje posebno opustili uživanje mesa. Na Nemškem so poklali 1. 1910 v primeri 7. 1. 1009 (— manj ; več) — 3.483 konj . . 148.731 volov 611.6:0 - 11.723 bikov . . 477.151 — 35.973' krav . . . . 1.801.647 + 239 telet . . . . 4.726.1)42 — 417.069 telic . . , . 1.051.770 — 128.421 ovc . . . . 2.426.757 — 50.347 koz . . . 474.008 — 42.282 prašičev . 16.299.526 726.355 Tu sc nam kaže v številkah, kako hude posledice je imela suša 1. 1909 za govedorejo in sploh vse živali, katere krmimo s senom. Odškodovali so se s prašiči, ki sploh krmo in trud najboljše splačajo. Stehtali so navadno zaklano živali in dobili 1.1910 mesa v primeri z 1.1909 konjskega . . 34,B51.785 kg — 818.503 kg govejepa . . 976.727.995 „ — 38.720.190 „ svinjskega . 1.385.459.710 ., — 16.683.760 „ ovčjega . . . 53.388.656 ., + 61.740.175 „ kozjega . . 7.584.128 „ _ 1.107.632 „ 2.647.189.954 kg | 3.734.544 kg Kar še doma pokoljejo, je še več. Računijo, da na Nemškem vsak človek, torej tudi otroci, povžije na Jeto 50 kg mesa. Pri nas ga pride na osebo komaj 20 kg. Največji trg za govejo živino je pa skoro gotovo v Evropi Pariz. Tam so le na sejm Lervilet pripeljali 1.1910 goveje živine . 384.044 ovc..... 1.744.852 telet......190.145 prašičev . . . 575.006 Iz teh številk tudi vidimo, da imajo Nemci najrajši svinjino, Francozom so sc pa tudi ovce zelo priljubile. Splošno so na Francoskem veliko nižje cc-nc za živino, kakor pri nas ali na Nemškem. Cene mlečnim izdelkom so zelo visoke. Povsod primanjkuje blaga. Tovarne porabijo vedno več mleka za čokolado in zgoščeno mleko. Danska uvaža k nam cele vagone masla. Ker imajo tam res vzorne mlekarne, jo tamoš-njc maslo kljub dolgi vožnji tudi v naših krajih dobro. Danci prodajajo drago maslo v druge dežele, sami zase pa I kupujejo ceno rusko maslo, ki sicer ni tako fino, kakor njihovo, vendar vžit^ no. Ti pametni ljudje sc nc držijo ge, sla, katerega se tudi naši kmetje večkrat oprimejo: »Bog je najprej sebi brado ustvaril!« Pravi emendolski sir se prodaja na Dunaju 230—240 K 100 kg; v Švici sami stane 200 fr = 191 K. Pri uvozu se mora plačati za sir visoka carina. Cene mleku so tudi v Švici višje, čudno je pač, da se v naših krajih sirarstvo ne izboljša. Če se doseže cona 2 K za 1 kg, je to tako visoka cena, da je skoro najboljše sir izdelovati. Iz 100 kg dobrega mleka se napravi 9—10 kg sira, nekaj bolj slabega masla, veliko skute in za prešiče ostane še vedno siratka. Maslo so kupovali na Dunaju 3—4 K 1 kg na sklep. Žitne cene gredo počasi nazaj. Posebno veliko imajo žita v Argentiniji na prodaj. Zadnji teden so poslali v Evropo 10.000 vagonov pšenice, iz Severne Amerike 6100, iz Ruske 9200, iz Avstralije 4200, iz Rumunske in Srbske 2500. Na Dunaju je cena za najbolj-, šo pšenico 24—25 80 K za 100 kg. V Nju-jorku je veljala pšenica 17 K 46 vin., v Londonu 18 K, v Odesi na Ruskem 16 K 76 vin., v Parizu 25 K 92 vin., v Berolinu 24 K 78 vin. Rž stane v Odesi 12 K, lurščica v Njujorku 10 K. Tudi pri nas je šla cena turščici zelo nazaj, dasiravno je še precej visoka, kakor vse žitno cene. Na Dunaju so prodajali ogrsko 610—6-35. — Ker letošnja letina splošno dobro obeta, bodo šle cene naj, brž še precej nazaj. Avstrn-Ogrska', Nemška in Francoska imajo visoke carine. Jajca pojenjujejo. Na Dunaju se proda 37 jajc za 2 K, torej vrže eno jajce nekaj čez 5 vin. Seno z dobrih travnikov na Dunaju 100 kg 460—660, iz gor in gozdov 3 K 40 vin. do 7 K, otava stane 2 K 60 vin. do 5 K 60 vin., detelja 4 K do 6 K 80 vinarjev, slama 1 K 90 do 2 K. Krompir na drobno 12 — 14, v vagonih 7 K 100 kg. Pri nas so močna krmila zelo draga. Na Dunaju so prodajali 24. marca lanene tropine 20 K do 20 K 60 vin., pšenične otrobe 5 K 50 vin. do 5 K 65 vin, debele do 5 K 75 vin. Veliko ccnejša so krmila na Nemškem. * Šc večji razloček je pa pri umetnih" gnojilih. Čilski soliter stane v Hamburgu 22 K 60 vin, superfosfat 6 K 20 vin. V Egiptu so že spravili letošnjo če« bulo. Le za izvoz so jo napravili poldni g milijon vreč po 50 kg. Cena jo poskočila. S mm na proda! l lepi posestvi. Prvo oddaljeno 100 korakov od farne cerkvc, ■i vsem novim poslopjem; v hiši se nahaja dobro idoča gostilna, z ledcnico in lepe obokano kleti. Vse v najboljšem stanju. Zraven jo lepili njiv za 60 mernikov posetve in lepi, zaraščeni gozdi. — Drago posestvo je ravno tako samo, da v hiši ni gostilne. Vet se izve pri Antonu Smoliču. Dobruiče (Dolenjsko). 1063 Spra-iijti Vj!es! ztirav-rila ako ni itntrli edino učinkujoče sredstvo za rast las in brade ! povzroči C A* Č0'gt . I k^ in rast brade J zapreči izpada-C j t las in odstrani luskine. Tisoči to izrekajo. i stoki , ki se rabi več moscccv, K i J sickl K l* Lotacrin-milo i kos 1. s kosi K r&o f kosov RarpoS: a Indovik Follal «re*j H.ffitU, Dn-nai Ml. ■fr!&rgB?tt *A Dalji: sc oobi v a ne-i. •Irogcrijah. par/cm. ia lekarnah. Prospekti zastonj in frani c. r-: «►- i-farioriJco Ofafvn teltje pc (fni in na nasl/iiKr pc f Sjtibfani ^ič>iaiiut0fait0u2a Apo se lmeyila&u>. Ugodna prilika! Ker imam veliko zalogo opeke, ki je izdelana Se iz cenenega cementa, oddajam mwM slrtfnifee (z zarezo in brez zareze) po z n i ž a n i ceni.- Cementna strešna prekaša po svoji trpežnosti drugovrstne opeke ter dajem za njo poljubno garancijo. G74 XtXX Ivan Jelačfn, Ljubljana, tnt opeka vsako C. kr. priv. zavarovalna družba Avstrijski Feniks na Dunaju. Vplačana delniška glavnica: šest milijonov kron. Družba zavaruje: 1.) Proti Škodi, povzročeni vsled požara, strele ali plinove raz-strelbc na poslopjih ali premičnih stvareh; 2.) Proti tatinskemu vlomu ali tatvini iz zaprtih ali odprtiii prostorov. Ponudbe sprejema in pojasnila daje: Osneraini zastop c. hr. priv zavarovalne Me flvslrijslii feis v Ljubljani, Sodna utlca t. C. kr. priv. zavarovalna družba na življenje Avstrijski Feniks na Dunaju. Vplačana delniška glavnica: Dva milijona štiristotisoč kron. Zaloga zavarovalnin: Dvainpetdeset milijonov kron. Stanje zavarov. glavnic 31. dec. 1909: Dvesto in deset milijonov K. Prcmijski in obrestni 3ohodki na leto: Deset milijonov kron. ZAVAROVALNO POGODBO za preskrbo svojcev, ZAVAROVALNO POGODBO za opremo sv.otrok, ZAVAROVALNO POGODBO v lastno korist, dn se mu po preteku določenih let izplača zavar. glavnica, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost posojila pri ' Tkem kreditnem zavodu ali zasebniku, ZAVAROVALNO POGODBO v varnost životne rente dobi jo takoj pod jako ugodnimi pogoji pri 232 Generalnem zaslonu c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks v Ljubljani, Sodna ulica štev. 1. Jos. ProseilC, vodja generalnih zastopov. Semenska trgovina odlikovana in edina na Kranjskem stro-v, kovno urejena, na tiobelo in na drobno. Naznanjam častitemu občinstvu. da je Uustrovnnl C VS cenik že 1!7. leto izšel in sc dobi brezplačno. Največja £~far zaloga mnogovrstnega poljskeua, zelenjadnega in cvetličnega semena, \sa preizkušena in zajamčena, pristna in dobro kaljiva, kakor tudi mnogovrstne cvetlice cvetoče in palme v loncih. Izdelujejo se tudi sveži kot suhi venci in šopki po znatno znižanih cenah in razni drugi predmeti. SpoStovuiijeinse pi iporoča HI IffflPCiE??* Liubliana> Bleiweisova nI. HUI dlli&l cesta 1, ali Vrtača 1. hM^ 491 .rijLiJi ' '''»t ? - Ja/f/J/eml l/sfa/iop/fe/7o /Sfi?. l/voz kave Pefezgafnica kave _; .ii «i. —.t^a&iAi'' Nakupujoči Janltn f PČflilr oblačilno blago za ženske liClllI&tJ in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo trgovino Ljubljana. Stritarjeva • LIngarjeva ulica Popolna oprema za neveste. — Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni širokosti. — Različne preproge, lino-leji, zastori, garniture i. t. d., 1. t. d. -Cene nizke. Strogo solidna postrežba. ElttOTpc^Sluggrp. 3H3EPC 3U — UC 3U —UG 3qaWE atrHEpc IITT1E 366 Svoj izdelek ostro žgane strojne, zidne in zarezane sfrešne m* mi vrste priporoča Sprejme tudi zastopnike za iristii----itbciii ilimlii____iifisoii_ l Knez u Ljubljani. i zarezznih strešnikom. dMhi^=i[lflBii==irfaghr=irf^Shr j" kadar bodete kupovale blago za lepe obleke, rnte, kakor tudi drugo blago oglasite se zagotovo kadar pridete v Ljubljano v gvantni trgovini R. MIKLHUC Stritarjeve (Spltalske) ulice 5 594 tam najdete zelo veliko Izber blaga vsake vrste, poStene ugodne cene ter prijazno ln zanesljivo dobro postrežbo. Čipkasti zastori Iz prvovrstn. materiala, apretlrani in obrobljeni z dobr.ui trakom. St. 211)1 krasen člp-kast zastor z lepim vzorcem in borduro, bel ali crem, dobro zarobljen, obstoječ iz 2 delov po 90 cm Širine in 3tflcin dolgosti K «-80, 350 cm dolg K 5-60, meter po K -•70. St 2102. Enaka vrsta v boljši izvršitvi obstoječ iz dveh delov po 115 cm Širine in 500 cm dolžine K 5-40, 350 cm K 6-30, meter po K - 80. — Največjo izbero Čipkastih zastorov, zaves in polzaves najdete v mojem glavnem ceniku. Nlkak riziko t Zamena dovoljena ali denar nazaj. - PoSitja proti povzetju alt predplačilu c. in kr. dvomi založnik JAN KONRAD, pošiljalnica v Brtixu št. 1398 (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami na zahtevo vsakomur zastonj ln iranko. Kri! Najboljši zajutrekl 50ni vzorci za srajce, bluze itd Kanafas lire bane 72 po s tel ne prevleke. Oksford za moke <-:jjcc za vsakd.;: vporabo, zelo močan Platno belo •/borna kak v.-t Pepita bi co /a obleke in bluze. Modrikast blago ra kuhinjske predpasnike in , bleke za d :r..» : za samo o, zelo močan »'latno belo »- R? V i ostanki rry ' ;r.a brez napake in zajamčeno pristno . al. Doicos: ostankov s-iO metrov. Nikak riziko. NaroČite tako) Dalje 40 metr. finega p atca za livoluo lu pustčijuo perilo za ti 19 50. Rjuhe brez Siva, za 1 eina dobra kakov •>•. IfiOcm k K 265. Na manj *e odda 6 kos** HazpoSilja se po povzetju! Thalnica Julij Kantor. Bafiij uri Nachodu (CeSHol. Posebno skladiSCe sukoa in modnega kanprna za moške obleke irna občno znana tvrdka = R. MI K L A U C = Ljubljana, Stritarjeva (SplUlska) ulica S ■ 59f> Cene zelo ugodne 1 V Ameriko io Kanado lioina, cen« la varna Sm' Cunard Line Bližnji odhod iz domaČe luke Trsta: Ultonia 11./4, Saxonia 18.'4., Pannonla 2.'6. 1911. IzLlverpola: Lusitanijn (najboljši najvcfjiin tia|-iepši parnik sveta), 8./4., 29.'4., 20.'5, 10./6., 8/7. 1911, muuretaniu 22. 4., 13.'5., 3.b., 24./6., 22.'7. 1911 Poiasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, I.|ub-liana, SlomSk. ul. 25, blizu cerkve Srca lezusov. Cena vožnji Trst-New-Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vStevši davek. Redka prilika! Tovarna, katero Je uničil potar prepustila ml je vso zalogo rešenega blaga, t. j. veS tisoj krasnih, težkih flanelastih odej z vsemi najnovejšimi ln krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive vodene madeJa. Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke ia močne, 1(19 cm dolge ln 135 cm Široke. PoSiljara po povzetju, 3 komadi krasnih, težkih flanelasti! ode) za 9 K v raznih modernih barvah in vzor h. i odeje za hišno gospodarstvo za 10 K. Vsa/, .o, ki naroči to blago je zadovoljen. M3 OTON BLKERA, c kr. linanč. nadstr. t p. N A C H D D fCeškou Budilka m stolpnim zvoncem !a l-akovost, k b'je cre .3 pci^re ter ima rlas-er. &uc. rw rec, 5 netlotfadk t chir r., en ▼ premeni, kar.alr i « Jeklenim \oikom 1 trer.i utr: Sletr.:r. p• ?rr ;a«cs:. ti samo H 6 60, 1 (iti! "fr* it b ki:i » itr H 7'2O. Najcer.et&t kil ijiki tkrt| 1 iri brez bnd-ia. Murr.o ko.' - e r.a pe;o, ioor premer K fe kak rizika' /»»»«• itn "» 1 le«ir MZij' Razpo?ilia r- 'i povz. ali pre;po$litvt der.2r z. Prva tvornica or JAN KONRAD c. in kr. dvorni zaiotnik ¥ BrOzu tt 1374 (C»tko). Cenik z nad podobami r.a zahtevo za?t:-- ia frar.ko. 3CST3Z Daje po m m ^n i Mil 1>M . .M, -Ul . JC TT7CT- Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od U 3 j 01 brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoiudne in jih obrestuje - H*-' * /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih A K 75 v na leto. Fentni davek plačuje društvo samo. Daje ludi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in po! letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tud: poso;i!a na zadolž-n:ce in ir.enjice. Dr. Fr. Dolšak L r., tdnrnlk r L)nb!;inl, podpredsrt.-.ik, Prelat H. Kalan 1. r, predsednik. Kanonik I. Sušnik pcdpredsfdnik. Ti