Aktualno Dom upokojencev • Ptujčani gradili, Koprčani bi vzeli O Stran 3 Aktualno Podravje • V Črnem lesu več kot 150, v Gruškovju 50 beguncev O Stran 3 Ptuj, torek, 22. septembra 2015 letnik LXVIII • št. 73 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Kc^i y H') Ut (Rradioptuj ^^89,8° 98,2010473 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Deložacija zaradi nezmožnosti plačevanja ali neodgovornosti? O Stran 7 Podjetništvo Ptuj • V mesto prihaja McDonald's O Stran 7 Šport Nogomet • Mariborčani dosegli tri gole, slavili pa Zavrča ni... O Stran 11 Nogomet • Dravo bo vodil Vogrinec O Stran 12 Tenis • »Mali ptujski teden« na svetovni teniški turneji O Stran 13 Slovenija, Podravje • Vinogradi so oživeli Čas trgatev na vrhuncu Marsikje so letošnjo trgatev začeli že konec avgusta, vrhunec pa se dogaja te dni. Odkupne cene sicer niso razlog veselja in vriskanja, ki ga je slišati po Halozah, Slovenskih goricah in še kje, a kot pravijo vsi vinogradniki, je letina tokrat izjemna, tako po količini kot kakovosti. Kako pravilno kletariti, da bo letošnji vinski letnik prav tako izjemen, pišemo na strani 10. Foto: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Aktualno Iz Makol na motokrosisticni • Letos prodanih za 5,6 mili- m. M -, .............v ■ ■ a , -. . vrh sveta jona evrov več vinjet kot lani O Strani 2 in 3 Sport O Stran 15 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Živalski vrt SiKaLuZOO, Radenci (cca. pol ure vožnje iz Ptuja) - 10% popust ob vstopu za družino (max. 2 odrasla, 2 otroka) ali brezplačna otroška vstopnica Odprto vsako soboto in nedeljo (od 12. do 18. ure). Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za družino (max. 2 odrasla, 2 otroka) ali za enega otroka, izkoristite ga lahko do konca oktobra 2015. IfS^ S^/TEDNIK __ Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite ter ga z osebnim dokumentom pokažite ob vstopu v Živalski vrt SiKaLuZOO - Boračeva 54a, 9252 Radenci, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Za dodatne Informacije obiščite spletno stran www.sikaluzoo.si. J 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 22. septembra 2015 Slovenija, Podravje • DARS do septembra prodal več vinjet kot v enakem obdobju letos Letos prodanih že za 5,6 milijona evrov več Od decembra lani, ko je stekla prodaja vinjet z letnico 2015, je bilo do konca avgusta skupaj prodanih 5.218.274 vinjet, kar je za približno šest meni, da so letos v enakem obdobju kot lani prodali za 5,6 milijona evrov več vinjet! , ■ Družba za avtoceste v RS (Dars) je v od prvega decembra lani pa do konca avgusta skupaj prodala 5.218.274 vinjet z letnico 2015. V tem obdobju je bilo prodanih za 5,9 % oziroma 306.105 več vinjet kot v enakem obdobju lani. Njihova vrednost je znašala 146.359.289 evrov oziroma 4 % (5.621.625 evrov) več kot v primerljivem obdobju leto poprej. Iz podatkov Darsa je še razvidno, da je bilo do septembra prodanih 792.739 letnih vinjet, kar je 2 % oz. 19.220 več vinjet kot leto pred tem. Najbolj, za 4,6 %, se je povečala prodaja letnih vinjet za motorje. Za 2,4 % na 746.474 je narasla prodaja letnih vinjet za osebna vozila. Za kombije je bilo prodanih 44.605 letnih vinjet oziroma dobre tri odstotke več letnih vinjet. Najbolj prodajane tedenske vinjete za osebna vozila Prodaja mesečnih vinjet za 2015 se je povečala za devet Uvodnik Število izdanih plačilnih nalogov 1 Mesec Število PN JAN 3.045 FEB 1.954 MAR 2.854 APR 4.107 MAJ 4.315 JUN 5.032 JUL 7.631 AVG 8.748 | SKUPAJ | 37.686 | odstotkov na 1.122.087. Od tega je bilo prodanih 1.087.015 mesečnih vinjet za osebna vozila in 35.072 za kombije. Prodaja polletnih vinjet, ki veljajo samo za motorje, se je od decembra do konca avgusta medtem povečala za deset odstotkov na 15.206. Kot je še razbrati iz podatkov Darsa, pa se je prodaja tedenskih vinjet povečala za šest odstotkov, in sicer na 3.288.242. Od tega je bilo prodanih 3.098.243 tedenskih vinjet za osebna vozila oziroma šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Za 18 odstotkov je narasla prodaja Tim Gajser in ta veseli dan v Halozah Saj bi pisala o aktualnih temi, torej begunski krizi, ampak o njej lahko slišimo, beremo vsak dan, vsako uro, vsako minuto. Naj migranti, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustijo dom, srečno ubežijo nasilju in naj se vojna v njihovih državah čim prej konča, A o tem ne odloča mali človek, usodo ljudi z arabskega polotoka krojijo tisti, ki na račun njihove bede bogato služijo. Bodi dovolj. Haloze so ta konec tedna oživele, saj je bilo pred vinogradniki in vinoljubci sklepno opravilo med trtami - trgatev. Tako se je ta konec tedna ha-loški človek veselil predvsem polnih trsov, sladkih grozdnih jagod in stokanja preše. Da, tudi veseliti se zna ta haloški človek, in to že desetletja. Veseliti se zna nadpridelkom, nad delom, ki ga je opravil na neživljenjskih strminah z žulja-vimi rokami v lastnem potu. In prav je tako, da se ljudje upajo oziroma upamo poveseliti in za kakšen dan pozabiti na težave in slabo vest, ker se nam godi bolje kot drugim. In še en razlog je bil, da smo se ta konec tedna lahko odkrito poveselili. Motokrosist Tim Gajser, ki piše težko ponovljivo motokrosistično zgodbo, je v daljni Ameriki dosegel zgodovinski uspeh za slovenski motokros. Uspehe je nizal že vse leto, a njegovo izjemnost so opazili le redki novinarski kolegi. Prednost pred njegovimi težko doseženimi zmagami so dobili rezultati iz ne vem katerih nogometnih lig ter športov. Timovapot je skupek garaškega dela in let odpovedovanja vsemu, kar ni motokros. 19-letnik iz Pečk pri Makolah je dokazal, da je s trmo, pogumom mogoče ukrojiti usodo po svoji meri. Med dvema milijonoma slovenskih državljanov so torej tudi izjemne osebe, a o teh se malo poroča, kot da niso vredne naše pozornosti. Vendar so, saj so te osebe temelj naše družbe, vzor, primer, da se da. Njihove pozitivne zgodbe, ki jih v Sloveniji primanjkuje, namreč črno-belo sliko vsakdana obogatijo s pisano paleto barv. Mojca Vtič " Foto: Črtomir Goznik tedenskih vinjet za kombije, in sicer na 154.321. Medtem ko so za motorje prodali štiri odstotke več tedenskih vinjet, in sicer 1.448. Avgusta prodali skoraj četrtino vinjet Kot so sporočili z Darsa, se največ vinjet skupno proda v avgustu (največ mesečnih in tedenskih vinjet), kar je posledica turistične sezone. Avgusta letos so tako skupno prodali več kot 1.200.000 vinjet oziroma 23 % vseh prodanih vinjet z letnico 2015, od tega okrog 820.780 te- Lani je bilo skupaj prodanih 5.848.632 vinjet. Največ je bilo prodanih tedenskih vinjet z letnico 2014, in sicer 3.890.819, z 1.167.188 sledijo mesečne vinjete, nato pa letne vinjete. Teh je bilo prodanih 776.602. Najmanj, 14.023, pa so prodali polletnih vinjet. Prodali že več kot 5 milijonov vinjet z letnico 2015 KOLIČINA | | Letnica vinjete Vrsta vinjete Vinjetni razred 2015 | \ Razlika 2015/14 Indeks 2015/14 | Letna 792.739 19.220 102 1 1.660 77 105 2A 746.474 17.740 102 2B 44.605 1.403 103 Mesečna 1.122.087 91.855 109 2A 1.087.015 80.822 108 2B 35.072 11.033 146 Polletna 15.206 1.350 110 1 15.206 1.350 110 Tedenska 3.288.242 193.680 106 1 35.678 1.448 104 2A 3.098.243 168.368 106 2B 154.321 23.864 118 | SKUPAJ | | 5.218.274 | | 306.105 106 | Podravje • Prvi prebežniki tudi na našem območju V Črnem lesu več kot 150, v Policisti so v teh dneh na območju policijske uprave Maribor prijeli več deset beguncev. Vse od Sirije, Iraka in Afganistana. Tam je prenočilo več kot 150 prebežnikov. V soboto so v večernih urah v prostore nastavitvenega objekta Črni les (gre za nekdanji hotel pri Lenartu) prepeljali in namestili 90 tujcev, domnevno državljanov Sirije, Iraka in Afganistana. Tujci so v Slovenijo vstopili na območju PU Novo mesto. Po poročanju policistov pa naj bi bili med njimi tudi otroci. Dinamika nastanitve beguncev v lenarški nekdanji hotel, kjer naj bi sicer pripravili prostor za 200 tujcev, se je še stopnjevala. V noči na nedeljo so namreč v Črni les prepeljali še vsega skupaj 87 tujcev, različnih državljanstev, obeh spolov in različnih starosti. Prebežniki naj bi se sicer ----- Foto: Črtomir Goznik že peš odpravili proti avstrijski Minuli konec tedna je bilo v sprejemni center na MMP Gruškovje iz Novega mesta prepeljanih prvih meji. 50 beguncev. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02 ) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: _ Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. 749-3 Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 22. septembra 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 vinjet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To po- Letos izdali že več kot 37.600 plačilnih nalogov Do konca letošnjega avgusta je DARS izdal 37.686 plačilnih nalogov tujim in domačim kršiteljem, evidence o narodnosti kršiteljev ne vodijo. Največ plačilnih nalogov so izdali v poletnih mesecih, in sicer junija 5.032, julija 7.631 ter avgusta 8.748. „Globa za vožnjo brez veljavne vinjete znaša 300 evrov, storilec prekrška, ki globo plača v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, lahko plača polovični znesek globe 150 evrov." denskih in 378.390 mesečnih vinjet. Največ letnih vinjet pa prodajo v januarju, ko se izteče veljavnost vinjet za preteklo leto. Januarja letos so tako prodali 382.857 letnih vinjet z letnico 2015, kar predstavlja več kot 48 % vseh prodanih letnih vinjet do konca avgusta. Največji delež mesečnih in tedenskih vinjet za dvosledna vozila se sicer po podatkih Darsa proda v tujini. Največ letnih vinjet pa se proda v Sloveniji. Letos izdali že več kot 37.600 plačilnih nalogov Povprašali smo še, koliko plačilnih nalogov so izdali do konca letošnjega avgusta. „Do konca letošnjega avgusta smo izdali 37.686 plačilnih nalogov tujim in domačim kršiteljem, evidence o narodnosti kršiteljev ne vodimo." Največ plačilnih nalogov so izdali v poletnih mesecih, in sicer junija 5.032, julija 7.631 ter avgusta 8.748. „Vožnja po slovenskih cestninskih cestah (avtoceste in hitre ceste) je brez veljavne in ustrezno nameščene vinjete kazniva. Upravljavec cestninskih cest (DARS, d. d.) je na podlagi Zakona o cestninjenju dolžan izvajati nadzor nad plačevanjem cestnine. Globa za vožnjo brez veljavne vinjete znaša 300 evrov, storilec prekrška, ki globo plača v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, lahko plača polovični znesek globe 150 evrov." Monika Levanič Koper-Ptuj • Dom upokojencev ima nove težave Ptujcani gradili, Koprčani bi vzeli Civilna iniciativa v Kopru naj bi prišla na dan z idejo, da bi ptujskemu Domu upokojencev Ptuj »odvzeli« enoto Koper, ki je bila zgrajena samo in zgolj iz sredstev ptujskega doma. To je potrdila tudi v. d. direktorice DU Ptuj Jožica Šemnički. Ob številnih težavah, s katerimi se zadnje mesece ubadajo v Domu upokojencev Ptuj, se je pojavil nov zaplet. V Kopru naj bi se že pred časom pojavila civilna iniciativa, katere namen je, da se DU Ptuj, enota Koper, prenese na novega lastnika. Takrat so jo nekako utišali, a so se pred tedni pojavile nove ideje o prevzemu. Kaj se dogaja in ali je Občina Koper tista, ki si to prizadeva, smo povprašali Jožico Šemnički, v. d. direktorice DU Ptuj. »Za občino ne vem, se pa med civilno iniciativo porajajo taka razmišljanja. Če oz. da bi do realizacije ideje lahko prišlo, bi se morali pogovarjati z MDDSZ in državo. Dom Ptuj je javni zavod, lastnik je Republika Slovenija; vseh enot Doma in denarja na računu. Dom le upravlja premoženje, ki je v lasti države,« pojasnjuje Šemničkijeva. A dejstvo je, da je bil denar, s Koprska enota DU Ptuj katerim se je gradila enota Doma v Kopru, »zaslužen« v ptujskem Domu upokojencev. Osnovna cena investicije izgradnje v Kopru, pete enote DU Ptuj, je bila Mleko stanovalcem redčili z vodo! Minuli teden so s svojimi izjavami presenetile tudi stanovalke Doma upokojencev Ptuj, ki živijo v enoti Koper. Šokantno je bilo dejstvo, ki so ga navedle, da jim hrano pripravljajo z mlekom, ki ga redčijo z vodo. Da je to res, je potrdila tudi v. d. direktorice DU Ptuj Jožica Šemnički: „Eden od varčevalnih ukrepov bivšega vodstva se nanaša na navodilo, da se mleko meša z vodo v razmerju 2/3 mleka in 1/3 vode. To so po seji potrdile tudi delavke iz enote Ptuj in Muretinci. Tudi čistilom (cetu itd.) se primeša voda, evidentira pa se poraba čistila v litrih. Seveda bomo tako prakso takoj prekinili, žal sem zanjo izvedela šele zdaj!" Dom upokojencev Ptuj sicer izvaja svojo dejavnost že na petih lokacijah, in sicer zraven sedeža, ki ga ima na Ptuju, še v Juršin-cih, Muretincih, Kidričevem, od leta 2013 naprej pa še v Kopru. 6 milijonov evrov brez opreme. Številni skeptiki so že takrat, ko se je nekdanja direktorica Kristina Dokl lotila izgradnje koprske enote, opozarjali, da gre za nesmiselno izgradnjo, saj da je ta dislocirana enota predaleč od Ptuja in da bi denar bilo smotrneje »zapraviti« na naših koncih. Svojo odločitev je leta 2013 ob odprtju doma Doklova za naš časopis komentirala z besedami: „Vsekakor je to bila smela odločitev, kar kažejo tudi podatki, saj je dom že skorajda poln. V tej okolici pa ni bilo več možno graditi, ker so kapacitete glede na nacionalni program že polne. V upravni enoti so štirje domovi in za nekaj mest že presegamo kapacitete. Tako da za gradnjo nove enote gotovo ne bi dobili dovoljenja ministrstva, ki odloča o tem.« A če se bo izkazalo, da je ministrstvo naklonjeno temu, da se koprska enota ptujskega Doma upokojencev »odtuji« Ptuju, bo to vseeno pomenilo kar nekaj milijonov evrov izgubljenih sredstev, ki bi lahko, pa niso končala v našem okolju. Čeprav gre za državna sredstva, je nesporno dejstvo, da so ta bila zaslužena v DU Ptuj. Da svet zavoda DU Ptuj nima pristojnosti pri tem vprašanju in da je odločitev v rokah lastnika, torej države, pa pravi predsednik sveta Franc Kodela. »Neformalno pa bomo seveda sprožili politične aktivnosti, če bodo kaj pomagale. Je pa dejstvo, da je tu vrsta pravnih problemov, kako bi se to sploh izvedlo korektno. Ministrstvo je lastnik oz. ustanovitelj, in če bodo iskali pot, da se enota Koper osamosvoji ali pripoji obstoječemu Domu, jo bodo našli, a to ne bo niti slučajno enostavno. S tem pomanjkljivosti, ki so bile do sedaj v Kopru, ne bodo rešene,« je prepričan Kodela. V petek sta bila tako Kodela kot Šemničkijeva povabljena tudi na sestanek na Občino Koper, a sta že pred tem povedala, da te točke ne bo na dnevnem redu, in če jo bo kdo načel, o njej ne bosta debatirala. Bo pa se nedvomno treba ostro in jasno pogajati s pristojnim ministrstvom, ki pa bo odločilo o tem, kaj in kako naprej . Dženana Kmetec Foto: arhiv Gruškovju 50 beguncev sobote pa so v lenarški nekdanji hotel Črni les množično nameščali tujce, domnevno državljane Policisti so še sporočili, da so v noči na nedeljo iz Novega mesta prepeljali 50 oseb v sprejemni center Gruškovje, kjer je bila opravljena njihova registracija. V Lenartu se pripravljajo na sprejem novih beguncev Sicer pa so se konec tedna na temo beguncev sestali predstavniki štaba Civilne zaščite občine Lenart ob prisotnosti predstavnice Regionalne izpostave Uprave za zaščito in reševanje Ivanke Grilanc, komandirja Policijske postaje Lenart Srečka Artenjaka, predstavnikov Rdečega križa - Območna zveza Lenart, Gasilske zveze Lenart, direktorja Zdravstvenega doma Lenart Jožefa Kram- Prve begunce, domnevno državljane Sirije, ki so nedovoljeno prišli iz Republike Hrvaške in pri sebi niso imeli nobenih dokumentov, so v petek popoldan prijeli v naselju Središče ob Dravi. Vse tri osebe so še isti dan v neformalnem postopku vrnili v Republiko Hrvaško. V petek okrog 17. ure popoldan so na t. i. zeleni meji v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje policisti Policijske postaje Podlehnik prijeli šest oseb, domnevno državljanov Sirije, ki so jih prav tako vrnili hrvaškim varnostnim organom. 10 oseb, domnevno državljane Sirije, pa so isti dan prijeli policisti PP Gorišnica v naselju Medribnik. Foto: Črtomir Goznik V sprejemnem centru na MMP Gruškovje lahko sprejmejo do 500 beguncev. bergerja, poslanca Franca Breznika in župana občine Lenart Janeza Krambergerja. Na seji so pregledali dosedanje aktivnosti, vezane na namestitev beguncev v nastanitveni center - objekt starega hotela Črni les pri Lenartu. V objektu je prenočilo približno 150 beguncev, za katere je bilo ustrezno in pravočasno poskrbljeno tako s humanitarno kot zdravstveno pomočjo. Po prespani noči se je večina beguncev dopoldne odpravila naprej proti meji s sosednjo Republiko Avstrijo. Kot so nam še sporočili v nedeljo popoldan, se center pripravlja na sprejem morebitnih novih beguncev. Monika Levanič 4 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 22. septembra 2015 Videm • Po sledeh najnovejše županove afere z lažnim potrdilom Na družbenokoristno delo čaka več Potem ko se je v javnosti pojavila nova ovadba videmskega župan (in še »nekoga« na občini), tokrat v zvezi s tem, ker je podpisal potrdilo o ski občini v letu dni odslužil leto in pol na sodišču določene kazni, pa to naj ne bi bilo res, se je marsikdo vprašal: ali torej lahko nekomu Tako enostavno seveda ne gre in tudi v tem primeru ne. Ker je organizacija družbe-nokoristnega dela v domeni centrov za socialno delo, smo se na ptujskem CSD o tem nekoliko podrobneje poučili. Naša sogovornica je bila koor-dinatorica tovrstne dejavnosti Maja Traper. Obsojence, ki jim je določeno družbenokoristno delo, k vam napoti sodišče ... M. Traper: »Res je. Moram pa pojasniti, da so za opravljanje dela v splošno korist k nam napotene osebe, ki so kaznovane za prekršek in jim je bila izrečena globa. Te osebe lahko Še pojasnilo V pogovoru na ptujskem centru za socialno delo v konkretnem videmskem primeru nismo uporabljali nobenih imen ovadenih ali drugih oseb, o katerih pišemo v tem sestavku, saj zakonodajo o varovanju osebnih podatkov tam še posebej resno upoštevajo. Do vseh imen, uporabljenih v tem članku, smo prišli pri drugih virih. (Konec koncev: samo malo je treba pobrskati po internetu, tam ni več nobenih skrivnosti ...) sodišču predlagajo nadomestitev plačila globe z opravo nalog v splošno korist. Tudi osebe, ki so obsojene na kazen zapora do dveh let, lahko izvršijo zaporno kazen tako, da namesto kazni zapora opravijo delo v splošno korist. O izvršitvi izrečene kazni zapora odloča pristojno sodišče. Prav tako pa sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon in lahko osumljencu naloži opravo določenih nalog. In ena izmed teh nalog je tudi delo v splošno korist. O vseh postopkih dela v splošno korist odloča pristojno sodišče. Center samo vodi, spremlja, organizira in nadzira naloge, ki izhajajo iz izvrševanja dela v splošno korist.« Trnovska vas • V teku še zadnja dela na regionalni cesti Ptuj-Lenart Po treh letih in pol končno sanirana regionalka? Skoraj poltretje leto od začetka del bodo prebivalci naselja Biš in Ločič končno dočakali sanacijo prometne regionalke Ptuj-Lenart. Po hudih finančnih zapletih naj bi namreč dela končali konec novembra letos. Pogovori o rekonstrukciji regionalne ceste segajo že vse od leta 2007, ko so po tej isti cesti vozili težki tovornjaki z materialom za gradnjo avtocestnega kraka Maribor-Pince. Po tem, ko so po dolgih šestih letih z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor končno prišli do dogovora za sklenitev sporazuma o sofinanciranju, ki je bil podlaga za podpis gradbene pogodbe o gradnji pločnikov v strjenem delu naselja Biš in Ločič, sanacijo poškodovanega vozišča regionalne ceste, gradnjo javne razsvetljave, avtobusnih postajališč ob regionalni cesti in ureditev odvodnjavanja regionalne ceste, pa so konec leta 2013 dela ustavili zaradi neza-gotovljenih sredstev v višini okrog 400.000 evrov s strani Vrednost sanacije regionalne ceste v Bišu in Lo-čiču v občini Trnovska vas je ocenjena na 977.914 evrov, naročnik projekta pa je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja se je zavezala, da bo kot večinski financer zagotovila sredstva v višini 658.820 evrov. Projekt sicer sofinancirata še DARS (124.000 evrov) in občina Trnovska vas (195.094 evrov). Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Slednja je pred časom končno zagotovila nujno potrebna sredstva. Po skoraj dvoletni prekinitvi del od junija letos tako v naselju Biš in Ločič nadaljujejo končanje največjega cestnega projekta v občini, vrednega skoraj milijon evrov. Kot so pojasnili na DRSI, je za dokončanje del predvidena ureditev cestne Foto: ML V teh dneh potekajo zaključna dela na pločnikih v naseljih Biš in Ločič. razsvetljave, lokalna sanacija poškodovanih mest na vozišču, preplastitev pločnikov, preplastitev vozišča skladno s projektno dokumentacijo, ureditev prometne signalizacije ter zunanja hortikulturna ureditev ceste. Dela naj bi končali konec novembra letos. Novonastali stroški zaradi prekinitve del niso znani Zaradi nedokončanih del je vozišče deloma propadalo, kar bo stroške le še povečalo. To so potrdili tudi na direkciji, kjer pa natančnega izračuna, za koliko se bo podražil projekt, nimajo: „Zaradi dveletne prekinitve del je bil opravljen pregled gradbišča. Izvajalec pripravlja popis del glede na stanje po prekinitvi." Pri tem so še zagotovili, da bo morebitne novonastale stroške v celoti krila država. Monika Levanič Fotografija je simbolična. Koliko primerov pa dobite tedensko s sodišča? M. Traper: »Težko bi govorili o tedenskem številu, saj je to zelo različno, pa tudi količina delovnih ur, ki so določene pri posameznih obsojencih, je zelo različna.« Kdo pa so vaše izvajalske organizacije? M. Traper: »To so različni zavodi, na primer osnovne šole, dornavski zavod, dom upokojencev, pa občine, tudi društva ... Izvajalska organizacija je organizacija, ki je splošnega družbenega pomena in opravlja tudi nepridobitno dejavnost. Pomembno je, da pred začetkom opravljanja nalog s 2 uri dela = 1 dan zapora | Če boste kdaj potrebovali naslednjo informacijo: en | dan zapora vas bo stal dve uri dela. Vendar zaporne | kazni, ki je daljša od dveh let, ne morete spremeniti v | družbenokoristno delo. centrom podpišejo pogodbo o povračilu stroškov v zvezi z opravljanjem dela v splošno korist. Pogoj je, da napotene osebe opravijo delo v korist lokalne skupnosti, humanitarne organizacije ali v drugih organizacijah, ki opravljajo nepridobitno delo.« Je zmeraj tako, da vi poiščete delo, ali si obsojenci lahko izvajalsko organizacijo poiščejo tudi sami? M. Traper: »Oboje je možno, pri tem ni pravila. Kot sem prej omenila, težava je v omejeni količini izvajalskih organizacij. V tem trenutku imamo še 257 odprtih zadev za opravljanje Stroški CSD Ptuj za družbenokoristno delo Leto Zavarovanje + zavarovalna premija Zdravniški pregled Prevoz Izpit varst 2015 (jan-jun) 917,70 € 481,21 € 2.363,76 € 80, 2014 1.545,33 € 1.381,32 € 4.275,03 € 25, 2013 1.405,64 € 1.492,65 € 3.543,93 € 280 Skupaj 3.868,67 € 3.355,18 € 10.182,72 € 385 Kaj se je zgodilo v občini Videm Razlog, da smo se začeli nekoliko bolj ukvarjati s problemat bila ovadba proti županu občine Videm In še enemu dela tistega delavca, ki naj bi opravljal družbenokoristno dele po pravilih. 0 tem nam je direktor Centra za socialno »Da je z opravljanjem družbenokorlstnega dela v vit smo spoznali, ko so nas poklicali s policijske pa jih nismo Imeli. Ovadba je na policijo namr< dobili kakršnokoli poročilo z občine Videm o ter napotena na opravljanje družbenokorlstnega d našo delavko sama Izrazila željo, da bi delala za delo že dogovarjala. To samo po sebi nI nt opravljeno v od sodišča določenem obsegu, oc občini Videm. Če delo poteka drugače kot običajr tem obvestiti, ml pa bi sodišču lahko predlagali izv na drugačen način. V vsakem primeru pa gre za odi CSD. Kakšnih dodatnih stroškov z malico In potnimi: bilo, občina nam je Izstavila le račun za zavarovanje de povedal direktor CSD Miran Kerin. torek • 22. septembra 2015 Kronika Štajerski TEDNIK 5 kot 257 oseb tem, da je neki obsojenec v obliki družbenokoristnega dela v videm-plačaš, da je namesto tebe zapornik? dela, med njimi 71 takih obsojencev, ki čakajo na to, da jih bomo povabili na razgovor in z njimi začeli postopek izvajanja dela v splošno korist ter sklenili dogovor o začetku opravljanja nalog.« V čem pa je težava pri zaostankih? M. Traper: »Prvič: premalo je izvajalskih organizacij oziroma tistih, ki želijo nekoga za opravljanje tovrstnega dela. Drugo je to, da ni vsak za vsako delo. Pri izbiri izvajalske organizacije upoštevamo, kakšna dela bi bila primerna za napoteno osebo glede na njene osebnostne lastnosti, razmere, zdravstveno vo pri delu Prehrana OO € 1.973,20 € OO € 5.364,43 € ,34 € 3.587,73 € ,34 € 10.925,36 € :iko družbenokoristnega dela, je vcu te občine (gre za mentorja )), ker delo naj ne bilo opravljeno delo Ptuj Miran Kerin povedal: jemski občini bilo nekaj narobe, uprave in želeli neke podatke, 3č prišla, preden smo mi sploh n, da je delo opravljeno. Oseba, ela, je pri uvodnem pogovoru z na Občini Videm, ker se je tam č nenavadnega. Ali je bilo delo jgovarja tisti, ki je bil mentor v o, bi nas izvajalec dela moral o 'ajanje družbenokoristnega dela očitev sodišča in ne izvajalca ali stroški v videmskem primeru ni lavca v primeru nesreče,« je še Kaj in za koga je družbenokoristno delo Družbenokoristno delo oziroma delo v splošno korist pomeni opravljanje dela v korist lokalne skupnosti, humanitarne organizacije in drugih organizacij, ki opravljajo nepridobitno delo. Omogočajo ga tudi varstveno-delovni centri, planinska društva, zavetišča za živali, muzeji, krajevne skupnosti, materinski domovi, krizni centri, fakultete, lutkovna gledališča, prostovoljna gasilska društva, bolnišnice, zdravstveni domovi, dijaški domovi, vrtci ... Pogosto gre za pomoč pri urejanju okolice, čiščenju, beljenju sten, vzdrževanju prostorov, hišniških opravilih in košnji. Je alternativa uklonilnemu zaporu, zaporu in kot možnost v postopku poravnave ali v postopku odloženega pregona. Oseba, ki je kaznovana za prekršek in ji je bila izrečena globa, lahko sodišču predlaga nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Tako se lahko izvrši tudi kazen zapora do dveh let, razen za dejanje zoper spolno nedotakljivost, in oseba namesto zaporne kazni opravi delo v splošno korist. O tem odloča sodišče. Prav tako sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon, če se je osumljeni pripravljen ravnati po njegovih navodilih ter izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Ena izmed nalog, ki jih lahko določi državni tožilec, je oprava splošno ko-dela. stanje, morebitno zaposlenost, znanje, veščine, sposobnosti, spretnosti ... Med napotenimi osebami in obsojenci so ljudje z različno izobrazbo in konec koncev tudi z različnimi razlogi za kazen; niso vsi prometni pre-krškarji, tudi drugi razlogi obstajajo - od odvisnikov do me-tadonskih zdravljencev ... Vse to žal prihaja k nam in vsakogar ne moremo poslati na opravljanje dela kamorkoli ... Tretji razlog pa je, da so nekateri od tistih, ki bi morali opraviti družbeno-koristno delo, zaposleni in ne morejo delati kadarkoli. Zato je za obsojence eden zanimivejših 'delodajalcev' Zavod Dornava in podobna društva, ki omogočajo delo tudi ob popoldnevih in čez konec tedna, ob sobotah in nedeljah. Skratka - kup težav, ki jih pač moramo rešiti z dogovorom med tistimi, ki želijo delo opravljati, in onimi, ki ga želijo izvajati. Število ur, ki jih morajo opraviti napotene osebe po predlogu za nadomestitev plačila globe, je zelo različno - od 40 do 400 ur, medtem ko je število ur dela, ki jih je treba opraviti kot nadomestno zaporno kazen, različno, odvisno od določitve sodišča. Nekatere izvajalske organizacije v nekaterih primerih tako ne morejo nuditi možnosti za opravo dela osebam, ki imajo npr. 350 ur, saj nimajo na voljo toliko dela.« Kdo pa nadzira, ali je bilo delo res v celoti opravljeno? M. Traper: »Vsaka izvajalska organizacija v dogovoru o začetku opravljanja nalog, ki ga podpišemo pred začetkom opravljanja naloženih ur, določi mentorja, ki spremlja potek izvajanja tega dela. V šolah, na primer, kjer gre v glavnem za hišniška dela, je tak mentor hišnik; če bi šlo za pomoč v kuhinji, bi bila to vodja kuhinje; na občinah, kjer gre predvsem za delo pri urejanju okolja, pač tisti, ki to delo v občini že sicer vodi ... « In kakšne stroške imate ob tem vi oziroma država? M. Traper: »Delavec, ki opravlja družbenokoristno delo, ima pravico do povrnitve stroškov malice in potnih stroškov, če je bil na dan sklenitve dogovora o začetku opravljanja nalog upravičenec do socialnovarstvenih prejemkov. Izvajalska organizacija napoteno osebo zavaruje za primer poškodbe pri delu, lahko pa izstavi tudi račun za stroške nezgodnega zavarovanja, opravljenega zdravniškega pregleda in izpita iz varstva pri delu. Vsi nastali stroški so izvajalski organizaciji povrnjeni na osnovi sklenjene pogodbe s centrom za socialno delo po zaključku opravljanja dela v splošno korist.« Pa mislite, da bo šlo tako še naprej? M. Traper: »Država že zaznava težave, ki se pojavljajo, zato namerava ustanoviti posebno službo, ki se bo ukvarjala s tovrstnim usmerjanjem delavcev na družbenokoristno delo, s čimer bo vsaj nekoliko razbremenila centre za socialno delo.« jš PtuJ • MUS v turniškem gradu Občina se mora podvizati, če želi obdržati grad Ideja, ki jo je že pred leti predstavil režiser Samo M. Strelec, da se turniški grad oživi z Muzejem uspehov Slovencev (MUS), je naletela na odlične kritike. Z njo so bili zadovoljni tako nekdanji kot aktualni predstavniki ministrstva za kulturo, ki naj bi tudi finančno sodelovali pri realizaciji. Na potezi pa je ptujska občina, ki se bo morala podvizati. Turniški grad mora biti obnovljen do leta 2020. V nasprotnem primeru lahko spet preide v lastništvo države. Vprašanje je, ali to koga sploh skrbi ... Pred nekaj dnevi sta župan MO Ptuj Miran Senčar in Samo M. Strelec, idejni vodja MUS, ki si že leta prizadeva za oživitev turniškega gradu, ta projekt predstavila na ministrstvu za kulturo, kjer ju je sprejela ministrica Julijana Bizjak Mlakar. Kot so pojasnili na MO Ptuj, je Senčar na srečanju ministrico seznanil z načrti za prihodnost v želji za podporo projekta, ta pa naj bi prepoznala pomembnost tega in izrazila namero o podpori. To je projekt, ki ga je občinska komisija ocenila kot najustreznejšega, odprta pa je tudi še zamisel ptujske bio- tehniške šole, za katero Strelec meni, da je lahko komplementarna z njegovo. »Župan je pojasnil, da MO Ptuj dela na tem, da bo v tur-niškem gradu zaživel MUS. Ministrica pa mu je povedala, da je to vsebina, ki jo država potrebuje in podpira. O denarju, časovnici in takih rečeh niso govorili. Ko bo ptujska občina imela načrt za konservatorski načrt, lahko spet pridemo na Ministrstvo za kulturo in prosimo za sofinanciranje le-tega,« je pojasnil Strelec. Na potezi je tako ptujska občina, da sproži korake in končno poskrbi za to, da se na tem projektu začne intenzivno delati. Od ideje do realizacije in zagotovitve sredstev bo namreč še dolga pot. Septembra 2013 je ptujska občina sicer postala tudi lastnica kompleksa Turnišče, a se je sočasno zavezala, da mora biti grad do leta 2020 obnovljen in odprt za javnost. Če ne bo tako, pomeni to kršitev pogodbe in se lahko zgodi, da bosta posest in grad ponovno v rokah države. Kar pa seveda ni nobena rešitev. Dženana Kmetec Ce MO Ptuj do leta 2020 ne bo izpolnila obvez, se ne bo zgodilo - nič... »Pogodba z državo, od katere smo leta 2013 zastonj dobili kompleks Turnišče, je bila seveda predvolilni manever bivšega župana. Zakaj to upam trditi? Ker je vladal 12 let, šele leto pred volitvami pa je pridobil to lastnino. Po tem, ko sem od leta 2011, ko je premier Pahor grad hotel prodati, tečnaril: naredimo nekaj Ptujčani sami. Naredimo nekaj prebivalci prejšnje velike ptujske občine. In protestiral, da bi ga rabili za vsebine, ki ne prinašajo, privlačijo denarja potencialnih investitorjev. Kaj bo, če MO Ptuj do leta 2020 ne bo izpolnila pogodbenih zavez? Nisem prerok. A tvegam in rečem: nič ne bo! Takratni župan bo rekel: ravnokar smo pokosili travo, postavili koše, ravnokar n-ta komisija dobro dela, zdaj - zdaj: bo! In država si pač nič ne bo želela nazaj na grbo nekaj, česar seje komaj rešila. Se strinjam: doslej se ni zgodilo še nič konkretnega. Razen to, da je kompleks Turnišče ena od 12-ih koalicijsko usklajenih tem vladajoče koalicije. Če je to kaj konkretnega. Vsi, ki so nas poslušali, so rekli: Ideja o MUS-u je dobra. Tega v državi ni. A domače naloge morate narediti doma, sami. Te so: restavratorski načrt, lokalni kulturni progam, projektna dokumentacija, pisanje vlog - kandidiranje na raznorazne razpise raznoraznih EU in slovenskih institucij, ministrstev. Prej boste to vsak dan 8 ur delali, prej bo kaj iz tega. In ker nihče tega vsak dan ne dela 8 ur, pač nič ni. Biti moraš res norec, da misliš, da se bo kaj spremenilo, če ne boš ničesar spremenil. Čigava je lastnina, vemo. Kdo je njen tutor, tudi. gamo M strelec o Kdo predlagatelj in kdo odločevalci, ravno tako.« prihodnosti Turnišča Foto: Črtomir Goznik Foto: JS Foto: CG 6 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 22. septembra 2015 Spodnje Podravje • Dnevi evropske kulturne dediščine 2015: praznovanja Največ prireditev po šolah, v kulturnih zavodih le za vzorec med 25. septembrom in 3. oktobrom zvrstilo po Sloveniji v okviru dnevov evropske kulturne dediščine. Rdeča nit prireditev, projektov, razstav, kon- Več kot 400 dogodkov se bo certov so praznovanja. V ta namen so se povezale vzgojno-izobraževalne ustanove, kulturni zavodi, društva in posamezniki. Muzeji bodo na široko odprli svoja vrata, številni vrtče-vski otroci, učenci in dijaki pa bodo z glasbo, plesom, igro in fotografijo prikazali šege in običaje, ki so povezani s praznovanji. Dnevi evropske kulturne dediščine 2015 se bodo začeli 25. septembra s prireditvami v vseh mestih Združenja zgodovinskih mest Slovenije hkrati, torej v Idriji, Kopru, Kostanjevici na Krki, Kranju, Novem mestu, Piranu, Radovljici, Slovenskih Konjicah, Škofji Loki, Tržiču, Žužemberku in na Ptuju. Tako bodo pred ptujsko Mestno hišo 25. septembra med 12. in 17. uro predstavljene šege in navade v Spodnjem Po-dravju, značilne jedi, pripravljene bodo delavnice ... »Mestna občina Ptuj se pridružuje dnevom evropske kulturne dediščine in pozdravlja to temo, ki je zelo odprta za interpretacijo in vedno aktualna. Praznovanja se v letnem ciklu našega življenja venomer pojavljajo, pogosto pa pozabljamo njihov izvor in pomen. Z dnevi kulturne dediščine želimo javnosti približati to dediščino. Pripravili smo veliko dogodkov, k sodelovanju pa smo povabili in tudi vključili vse osnovne šole, vrtce ... Dnevi kulturne dediščine bodo popestrili dogajanja na Ptuju s priredi- tvami in izobraževalnimi uricami, v njihovem okviru bodo lahko udeleženci izvedeli več o bogati kulturni dediščini Ptuja,« je povedal podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek. Dodal je še, da drži trditev - na mladih svet stoji, a da je treba mlade najprej izobraziti, tudi o preteklosti svojega kraja, o kulturni dediščini. Da imajo mladi pomembno vlogo v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, je zavod za varstvo kulturne dediščine do- kazal z lansko izbiro teme, ko je dneve posvetil mladim. Sodelovanje med kulturnimi institucijami, šolami in vrtci pa se je letos še okrepilo. »Letos se je število mladih podvojilo. Mladi so tisto najboljše, s čimer lahko ponese-mo pomen kulturne dediščine globlje v družbo. Vse to bogastvo prireditev je zasnovano na vključevanju mladih v te procese,« je povedal Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot omenjeno bo 12 občin z uvodnimi prireditvami oznanilo začetek pestrega dogajanja, a osrednji dogodek bo ob 18. uri v Žički kartuziji pri Slovenskih Konjicah, ki letos obeležuje 850. obletnico prihoda kartuzijanov. Dogajanje v Spodnjem Podravju Spodnjepodravske prireditve so se že začele. V slovenjebistriški knjižnici vas še do 28. septembra vabijo na razstavo ob svoji 50-le-tnici, 26. septembra ste vabljeni v Benedikt na ekskurzijo po tamkajšnji arheološki cesti, 28. septembra Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na predavanje o stenskih poslikavah (predava Bine Kovačič), od 28. septembra do 2. oktobra bo na Gimnaziji Ptuj na ogled razstava Gimnazijski maturant nekoč in danes, bistriški srednješolci pa v istem času vabijo na razstavo Industrijska dedišči- na na Bistriškem. 28. septembra bodo učenci podružnične OŠ Marjeta na Dr. polju v vaškem središču predstavili delovne šege in navade, 29. septembra bodo v Vrtcu O. Župančiča Slovenska Bistrica spoznavali enakonočje in sile narave, njihovi prijatelji iz Vrtca Blaže in Nežica Slov. Bistrica pa bodo praznovali 1. oktobra. 29. in 30. septembra bodo različni organizatorji na OŠ O. Meglič Ptuj učencem predstavili glasbo ob praznikih, ptujsko vinsko klet in lukarski praznik na Čušekovi domačiji (zaključna prireditev bo 2. oktobra), 30. septembra in 1. oktobra bodo aktivnosti na OŠ Sp. Voličina, 1. oktobra bodo na OŠ Majšperk prikazali ugotovitve raziskave o praznovanjih v maj-šperški in stoperški kotlini, isti dan bodo praznovali na OŠ Ma-kole, učenci OŠ Breg pa bodo ta dan spoznavali godovanja. Na OŠ Ljudski vrt bo kulturna dediščina v rokah mladih 2. oktobra, na OŠ Žetale se bodo isti dan ukvarjali z žetalsko gostijo, istega dne, 2. oktobra, pa vabi Zavod za varstvo narave na sprehod po šturmovski loki - ogled učne poti Šturmovci. Spodnjepodravske prireditve se bodo končale 3. oktobra, ko ste vabljeni na ogled Ančnikovega gradišča v Jurišni vasi. MV, JŠ Ptuj • Miheličeva galerija končno očiščena Tapiserije umetnika in njegove tkalke Potem ko je osrednje ptujsko razstavišče, Miheličevo galerijo, skoraj dva meseca onesnaževalo norčevanje »umetnikov« festivala Art Stays in njihove Čudežne kamre, je z odprtjem razstave v četrtek, 17. septembra, končno prišlo očiščenje tega umetniškega svetišča. Za prepotrebno prečiščenje take galerije je seveda potreben Umetnik. To je v tem primeru France Mihelič, ptujski, slovenski, svetovni slikar in grafik, ki se predstavlja s svojimi deli in z deli, ki jih je po njegovih predlogah naredila še ena umetnica, tkalka Etelka Tobolka. Razstava je nastala v sodelovanju z Loškim muzejem iz Škofje Loke, ki prav tako hrani pomemben del Miheličeve likovne zapuščine, in je uvod v tesnejše strokovno sodelovanje med tema dvema muzejema. V uvodu v razstavo in jesenski del muzejskih aktivnosti se je ponavadi redkobesedni direktor Andrej Brence razgovoril o letošnjih velikih in uspešnih strokovnih aktivnostih delavcev pokrajinskega muzeja z desetimi razstavami doma in v tujini ter tisoč stran- mi strokovnih besedil, poudaril dober obisk muzejskih zbirk in priznanje mednarodne turistične javnosti certifikat odličnosti za urejene muzejske zbirke in prijaznost muzejskega osebja. Posebej pa so v muzeju ponosni, da so postali globalno prepoznavni, saj so po spletu povezani v podobna svetovna združenja. Veliko dela in sredstev so vložili v ureditev grajskega kompleksa, ki je dolga leta žalostno sameval, danes pa je grad ponovno dobro viden z vseh strani, zlasti mogočna severna veduta je bila povsem zakrita in je nekateri niso videli že 50 let. »Naša vizija je ureditev grajskega kompleksa kot celote z vsemi stavbami in hortikulturno ureditvijo. Pri tem je najpomembnejše to, da enako razmišlja naš financer, ministrstvo za kulturo,« je poudaril A. Brence. »Izdelan bo konservatorski načrt za celoten grajski kompleks; prva bo prenovo doživela grajska žitnica s 40.000 novimi površinami - razstavišči, depoji in drugimi prostori.« Bren-ce je napovedal tudi tri prihodnje razstave: »Prva bo razstava Poeto-vionsko steklo v Zadru, druga v spomin na prvo svetovno vojno v Strnišču in tretja, glavna razstava Poetovionske nekropole - arheološka študijska razstava, ki bo konceptualno del bodoče stalne arheološke postavitve, za katero pa žal še ne vemo, kje bo.« O razstavi Miheličevih slik in tapiserijah Etelke Tobolke je nato govorila avtorica brošure Tatjana Štefanič, zbrane pa je pozdravil tudi predstavnik Loškega muzeja umetnostni, Boštjan Soklič. jš Foto: Črtomir Goznik Razstavo so pospremili na pot v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Brence, kustosinja Tatjana Stefanič, zgodovinar iz Loškega muzeja Boštjan Soklič in kustosinja Stanka Gačnik. Ptuj • Jutri, v sredo, gostuje v knjižnici avtorica uspešnic Zavedanje in pozornost sebi ter drugim Knjig, poljudnih, a tudi povsem populističnih, domačih in tujih, o tem, kako živeti srečno, uspešno ter v sožitju, je vse več tudi na slovenskih knjižnih policah. Vendar so izvirne domače ter strokovno najvišje ocenjene še vedno izjema. Nedvomno je Alenka Rebula, jutrišnja gostja ptujske knjižnice, ena najpomembnejših avtoric s področja psihologije. Alenka Rebula (1953) je z delom Globine, ki so nas rodile, s podnaslovom Zgodnje otroštvo v otroku in odraslem (1999) uvrščena na seznam bralne značke za odrasle 2015, saj je to pionirsko delo v slovenskem prostoru, ki se ukvarja z osebnostno rastjo in padci ter posledicami, ki nastajajo, se porajajo in prepletajo iz najzgodnejših otroških dni, iz enostavnih bivanjskih in socialnih okolij otroštva do zapletenih osebnostnih vprašanj in odnosov v odraščajoči in odrasli dobi. Rebulova je še bolj zaslovela s priročnikom za sa-movzgojo Blagor ženskam (2007), kjer je mag. Janko Bohak, klinični psiholog in psihoanalitik, zapisal, da je načelno skeptičen do optimističnih priročnikov o duševnem zdravju, ker je notranja preobrazba vse prej kot preprosta. Toda ta knjiga slovenske strokovnjakinje je izjemna. Alenka Rebula je objavila več knjižnih del, med drugim tudi pesniško zbirko Mavrični ščit (1983), je predavateljica in voditeljica delavnic na temo osebne rasti v Italiji, Avstriji in Sloveniji ter je pogosta gostja na strokovnih simpozijih in posvetovanjih na temo globinske psihologije, vzgoje, filozofije in družbene kritike. Vabljeni torej na predavanje pisateljice Alenke Rebula in Josipe Prebeg, strokovnjakinje za govorico telesa, komunikacije in odnose, ki bo jutri, v sredo, 23. septembra 2015, ob 19. uri v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Gostji večera bosta spregovorili o veri vase, samostojnosti in samozaupanju, o trojstvu, ki bi ga lahko bilo več tudi v našem mestu. l.k. torek • 22. septembra 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ptuj • Deložacija štiričlanske družine Deložacija posledica nezmožnosti plačevanja ali neodgovornosti? Deložacije so vedno žalostne zgodbe, ki nas pretresejo in v nas vzbudijo sočutje. Drugo vprašanje pa je, ali je do njih prišlo zaradi dejanske nezmožnosti plačevanja ali neodgovornosti posameznika. Težko je soditi, a v primeru štiričlanske družine iz Ptuja, ki bo deložirana iz občinskega stanovanja najbrž še ta mesec, je nekaj jasno: najemnin niso poravnali od leta 2002 naprej in se je zato njihov dolg povzpel na 11.000 evrov. To je seveda visok znesek, a se je kopičil dobrih 12 let. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, štiričlanska družina, ki je najemnica občinskega stanovanja in ki ji grozi deložacija, najemnin ni poravnala od leta 2002 naprej in njen dolg do danes znaša skoraj 11.000 evrov. „Leta 2008 jo je Mestna občina pozvala k plačevanju z opozorilom o posledicah neplačevanja najemnin. Prva deložacija je bila razpisana leta 2011, ki ji je sledila zahteva za odlog plačila. V zadnjih štirih letih smo razpisali še tri deložacije in vsakič, kljub nadaljevanju neplačevanju, te prekinili in odložili. Odložitev deložacije ni prinesla nobene spremembe. Z novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki je stopila v veljavo 30. julija lani, pa je možnost odloga deložacije omejena na največ eno leto od preložitve prve deložacije. Od takrat je občina lastnica dolžna izvesti postopek deložacije v skladu z zakonodajo," so pojasnili na ptujski občini. V MO Ptuj tudi pojasnjujejo, da so v tem primeru od začetka deložacijskega postopka naprej za pomoč prosili tudi ptujski Center za socialno delo, ki naj bi najemnico večkrat pozval in ponudil pomoč, a se na nobeno povabilo ni odzvala. »MO Ptuj stanovanja, katere najemnik najemnine ne plačuje 13 let, tudi ne more ustrezno sanirati. Dnevno se srečujemo z veliko socialno stisko najemnikov neprofitnih stanovanj v lasti občine. Najemniki velikokrat težav ne začnejo reševati pravočasno in z njimi odlašajo do razpisa deložacije," še pojasnjujejo na MO Ptuj. Zgovoren je tudi podatek, da odprte terjatve neplačni-kov na dan 31. 12. 2014 znašajo 699.234 evrov, kar pomeni, da se je dolg v zadnjem letu povečal za 1,58 %. Sočasno pa se pojavlja tudi problem neplačevanja drugih javnih storitev: vode, ogrevanja, skupne elektrike in drugih obratovalnih stroškov. Ptujska občina zagotavlja, da preko podjetja (PSS), ki upravlja stanovanja Mestne občine Ptuj, kar se da pomaga najemnikom. Tudi tako, da PSS Ptuj zalaga dolgove najemnikov v višini skoraj 100.000 evrov. In kljub vsemu temu je v nekaterih primerih nemogoče odložiti deložacijo. Na občini trdijo, da tako veleva zakon, ob tem pa poudarjajo, da se število čakajočih za dodelitev neprofitnega Miran Kerin, direktor CSD Ptuj: Foto: Črtomir Goznik Fotografija je simbolična. stanovanja, ki bi bili zmožni plačevati najemnino, povečuje. „Mestna občina Ptuj k tovrstnim primerom pristopa previdno in sočutno, pred skrajnim ukrepom deložacije počrpamo vse druge možnosti in sodelujemo s pristojnimi socialnimi institucijami. Trenutno tudi pripravljamo dodatne ukrepe in preučujemo možnosti izgradnje bivalnih enot, ki bi nudile varo- Mestna občina Ptuj ima v lasti 626 neprofitnih stanovanj. Trenutno je praznih 33 stanovanj, ki so v starem mestnem jedru in so potrebna celovite prenove. Dodatna štiri stanovanja so že v prenovi in bodo kmalu na voljo upravičencem s prednostne liste za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Trenutno pa je na Ptuju v občinskih stanovanjih šest družin, ki jim zaradi dolgoletnega neplačevanja najemnin grozi deložacija. Ptuj • Našli so nas na karti sveta McDonald's prihaja na Ptuj Konec leta 1993 je bila v Ljubljani odprta prva McDonald'sova restavracija. 12 let kasneje jo bomo najverjetneje dobili še na Ptuju. Kot so nam pojasnili v omenjenem podjetju, planirajo odprtje novih restavracij po državi. Ray Kroc je prvo restavracijo v sistemu McDonald's v Des Plai-nesu v državi Illinois odprl davnega leta 1955. 30 let kasneje je McDonald's prišel tudi na vzhod in odprl prvo restavracijo v vzhodnem delu Evrope, in sicer v Beogradu. Leta 2013 so v več kot 100 državah po svetu imeli odprtih že več kot 33.000 restavracij, kjer dnevno postrežejo 69 milijonom gostom. In med njimi bomo morda že kmalu tudi Ptujčani. Kot kaže, so govorice, da McDonald's končno prihaja na Ptuj, resnične. Vodstvo podjetja smo namreč povprašali, ali prihajajo na Ptuj in na kateri lokaciji bodo poslovali. Potrdili so podatek, da bodo odpirali nove restavracije: »Veseli nas, da vas zanima razvoj McDonald'sa v Sloveniji. Res je, da planiramo odprtje novih restavracij po vsej Sloveniji. V toku so pogovori za več lokacij. Ko bomo imeli konkretne informacije, vas bo naša PR-služba o tem pravočasno obvestila,« je povedal direktor marketinga Tomaž Erjavec. Bolj konkretnih podatkov o tem, kdaj in kje bi lahko potem restavracija na Ptuju obratovala, za zdaj niso želeli dati. Neura- valo občanom po deložaciji," so še pojasnili na ptujski občini. Bodo gradili bivalne enote? Bivalne enote, o katerih razmišljajo na ptujski občini, naj bi bile namenjene bivanju socialno ogroženih oseb in bi se dodelile tudi zaradi izredne socialne ogroženosti pred napovedano deložacijo na podlagi "Družino poznamo že vrsto let in ji tudi finančno pomagamo. Trenutno prejemajo 97,73 € otroškega dodatka, denarne socialne pomoči pa ne zaradi prekoračitve cenzusa. V letu 2013 so dobili 300 € izredne pomoči, v letu 2014 pa 600 €. Vloga za subvencijo najemnine je bila zavrnjena zaradi nepopolne vloge, ki je kljub pozivu niso dopolnili. Vlogo za izredno pomoč lahko spet družina zaradi nedokazane porabe pri zadnjem izplačilu vloži šele februarja 2016." sodne odločbe o izpraznitvi in izročitvi stanovanja lastniku, ko posamezniku ali družini zaradi tega grozi brezdomstvo. »V takih primerih se bivalna enota dodeli zlasti zaradi zaščite mladoletnih otrok, starejših oseb, posameznikov s težavami v duševnem zdravju, invalidov, kroničnih bolnikov in brezposelnih oseb. Osebe v bivalni enoti ostanejo začasno. Kako dolgo, je odvisno od primera do primera. Zaradi vse večjih socialnih stisk v našem okolju smo na Mestni občini Ptuj pristopili k reševanju problematike bivalnih enot, vendar pa je o konkretnih nepremičninah in finančnih sredstvih zanje še preuranjeno govoriti,« še dodajajo. Dženana Kmetec dno pa smo izvedeli, da je ena izmed najverjetnejših opcij, da bo McDonald'sova restavracija na območju, kjer je prej bila trgovina Zivex (v bližini trgovskega centra Qlandia). Da McDonald's res prihaja na Ptuj, je na ponedeljkovi seji potrdil župan Senear. Dženana Kmetec VZAJEMNA V NOVI POSLOVALNICI NA MINORITSKEM TRGU Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vse svoje zveste člane obvešča, da se bodo na Ptuju preselili v nove prostore, kjer vam bodo na voljo za vse informacije o aktualni ponudbi in ugodnostih, ki jih nudijo zavarovancem. Fotografija je simbolična. Foto: splet Nove Vzajemnine prostore na Minoritskem trgu 4 na Ptuju boste lahko obiskali od ponedeljka, 21. septembra. Njihovi svetovalci vam bodo predstavili široko paleto ugodnosti, ki jih zavarovanci lahko uveljavljate v okviru programa Varuh zdravja. Poleg tega boste izvedeli vse o novem zavarovanju Zdravstvena polica, ki vam omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob, pri najboljših specialistih doma in v tujini, zavarovanje pa krije tudi 850 operativnih posegov. Ce se v življenju posameznika pojavi težka bolezen, kot je rak, srčni infarkt ali možganska kap, se marsikaj spremeni. V Vzajemni so zato oblikovali prvo pravo zdravstveno zavarovanje za težje bolezni pri nas, ki omogoča zavarovalno zaščito za primer 21 najpogostejših težjih bolezni. Več informacij o omenjenih zavarovanjih in ostali aktualni ponudbi boste prejeli v Vzajemnini poslovalnici na Ptuju, kjer so za vas dosegljivi tudi na telefonski številki 02 798 05 30. Aktualno dogajanje pa lahko spremljate tudi na spletni strani www.vzajemna.si ali Vzajemninem Facebook profilu. nova poslovalnica Poslovalnica Ptu'| Minoritski trg 4, Ptu| tel.: 02 798 05 30 Pričetek poslovanja na novi lokaciji v ponedeljek, 21. 9. 2015. 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 22. septembra 2015 Ptuj • Ameriška sklada v projekt Databox vložila 3,3 milijona dolarjev Ptujski start-up, ki je našel investitorje v ZDA Ekipi mladih ptujskih podjetnikov je nedavno uspel veliki poslovni met. V ZDA so našli investitorja, ki je v razvoj produkta Databox vložil 3,3 milijona dolarjev. Ustanovitelja Databoxa sta Ptujčana Davorin Gabrovec in Vlada Petrovič. »V sklopu projekta razvijamo poslovno rešitev, ki vodstvenim kadrom v podjetjih pomaga dostopati do ključnih poslovnih informacij in jim jih pravočasno dostavlja na njihove mobilne naprave. Iz podatkov o poslovanju izlušči najpomembnejše indikatorje ter o njih sproti obvešča vodilne, ne da bi za to potrebovali veliko tehničnega dela,« pravi eden izmed treh direktorjev družbe Davorin Gabrovec, ki ga je poslovna pot čez Atlantik ponesla leta 2011. Takrat so šli z ekipo prvič za nekaj mesecev živet v San Francisco, kjer so neposredno spoznali, kako poteka razvoj produktov, kaj pomeni imeti dobro poslovno mrežo in kako pridobivati zanimanje morebitnih investitorjev. V enega najelitnejših ameriških podjetniških inkubatorjev je bila ekipa s produktom Zeppelin sprejeta konec leta 2012. Iz Zeppeli-na se je kasneje razvil Databox. »Prve investitorje smo dobili že leta 2012, ko smo bili sprejeti v TechStars podjetniški inkubator. Lani smo pridobili nekaj izredno velikih naročnikov, to pa je za sabo prineslo veliko zanimanja investitorjev. V začetku letošnjega leta smo imeli na mizi več ponudb in štirikrat več ponujenega denarja, kot smo ga dejansko potrebovali. Na koncu smo se odločili za dva investitorja, ki sta bila najbolj usklajena z našo razvojno strategijo. To sta znana ameriška sklada Founder Collective in Accomplice (bolj znan kot Atlas Ventures). Prvi je v tem trenutku ocenjen na več kot 40 milijard dolarjev vrednosti, drugi upravlja z več kot dvema milijardama dolarjev premoženja. Investitorja sta bila nad produktom, ekipo in potencialom rasti navdušena. Podro- čje, v katerega posega Databox, je nekakšen presek mobilnih rešitev, obdelave podatkov in analitike ter velja za eno izmed najperspektivnejših panog v IT-industriji,« pove Gabrovec in doda, da so bili poleg iskanja investitorjev uspešni tudi pri iskanju kupcev za njihov produkt. Lani so tako podpisali pogodbi z dvema velikima ameriškima trgovinskima verigama: Staples in Sears. Plačana objava Slovenija / Združitev Elektra Celje Energija in Elektra Gorenjska Prodaja Do boljših storitev v skupnem podjetju ECE Na energetskem trgu naše države se bo s prvim oktobrom rodila nova zgodba o uspehu. Združitev Elektra Celje Energija in Elektra Gorenjska Prodaja v podjetje ECE pomeni združitev dveh zdravih in uspešnih podjetij. Rezultat združitve bo nov ponudnik, ki bo drugi največji dobavitelj energije pri nas z največjim številom kupcev. Vizija novega podjetja ECE stremi k temu, da vsak njihov kupec dobi največ in najboljše. Z združitvijo bodo na trgu nastopili kot nacionalni dobavitelj energentov in drugih storitev ter zagotovili vrhunske prodajne storitve in sprejemljive cene energentov. O razlogih za združitev sta direktor podjetja ECE Mitja Terče in prokurist ter pomočnik direktorja Rudolf Ogrinc povedala: »Šlo je za naraven tok dogajanja. V Sloveniji je trenutno na trgu 10 ponudnikov z električno energijo, na trgu z zemeljskim plinom pa še več. Tudi marže so v Sloveniji najnižje v Evropi, število konkurentov na prebivalca pa med najvišjimi. Zato je združitev način, da ostanemo na trgu uspešni in tisti, ki kupcem lahko ponudimo največ. Z Ogrincem sva hitro ugotovila, da sama veliko težje tekmujeva na trgu, kot bi tekmovala, če bi se združila. Na trgu lahko skupaj ponudiva veliko več in boljšo storitev našim kupcem.« Številne prednosti združitve za kupce Kot pravita oba odgovorna, so prednosti za odjemalce številne. »Gospodinjstvom in malim podjetjem Elektra Gorenjska Proda- Rudolf Ogrinc, direktor Elektro Gorenjska Prodaja, in mag. Mitja Terče, direktor Elektro Celje Energija. Foto: Barbara Reya ja bomo dobavljali energijo iz obnovljivih virov brez doplačila. Dodana vrednost za Gorenjsko je tudi skupen račun, ki na enem mestu združuje različne energente in več merilnih mest, grafični prikaz pretekle porabe in tega, kam gre denar pri plačevanju računa za energente,« pravi Terče, Ogrinc ga dopolnjuje: »Za celjsko regijo združitev pomeni, da bodo s svojim dobaviteljem lahko komunicirali prek brezplačne telefonske številke. Novost je tudi spletna trgovina z energijsko varčnimi aparati in napravami z možnostjo plačila na obroke.« Po besedah Terčeta bodo cene ostale nizke, storitve pa kakovostnejše: »Pomembnejša od stalne menjave dobaviteljev, ki gospodinjstvom in malim podjetjem prihrani naj- Databox je mobilna aplikacija, ki sproti sporoča vrsto podatkov o poslovanju podjetja. Ameriška sklada Founder Collective in Accomplice sta v projekt Databox vložila 3,3 milijona dolarjev. V zameno za vložek dobi investitor v podjetju manjšinjski lastniški delež. Semenski kapital podjetju zadostuje vsaj za 18 mesecev. »Če bomo uspešno širili krog naročnikov, bodo investitorji vlagali tudi v prihodnje, kot je to značilno za ZDA,« je povedal Davorin Gabrovec. Foto: Črtomir Goznik Ptujski del ekipe, ki dela na projektu Databox. Direktor in ustanovitelj Databoxa Davorin Gabrovec zadnja tri leta živi in dela na relaciji Ptuj-ZDA. V Bostonu je najmanj 250 dni na leto. Del ekipe na Ptuju, del v Bostonu Databox trenutno zaposluje 25 sodelavcev. Del ekipe je na Ptuju, del v Bostonu. »Iz Ptuja prihaja naša prvotna ekipa in želimo si, da na Ptuju ostane razvojni del tudi v prihodnje. Maribor je s svojo računalniško univerzo oddaljen 15 minut vožnje in veliko kakovostnega več evro do dva na mesec, je kakovostna storitev. Omrežnina, prispevki, davki, trošarine in energija, ki jo plačamo, pomenijo 97 % zneska na računu. Zato ne bi bilo realno reči, da bo zdaj račun nižji.« Ogrinc ob tem še dodaja, da z združitvijo ne bo odpuščen nihče: »Odločila sva se za težjo pot; da z vsemi sodelavci ustvarimo več, zato odpuščanj ne bo. Z združitvijo bomo postali tudi nacionalni ponudnik elektrike, zemeljskega plina in biomase. Prisotni bomo po vsej Sloveniji tako s poslovalnicami kot s storitvami in ljudmi. Zato bomo vse zaposlene še kako potrebovali. Odgovorni bomo za več kot 200.000 gospodinjstev in več kot 30.000 malih podjetij.« NR kadra lahko na tak način ohranimo v svoji okolici, preden nam pobegne v Ljubljano ali v tujino. Prav tako bomo kmalu na Ptuju odprli prve prave co-working prostore in skušali še aktivneje pripomoči k temu, da ohranimo kakovostne kadre na Ptuju. Bostonski del ekipe je v celoti odgovoren za marketing, prodajo in podporo uporabnikom, medtem ko na Ptuju v celoti opravljamo design in razvoj produkta. Pred nekaj meseci smo sestavili ameriški del ekipe, poiskali smo direktorja, ki sedaj vodi ameriški del Databoxa, zaposlili izkušeno direktorico za marketing, tako da nas je sedaj v Bostonu šest redno zaposlenih,« dodaja Davorin Gabrovec, ki se je s podjetništvom spogledoval že v času svojih študentskih let. Pred 13 leti je soustanovil podjetje Intera, iz katerega izhajajo vse njegove nadaljnje podjetniške zgodbe. »In-tera je bila prvo podjetje, začeli smo doma v garažnih prostorih, potem smo najeli prve pisarne na Osojnikovi cesti in nato je iz Intere nastala spletna agencija Refresh. Razvili smo produkt Intrix CRM. V podjetju Intera in na projektu Databox nas je zdaj skupno zaposlenih že okrog 40 sodelavcev, v prihodnje načrtujemo še dodatno zaposlovanje.« Mojca Zemljarič Kidričevo • Elektro Maribor gradi kablovod Za boljšo oskrbo z elektriko Podjetje Elektro Maribor v Kidričevem te dni zaključuje izgradnjo povezovalnega srednjenapetostnega kablovoda, po katerem se bodo napajali odjemalci v industrijski coni v Kidričevem. »Gradimo 20-kV kablovod, ki bo povezoval srednjenapetostni 20-kV izvod daljnovoda Majšperk in daljnovoda Sela, ki se napajata iz razde-lilno-transformatorske postaje Breg. Gradnjo smo začeli v prvi polovici avgusta. Sedaj je že položen kablovod na celotni trasi. V naslednjih dneh načrtujemo dobavo srednjenapetostnega stikalnega bloka, ki bo omogočil, da kablovod vključimo v omrežje še v septembru,« je o naložbi povedala Karin Zagomilšek Cizelj iz Elektra Maribor. Trasa kablovoda je dolga 1,9 kilometra, vrednost naložbe pa znaša 120.000 evrov. »Gradbena in elektromontažna dela opravljajo naši sodelavci storitvene enote Maribor. Pri pripravi kabelske kanalizacije so sodelovale vse razpoložljive gradbene in elektromontažne skupine enote, skupno do 20 sodelavcev pod vodstvom vodje gradenj iz Ptuja. V času del odjemalci niso imeli motenj z oskrbo, prav tako jih ne načrtujemo do konca del.« S kablovodom bo povečana zanesljivost napajanja območja industrijske cone v Kidričevem, vključno s podjetjem Boxmark. KZG Foto: arhiv Elektro MB torek • 22. septembra 2015 Politika Štajerski TEDNIK 9 Svet je majhen Netipična begunska kriza Pred dnevi sem bil zaradi poslovnih razlogov v Beogradu. Popoldan sem iskal hotelsko sobo za prenočitev. V času tako imenovane mrtve sezone sem v centru mesta našel zadnjo prosto nastavitev šele po dolgem iskanju. Ko sem nekega receptor-ja vprašal, kakšen dogodek je v mestu, da so vsi hoteli polno zasedeni, mi je smrtno resno odgovoril: »Sirski begunci!« Ko je zagledal moj začuden obraz, mije razložil, da so begunci najboljše stranke za skoraj vse hotele, ker plačajo v gotovini in polno ceno. Če nimajo s seboj denarja, pa si ga preskrbijo v nekaj urah preko bančnih nakazil. Masovna migracija, o kateri poročajo vsi mediji in ki se dnevno premika preko balkanske regije, je precej netipična begunska kriza. Dogajanje je izredno dobro organizirano od samega začetka in spretno vodeno do samega konca. To je situacija, ki bi jo bilo treba na najvišjem nivoju zunanje politike EUpredvideti. Skrb vzbujajoča je bila zame izjava predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na zadnjem blejskem Strateškem forumu, da se Uniji ne sme pripisati krivde za krizo. Krivde za krizo ne, pripisati pa ji gre krivdo za to, da Unija danes nima jasno definiranih politik in procedur, ki bi veljale za vse njene članice, za primer tako obsežne krize. Skrajno nehumano in nekrščansko je odreči pomoč valu beguncev. Evropska unija je v tem primeru več kot jasno pokazala svojo nemoč, ker skupna politika do tega problema ni oblikovana. Vrh Unije, Juncker in Tusk nista dala nobene konkretne smernice, vse se v tem trenutku vrti okoli pomoči posameznim državam, ki so predvsem zaradi svoje geografske lege najbolj na udaru. Za reševanje begunske krize je najprej treba razumeti njene globoke geopolitične razloge. Nekatere teroristične organizacije želijo istočasno "očistiti" ozemlje, hkrati pa mastno zaslužiti pri trženju človeških življenj. Dokler bodo trgovci z življenjem lahko prodajali teoretično možnost življenja v Uniji, ne bomo rešili tega problema. Begunska kriza potrebuje krizno upravljanje, jasna stališča in pravila, nujno bi bilo, da se val zaustavi tako, da EU na primer nudi denarno in materialno pomoč v državah, iz katerih prihajajo begunci. Podlaga za potovanja beguncev so laži o boljšem življenju v Uniji in "lahkota" organiziranega potovanja, ki se spreminja v nečloveško moro s človeškimi žrtvami. Dokler EUpristaja na takšno izsiljevanje, ne bo rešila problema, ne bo mogla pomagati državam v težavah, še manj pa se bo na ta način lahko borila proti terorizmu, ki za vsem tem stoji in katerega cilj je destabilizacija celotnega evrosredozemskega prostora. Obojestranske lojalnosti in solidarnosti, ki ju je v svojem nagovoru na blejskem forumu poudaril Donald Tusk, žal v tem trenutku v EU ni, a najhuje je opažati popolno neprisotnost visokega komisarja za begunce Združenih narodov, ki se po navadi pojavi vedno zelo hitro ob najmanjši afriški ali azijski krizi. Iz OZN seje do danes oglasil le generalni sekretar, kije poudaril, da morajo evropske države še bolj pomagati beguncem. Dokler evropske države ne bodo razumele, da se val ne bo ustavil, dokler ne bodo ustavljeni teroristi, ki delujejo na območju Sirije, Iraka in Turčije, kar tudi pomeni, dokler ne bodo velike sile dopustile medsebojnega posrednega vojskovanja v tisti regiji, tako dolgo se bomo ukvarjali s težavami na naših mejah, ki lahko v kratkem prerasejo v destabilizacijo naše družbe in v oblikovanje novih skrajnih, nacionalističnih gibanj. EU ni kriva za situacijo na Bližnjem vzhodu. EU mora jasno povedati, da nudi vso podporo in pomoč na terenu, a da ne more iz objektivnih razlogov sprejeti omejene količinepribežnikov, ki so v resnici le orodje v rokah teroristov. Le tako bomo prekinili etnično čiščenje, trgovanje z belim blagom in stabilizirali regijo, potrebno miru. Dokler tega ne storimo, bo edina dobra plat celotne zgodbe polna zasedenost hotelov v Beogradu. Laris Gaiser Policijski sindikat ob begunski krizi opozarja na neizpolnjene zaveze vlade Policijski sindikat Slovenije (PSS) opozarja, da vlada od policistov ob prihodu beguncev »nerealno pričakuje« polno motiviranost in predanost, obenem pa sama pri reševanju odprtih in nerealiziranih obljub ni naredila še ničesar. Na policiji pa pravijo, da so pozivi zavajajoči, od policistov pa zahtevajo zavezo k spoštovanju zakonodaje. PSS je v sporočilu za javnost spomnil, da so roki za izvedbo zavez vlade do zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu večinoma že potekli, glavno breme iz obstoječih sporazumov, torej ureditev plač, pa zapade 1. januarja prihodnje leto. Pričakovanje vlade, da bodo policisti polno motivirani in predani, je po oceni PSS račun brez krčmarja, saj se neupravičeno pričakuje, »da bo ogoljufani policist motiviran«. »V PSS lahko zagotovimo le, da bodo naši člani pri delu z begunci humanitarni in nič več,« so zapisali v sindikatu. Spomnili so, da se je svet PSS pred mesecem dni preoblikoval v stavkovni odbor, takrat so predsednika vlade Mira Cerarja tudi pozvali k sestanku. Do sestanka ni prišlo, v vmesnem obdobju pa da smo bili priča, tako pravi PSS, novim predlogom na področju urejanja plač, »s katerimi vlada povsem jasno kaže namen, da bo pravice iz delovnega razmerja še dodatno oklestila«. Zato od vlade pričakujejo takojšnje reševanje odprtih vprašanj, sicer bo odbor sprejel prve konkretnejše in precej bolj drastične ukrepe, so napovedali v PSS. (sta) Markovci • Šesta seja občinskega sveta Županova ekipa izgubljala s 4:7 V sredo, 16. septembra, so se markovski svetniki sestali na šesti redni seji, da so se pogovorili o aktualnostih, ki so se zgodile v času od prejšnje, pete seje naprej, ki je bila 17. junija. Dnevni red ni bil dolg, pa se je seja nepričakovano vendarle zavlekla zlasti zaradi rebalansa, kjer je skupina sedmih svetnikov (Igor Ambrož, Anton Ke-kec, Peter Majcen, Marjan Me-glič, Franc Rožanc, Maksimiljan Sakelšek in Maja Zemljarič) na županov predlagani in na odborih sprejeti predlog dodala štiri svoje amandmaje, s katerimi so znižali sredstva na »nepriljubljenih« postavkah za seminarje, reprezentanco, rezervacijo in avtokamp ter jih premestili na sebi ljube: gasilstvo, kolesarsko stezo Vopošnica (ki je ne bodo mogli delati, ker je premalo denarja in bo zato denar na tej proračunski postavki počival do prihodnjega leta, je neuspešno pojasnjeval župan) in odvajanje meteornih vod. S sedmimi glasovi proti štirim so bili amandmaji v vrednosti 35.000 evrov sprejeti, z 10 proti 1 pa je bil potem sprejet še celoten tako popravljeni rebalans. Sicer pa so pričeli sejo s standardnimi svetniškimi pobudami in vprašanji, ki so se tikali predvsem komunalnih vprašanj Foto: jš Predlagatelji amandmajev k županovemu predlogu rebalansa so bili neizprosni in so izglasovali vse svoje predloge... in pripomb na že opravljena dela na cestah, kanalizaciji in drugi infrastrukturi, ki so ponekod po mnenju občanov slabo izvedena, svetniki pa so opozorili tudi še na nekatere druge pomanjkljivosti, ki jih opažajo v svojem okolju oziroma so jih nanje opomnili sokrajani. Moje je vredno več kot sosedovo Veliko časa so se zaustavili tudi pri točki dnevnega reda o premoženjsko-pravnih zadevah. Za nadaljevanje nekaterih markovskih investicij (pločnik, kanalizacija, kolesarska steza v Stojncih) bodo namreč od občanov odkupili nekaj zemljišč. V 80 odstotkih so se s krajani uskladili glede cene, seveda pa so nekateri prepričani, da je njihovo zemljišče vredno dosti več kot zraven ležeče sosedovo. Že pred nekaj leti so na občinskem svetu sprejeli okvirne cene, po katerih plačujejo zemljišča, ko jih potrebujejo za občinske projekte. Po praksi preteklih let občina praviloma kupuje ze- mljišča za posamezne projekte (npr. trasa za kolesarsko pot) po vrednosti 6 evrov za kvadratni meter za stavbna zemljišča, 3 evre za kmetijska zemljišča in 10 evrov za stavbno zemljišče znotraj naselij - za dvorišča. Ampak nekateri svetniki, kot da so na to pozabili, zato se je razprava o dvanajstih predlogih za nakupe in plačilo nepremičnin nekoliko razvlekla kljub poprejšnjemu usklajevanju na ustreznih odborih občinskega sveta, ki se sestanejo pred vsako sejo občinskega sveta, da oblikujejo strokovno-politično mnenje k posameznim predlogom z dnevnega reda. Po daljši razpravi so bili svetniki tam kot na začetku, morda so le »potolažili« katerega od gledalcev prenosa seje po lokalni televiziji, da jih občina ne bo ogoljufala, ampak jim plačala v skladu z večletnim dogovorom, kot je to storila že ob drugih priložnostih. In svetniki so soglasno potrdili celoten paket pre-moženjsko-pravnih predlogov. jš Sveti Andraž v Slov. goricah • Ustanavljajo vaške odbore Občina išče investitorja za izgradnjo poslovnega centra „V naši občini nimamo trgovine. To je bila glavna pobuda, da smo začeli razvijati idejno zasnovo Poslovnega centra v Vitomarcih," je sredi tedna pojasnila županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler na zboru občanov, ki so idejo pozdravili. Več deset občanov Svetega Andraža v Slov. goricah se je sredi tedna sestalo na zboru občanov, da bi ustanovili vaške odbore. Vodstvo občine se namreč nadeja, da bodo na tak način pridobili več informacij s terena in pobud občanov: „Za-radi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini bodo za posamezno vaško skupnost ustanovljeni vaški odbori kot posvetovalna telesa občinskega sveta." Županja je v nadaljevanju občanom predstavila delovanje vaških odborov. Kot je bilo slišati, bodo vaški odbori delovali po vseh vaseh in bodo šteli od 3 do 5 članov. Zbrali so tudi predloge, ki so jih posredovali Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki predlaga člane v potrditev občinskemu svetu. Za koordinacijo med vaškimi odbori in občino so zadolžili podžupana Janija Druzoviča. Jim bo uspelo najti zasebnega investitorja? V nadaljevanju je prva županja na območju Slovenskih goric predstavila še idejno zasnovo Poslovnega centra Vito-marci, ki bo za vedno spremenil izgled centra občine. S projektom, ki je sicer še na papirju, bi pridobili nujno potrebno trgovino, ki je v občini nimajo. A pot do slednje ne bo enostavna. Občina namreč denarja za izgradnjo centra, v katerega bi radi preselili tudi zdravstveno ambulanto, nima. Za projekt želijo najti zasebnega investitorja, zato se bodo lotili iskanja modela javno-zasebnega partnerstva. Občina je sicer v skladu z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem že kupila dve parceli v neposredni bližini občine, kjer naj bi stal omenjeni objekt. Za parceli v skupni površini 2.203 m2 je odštela slabih 34.000 evrov. Pripravili pa so tudi idejno zasnovo za Poslovni center Vitomarci, ki bi se gradil na omenjenih parcelah. Idejno zasnovo so predstavili občanom, ki so idejo pozdravili. Sicer pa bodo idejno zasnovo pustili v javni razpravi vse do konca septembra. Na naslednji seji občinskega sveta pa bodo predlagali občinskemu svetu v potrditev dokument identifikacije investicijskega projekta za zdravstveno ambulanto in objavili javni razpis za izbiro investitorja. Na občini še ocenjujejo, da bi se objekt, glede na terminski plan, lahko začel graditi v roku šest mesecev po izbiri investitorja. Monika Levanič Foto: Arhiv Občine Tako naj bi izgledal Poslovni center Vitomarci, v katerem bi bili trgovina in zdravstvena ambulanta. Ostala namembnost pa bo v domeni investitorja. 10 ŠtcgerskiTOHBK Kmetijstvo torek • 22. septembra 2015 Podravje • Smernice in posebnosti kletarjenja letnika 2015 Osnova za kakovost vina: primerna zrelost grozdja in alkoholno vrenje »Osnova za kakovost in vrsto vina je tehnološko primerna zrelost grozdja. Za čas trgatve se odločimo glede na pridelovalni program tako, da se čim bolj približamo vrsti - stilu vina oz. ustrezni tehnološki zrelosti grozdja,« svetuje specialistka za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor. In ker v večini vinogradov že potekajo trgatve, Vodovnik Plev-nikova spominja na nekaj najpomembnejših korakov na poti od grozdja do vina: »Za dosego optimalne tehnološke zrelosti grozdja je treba spremljati zorenje in zdravstveno stanje grozdja. V vinogradih, kjer so znatne posledice po toči, opeklinah, oce-tnem ciku, gnilobi, priporočamo zaradi različnih tehnoloških posegov trgati grozdje selektivno. To pomeni, da bomo grozdje ob trgatvi ločili po kakovosti ali prej opravili podbiranje.« Glede žvepljenja svetuje, da se uporaba žvepla zmanjša na najmanjšo možno mero. »Seveda pa pravočasno in v pravi količini. Odmerek žvepla je odvisen od zdravstvenega stanja grozdja in ga v praksi dodamo samo enkrat; ali grozdju ali drozgi ali moštu!« Alkoholno vrenje je odločujoč proces za kakovost in razvoj vina Ko je mošt v sodu, je odločilno alkoholno vrenje, ki je odločujoč proces za kakovost in razvoj vina. »Zato priporočamo, da se razslu-zenemu moštu pred začetkom spontanega alkoholnega vrenja doda selekcionirane kvasovke, ki jih pripravimo po navodilu proizvajalca. Kvasovke med alkoholnim vrenjem poleg etanola in CO2 proizvajajo še druge proizvode, ki vplivajo na aromo, značaj in kakovost bodočega vina. ZDRAVJE VAM BO POVRNILO KAR VANJ VLOŽITE. NOVO Poslovalnica Ptuj Minoritski trg 4, Ptuj tel.: 02 798 05 30 Pričetek poslovanja na novi lokaciji v ponedeljek, 21. 9. 2015 Eden izmed večjih vinogradnikov na Slovenjebistri-škem Matjaž Frešer, ki vina med drugim prodaja v Avstrijo, na Madžarsko, v Slovaško, Češko, je na kratko strnil aktivnosti, ki jih sedaj izvaja: »Prvi del trgatve je bil že opravljen. Pazimo, da se trga čim bolj zgodaj zjutraj, da je grozdje čim bolj hladno. Pod streho so že v večini vsi muškati, sovinjoni, sivi pinoti, laški rizlingi se pripravljajo. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, kaj želi imeti, ali želi imeti sveža, sadna vina, enostavna, lahkotna vina za vsakdanjo uporabo ali posebna vina, za kar Foto: Črtomir Goznik Izberemo selekcionirane kva-sovke priznanih proizvajalcev, primerne za posamezno vrsto, sorto, kakovost in stil vina. Za nemoten potek alkoholnega vrenja (delovanje kvasovk) priporočamo pravočasen dodatek hrane za kvasovke. Potek alkoholnega vrenja je treba spremljati in kontrolirati. Poteka naj vodeno, pri optimalni vrelni temperaturi 15-18 °C, ki jo lahko vzdržujemo s hlajenjem, oroševanjem ali s suhim ledom. Kontrolo vrenja izvajamo s pomočjo kipelne vehe (vidno izhajanje C02 - klopotanje), s pokušnjo in z refraktometrom. V primeru zastoja alkoholnega vrenja pa pravočasno ukrepamo,« je povedala specialistka za vinogradništvo. Prvi korak po vrenju je primerno žveplanje Prvi korak po vrenju je, tako pravi Vodovnik Plevnikova, pravočasen prvi pretok in primerno žveplanje. Za čas in način pretoka se odločimo glede na želen stil in harmoničnost vina. »Če se odločimo za suho vino in je v vinu primerna kislina, opravimo prvi pretok po enem do treh tednih, da vina obdržijo svežino, prijetno kislino in čistost v vonju in okusu. Ob pretoku vino tudi primerno žveplamo. Če želimo pri vinu ohraniti ostanek nepovretega sladkorja, lahko vrenje prekinemo, seveda v fazi, ko je primerno razmerje sladkorja z drugimi sestavinami, predvsem s kislino in alkoholom. Ostanek sladkorja približno ugotovimo z refraktometrom, natančneje pa kemično.« Kot opozarja, morajo biti vinogradniki oziroma kletarji pri negovanju mladega vina pozorni na bekser (jajčni, česnov, čebulni, cvetačni...), oksidacijo, prežveplanje, plesen, neovinje-no leseno posodo, miševino, žaltavost ter ostale napake in bolezni vina. »Razvoj mladega vina redno spremljajmo in ne pozabimo na dolivanje vina. V celotnem procesu predelave grozdja, priprave mošta in nege vina pa seveda ne pozabimo na ustrezno higieno,« je še dejala Vodovnik Plevnikova in vsem zaželela dobro letino 2015. Mojca Vtič ■ Ormož • V vinogradih delo dobilo 190 ljudi Trgatev v polnem teku Trgatev v vinogradih družbe P&F Jeruzalem, kjer je delo dobilo 190 ljudi, je v polnem teku. Letošnje trgatve so se še posebej veseli, saj pričakujejo enega boljših vinskih letnikov. Trgatev v vinogradih vinarja leta 2014 so začeli konec avgusta, najprej z grozdjem za penine. „Do sedaj smo v lastnih vinogradih potrgali 1.950 ton grozdja in smo nekje na polovici trgatve. Pobrali pa smo že sorte sovinjon, sivi pinot, muškat otonel, rumeni muškat, traminec, rizvanec, modri pinot in beli pinot. Trgatev nameravamo končati okrog 10. oktobra," so sporočili z družbe ter še dodali, da v lastnih vinogradih pričakujejo 3.800 ton grozdja. Odkupiti pa nameravajo še okrog 3.100 ton grozdja, in sicer levji delež (2.000 ton grozdja) preko Kmetijske zadruge Ptuj, preko Vinogradniške zadruge Ormož 125 ton grozdja ter preko direktnega odkupa nadaljnjih 800 ton grozdja. Bo letnik 2015 kakovostnejši od 2011? Odkupne cene bodo tudi letos in še prihodnja tri leta enake lanskoletnim, „kar izhaja iz dolgoročnih pogodb, ki jih imamo sklenjene tako z zadrugami kot tudi s posameznimi pridelovalci, tako da je ta povprečna odkupna cena določena do vključno z letnikom 2018". Letošnjo letino pa v družbi P&F Jeruzalem Ormož ocenjujejo kot izjemno kakovostno. Nadejajo se tudi, da bo letnik 2015 kakovostno boljši od izjemnega letnika 2011: „Po prvih kemičnih analizah kaže, da nas bo letnik 2015 razveselil z zelo izraženo sorto cvetico. Letos izstopajo po aro-matiki predvsem rumeni muškati, traminci in sovinjoni. Nadejamo se tudi zrelih, elegantnih vin poznih sort, kot so renski rizling, laški rizling in šipon, saj nam je bilo poletje naklonjeno z veliko sončnimi urami, dovolj padavinami in nekoliko višjimi temperaturami, kar zelo pozitivno vpliva na zorenje poznih sort grozdja. Po kakovosti tako pričakujemo enega boljših vinskih letnikov in se nadejamo, da bo letnik 2015 kakovostno boljši tudi od izjemnega letnika 2011. S pomočjo tehnologije, ki jo uvajamo v vinifikaciji belih in rdečih sort grozdja, pa bomo iztisnili največ, kar ponuja narava. Prepričani smo, da bo letnik 2015 našel mesto v tudi v naši arhivski kleti." Sicer pa je delo v času trgatve dobilo okoli 190 ljudi. Povpraševanje je bilo tudi letos precejšnje. Med sezonskimi delavci pa po zagotovilu družbe tujcev ni. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik í.i-s!!!!!1;: Tilí'ii "ta m Rokomet Odločile izkušnje in vratar Šutalo Stran 12 Nogomet Aluminijev polčas za petico, Dob ugnal Dravo Stran 12 Tenis »Mali ptujski teden« na svetovni teniški turneji Stran 13 Rokomet Mož odločitve domači vratar Belec Stran 13 Motokros Iz Pečk pri Makolah na svetovni vrh Stran 15 Nogomet Boža k s hat-trickom »potopil« Dobrovce Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 10. krog Mariborčani dosegli tri gole, slavili pa Zavrčani ... Zavrč - Maribor 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Šuler (37./avto-gol), 1:1 Bohar (76.), 2:1 Kabha (86./avtogol) ZAVRČ: Bajza, Petrovič, Rogač, Datkovič, Antič, Kokorovič (od 84. Polič), Pihler, Tahiraj (od 90. Glavica), Batrovič, Matjašič, Zorko (od 65. Cvek). Trener: Slavko Matič. MARIBOR: Handanovič, Sto-janovič, Mertelj, Šuler, Viler, Derviševič (od 70. Vršič), Kabha, Sallalich (od 58. Bohar), Ibraimi, Mendy (od 84. Bajde), Tavares. Trener: Krunoslav Jurčič. Stadion v završkem športnem parku je bil v soboto zvečer poln že dobrih 30 minut pred tekmo, kar je napovedovalo vroče gostovanje državnih prvakov iz Maribora. Skupno je tekmo spremljalo blizu 2000 gledalcev, približno polovica privržencev enega in drugega moštva. Vsa uradna novinarska mesta so tokrat zasedli predstavniki mariborskih medijev, ki vedno v velikem številu spremljajo vijoličaste. Po koncu srečanja so komaj verjeli, da so gostje zabili tri zadetke, pa srečanje vendarle izgubili ... Pa še zelo dolgo tekmo s(m) o vsi skupaj gledali, saj je s podaljški zaradi navijaške skupine Viole trajala krepko čez dve uri. Domači strateg Slavko Matic je v začetno enajsterico nekoliko presenetljivo postavil mladega Tahiraja, ni pa Foto: Črtomir Goznik Aleks Pihler (Zavrč, beli dres) je bil prvo ime sobotnega srečanja: odlično je prekinjal napade gostov in povezoval igro svojega moštva. mogel računati na poškodovanega Muslimovica in na zvezdniškega novinca iz Španije Alberta Riera. »Na Maribor smo se podrobno pripravili, posebno pozornost smo posvetili njihovi igri po bokih in Ibraimiju, ki je njihov najbolj kreativen igralec.« Gostujoči strateg Kriunoslav Jurčič ni mogel računati na Filipoviča, vseeno pa ima Maribor široko paleto izkušenih igralcev. Izkušnje pa jim tokrat niso pomagale v polni meri, več sta pokazala završka mladost in polet. Obe ekipi sta bili po menjavi trenerjev v pozitivni seriji, noben novi strateg še ni iz- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 19. KROGA: Zavrč - Maribor 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Šuler (38., a. g.), 1:1 Bohar (76.), 2:1, Kabha (86., a. g.); Domžale - Luka Koper 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Črnic (43.); Gorica - Olimpija 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Kronaveter (45., z 11 m) 0:2 Kapun (79.), 0:3 Kronaveter (88.); Krka - Rudar 0:0; Celje - Krško 0:0. gubil (Jurčič remi in zmagi, Matic pet zmag in remi). V prvem polčasu so imeli rahlo pobudo gostje, ki pa so s preveč šablonsko igro težko prihajali v priložnosti. Domačini so od začetka začeli agresivno pokrivati tekmece, zaradi česar so uspeli prekiniti veliko njihovih napadov. Pri Mariboru sta bila še najbolj razpoložena Ibraimi in Stojanovič, ostali jima niso sledili v polni meri. Mertelj je igral na zanj neobičajnem mestu centralnega branilca, v napadu pa sta Mendy in Tavares ostala precej nevidna. Igra Zavrča je bila nasprotno temu živahna, veliko je bilo hitrih prehodov v napad. Na začetku velja izpostaviti priložnosti Datkovi-ča za domače (strel z glavo v 9. minuti, Handanovic brani) in Tavaresa v 27. minuti za goste (Bajza brani), sicer je bilo (pol)priložnosti še več. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 10 8 1 1 30:5 25 2. GORICA 10 7 0 3 21:19 21 3. DOMŽALE 9 5 1 3 16:8 16 4. MARIBOR 10 4 3 3 15:12 15 5. ZAVRČ 10 4 3 3 9:9 15 6. RUDAR VELENJE 10 2 4 4 10:13 10 7. KRKA 10 2 4 4 9:16 10 8. KRŠKO 10 2 3 5 5:13 9 9. KOPER 9 2 2 5 12:17 8 10. CELJE 10 1 3 6 6:21 6 »Odločilo je veliko srce« Krunoslav Jurčič, trener Maribora: »V svoji trenerski karieri še nisem doživel česa podobnega, da bi moja ekipa dosegla dva avtogola. Ekipi Zavrča čestitam za prikazano, v tekmo so vložili res veliko energije. Na drugi strani svojim igralcem ne morem zameriti ničesar, takšne tekme se pač dogajajo. Poraz je prišel v nepravem času, saj se lahko samo s serijo zmag vrnemo na vrh lestvice.« Slavko Matic, trener Zavrča: »Proti Mariboru, ki je velik klub, smo uspeli unovčiti vse naša taktične zamisli iz treningov. V srečo pa absolutno verjamem, a predvsem v to, da si je srečo treba prislužiti. Moji fantje so pripravljeni trdo delati in imajo veliko srce - prav to pa je odločilo tekmo.« Aleks Pihler, Zavrč: »Zmaga proti Mariboru je nekaj posebnega, a z njo smo osvojili tri točke, enako kot za vsako ostalo zmago. Na zadnjih tekmah igramo veliko agresivnejše, kar nam omogoča več odvzetih žog in hitrih prehodov v protinapade.« Toni Datkovic, Zavrč: »Verjeli smo vase in v besede trenerja, da smo močnejši tudi od Maribora. Imeli smo spoštovanje do tekmecev, a smo dali vse od sebe in z nekaj sreče nam je uspelo doseči zmago. Dva meseca nazaj smo bili ista ekipa, a nam ni uspelo zmagovati, trenerju Matiču pa je uspelo v nas prebuditi zmagovalni duh.« »Tukaj smo kontrolirali tekmo, nato pa se nam je zgodil avtogol Šulerja,« je po tekmi povedal Jurčic. V 37. minuti je Batrovic iz prostega strela iz 35 metrov podal oster predložek v kazenski prostor, tam pa jo je Šuler v padcu z glavo nesrečno poslal v lasten gol - 1:0. Izenačenje in nov avtogol Ob polčasu se gostujoči strateg presenetljivo ni odločil za nobeno zamenjavo. Kljub temu so gostje začeli boljše kot v prvem delu, domačini pa so še naprej prežali na protinapade. Nalet Maribora so ustavili člani navijaške skupine Viole, ki so z dimnimi baklami povzročili nekaj minutno prekinitev srečanja. Ob tem je v igro vstopil Damijan Bohar pri gostih (kasneje še Dare Vršič) in kmalu še Lo-vro Cvek pri domačinih. V 76. minuti pa so gostje izenačili in poskrbeli za veselje svojih navijačev: iz roba 16-metr-skega prostora je streljal Ta-vares, Bajza je žogo odbil, iz bližine pa jo je v gol potisnil Bohar - 1:1. Minuto zatem je zapretil še drugi rezervist Maribora Vršič, a je Bajza žogo tokrat odbil v kot. Ko se je igra nekoliko umirila in so gledalci že pričakovali delitev točk, pa se je zgodil še drugi avtogol na tekmi - tudi tokrat v mreži Handanovica. Ta je nekoliko ležerno želel sprejeti podano žogo Kabhe, a se mu je izmuznila pod nogo in obtičala v mreži - 2:1. Veselje domačih navijačev in bes Viol, ki so to izražale z zelo neprimernimi gestami metanja predmetov v završkega vratarja. Ker je ta obležal na tleh, so sledili mučni trenutki in nato celo 10-mi-nutna prekinitev srečanja. Po vrnitvi na zelenico so igralci odigrali še preostanek srečanja, v katerem pa ni prišlo do spremembe izida. Jože Mohorič Najboljši strelci: 7 zadetkov: Blessing Chibuike Eleke (Gorica), Rok Kronaveter, Andraž Šporar (oba Olimpija); 5 zadetkov: Ezekiel Henty (Olimpija). Foto: Črtomir Goznik Albert Riera in Zlatko Zahovic sta se po srečanju zadržala v precej dolgem pogovoru. Olimpija osmič ali Zavrč četrtič? V sredo so že na sporedu srečanja 11. kroga. Zelo zanimivo bo na srečanju med Mariborom in Domžalami, posebna pozornost pa bo usmerjena tudi v Ljubljano, kjer se bosta v Stožicah merili najuspešnejši ekipi zadnjih krogov: Olimpija in Zavrč. Vprašanje ob tej tekmi je, ali lahko Olimpija zmaga osmič zapored ali Zavrč četrtič zapored. »Mislim, da nas v sredo čaka še težja tekma kot z Mariborom, saj je Olimpija za nas tradicionalno neugoden tekmec. Vendar pa verjamemo vase in v svojo zmago. Trdo delamo in škoda bi bilo, da tega ne bi še nadgradili,« je povedal završki kapetan Toni Datkovič, podobnega mnenja je tudi Aleks Pi-hler: »Če bomo ponovili igro iz srečanja z Mariborom, lahko računamo na uspeh.« Završki strateg Slavko Matič se je prav tako hitro obrnil proti Ljubljani: »V nedeljo je bil čas za počitek in regeneracijo, od ponedeljka dalje pa se že s polno mero pripravljamo za tekmo s še enim velikim klubom, Olimpijo. Uspelo nam je obdržati zmagovalni ritem, kar je za to mlado ekipo zelo pomembno, zato lahko optimistično čakamo na sredo. Olimpija je resda favorit v tem srečanju, a bomo tudi sami iskali svoje priložnosti.« Tekma v Stožicah se bo začela ob 18. uri, pri domačinih pa bo treba posebno pozornost posvetiti kar večjemu številu igralcev, ki so v izjemni formi: Roku Kronavetru, Andražu Špo-ratku, Ezekielu Hentyju in Niku Kapunu. 12 Štajerski Šport torek • 22. septembra 2015 Rokomet • NLB leasing liga, 3. krog Odločile izkušnje in vratar Marin Šutalo Jeruzalem - Trimo 32:29 (16:15) JERUZALEM: Šutalo (4 obrambe - 2 x 7m), Balent (7 obramb ); Kavčič 1, Bogadi 3, Radujkovic 3, Čudič 7 (5), Ve-selko 3 (2), Žuran 6, Grizolt 1, Kocbek 3, Kosi, Ozmec, Mesaric 3, Rajšp 1, Cirar, Kolmančič 1. Trener: Saša Prapotnik. TRIMO: Brana (5 obramb), Urbič (9 obramb), Vencelj; Djurd-jevič 2, Florjančič 4, Skol 7 (4), Kotar 2, Sušin 2, Željko, Udovič, Sašek 5, Pernovšek, M. Grando-vec, Mlakar, T. Grandovec 7, Mi-kec. Trener: Roman Šavrič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 9/7; Trimo 7/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Trimo 10 minut. IGRALEC TEKME: Marin Šu-talo (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku so rokometaši Jeruzalema pred okrog 250 gledalci po hudi borbi na kolena položili čvrsti Trimo, ki je v Ormožu odigral svojo najboljšo tekmo doslej v prvenstvu. i itSiMEHSSSBi "iïÈïàïliîffi Marin Šutalo (Jeruzalem Ormož) Po izenačenju na 2:2 so gostje prevzeli oblast na igrišču in v nekaj primerih vodili za tri zadetke (3:6, 7:10). V tem delu je Ormožanom največ težav povzročala igra v obrambi oz. je bil prav vsak napad Trima discipliniran do potankosti. Najprej je četi trenerja Saše Prapotnika največ težav povzročal Rok Skol, nato pa na črti izjemno iznaj- dljivi Tevž Grandovec, ki je bil tudi najboljši posameznik Dolenjcev. Šele v zaključku 1. polčasa so si Trebanjci privoščili nekaj napak, kar so spretno izkoristili Ormožani in na odmor odšli z golom prednosti (16:15), čeprav bi sodeč po prikazanem na oddih z vodstvom morali oditi tekmeci. 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 3. KROGA: Krka - Maribor Branik 31:31 (14:21), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 26:36 (15:16), Gorenje Velenje - Istrabenz Plini Izola 34:18 (16:6), Slovan - Slovenj Gradec 2011 29:24 (11:15), Koper 2013 - Urbanscape Loka 25:19 (11:6), Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 32:29 (16:15), Sevnica - Dobova 26:24 (13:8). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 2. GORENJE VELENJE 3 3 0 0 6 3. KOPER 2013 3 3 0 0 6 4. RIKO RIBNICA 3 2 0 1 4 5. JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 4 6. KRKA 3 1113 7. TRIMO TREBNJE 3 10 2 2 8. DOBOVA 3 10 2 2 9. SLOVAN 3 10 2 2 10. SEVNICA 3 1 0 2 2 11. ISTRABENZ IZOLA 3 10 2 2 12. URBANSCAPE LOKA3 0 1 2 1 13. SLOVENJ GRADEC 3 0 1 2 1 14. MARIBOR BRANIK 3 0 1 2 1 Z delnim izidom 4:0 so Ormožani povedli 18:15, prednost treh zadetkov pa bi mirne duše lahko povečali, če bi izkoristili številne sto- Siniša Radujkovič, Jeruzalem Ormož: »Točno smo vedeli, kaj nas čaka - povsem drugačna tekma kot z Mariborom. Tokrat smo mi bili v vlogi favorita in to je bilo treba opravičiti na igrišču. Trimo je izjemno disciplinirana ekipa in tudi zelo uigrana. Ogromno težav so nam povzročali skozi celotno tekmo. Čestital bi vratarju Šutalu, ki je zaustavil dve pomembni sedemmetrovki v težkih trenutkih. Naša nekoliko slabša igra se bo hitro pozabila, točke pa bodo ostale vknjižene.« Roman Šavrič, trener Trimo Trebnje: »Zanimiva in tudi kakovostna tekma. Mogoče nekoliko napak preveč, ki so nastale v želji po zmagi obeh ekip. Čestitam domači ekipi za zasluženo zmago. Mi smo bili blizu in obenem daleč od uspeha. Letos se nam pozna, da imamo mlajšo zasedbo in padamo na določenih taktičnih zadevah in ne znamo izkoristiti priložnosti, kar smo lani počeli brez problema. Mi bomo s takim pristopom še naprej konkurenčni. Še pred štirinajstimi dnevi smo o sebi imeli drugačno sliko. Vsaka tekma bo letos težka, kar pa daje čar prvenstvu.« odstotne priložnosti. V golu je namreč v 2. polčasu s kar 9 obrambami zablestel Žiga Urbič in »pri življenju« držal žilave Trebanjce, ki so izid izenačili na 24:24. V 48. in 49. minuti je z dvema zaustavljenima sedemmetrovkama za-blestel še en vratar, vendar na drugi strani. 16-letni hrvaški reprezentant Marin Šutalo je namreč zaustavil kazenska strela Skolu in Luki Florjanči-ču. V zaključku tekme je dodal še dve izjemno pomembni obrambi. Dramatično končnico so v prid Jeruzalema odločile izkušnje Bojana Čudiča, Siniše Radujkovica, Nogomet • 2. SNL, 7. krog Aluminijev polčas za petico, Dob ugnal Dravo Aluminij - Zarica Kranj 5:1 (4:0) STRELCI: 1:0 Topolovec (6.), 2:0 Škoflek (8.), 3:0 Krljanovic (18.), 4:0 Škoflek (27.), 5:0 Ploj (59.), 5:1 Kotnik (85.). ALUMINIJ: Lipovac, Topolo-vac, Čeh, Damiš (od 68. Vezjak), Turkalj, Krljanovic, Bizjak (od 25. Ploj), Fratea (od 46. Kozar), Vrbanec, Škoflek, Kastratovic. Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Aluminija so se na začetku prvenstva ubadali s precejšnjo neučinkovitostjo, kar se je s prihodom novega stratega Simona Sešlarja hitro obrnilo na bolje. Že prejšnji teden so Kidričani v gosteh proti Veržeju zabili tri gole (toliko so jih tudi prejeli), tokrat so prikazali še boljšo predstavo. In to v vseh ozirih, napadalnem in obrambnem ... V domačo ekipo se je po poškodbi vrnil steber obrambe Vedran Turkalj, prvič je v začetni enajsteric začel 19-le-tni Moldavec Ion Paul Fratea. Varovanci Simona Sešlarja so zelo poletno začeli tekmo in takoj zagospodarili na igrišču. Že v 6. minuti je iz prostega strela v sredino podal Vrba-nec, tam pa je bil na pravem mestu Denis Topolovec in zadel v polno - 1:0. Dve minuti kasneje je Vrbanec odlično začel novo akcijo, Kastratovic je v nadaljevanju lepo asisti-ral Škofleku, ki je na oddaljenejši vratnici neubranljivo zadel s kakšnih 7 metrov -2:0. V 18. minuti je branilec gostov Djukic podal žogo do svojega vratarja, ta pa jo nespametno prijel z rokama. To je pomenilo indirektni prosti strel z roba 5-metrske-ga prostora, ki ga je v zadetek spremenil Dejan Krljanovic - 3:0. Tudi poškodba Bizjaka Foto: Črtomir Goznik Žiga Škoflek (Aluminij, rdeči dres) je proti gostom iz Kranja dosegel dva zadetka. (zamenjal ga je 19-letni Alen Ploj) ni zmotila Kidričanov, ki so nadaljevali silovito in gostom niso puščali veliko prostora. Novo efektno akcijo so izpeljali v 27. minuti, ko se je po asistenci Vrbanca Škoflek znašel sam pred vratarjem Mulalicem; prvi strel je še ubranil, drugega pa po odbiti žogi pač ne - 4:0. Do konca polčasa je imel Jovan Kastratovic vsaj dve izjemni priložnosti, ki mu jih ni uspelo pretvoriti v zadetek. Kot se je končal prvi del, se je začel drugi - z zapravljeno priložnostjo Kastratovica v 53. minuti. Dve minuti kasneje se je po dvojni podaji sam znašel pred vratarjem Ploj, ki je odlično reagiral in povišal na 5:0. Po tem so se domačini zadovoljili z visokim vodstvom, pri poskusu atraktivne igre so velikokrat storili kakšno potezo preveč, Žiga Škoflek, Aluminij: »Naša zmaga je povsem zaslužena, saj smo goste iz Kranja nadigrali v vseh elementih igre. Igrali smo kolektivno, plod pa je veliko število zadetkov. Vesel sem dveh doseženih zadetkov, forma je v vzponu, vse pa je posledica trdega dela na treningih.« Alen Ploj, Aluminij: »V tekmi z Veržejem smo imeli precej nesreče in nismo zmagali, zato smo se še odločneje podali v naslednjo tekmo. Zmaga proti Zarici je plod truda celotne ekipe na treningih skozi celoten teden in tudi na sami tekmi. Dobro smo izpolnili navodila trenerja in uspešno popravili napake s prejšnjih tekem. Veseli smo lahko, da se dviguje naša strelska forma.« kar pa približno 100 gledalcev ni motilo, saj so imeli zares varno vodstvo. Ob koncu so zapretili tudi gostje in v 83. minuti jim je uspelo doseči častni zadetek: po lepem prodoru in podaji Križaja je Albin Kotnik zadel pod prečko - 5:1. Jože Mohorič Roltek Dob - Drava 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Lunder 27., 1:1 Šalamun 43., 2:1 Kunstelj 63. DRAVA: Musič, Perger (od 85. Pauko), Roškar, Tomažič-Šeruga, Rešek, Romih, N. Čeh, A. Čeh, Kato (od 65. Monjac), Kidrič (od 65. Tisaj), Šalamun. Trener: Aleš Jurčec Vse dogajanje v preteklem tednu okrog ptujskega nogometnega kolektiva je vsekakor imelo vpliv na igralce in modri so se z zahtevnega Danijela Mesarica, Roka Žu-rana ter mirna roka Dejana Veselka, ki je v zadnjih petih minutah tekme dosegel pomemben zadetek z desnega krila in sedemmetrovke. Ko je Jeruzalem povedel 30:27, je bil zmagovalec odločen in veselje na Hardeku se je lahko začelo. V 4. krogu Ormožane čaka gostovanje pri Slovenj Gradcu, ki je sezono začel s tremi porazi in mu je zmaga proti Ormožanom nuja. To pa je lahko voda na mlin izkušeni zasedbi Jeruzalema. Uroš Krstič gostovanja v Dobu vrnili brez točk. Dravo je proti rumenim s klopi začasno vodil trener mladincev Aleš Jurčec. V sila povprečnem srečanju je bilo bore malo pravih priložnosti za zadetek na eni in drugi strani, lepše pa so zapravili gostje. Ti lahko žalujejo za izgubljenim, saj bi si glede na prikazano zaslužili več od častnega poraza. Na slabem in majhnem igrišču so se bolje znašli domačini, modrim pa ni uspelo razviti svoje igre. Le-ta je večinoma potekala med obema kazenskima prostoroma, svojega dne pa ni imel niti glavni sodnik srečanja Tadej Mežnar iz Maribora, ki je s slabim kriterijem oškodoval obe ekipi: v večji meri goste, kajti sploh zmagovalni zadetek Doba je bil precej sporen. Zardi ner-voze je bilo veliko kartonov, predvsem na strani Drave, kazen si je prislužilo kar sedem nogometašev. Že res, da je bila tekma trda in borbena, nikakor pa ne groba. Prvi zadetek na tekmi so dosegli domačini, malo pred koncem polčasa pa je izenačil letos zelo razigrani Šalamun. Tudi v nadaljevanju večjih priložnosti ni bilo, v ospredju je 2. SNL REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Zarica Kranj 5:1 (4:0); Roltek Dob - Drava Ptuj 2:1 (1:1); Triglav - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Jurišic (42.), 2:0 Barukčič (75., ag.); TKK Tolmin - Farmtech Ver-žej 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Vaš (39.), 1:1 De. Sokanovič (72.), 1:2 Petek (73.); Aleš Čeh, Drava: »Samo srečanje v Dobu je bilo pravo prvenstveno, pravih priložnosti pa ni bilo veliko. Škoda za ta poraz, saj bi si glede na prikazano zaslužili vsaj remi. Prste vmes so imeli tudi sodniki, ki tokrat resnično niso imeli svojega dne. Kakorkoli, v sami končnici srečanja smo imeli dve lepi priložnosti, ki bi ju morali realizirati, toda na žalost ju nismo, zato smo izgubili.« bil boj za vsak košček zelenice. Po zadetku Doba so modri tudi z menjavami v končnici tekme močno pritisnili in iskali izenačenje, toda zadetka jim ni uspelo doseči. Prav v zadnjih minutah so imeli dra-vaši dve izjemni priložnosti, še posebej lepa je bila v zadnji minuti Tisajeva, ko je neoviran streljal z glavo, toda izkazal se je domači vratar Vezirovic. V Kranju že z Vogrincem na klopi Že v sredo, 23. 9., čaka nogometaše Drave novo srečanje, saj bodo ob 16. uri v zaostali tekmi 5. kroga igrali v Kranju proti Zarici. Srečanje bo že vodil novi trener, saj so se v klubu odločili za imenovanje Damijana Vogrinca, ki je doslej deloval v Dravini mladinski šoli. tp Ankaran - Šenčur 4:2 (1:2); strelci: 0:1 Suljevic (16.), 1:1 Valenta (25.), 1:2 Cesar (30.), 2:2 Bordon (48.), 3:2 Bordon (53.), 4:2 Bordon (69.). 1. K. RADOMLJE 7 4 2 1 15:6 14 2. ANKARAN 7 4 1 2 9:9 13 3. ROLTEK DOB 7 3 3 1 12:8 12 4. ALUMINIJ 7 3 3 1 14:13 12 5. DRAVA PTUJ 6 3 1 2 9:8 10 6. TRIGLAV KRANJ 7 2 3 2 11:9 9 7. FARM. VERŽEJ 7 2 3 2 13:13 9 8. ZARICA KRANJ 6 1 3 2 6:10 6 9. ŠENČUR 7 0 3 4 8:14 3 10. TKK TOLMIN 7 0 2 5 6:13 2 torek • 22. septembra 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Tamara Zidanšek je slavila na 25 tisoč dolarjev vrednem turnirju v Bolgariji. Foto: Črtomir Gomik Chase Buchanan in Blaž Rola sta med dvojicami zmagala na challenger turnirju v ZDA. Tenis • Challenger turnir v ZDA, ITF-turnirja v Bolgariji in BiH Mali ptujski teden« na svetovni teniški turneji » Pretekli teden bo ljubiteljem tenisa na ptujskem območju zagotovo ostal v lepih spominih, saj so se dobre novice kar vrstile. Za najlepšo je poskrbela 17-letna Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj), ki še naprej nadaljuje neverjeten niz zmag (35 zmag ob le treh porazih). Tokrat je v Bolgariji osvojila še svoj prvi turnir z nagradnim skladom 25 tisoč dolarjev, s čimer se bo na najnovejši WTA-lestvici povzpela blizu 300. mesta. To je po nekaj sušnih letih prvi odmevnejši preboj slovenske igralke, glede na Tamarino mladost pa so to odlični obeti tudi za prihodnost. Zelo je formo v zadnjem času dvignila tudi 18-letna Nina Potočnik (Galtena), ki se je v Brčkem uvrstila še v svoj drugi finale na ITF-turnirjih z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Tokrat je bila izjemno blizu tudi končnemu slavju, saj sta s tekmico igrali podaljšani niz tretjega odločilnega seta. Tokrat ji ni uspelo, morda pa bo šlo v tretje rado ... Po nekaj neuspešnih turnirjih se v zmagovalne tirnice vrača tudi najboljši slovenski igralec Blaž Rola. V Caryju v ZDA se je med posamezniki uvrstil v polfinale, med dvojicami pas ta skupaj s Chasom Buchananom dvignila v zrak pokal zmagovalcev! Challenger turnir v Caryju (ZDA), 50 tisoč dolarjev: 1. krog: Rola (4.) - Arevalo (Salvador) 6:4, 6:4; 2. krog: Rola (4.) - Schnur (Kanada) 6:2, 7:5; četrtfinale: Rola (4.) - King (ZDA) 6:7(2), 6:4, 7:6(4); polfinale: Rola (4.) - Harrison (ZDA, 5.) 6:4, 5:7, 2:6; finale: Harrison - Novikov (ZDA, 7.) 4:6, 5:7. Dvojice: 1. krog: Rola/Buchanan -O'Brien/Roelofse (JAR, 2.) 4:6, 6:3, 10:6; četrtfinale: Rola/Buchanan -Ball/Reid (Avstralija) 7:6(2), 6:3; polfinale: Rola/Buchanan -Bester/Polansky (Kanada) 6:3, 7:5; finale: Rola/Buchanan -Krajicek/Monroe (ZDA, 1.) 6:4, 6:7(5), 10:4. 24-letni Rola je v Caryju po vrsti ugnal tri nižje rangirane igralce, pri čemer je imel največ težav proti vrstniku Ke-vinu Kingu (211. na ATP, levičar). Z nekaj nepotrebnimi napakami je izgubil prvi niz in se na koncu reševal v tie-breaku tretjega. Uspelo mu je, s čimer si je priboril pol-finalni dvoboj s prijateljem Ryanom Harrisonom (ll6.). Leto mlajši Američan je bil še drugič letos boljši v medsebojnih srečanjih, čeprav je imel Rola do rezultata 6:4, 4:2 dvoboj popolnoma pod nadzorom. Takrat je tekmecu uspel re-break, nadaljevalo pa se je s popolnim preobratom in zmago leto mlajšega Harrisona. Med dvojicami je Blaž igral v paru s Chasom Buchana-nom, sošolcem iz univerze v Ohiu. Nekdanja ameriška študentska prvaka sta odigrala popoln turnir in se prebila do končne lovorike. Uspešno pot sta napovedala že z zmago v 1. krogu, ko sta izločila 2. nosilca, Deana O'Briena in Ruana Roelofsa, povsem pa potrdila v nedeljskem finalu, ko sta ugnala še domača favorita, Austina Krajicka in Nicholasa Monroea. Ta pa sta uvrščena globoko v TOP 100 najboljših igralcev dvojic na svetu . Blaž je v določenih tekmah v Caryju pokazal dobro formo, s katero lahko optimistično pričakuje naslednje dvoboje. V tem tednu igra na »domačem« challenger turnirju v ameriški zvezni državi Ohio, kjer je študiral. Članski ITF-turnir v Dobrichu (Bolgarija), 25 tisoč dolarjev: 1. krog: Zidanšek - Kachar (Srbija) 4:6, 6:4, 6:4; 2. krog: Zidanšek - Kostova (Bolgarija, 4.) 4:6, 6:1, 6:3; četrtfinale: Zidanšek -Schaefer (Nemčija) 6:2, 6:2; polfinale: Zidanšek - Dino (Romunija) 6:1, 7:5; finale: Zidanšek - Leykina (Rusija) 6:3, 6:2. Kje so meje v teniški karieri Tamare Zidanšek (399.) je zagotovo vprašanje, ki si ga ljubitelji tenisa v Sloveniji zastavljajo vse pogosteje. Mlada članica ptujskega kluba je pod vodstvom Zorana Krajnca letos naredila nekaj velikih korakov naprej, ob štirih osvojenih turnirjih z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev pa je praktično brez motenj prestopila stopničko ali dve višje. Najprej se je uvrstila v finale »15« v Italiji, tokrat pa je v Bolgariji še bolj zablestela na »25«. Organizatorji so ji za nastop namenili posebno povabilo (wild card, česar npr. ni dobila za podoben največji slovenski turnir v Mariboru), kar je Konji-čanka izjemno izkoristila. Po vrsti je ugnala kar štiri veliko izkušenejše igralke, ki so na WTA-lestvici uvrščene med 200. in 300. mestom, skupaj pa so doslej samo med posameznicami osvojile že kar 42 ITF-turnirjev! Seznam: -Arina Kachar (568.), 23 let - 1 turnir - Elitsa Kostova (223.), 25 let - 4 turnirji - Anne Schaefer (224.), 28 let - 17 turnirjev - Cristina Dinu (268.), 22 let - 13 turnirjev -Polina Leykina (297.), 21 let - 7 turnirjev Posebej sladka je bila zmaga proti Nemki Schaeferjevi, ki jo je v Italiji pred tedni premagala v finalu»15«, tokrat pa ni bila niti blizu uspeha. Enosmeren je bil tudi nedeljski finale, kjer je Tamara imela prednost praktično skozi celoten dvoboj. Članski ITF-turnir v Brčkem (BiH), 10 tisoč dolarjev: 1. krog: Potočnik - Proese (Nemčija) 6:4, 5:7, 6:3; 2. krog: Potočnik - Stojic (Avstralija) 6:1, 6:1; četrtfinale: Potočnik - Hu-saric (BiH, 7.) 7:6(4(, 6:2; polfinale: Potočnik - Barzo (Madžarska, 3.) 6:1, 3:0 - predaja; finale: Potočnik - Alibabic (Hrvaška, 5.) 4:6, 6:4, 6:7(3). Nina Potočnik (721.) pod vodstvom trenerja Gorana Djurdjeviča dviguje formo in premaguje višje rangirane tekmice. Tako je na poti do finala v Brčkem ugnala dve nosilki: 21-letno Anito Husaric (701.) in 19-letno Lillo Barza (469). Pot do prve lovorike ji je v finalu zaprla ena najbolj talentiranih Hrvatic, komaj 16-letna Nina Alibabic (665.). D4amatični finale je odločila podaljšana igra 3. niza, ki jo je v svojo korist obrnila mlada Hrvatica. Zanjo je bila to druga zmaga na podobnih turnirjih, Potočnikova bo prvo lovila v naslednjih tednih . Jože Mohorič Rokomet • 1. B SRL (m), 1. krog Mož odločitve domači vratar Belec Drava - Moškanj-ci-Gorišnica 35:24 (13:10) DRAVA: Šulek, Cvetko 10, Janžekovič 8, Verdenik, Jen-sterle, Čeh 2, Bračič 2, Maroh 2, Fridrih 1, Bedenik, Sabo 1, Bedžeti 3, Jerenec 3, Lesjak 3, Žuran, Belec. Trener: Uroš Šerbec. MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 5, Kovač, Be-drač M. 1, Valenko 4, Balas 1, Lozinšek 4, Vesenjak 1, Žuran, Preac, Bedrač T. 1, Stopar 1, Koštomaj 6, Mendaš. Trener: Samo Trofenik. SEDEMMETROVKE: Drava 1/1; Moškanjci-Gorišnica 3/1. IZKLJUČITVE: Drava 8 min; Moškanjci-Gorišnica 8 min. Rokometaši Drave in Mo-škanjcev-Gorišnice so uvodno tekmo novega prvenstva odigrali pred okrog 200 gle- dalci, ki so videli sicer zanimivo, vendar v prvem polčasu predvsem na začetku s strani gostov preveč agresivno, na trenutke tudi grobo igro, v kateri se sodnika Majer in Vi-dic nista najbolje znašla. Na srečo je bilo v nadaljevanju, zlasti pa v drugem polčasu, za njiju lažje in se je tekma končala, kot se spodobi. Ostra igra gostov je naletela na podoben odziv domačih, kar pa je imelo za posledico tesen rezultat do zaključka prvega dela, ko so se domači odlepili na štiri zadetke prednosti (13:9). Predvsem v prvem polčasu je blestel domači vratar Boštjan Belec, ki je z izjemnimi izkušnjami domačim omogočil stalno prednost. V tem delu je zbral kar deset obramb. Podobno je bilo v drugem delu, ko so domačini prišli do otipljive prednosti in unovčili tako obrambe vratarja kot boljšo tehnično znanje in pripravljenost. Gostom se je v drugem delu poznalo, da so v igro šli preveč agresivno in od tu gre iskati vzroke za padec v drugem delu. Ob tem so v 41. minuti ostali brez trenerja Trofenika, ki sta ga sodnika ob že prejetem rumenem kartonu zaradi ugovarjanja izključila. Domači bodo morali za dosego višjih ciljev izboljšati igro tako v obrambi kot v napadu, kjer jim še manjka individualne kakovo- l.BSRL(m) REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Moškanjci Gorišnica 35:24, Brežice - Črnomelj 24:23, Sviš Ivančna Gorica -Krim 30:29, Mokerc Ig - Grosuplje 36:34, Dol Tki Hrastnik - Krško 28:23, Radeče Mik Celje - Alples Železniki 25:25, Škofljica Pekarna Pečjak -Herz Šmartno (preloženo). sti in raznovrstnosti. To bo prineslo večjo zanesljivost in učinkovitost ob tako izkušenem vratarju, kot je Belec, ki pa jih kljub temu vedno ne bo mogel reševati. Gostje bi bili ob večji zbranosti pri strelih in z manj ukvarjanja s sojenjem zagotovo veliko bližje domačim. Priložnosti za dokazovanje bo še veliko, to je bil šele prvi krog in ob tem lokalni derbi, ki je vedno nekaj posebnega tako za igralce kot gledalce. Ludvik Kotar Foto: Stanko Kozel Rokometaši Drave (v belih dresih) so v lokalnem derbiju ugnali goste iz Gorišnice. 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 22. septembra 2015 Nogomet • 3. SNL - sever; lige MNZ Ptuj Božak s hat-trickom »potopil« Dobrovce Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 11. KROGA - SREDA, 23. 9., ob 16.00: Krka - Celje, Rudar - Gorica; ob 18.00: Olimpija - Zavrč, Maribor - Domžale, ob 20.00: Luka Koper - Krško. 2. SNL ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA: Zarica Kranj - Drava (sreda, 23. 9., ob 16.00 v Športnem parku Zarica v Kranju. JM 1. BUKOVCI 4 3 1 0 11:4 10 2. GEREČJA VAS 4 2 1 1 9:6 7 3. HAJDINA 4 2 1 1 6:5 7 4. STOJNCI 4 1 3 0 6:4 6 5. CARRERA O. ORMOŽ 4 2 0 2 9:8 6 6. CIRKULANE 4 1 2 1 5:2 5 7. AHA EMMI BISTRICA 4 1 1 2 6:8 4 8. SREDIŠČE OB DRAVI 4 0 3 1 4:7 3 9. APAČE 4 1 0 3 5:14 3 10. TRŽEC 4 0 2 2 12:15 2 Nogometaši Podvincev (v belih dresih) tudi v tretji domači tekmi niso uspeli vknjižiti točk. 3. SNL - sever: remi na derbiju med Mariborom B in Brežicami REZULTATI 5. KROGA: Aj- DAS Lenart - Dravinja 4:0 (1:0), S. Rojko Dobrovce - Videm 2:4 (1:2), Mons Claudius - Koroška Dravograd 1:1 (1:1), Podvinci Betonarna Kuhar - Radlje 0:1 (0:0), Šam-pion - Fužinar Noži Ravne 2:1 (0:1), Maribor B - Brežice 1919 2:2 (0:1), Šmartno 1928 - Šmarje pri Jelšah 1:0 (1:0). 1. BREŽICE 1919 5 3 2 0 10:2 11 2. MARIBOR B 4 3 10 15:6 10 3. ŠAMPION 5 3 11 9:6 10 4. FUŽINAR NOŽI RAVNE5 3 11 9:6 10 5. MONSCLAUDIUS 5 3 11 8:6 10 6. VIDEM 4 2 2 0 11:6 8 7. ŠMARTNO 1928 5 2 2 1 9:8 8 8. ŠMARJE PRI JELŠAH 5 2 0 3 10:11 6 9. DRAVINJA 5 1 2 2 3:7 5 10. KOR. DRAVOGRAD 5 1 2 2 4:9 5 11. ROJKO DOBROVCE 5 1 0 4 6:9 3 12. RADLJE 5 1 0 4 4:8 3 13. AJDAS LENART 5 1 0 4 6:11 3 14. PODVINCI KUHAR 5 1 0 4 2:11 3 S. ROJKO DOBROVCE -VIDEM 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Božak 23., 0:2 Božak 27., 1:2 Inoue 33., 2:2 Rojht 66., 2:3 Božak 70., 2:4 Tement 89. VIDEM: Malogorski, Lesko-var, Koren, Lah, Kostanjevec, Muric (od 85. Ž. Plajnšek), Trep (od 75. Tement), Cafuta, Božak (od 90. A. Plajnšek), Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše. Igralci Vidma so se v 5. krogu pomerili s tekmecem, ki je tako kot rumeno-zeleni novinec v tretjeligaški druščini. Videm je svojo nalogo opravil z odliko, spet pa je blestel Dominik Božak, ki je dosegel tri zadetke in bo zagotovo kandidiral za najvišja mesta v kategoriji najboljših strelcev. Srečanje je bilo odigrano na majhnem in slabem terenu, na katerem ima domača ekipa kot po pravilu precejšnjo prednost. Dobrovce so začele nekoliko bolje, toda v trdem srečanju, kjer se je veliko igralo »na moč«, so prvi zadeli gostje. Individualno kakovost je unovčil Božak in zadel za 0:1. Videm, pri katerem sta manjkala Kmetec in Gerečnik (odsotna bosta še nekaj časa), je kmalu povedel z 0:2, ponovno je bil uspešen Božak. Udobno vodstvo gostov je v 33. minuti znižal Kanta Inoue - 1:2. Začetek nadaljevanja je pripadel varovancem Petra Breznika, sicer nekdanjega igralca prvoligaških kolektivov, ki so uspeli preko Rojhta izid izenačiti. Po tem so se gostje ponovno zbrali, plod boljše igre pa je bilo ponovno vodstvo v 70. minuti, znova je bil uspešen Božak. Kljub velikemu naletu domače čete v zadnjih minutah tekme je Videm zadržal prednost oz. jo celo povišal, saj je v izdihljajih tekme zadel Žiga Tement. Podvinci spet neučinkoviti: PODVINCI BETONARNA KUHAR - RADLJE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Kovač 91. PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Pal, Toplak (od 68. Šoštarič), Zamuda Horvat, Lah, Orovič, Sagadin, Rogina, Leben, Podbrežnik, Zagoršek (od 65. Petrovič). Trener: Miran Ljubeč. Nogometaši Podvincev so po zmagi v Slovenskih Ko- ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom 4f ŠPORTNE NOVICE \ vsak dan ob 13.10 w Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. njicah optimistično pričakali tekmeca iz Koroške. Pred 100 gledalci pa jim ni uspelo nadgraditi zmage iz preteklega kroga, neučinkovitost še naprej ostaja slabost varovancev Mirana Ljubca, ki ne zmorejo zadeti tudi iz najlepših priložnosti. V trdem prvenstvenem srečanju v prvem delu igre nobena ekipa ni posebej izstopala, nekoliko podjetnejši so bili domačini. V uvodu so zapretili tudi Korošci, od 15. minute naprej pa je bilo vse v domeni domačinov. Na žalost domačih privržencev nogometa je že prvi del igre nakazal, da to ne bo njihov srečni dan. V nadaljevanju se je pritisk Podvincev le še stopnjeval, v 70. minuti pa Leben te prevlade ni kronal z zadetkom iz t. i . 100 % priložnosti. Tudi v nadaljevanju so Podvinci še naprej prevladovali in iskali zmagoviti zadetek, toda v izdi-hljajih tekme so zadeli do ta- Nogomet Foto: Črtomir Goznik krat praktično nevidni gostje. V naslednjem krogu bodo varovanci Mirana Ljubca gostili ekipo iz Lenarta. Superliga: Bukovci z zmago v Ormožu na vrh REZULTATI 4. KROGA: Središče ob Dravi - Gerečja vas 0:0; Carrera Optyl Ormož - Bukovci 0:2; strelca: 0:1 Droždek 75., 0:2 Antolič 91.; Tržec - Aha Emmi Bistrica 4:4; strelci: 1:0 J. Emeršič 17., iz 11-m, 2:0 J. Emeršič 19., 3:0 J. Emeršič 32., 3:1 Janžič 40., 4:1 Kostanjevec 50., 4:2 Polegek 66., 4:3 Topič 83., 4:4 Janžič 86.; Apače - Hajdina 2:1; strelci: 0:1 Svržnjak 6., 1:1 Marzi-dovšek 52., 2:1 Kurež 56., z 11 m; Stojnci - Cirkulane 0:0. 1. liga MNZ Ptuj: Boču derbi in vrh REZULTATI 4. KROGA: Ro- goznica - Markovci 3:0 (2:0), Skorba - Boč Poljčane 2:4 (2:3), Gorišnica - Leskovec 0:1 (0:0), Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc 1:1 (1:1), Podlehnik - Podvinci Betonar-na Kuhar (22. 9. ob 18.00) 1. BOČ POLJČANE 4 3 0 1 10:5 9 2. SKORBA 4 3 0 1 10:6 9 3. LESKOVEC 4 2 2 0 7:4 8 4. ROGOZNICA 4 2 1 1 7:8 7 5. GORIŠNICA 4 2 0 2 8:10 6 6. MARKOVCI 4 2 0 2 5:8 6 7. PODLEHNIK 3 1 0 2 7:4 3 8. PODVINCI KUHAR 3 1 0 2 4:5 3 9. DORNAVA KOVAČEC 4 0 2 2 3:5 2 10. LOVRENC 4 0 1 3 2:8 1 TP 2. liga MNZ Ptuj: Remi na lokalnem derbiju v Slovenji vasi REZULTATI 4. KROGA: Maj-šperk - Zgornja Polskava 3:0, Pragersko - Polskava 0:0, Grajena - Makole 4:1, Slovenja vas - Hajdoše 1:1. 1. GRAJENA 4 2 2 0 12:7 8 2. PRAGERSKO 4 2 2 0 7:4 8 3. HAJDOŠE 4 1 3 0 9:7 6 4. MAJŠPERK 4 1 2 1 9:8 5 5. POLSKAVA 4 1 2 1 7:6 5 6. SLOVENJA VAS 4 0 3 1 5:6 3 7. ZGORNJA POLSKAVA 4 1 0 3 4:11 3 8. MAKOLE 4 0 2 2 6:10 2 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI - 35 REZULTATI 2. KROGA: Grajena - Skorba 3:1, Dornava -Videm 1:2. 1. VIDEM 2 2 0 0 7:1 6 2. GRAJENA 2 2 0 0 7:3 6 3. DORNAVA 2 0 0 2 3:6 0 4. SKORBA 2 0 0 2 1:8 0 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Tržec - Podlehnik 2:1, Ormož - Pod-vinci 2:0, Leskovec - Markovci 0:0, Borovci - Gorišnica 0:2. 1. ORMOŽ 3 2 1 0 13:4 7 2. PODVINCI 3 2 0 1 11:3 6 3. TRŽEC 3 2 0 1 4:10 6 4. GORIŠNICA 3 1 2 0 6:4 5 5. LESKOVEC 3 1 2 0 5:4 5 6. BOROVCI 3 0 1 2 3:6 1 7. PODLEHNIK 3 0 1 2 3:6 1 8. MARKOVCI 3 0 1 2 3:11 1 VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Hajdina - Pragersko 4:0, Gerečja vas - Lovrenc 0:2, Majšperk - Pohorje Oplotnica 3:0, Zgornja Polskava - Spodnja Pol-skava 0:2. 1. LOVRENC 3 2 1 0 9:2 7 2. HAJDINA 3 2 1 0 8:3 7 3. SPODNJA POLSKAVA 3 2 1 0 7:2 7 4. GEREČJA VAS 3 1 1 1 4:4 4 5. MAJŠPERK 3 1 0 2 4:5 3 6. ZGORNJA POLSKAVA 3 1 0 2 4:6 3 7. PRAGERSKO 3 1 0 2 3:7 3 8. POHORJE-OPLOT. 3 0 0 3 1:11 0 JB V Tržcu zanimiva tekma s pridihom dobrodelnosti V sredo je bilo v Športnem parku Tržec nadvse pestro, saj je na starem nogometne igrišču potekala nogometna tekma med veterani Tržca in slovensko Polka nogometno reprezentanco, ki jo sestavljajo člani slovenski narodno-za-bavnih skupin. Celotna zgod- ba je imela pridih dobrodelnosti, saj so organizatorji ves popoldan zbirali prostovoljne prispevke, ki bodo olajšali delovanje mlajših klubskih selekcij v Tržcu. V letošnji sezoni ima Tržec štiri selekcije nogometnih na-raščajnikov, in sicer U-7, U-9, U-11 in U-15, poleg njih pa so aktivni člani in veterani. Skupaj se v vasi ob Polskavi tako za žogo podi okrog 50 otrok. Pobudnik sredine prireditve je bil Jernej Pauman, podpredsednik Tržca in trener selekcije U-7. Glede na to, da je prireditev odlično uspela, pa v Tržcu že snujejo načrte za naslednje podobne prireditve. In rezultat tekme? Ta sicer ni pomemben, a so vrste muzikantov glede na končno zmago 2:8 očitno polne dobrih nogometašev ... tp RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-ptuj.si Veterani Tržca in Polka nogometna reprezentanca so odigrali zanimivo dobrodelno tekmo. torek • 22. septembra 2015 Šport Štajerski 15 Motokros • Svetovno prvenstvo razreda MX2 Iz Pečk pri Makolah na svetovni motokrosistični vrh Občani Makol so bili v nedeljo zagotovo med najbolj ponosnimi Slovenci, saj se je Tim Gajser iz Pečk pri Makolah okitil z naslovom svetovnega prvaka v motokrosu v razredu MX2. Gre za enega izmed najatraktivnejših moto športov, v katerem Slovenci doslej nismo imeli velikih uspehov. Z vzponom Tima Gajserja se je to močno spremenilo ... Veliko Slovencev je v nedeljo zvečer (v ponedeljek zgodaj zjutraj po našem času) bedelo ob TV-zaslonih in spremljalo zaključek sezone svetovnega prvenstva v mo-tokrosu v razredu MX2. Njihovo bedenje je Tim nagradil z dvema odličnima vožnjama, po katerih je Hondi po sušnih 20 letih znova privozil naslov svetovnega prvaka. Na zadnji dirki v ameriškem Glen Helenu je brez težav Tim Gajser Zadnja dirka sezone svetovnega pokala v ZDA, rezultati: 1. Jessy Nelson ZDA KTM 25 25 50 2. Shane McElrath ZDA KTM 20 22 42 3. Valentin Guillod Švica Yamaha 16 20 36 4. TIM GAJSER SLOVENIJA HONDA 15 18 33 5. Max Anstie V. Britanija Kawasaki 18 13 31 Svetovni pokal v razredu MX2, končni vrstni red za sezono 2015: 1. TIM GAJSER SLOVENIJA HONDA 589 2. Pauls Jonas Latvija KTM 564 3. Max Anstie V, Britanija Kawasaki 537 4. Valentin Guillod Švica Yamaha 511 5. Jeremy Seewer Švica Suzuki 496 6. Julien Lieber Belgija Yamaha 430 7. Jefrey Herlings Nizozemska KTM 423 8. Jordi Tixier Francija Kawasaki 393 9. Benoit Paturel Francija Yamaha 376 10. Petar Petrov Bolgarija Kawasaki 324 ubranil skupno prvo mesto ter si s četrtim mestom na dirki zagotovil naslov najboljšega na svetu v letu 2015. Gajser si je zelo dobro izhodišče za skupno slavje pripravil že pred tednom dni v mehiškem Leonu. Takrat je dirko končal na drugem mestu in si pred edinim tek- Pri 19 letih na vrhu sveta Tim Gajser je novo vroče ime slovenskega motošporta. Mladenič, ki že vso sezono navdušuje z dobrimi predstavami v razredu MX2 in je v svetovnem prvenstvu v motokrosu resno naznanjal kandidaturo za naslov prvaka, je to tudi uresničil. Ponoči po slovenskem času je v Kaliforniji postavil piko na i odlični sezoni in postal svetovni prvak za leto 2015. Za Gajserjem je izredna sezona 2015. Že lani je nakazal, da se razvija v zelo dobrega, hitrega in zanesljivega tekmovalca. To so spoznali tudi pri njegovi ekipi, Honda Ga-riboldi mu je sredi poletja ponudila novo dolgoletno pogodbo. Razbremenjen razmišljanj o prihodnosti se je lahko mladi slovenski dirkač povsem posvetil le stezam. V ospredje se je prebil v zadnjem delu sezone, potem ko je vodilni iz prvega dela Nizozemec Jeffrey Herlings moral priznati premoč poškodbam in se je odpravil na bolniško. S tem je v boj za naslov spustil Gajserja, Latvijca Paulsa Jonassa in za nekaj časa tudi Britanca Maxa Anstieja. A za zadnje dejanje sta bila nato v igri le še Slovenec in Latvijec. Na prvi od dveh postaj onkraj Atlantika je bil v Mehiki boljši Gajser, ki je v ZDA prinesel samozavest in lepo prednost pred odločilno preizkušnjo sezone 2015. Izvedba je bila na znanem kalifornijskem dirkališču Glen Helen odlična: Gajser ni preveč taktiziral, ni pa niti preveč tvegal. A v obeh vožnjah je končal pred Jonas-som, končno četrto mesto na dirki pa je pomenilo gladko skupno zmago v SP. Gajser je drugi slovenski motokrosist z naslovom svetovnega prvaka. Leta 2013 je slavil Klemen Gerčar v razredu MX3, v katerem dirkači ne tekmujejo več. V enem od dveh najmočnejših tekmo- vanj na svetu pa je zdaj na vrh prišel Gajser. Mladi, komaj 19-letni dirkač je že dolgo povezan z motokrosom; njegov oče Bogomir je tudi njegov trener, celotna družina pa je povsem vključena v motokros. Tim Gajser je prve kroge na motorju napravil že v zgodnji mladosti, pri treh letih že dosegel prve zmage, nato pa prehodil zelo uspešno pot v mlajših selekcijah. Postal je evropski prvak v razredih do 65 in 85 ccm, dodal pa še mladinska naslova v svetovnem in evropskem merilu v razredih do 125 ccm. Naslednji logičen korak je bilo svetovno prvenstvo, kjer se je prvič preizkusil leta 2013. Čeprav je nastopil le na šestih dirkah, je končal na skupnem 20. mestu. Takrat je še vozil z moto-ciklom znamke KTM, njegov uspešna zgodba s Hondo se je začela leta 2014. Gajser je v povezavi s Hondo poskrbel še za en mejnik. Njegovi delodajalci pri Hon-di Gariboldi, s katero sodeluje zadnji dve sezoni in bo po novi letošnji pogodbi še pet let, so z njim dobili izjemnega dirkača, ki tudi prinaša Pet zmag V sezoni 2015 je Tim Gajser slavil na petih posamičnih dirkah svetovnega prvenstva: v švedski Uddevalli, v nemškem Teutschenthalu, v italijanskih Maggiori ter Pietra-murati in v nizozemskem Assnu. Foto: Peter Vasle, MXDOSE.com Tim Gajser je postal novi svetovni prvak v razredu MX2. lovorike. Dirkači Honde so namreč kar dolgo čakali na lovoriko v tej kategoriji. Odkar obstaja razred MX2, se do Gajserja sploh še niso veselili skupne zmage, pred tem pa je v srednjem razredu do 250 ccm nazadnje slavil Francoz Frederic Bolley leta 1999, ko je bil zdaj sveži prvak Gajser star šele tri leta. Sezona 2014 je bila njegova prva polna v tem tekmovanju in že takrat je s petim mestom opozoril nase. Za piko na i mu je namreč manjkala le še zmaga na posamični dirki - vse drugo je do takrat že nabral, nanizal nekaj zmag v posamičnih vožnjah in komaj polnoleten napovedal, da bo že v bližnji prihodnosti vrgel rokavico tekmecem. To je letos tudi uresničil. Nekoliko slabši začetek na Tajskem in v Katarju ga ni vrgel iz tira, ko so prišle na vrsto njemu ljubše evropske dirke, je pokazal, kaj lahko doseže. Vprašanje prve zmage je bilo le še vprašanje časa - dosegel jo je aprila na preizkušnji v Trentinu, po tej pa je zbral še štiri, zadnjo v nizozemskem Assnu. A ne le zmage, pokazal je tudi dobro formo, se vrnil po manjši krizi sredi sezone, ko ga je pestila tudi poškodba, v boju za prvaka pa preživel tudi brez ene same točke z britanske dirke, ki jo je moral na zdravniško zahtevo izpustiti. Ob koncu je spet zbiral vrhunske uvrstitve. Vse skupaj, povezano z močnimi živci in novimi odličnimi predstavami, ga je pri 19 letih pripeljalo tja, kamor mnogi njegovi tekmeci ne pridejo nikoli - na vrh sveta v motokrosu. A pravega počitka tudi za svetovnega prvaka ni. Že čez en teden ga v Franciji čaka še prestižna dirka za pokal narodov, kjer bo slovenske barve branil v družbi Gerčarja in Petra Irta. sta mecem za prestižno lovoriko Latvijcem Paulsom Jonassom priboril 18 točk naskoka. V ZDA je kot vodilni v seštevku prišel s 556 točkami, Jonass jih je imel 538. Kljub prednosti pa Gajser ni taktiziral. V kvalifikacijah je bil tretji, a že takrat ni bil povsem zadovoljen, saj je tik pred koncem padel in morda zapravil še boljše izhodišče. Že v prvi vožnji je imel neposreden boj z Latvijcem, ki ga je sredi dirke več krogov zadrževal za sabo, potem pa mu je pobegnil in Latvijec je bil le deseti. Gajserja, ki je večino časa prebil na četrtem mestu, sta nato prehitela še dva tekmeca, tako da je bilo stanje po prvi vožnji zadnje dirke takšno: Slovenec je bil v seštevku z novimi točkami iz ZDA prvi s 571 točkami, Jonass pa drugi s 549. Naslov se je tako že na široko nasmihal mlademu slovenskemu asu, saj je bilo v zadnji vožnji na voljo le še 25 točk. Latvijec je imel samo še eno možnost: da bi zmagal in ob tem računal na to, da bi njegov tekmec končal povsem v ozadju z ne več kot dvema točkama. Za Gajserja je bila zgodba povsem drugačna: ni potreboval popolnega tveganja, teoretično bi se lahko zadovoljil že z mestom ob robu dobitnikov točk. A Gajser, ki navdušuje tudi s predanostjo in ne-popustljivostjo, se ni odločil za takšen »ziheraški« pristop. Napadel je takoj po startu, prišel na tretje mesto in imel Jonassa zanesljivo pod nadzorom. Med vožnjo je sicer naredil tudi kakšno napako, po kateri je njegovim navijačem zastal dih, a vseeno do konca vztrajal na četrtem mestu. To je bilo seveda več kot dovolj, prednost je narasla na 25 točk in mladi slovenski zvezdnik motokrosa je lahko po prečkanju ciljne črte prešerno slavil velik uspeh s svojimi najbližjimi in člani Hon-dine ekipe. Na zmagovalnem odru je nato dobil najbolj zaželeni lovoriki v tem športu: zlato številko in zlato medaljo za najboljšega motokrosista na svetu. Jm, sta Plavanje Mednarodni plavalni miting na Ptuju Podjetje Dimsport in Plavalni klub Terme Ptuj sta v soboto na Ptuju izvedla mednarodni plavalni miting, ki se je udeležilo približno sto tekmovalcev iz štirih klubov. Posebni gostje so bili člani PK Sirens z Malte, ki so bili v prejšnjem tednu na pripravah v Termah Ptuj (tipičen primer športnega turizma, pri katerem je plavanje ob nogometu vodilna panoga, op. a.), kjer so v grand hotelu Primus ustvarili številne nočitve. Gostje z otoka so imeli številčno zasedbo mladih plavalcev, ki so solidno opravili svoje nastope na kratkih razdaljah, saj se je plavalo na 50-in 100-metrskih razdaljah. Na tekmovanju je PK Terme Ptuj imel sedem plavalcev, to so bili Tina Aubelj, Sara Lampret, Gaja Plohi, Viktorija Rihtarič, Klara Benko, Lora Grobelšek in Leon Ljubec Zajko. Omenjeni tekmovalci bodo v prihajajoči sezoni predstavljali ptujski klub na različnih tekmovanjih v zaprtih bazenih. Sedmerica se je dobro odrezala in je skupno osvojila 16 medalj, medtem ko časi tokrat niso bili tako pomembni, saj gre za začetek sezone oz. no- vega tekmovalnega cikla. Glede na dosežene rezultate je tokrat izstopal Luka Dover iz PD Maribor. Tekmovanja se je udeležilo tudi enajst otrok z motnjami v duševnem razvoju iz lenenj-skega kluba. Skupina pod vodstvom prof. Katarine Praznik se imenuje Delfinčki. Na vseh tekmovanjih, kjer nastopijo, so deležni močne spodbude in tudi tokrat so jih vsi plavalci, trenerji, spremljevalci in gledalci pozdravili z bučnim aplavzom. Po mednarodnem plavalnem mitingu na Ptuju je sledilo sproščeno druženje med slovenskimi in malteškimi plavalci, ki so v zadnjem tednu v bazenu in okrog njega navezali nekaj prijateljskih stikov. Grobelškova zmagala v Piranu Najboljša plavalka Plavalnega kluba Terme Ptuj v zadnjih letih Lora Grobelšek se je v nedeljo udeležila plavalnega maratona v Piranu. Odlična tekmovalka je zmagala v članski konkurenci, kjer je najhitreje preplavala 1300 metrov dolgo progo. David Breznik 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 22. septembra 2015 Ptuj • Ustanovitev novega zavoda za turizem Bo nov zavod rešitev za turistično prom Da promocija Ptuja šepa in da nanjo kot mesto, ki ima kaj ponuditi, nikakor ne moremo biti ponosni, je nesporno dejstvo. Očitno denar, namenjen dogajalo, bo ustanovljen nov zavod za turizem, na katerega stavijo veliko. Če le ne bo to še en primer brezkoristnega trošenja davkoplačevalskega Med pomembnejšimi projekti, ki so jih v ptujski programski koaliciji opredelili partnerji, je tudi vzpostavitev krovne organizacije za turizem, kulturo in prireditve. Januarja prihodnje leto naj bi že začela delovati, a kako bo delovala, čemu bo namenjena, kako se bo financirala ipd., še ni povsem jasno. Ustanovljena je bila še ena projektna skupina, ki ravno razpreda o tem, kako močno potrebujemo ta zavod. „Vzpostavi se krovna organizacija za turizem, kulturo in prireditve, ki bo združevala zasebne ponudnike, institucije in javni sektor na območju MO Ptuj. Ta organizacija bo osrednji koordinator, promotor in upravljavec turizma na Ptuju in se bo na osnovi programskih in projektnih ciljev mesta, ki bodo opredeljeni v načrtu razvoja in delovanja te organizacije, povezovala v širša regijska, nacionalna in mednarodna združenja in aktivnosti," so v programski koalicijski pogodbi zapisali partnerji oz. podpisniki le-te. Ob tem pišejo še, da bodo v tem zavodu skrbeli za promocijo Ptuja, koordiniranje prireditev in pozicioniranje mesta kot edinstvene turistične destinacije. Da je na tem področju nekaj treba narediti (ne nazadnje, kje smo kdaj videli kakšen jumbo plakat, ki vabi na Ptuj), je jasno. Drugo vprašanje pa je, ali se tega ne bi dalo urediti z obstoječimi sredstvi in resursi. Podobne opredelitve nalog, kot so jih v idejni zasnovi zastavili za zavod v ustanavljanju, namreč opravlja že Bistra. Direktorica Bistre Ptuj Aleksandra Pivec sicer pojasnjuje, da bo šlo za tesno sodelovanje obeh zavodov, da pa bo novoustanovljeni za razliko od Bistre, ki dela za celotno regijo, osredotočen le na Ptuj. Pivčeva pravi, da je pripravljena sodelovati, in če bo treba tudi kadrovsko in prostorsko pomagati z njihovimi resursi. Ob tem poudarja, da je bil njen predlog, da se v smislu racionalizacije ta zavod ustanovi kot organizacijska enota Bistre. Bilo bi jo sicer treba kadrovsko okrepiti, saj kot poudarja, imajo trenutno v Bistri samo enega destinacijskega menedžerja, ki mu pomagajo javni delavci. Zakaj sploh ustanavljati še en zavod, zakaj ne reorganizacija? Vprašanje, ali je smiselno nov zavod ustanavljati iz temeljev ali ga morda le priključiti že obstoječim zavodom na Ptuju, smo naslovili tudi na podžupana MO Ptuj Gorazda Oreška, ki sodeluje pri pripravi zasnove tega projekta od samega začetka. „Absolutno razmišljamo o tem, da bomo obstoječe resur- se, funkcije, prostore čim bolj optimalno in s čim manjšimi sredstvi izkoristili tudi v tej krovni organizaciji za turizem. Želja je, da bi vse, kar že imamo, delovalo dobro, z nadgradnjo in združitvijo različnih organizacij in zavodov. Dejstvo je, da promocije Ptuj nima. Ne pojavljamo se nikjer, zato potrebujemo tak center, ki bo na voljo domačinom in turistom in ki bo sredstva, ki jih sedaj namenjamo za promocijo, znal bistveno bolje porabiti," pojasnjuje Orešek in dodaja, da nov zavod sicer ne bo posegel v pristojnosti Bistre, bo pa se treba povezovati in stopiti skupaj. A najprej bo treba pripraviti finančno konstrukcijo, ki je še nimajo. Ni jasno, koliko bo nov zavod stal, koliko zaposlenih bo imel, kje bodo prostori. To so vprašanja, na katera še ni odgovora. Dobili naj bi jih kmalu, čez kakšen mesec, predvideva Orešek, saj naj bi omenjen za- Ljutomer • Obudili spomin na Karla Grossmanna Spominska plosca pionirju slovenskega filma Ljutomerčani so počastili spomin na prleškega rojaka Karola Grossmanna, avtorja prvega slovenskega filmskega zapisa iz leta 1905. Odkrili so spominsko ploščo na pročelju njegove hiše na Ormoški ulici 4 v Ljutomeru. Rojen sicer v sosednjih Dra-kovcih, od koder se je družina preselila na Jamno pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer je Grossmann obiskoval osnovno šolo. Bil je eden redkih, če ne celo edini Slovenec z akademsko izobrazbo v Ljutomeru na začetku 20. stoletja. Ob odkritju spominske plošče je slavnostni govornik profesor zgodovine Franc Čuš med drugim dejal: »Njegovo delo je pospešilo umetniško ustvarjanje na področju filmske umetnosti na Slovenskem in Ljutomer je pridobil status zibelke slovenskega filma. Brez Karola Grossmanna ne bi bilo v Ljutomeru plodnega filmskega ustvarjanja in živahnega festivalskega dogajanja v šestdesetih in sedemdesetih letih, od leta 2005 v obliki svetovno zna- nega Grossmanovega festivala filma in vina, letos pa je potekal prvi znanstveni simpozij o slovenskem filmu v sliki, glasbi in besedi. Ob 110. obletnici prvih filmskih posnetkov na Slovenskem je Ministrstvo za šolstvo tukajšnji Gimnaziji potrdilo začetek uvajanja nove smeri splošne gimnazije - to je film- Slavnostni govornik ob odkritju Grossmannove spominske plošče Franc Čuš ter Ljutomerski oktet ski oddelek, ki bo v prihodnje prerasel v umetniško gimnazijo - smer film. V Ljutomeru je v sklopu muzeja razstavljena stalna muzejska zbirka fotografij in filmov Grossmanna. Poleg poimenovanja ulice v Ljutomeru je bila leta 1968 na rojstno hišo v Drakovcih nameščena spominska plošča, naslednje leto pa tudi na pročelje Mestne hiše v Ljutomeru. Ob 100. obletnici 1. slovenskega tabora je bil posnet dokumentarni film z naslovom Prvi metri slovenskega filma.« Spominsko ploščo sta odkrila programski direktor Grossman-novega festivala fantastičnega filma in vina Tomaž Horvat in Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu Iščemo naj pridelek bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98,2 104,3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Do četrtka prinesite na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najzanimivejši pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! Foto: pab Srčni in uhljati krompir Družba Radio-Tednik Ptuj letos znova išče vaš naj pridelek. Do naslednjega četrtka še lahko k nam prinesete najzanimivejši pridelek, ki od drugih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem. V petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili s košaro presenečenja Kmetijske zadruge Ptuj. Tokrat jo prejme Tatjana Arnuš iz Majšperka, ki je pridelala srčni in uhljati krompir. pab podžupan občine Ljutomer Boro Zemljak, v kulturnem programu pa je nastopil Ljutomerski oktet. NŠ Radijci se preizkus Kristijan za Voditelj Štajerske budilke Kristi cev preizkusil kot zavarovalni ga podrobneje seznanili s tem Kristijan je v smehu povedal, da je moral najprej očistiti svoj delovni prostor, nasploh pa je bolj opazoval in poslušal, saj je delo zavarovalnega zastopnika zelo zahtevno: ''Gre za terensko delo, zavarovalni zastopnik se mora prilagoditi stranki in se z njo sestati takrat, ko ima čas stranka, zato je delovni čas zelo razgiban. Za pripravo dobre zavarovalne ponudbe stoji veliko ljudi, sam agent pa je na koncu tisti, ki stranki predstavi najboljšo varianto,'' je pojasnil. Kot pravi Kristijan, mora imeti zavarovalni zastopnik tri lastnosti: znati prisluhniti ljudem, dobro poznati produkte, ki jih prodaja, ter biti pošten. S tem se strinja tudi Kristjan Slodnjak, lastnik in generalni direktor podjetja Slofin: ''Poleg tega mora biti zavarovalni zastopnik tudi zelo učljiv, saj Foto: NS torek • 22. septembra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 ocijo Ptuja? tej dejavnosti, konča nekje drugje. Da se to ne bi denarja... Povezovanje novega zavoda z Bistro bo nujno. vod začel delovati že s 1. januarjem prihodnje leto. Ptujska občina kot najverjetnejša ustanoviteljica le-tega bo morala najprej zagotoviti sredstva, kar pa nikakor ne bo lahko. In ko jih že bo, upamo na rezultate dela. Glede na to, da se glasno govori o tem, kdo bodo domnevni zaposleni v tem zavodu, lahko le upamo, da njegova ustanovitev ne bo posledica zahvale »zaslužnim« zbiralcem političnih točk. Takšnih, ki so le pripojeni na državno blagajno, imamo tako ali tako preveč. Če bodo v novem zavodu zagnani, delovni in vztrajni tudi pri iskanju drugih virov financiranja in bo njihovo delo pokazalo rezultate, pa toliko bolje. Da bomo veduto Ptuja, morda enkrat celo na Hrvaškem, videli na kakšnem lepem jumbo plakatu, bo sicer le majhen korak k cilju. Dženana Kmetec ajo v poklicih varovalni zastopnik jan Šmid se je minuli petek v okviru akcije spoznavanja pokli-zastopnik. Medse so ga sprejeli v podjetju Slofin na Ptuju in delom. mora imeti ogromno znanja o vseh vrstah zavarovanj. Zato se naši sodelavci specializirajo za določena področja zavarovanj, ki jih potem tudi izjemno dobro obvladajo,'' je pojasnil. Kristijan je bil nad tokratno poklicno izkušnjo navdušen, kot je pojasnil njegov mentor, pa je delo zavarovalnega zasto- pnika čudovit poklic, ki ga je treba opravljati s srcem: ''Najlepša zahvala v našem poklicu je, da stranka pride k njim po končanem škodnem primeru in se zastopniku zahvali, saj to pomeni, da je le-ta svoje delo dobro opravil,'' zaključi Kristjan Slodnjak. ns Podravje • Društvo podeželske mladine Spodnje Podravje Ponosni na podeželje V sklopu projekta Ponosni na podeželje so člani DPM SP 15. septembra na povabilo RTV Slovenija predstavili svoje spretnosti v tekmovalnem duhu. V Šentrupertu so se s preve-zanimi očmi pomerili v štafe-tnem predajanju koruznega zrnja in v zbijanju kegljev v obliki lesenih polen z veliko kroglo, ki so jo namestili v traktorski sprednji nakladač. V sklepnem delu so se ob neodločenem izidu pomerili še v oddaji Slovenski pozdrav v studiu Avsenik v Begunjah na Gorenjskem. V odličnem vzdušju, ob prekipe-vanju od dobre volje in dobre glasbe so se pomerili z naspro- tno ekipo še v hitrostnem sestavljanju manjšega voza lojtr-nika. S posebno, premišljeno in izpiljeno tehniko so premagali konkurente in napredovali v sklepni del tekmovanja. Opazovati, kako se mladi z obeh Foto: Jože Murko Utrinek z zabavnega tekmovanja strani dogajanja, z odra in od občinstva, po dogodku veselo družijo in sklepajo prijateljstva, da vsej zgodbi še posebno patino zadovoljstva in dobrih obetov. Oddaja bo na sporedu RTV Slovenija 2. oktobra 2015. Naš naslednji projekt bo Inovativni mladi kmet, kjer bo strokovna komisija izbrala najboljšega kandidata izmed predstavnikov vsake regije naše države. Vsak Kmetijsko-gozdarski zavod izbere enega kandidata, da je enakovredno zastopana vsa država. Dogodek bo v domeni DPM SP, ki ima sedež na Ptuju. Lani se je z nazivom IMK okitil Boris Uranjek, Kmetija pri Baronu. Načrtujemo, da bomo prireditev in podelitev naziva letošnjemu zmagovalcu izvedli v domači občini lanskoletnega zmagovalca, v Račah. Jože Murko, KGZ Ptuj Ormož • Ob praznovanju krajevnega praznika KS Ormož po 27 letih spet praznuje KS Ormož je pred leti že imela svoj krajevni praznik, zadnji je bil davnega leta 1988. Po 27 letih pa Svet KS Ormož s predsednikom Vladom Hebarjem znova obuja krajevni praznik. Kot so sporočili s KS Ormož, f je prav, da se krajani, ki delajo v = različnih društvih, predstavijo 1 širši javnosti, hkrati pa se lahko | tudi lokalna skupnost zahvali I svojim najaktivnejšim članom za delo in doprinos skupnosti. Zato so se odločili za obuditev krajevnega praznika. Praznovanje so pričeli z otvoritveno svečano parado po mestnih ulicah do Grajske pristave v spomin na dogodek 16. septembra 1848, ko so zavedni Slovenci v Ormožu proti nemškim oblasten in v okviru velike narodne slovesnosti na cerkvenem stolpu izobesili slovensko (ilirsko), rdeče-modro-belo zastavo. Po otvoritveni svečani paradi je sledil bogat kulturni program. Sicer pa so krajevni praznik praznovali vse do 19. septembra. V tem času se je zvrstilo skupaj 21 športnih, kulturnih in družabnih prireditev; med drugim Ormoški vrtovi, predavanje in ogled razstave fotografij o urejenosti okolja v KS Ormož, likovna razstava članov društva LIKUDO, predstavitev raziskovalne naloge in razstava na temo Osamosvojitev Slovenije ter številni športni in družabni dogodki, kot so gasilsko tekmovanje za pokal KS, planinski pohod, družinsko kolesarjenje, tenis turnir, nogometni turnir idr. Osrednja proslava ob prazniku s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim krajanom pa je bila v petek, v Domu kulture Ormož. Monika Levanič Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCU.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. i Osojnikova c. 3 2250 Ptuj i Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Foto: CG Foto: CG 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 22. septembra 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vrt se počasi prazni, še vedno pa bi mnogi radi kaj posejali Kljub temu da vsi vemo, da je jesen že z velikimi koraki prišla k nam, bi mnogi še vedno želeli kaj posejati na vrtu. Seveda so klasične vrtnine, ki jih posejemo, motovileč, zimska solata in špinača, manj znana, a zelo priljubljena je tudi rukola in azijske listnate rastline, še manj znan pa je zimski portulak. Priporočam dva termina za setev zimske solate Zimska solata najlepše prezi-mi v stanju 3-5 listov. Kdaj jo je najbolje posejati, da bo šla ravno pravšnja v zimo, je v naših krajih že skoraj umetnost. Vreme se je toliko spremenilo, da je zelo težko napovedati, kdaj se bo končala jesen in pričela zima, zato je najbolje, da zimske sorte solate sejete v dveh terminih. Prvi je ravno zdaj, v sredini septembra. V primeru hladnega oktobra bo ta termin pravšnji. Če pa bo jesen spet dolga in topla, boste to solato pojedli kot berivko. Prevelika bo slabo prezimila in spomladi precej hitro tudi zbolela in je nima smisla ohranjati po vsaki ceni. Drugi termin pa je sredina oktobra. Ta bo idealen v primeru dolge jeseni in mile zime. Zimsko solato sejemo v vrste. Posevek lahko okopljete takoj po valentinovem, saj veste, sv. Valentin daje ključ od korenin. V drugi polovici februarja se dan toliko podaljša, da se pričnejo ponovno razvijati korenine vseh rastlin, ki so prezimile. Med njimi so seveda tudi prezimne vrtine, ne samo solata. Če takrat zemljo prerahlja-mo, saj se pozimi zagotovo sese-de, zbije, naredimo ogromno. Če tega ne naredimo, pa se pogosto razvijejo glivice gnitja, zato solata prične propadati. Zato posejte solato v vrstice 30 cm narazen, potem bo ta opravek lahek in hitro narejen. Presajanje, razsajanje (»prepi-pavanje, flancanje«) sadik naredimo spomladi, ne zdaj v jeseni. Direktno posejane rastline najbolje prezimijo. Prekrivanje z agrokoprena-mi čez zimo je potrebno samo v primeru, da imajo rastline manj Neposredno posejane rastline najbolje prezimijo. kot tri liste. Sama ga drugače ne priporočam, saj povzroči samo več gnitja in težav. Vsekakor pa je smiselno del posevka pokriti po prvem spomladanskem okopava-nju, rahljanju zemlje. Svetujem vam, da resnično prekrijete samo del posevka. Če pokrijete celega, bodo vse rastline naenkrat tudi zacvetele. Če pa prekrijete samo pol gredice, zamaknete to uhajanje v cvet za nekaj dni in lahko pospravite več vrtnin. Se malo lahko zamaknete to uhajanje v cvet tako, da izberete različne sorte. Pri nas se prodaja seme petih sort prezimne solate, verjetno pa kakšen vrtnar že prodaja tudi sadike prezimnih rozetastih sort. Dve sta mehkolistni, to sta zelenolistna nansen in rdečelistna zimska rjavka. Prva dozori zimska rjavka, za njo pa nansen, razlika je cel teden ali celo več. Najpogosteje pa se pri nas sejejo krhkolistne sorte, to so posavka, vegorka in bistra. Posavka in vegorka izvirata iz Hrvaške, bistra pa je sad September Kimavec 2015 J torek 0 & 17 FRANČIŠKA četrtek 2 JlEfAN sreda * * 18 petek _3_ četrtek * 19 SU2AN1 sobota 4 petlk 20 SV6TUWA nedelja 5 WVRENC sobota Jo 21 ponedeljek nedelja * 22 torek * « 7 ponedeljek 23 sreda * 8 torek "t* 24 četrtek 9 pero? 25 * a?.. JO Četrtek 26 sobota * m 11 petek 27 nedelja 0 ^ 12 sobota 28 ponedeljek tJ & JI nedelja «G 29 torek 14 ponedeljek 30 sreda * J5 HIKCOEN torek 16 sreda "a* Lig«*w>?a slovenskega dela in pridnih rok. Kmalu za nansen bo zacvetela vegorka, ki je rumeno-zelene barve z nekaj lisami oz. pegami po listih. Njena glava ni nikoli trdno sklenjena, zato jo porežite dovolj hitro. Nekaj dni za vegorko bo zacvetela še posavka. Ima zelen list, nekoliko temnejši od naše ljubljanske ledenke. Tudi na bolezni je nekoliko bolj odporna kakor vegorka. Bistra je slovenska sorta s Kozjanskega, zacveti še nekoliko kasneje, če je ne boste gnojili. Če vas bo premamilo in jo boste po-gnojili, pa bo bistra hitro zacvetela, tudi zbolela bo hitreje. Tako, zimsko solato smo že obdelali, poznate pa jo tako tudi sami. Le redko kdo pa pozna še eno novo, zelo enostavno rastlino, to je zimski portulak. Zimski portulak, Montia perfoliata Donn ex Wild syn. Calytoniaperfoliata Je sorodnik poletnega užitnega tolščaka. Ze ime pove, da gre za rastlino, ki jo pridelujemo v zimskem času. Nadomesti lahko motovileč, odlična je zato, ker dobro pokrije gredice, da v zimskem času varuje našo zemljo pred nevšečnostmi, ki jih prinaša zimsko vreme. Zelene lističe in mlade poganjke uživamo v svežih solatah, lahko pa jih kuhamo tudi kot špinačo. Obrezujemo čim mlajše liste, užiten in predvsem Foto: Miša Pušenjak zelo dekorativen pa je tudi cvetoč. Sejemo ga na sončne grede, prav posebej pa svetujem setev v rastlinjake. Zemljo samo rahlo, plitvo prerahljamo, seme posejemo, zalijemo in to je vse. Tako kakor za večino vrtnin svetujem, da ga sejemo v vrstice, da lahko zemljo po vsaki rezi prerahljamo. Odlično se obnese v rastlinjaku, kjer ga lahko režemo skoraj celo zimo. V zaščitenem prostoru je zalivanje seveda potrebno. Prvi pridelek lahko pričakujete že mesec dni po setvi. Je prezimna rastlina, zato ga režemo tako v jeseni kakor potem še spomladi. Naredi tudi veliko semena, zato si lahko seme za naslednjo setev pridelamo kar sami. Vendar ne čakajte, da rastlina porumeni, kakor hitro opazite prve razpočene plodnice, podobno kakor pri motovilcu, podstavite platno, papir in rastline porežite, dosušite in na koncu prečistite maso, da pridete do semena. Na prosto ga sejemo od konca avgusta do sredine oktobra, v rastlinjake pa lahko še cel oktober, pogosto tudi v novembru. Setev v rastlinjaku lahko ponovite tudi v februarju ali marcu. Sejemo ga 10-20 cm narazen med vrstami, v vrsti pa na gosto. Posebej koristen je za otroke. Navadite jih nanj, naj se jim zdi zanimiv, pa ga bodo zagotovo radi jedli tudi na različnih namazih. Gnojenje posevka ni potrebno. Spremljamo sladkorno 3CWR « groidnefi soku in pričnemo s trgat vno t» ko dosežejo primerno sladkorno ¡.locio Obiramo jabolka za oiimnico. Ot ter poberemo in DijAmo orerie in letnike. Kaj še počnemo? Seveda je najpomembnejše opravilo spravilo pridelka. Ob tem pa ne pozabite, da je treba prekriti por. V tem tednu sem opazila prve znake prisotnosti te muhe na listih pora. Tisti, ki boste posevek branili z doma narejenimi pripravki, to naredite šele proti koncu tedna prvič. Najbolje je uporabiti kar čaj iz listov pelina. Lahko pa namočite tudi liste rabarbare, oba recepta sem napisala tudi že spomladi. Por zalijte s pripravkom, tretiranje ponovite čez 5-7 dni, potem pa vsakih 14 dni tako dolgo, da pride prva slana. Ce imate na vrtu črno red-kev, drobnjak, stoletno čebulo ali pa ste v avgustu sejali majski srebrnjak, tudi te rastline so lahko ogrožene. Črno redkev napade seveda kapusova muha, a obramba je enaka, zalijte s čajem iz pelina ali pripravkom iz listov rabarbare. Če že izkopavate in pospravljate korenje, liste položite kot zastir-ko okoli omenjenih vrtnin. Tudi KGZS obvešča že v enem izmed preteklih člankov omenjene entomopatogene ogorčice uporabite komaj proti koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega. Vsekakor je zadnji čas, da si pripravite zemljišče za setev nove zelenice. Do sredine oktobra mora biti posejana, če želite dobro prezimljanje rastlin. Konec je vsakega rezanja, obrezovanja, pustite zdaj grmovnice, drevje, žive meje in tudi trajnice, da se v miru pripravijo na zimo. Vsako obrezovanje zdaj pomeni, da les in koreninski sistemi ne bodo zaključili rasti, s tem pa bodo pozimi ves čas bolj občutljivi na mraz, pozebo, pa tudi sušo. Lahko pa že začnete kopati jame za novo sadno in okrasno drevje ter grmičevje. Dobro je, da so jame pred sajenjem prezračene. Ne pozabite, tudi za pripravo komposta je zdaj pravi čas. Dela sem vam naložila veliko, želim vam še lepo vreme. Miša Pušenjak CVETJE irt OLJNICE L Sončnice, dišai/nice. PODTALNI PLODOVI Krompa, korenje, pesa. česen, čebula, redkev... PLODOVKE in SADJE Paorika, w«<«nik. grah. fižol, vse vrste sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, rrotov i i ec. otvovr. zelje, cvetača, blitvi x > lhs Zimski portulak na prostem prezimi. Foto: Miša Pušenjak Vključitev v shemo za male kmete Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki ste oddali vlogo za neposredna plačila za leto 2015, boste v kratkem z ARS-KTRP prejeli informativni izračun neposrednih plačil za leto 2015, na podlagi katerega se boste lahko odločili za vstop v shemo malih kmetov. Vaša odločitev bo možna le do 15. oktobra 2015! V okviru neposrednih plačil novega programskega obdobja je dana možnost vstopa v shemo malih kmetov. Pri tej shemi ne gre za samostojno plačilo kot so to plačila za uveljavljanje plačilnih pravic ali proizvodno vezana plačila kot npr. za rejo bikov ali volov ali gojenje beljakovinskih rastlin... To shema nadomešča oz. zamenjuje vse ostala prej našteta plačila in naj bi poenostavljala prejemanje neposrednih plačil za male kmete do leta 2020. Ob odločitvi za vstop v shemo bo vsakemu glede na izračunano višino plačil za leto 2015 posebej določena višina plačila za vsa prihodnja leta do leta 2020. Višina plačila je omejena na največ 1.050 € na leto. Vključeni v shemo bodo imeli dve poenostavitvi: - izvzeti bodo iz vseh zahtev zelene komponente in - ne bodo imeli kontrol navzkrižne skladnosti s strani ARSK-TRP, kljub temu pa bodo morali izpolnjevati vse pogoje navzkrižne skladnosti, ki jih bodo lahko kontrolirale inšpekcijske službe. Na drugi strani ima ponujena shema tudi nekaj slabosti oz. pasti: - kljub že vnaprej določenemu znesku, bo morala kmetija vsako leto oddati zbirno vlogo, - morala bo zagotoviti, da se ji površine ne bodo zmanjšale (v primeru manjšega števila upravičenih površin v posameznem letu, bo prejem neposrednih plačil na kmetiji v celoti zavrnjen) in - v primeru izpolnjevanja pogojev za dodatna proizvodno vezana plačila (več kot tista v letu 2015), bo plačilo ostalo na nivoju izračuna iz leta 2015. V shemo malega kmeta je mogoče vstopiti le v letu 2015, izstopiti pa bo mogoče vsako leto z najavo do 1. januarja posameznega koledarskega leta, v katerem nosilec ne želi več biti vključen v shemo. V premislek: Odločitev za vstop v shemo malih kmetov je večplastna in jo je potrebno zares dobro pretehtati preden se sprejme končno odločitev. Svetujemo, da naj se v shemo vključijo oz. ostanejo v shemi vključeni tisti kmetje, ki so prepričani, da bodo uspeli ohranjati stalen obseg upravičenih površin ter da ne bodo želeli uveljavljati dodatnih vlog za proizvodno vezana plačila, za katera ob vključenosti v shemo ne bodo mogli prejeti dodatnih plačil. KGZS Vir: splet torek • 15. septembra 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 607 S svetovne glasbene scene Glasbena televizija MTV je pred dnevi objavila nominacije za letošnje nagrade MTV EMA 2015 (MTV Europe Music Awards). Daleč največ nominacij, kar devet, je zbrala ameriška pevka Taylor Swift. Njena velika uspešnica Bad blood je v dirki za nagrado za najboljši videospot, najboljšo skladbo, prav tako pa je nominirana v novi kategoriji za najboljše sodelovanje. Po številu nominacij ji zahvaljujoč svojemu najnovejšemu singlu What do you mean s šestimi nominacijami sledi Justin Bieber. V kategoriji najboljša ženska izvajalka se nadaljuje rivalstvo med Nicki Minaj in Miley Cirus. Za titulo najboljšega pop izvajalca se bosta potegovali avstralska zasedba 5 Seconds of Summer in britanska One Direction. Med petimi izvajalci iz naše regije, ki so nominirani za MTV Best Adria Act nagrado MTV, so 2Cellos, Daniel Kajma-koski, Marčelo, Sassja in Hladno pivo. Svečana podelitev letošnjih nagrad glasbene televizije MTV bo v nedeljo, 25. oktobra, v dvorani Mediolanum Forum v Milanu. ®®® Pregled najpomembnejših nominacij za MTV EMA 2015: Najboljša skladba Ellie Goulding - Love me like you do Major Lazer & DJ Snake featuring M0 - Lean on Mark Ronson featuring Bruno Mars -Uptown funk! Taylor Swift featuring Kendrick Taylor Swift Najboljši novi izvajalec Najboljši hip hop izvajalec Echosmith Drake James Bay Kanye West Jess Glynne Kendrick Lamar Shawn Mendes Nicki Minaj Tori Kelly Wiz Khalifa Najboljši videospot Najboljši izvajalec elektronske Kendrick Lamar - Alright glasbe Macklemore & Ryan Lewis - Do- Avicii wntown Calvin Harris Pharrell Williams - Freedom David Guetta Sia - Elastic heart Major Lazer Taylor Swift featuring Kendrick Martin Garrix Lamar - Bad blood Najboljše sodelovanje Najboljši rock izvajalec David Guetta featuring Nicki Minaj, AC/DC Bebe Rhexa & Afrojack - Hey Coldplay mama Foo Fighters Justin Bieber, Skrillex, Diplo - Whe- Muse re are you now? Royal Blood Mark Ronson & Bruno Mars - Up- Naj izvajalec alternativne glasbe town funk! Fall Out Boy Taylor Swift & Kendrick Lamar - Florence + the Machine Bad blood Lana Del Rey Wiz Khalifa & Charlie Puth - See Lorde you again Twenty One Pilots Janko Bezjak Foto: splet Lamar - Bad blood Wiz Khalifa featuring Charlie Puth - See you again Najboljši pop izvajalec 5 Seconds of Summer Ariana Grande Justin Bieber One Direction Taylor Swift Najboljša ženska izvajalka Ellie Goulding Miley Cyrus Nicki Minaj Rihanna Taylor Swift Najboljši moški izvajalec Ed Sheeran Jason Derulo Justin Bieber Kanye West Pharrell Williams Najboljši izvajalec v živo Ed Sheeran Foo Fighters Katy Perry Lady Gaga & Tony Bennett Taylor Swift Le s t v i v N A J .. REALITY - LOST FREQUENCIES feat. JAI 2. CANT FEEL MY FACE - THE WEEKND 3. DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE 4. PHOTOGRAFH - ED SHEERAN (FELIX JAEHN REMIX) 5. SHIP TO WRECK - FLORENCE + AND THE MACHINE 6. MARVIN GAYE - CHARLIE PUT feat. MEGHAN TRAINOR 7. SUGAR - ROBIN SCHULZ feat. FRANCESCO YATES 8. YOU BELONG TO ME - BRYAN ADAMS 9. SONG FOR SOMEONE - U2 10. SUNDAY FUNDAY - MAGIC! 11. SHUT UP & DANCE - WALK THE MOON rHE M IEGH) CESC Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2» 104^3 bo Janko Bezjak Ptuj • Zaključek 13. festivala Art Stays Kabineti čudes navdušili V||| V Miheličevi galeriji na Ptuju je 31. avgusta potekal zaključni dogodek letošnjega 13. festivala sodobne umetnosti Art Stays z glasbenim performansom Unexpected in javnim branjem knjige The Grand Tour avtorice Nataše Kramberger. Predstavili pa so tudi katalog letošnjega festivala. Sicer pa so bile letošnje razstave Kabineta čudes, enciklopedičnih zbirk nenavadnih predmetov, ki si jih znanost ni znala pojasniti, na ogled še do 4. septembra, saj je bilo navdušenje obiskovalcev veliko. Festivalski vrhunci so potekali med 10. in 18. julijem in so pomembno obogatili tudi letošnje poletno ptujsko dogajanje z več kot 30 dogodki, razstavami in umetniškimi performansi, pro- jekcijami filmov, pogovori z umetniki ter delavnicami za otroke. Osrednje festivalsko dogajanje je tudi letos potekalo na Slovenskem trgu, na novo pa se je z razstavo najmanjših fotografij na svetu vključil Mestni trg. Festival in Ptuj sta skupaj gostila umetniška dela več kot 120 umetnikov iz več kot 20 držav, mnogi med njimi so bili v času festivala tudi na Ptuju. Kreativni vodja 13. festivala Art Stays je bila Marika Vicari, umetniški vodja pa Jernej Forbici. Zahvalil se je vsem, ki so oblikovali letošnjo uspešno festivalsko zgodbo, ki jo je mogoče videti in občudovati tudi v katalogu s 300 strani zapisov festivalskih dogodkov in razstav, razdeljenih na posamezne sklope in avtorje, ter vsem, ki so prišli na festivalske dogodke. MG Foto: Del Bianchi 13. festival sodobne umetnosti Art Stays Wunderkammer so končali z glasbenim performansom z vrhunskimi italijanskimi izvajalci. Spuhlja • Srečanje ljubiteljev citroënov Vse v znamenju jubileja zabe Ljubitelji so se na srečanje pripeljali s kar 113 citroeni, različnih modelov in starosti. Sekcija Prlekija slovenskega Citroën kluba vsako leto gosti srečanje Hidroraid v Bodislavcih v ljutomerski občini, tokrat pa je člane te sekcije doletela čast, da so lahko pripravili jesensko srečanje kluba. Srečanje je sicer vsako leto dodeljeno drugi regijski sekciji, ki jih v sklopu kluba deluje devet. Jesensko tridnevno srečanje ljubiteljev Citroënovih vozil, ki imajo med vsemi znamkami največ ljubiteljskih privržencev, so pripravili v športnem parku v Spuhlji. Zbralo se je 113 citroenov različnih modelov in starosti. Prevladovali so legendarni spaček (2CV) in dyane, manjkalo pa ni niti t. i. pujsov (Type H). Ob častitljivi 60-letnici modela pa so se razbohotile tudi tri žabe (DS). Tematika srečanja so bila sedemdeseta leta, saj je večina avtomobilov članov kluba iz tega obdobja, pa še način njihovega druženja spominja na »flower-power« čase, saj so srečanja družinska; veliko je otrok, sproščenega vzdušja in rokenro-la. Tudi letos je bila udeležba mednarodna, saj so jih obiskali ljubitelji teh francoskih vozil iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Za udeležence srečanja so pripravili otroške delavnice, družabne igre, odbojko na mivki in kviz sedemdeseta leta, na tradicionalnem koncertu v sklopu srečanja pa je nastopila skupina The Cock Tails iz Radencev. Lastniki so citroene predstavili tudi na paradni vožnji do muzeja Prleški železničar v Podgorcih. MŠ Foto: Arhiv kluba Citroen V Spuhlji so se na jesenskem srečanju bohotili citroeni različnih modelov in starosti. 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 22. septembra 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK vampi iz pečice, juha, testenine z zelenjavno-mesna rižota s tuno in V Y«Y« ■ ■ ■ čevapčiči, lepinje, juha, svinjska pečen- juha, mesno- pražen krompir, gobovo polivko, enolončnica, pisane zelenjavo, solata, grška solata, grozdje ka, pečen krompir, zelenjavna solata, ocvrta jabolka solata, gratinirane rezine sadje endivija v solati, čo- polnozrnat kruh, skutne palačinke koladna pena sadna rezina Vampi iz pečice Sestavine: 1,2 kg kuhanih in narezanih vampov, 2 čebuli, lovorjev list, česen, paradižnikov koncentrat, zmleti pelati ali paradižnikova kaša, mleta paprika, 2 zelenjavni kocki, sol, slanina, majaron, peteršilj, čili, drobtine po potrebi. Čebulo popražimo, da postekleni, dodamo pelate ali paradižnikovo kašo in koncentrat, papriko in na kocke narezano slanino. V glineno posodo damo prekuhane vampe (preverimo, ali so lepo narezani; če imamo surove, jih najprej prekuhamo in vodo zavržemo), zelenjavni kocki, majaron, peteršilj, čili ali dva, praženo čebulo s paradižniki in zalijemo z vročo vodo. Pokrijemo (s folijo, če posoda nima pokrova) in damo v pečico, ki smo jo nastavili na 225 stopinj. Kuhamo uro in pol do dve. Po eni uri pokusimo, ali je treba še kaj dodati (soliti, poprati ...). Na koncu, če pridejo vampi bolj redki, dodamo še drobtine in pustimo nekaj časa, da se zgostijo. Pisane rezine Sestavine: krhko testo: 500 g moke, 150 g masla, 100 g sladkorja v prahu, 2 jajci, 1 zavitek pecilnega praška, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, malo mleka; prvi nadev: 100 g mletih orehov, žlica sladkorja, malo mleka, 1 vanilijev sladkor; drugi nadev: 300 g naribanih jabolk, žlica sladkorja, naribana lupinica 1 limone, cimet; tretji nadev: 3-4 žlice marmelade (marelične ali kakšne druge po želji). Moko presejemo na desko skupaj s pecilnim praškom. Dodamo zmehčano maslo, sladkor, vanilijin sladkor, jajci in toliko mrzlega mleka, da zamesimo mehko, krhko testo. Testo damo za nekaj časa v hladilnik, nato ga razdelimo na 4 dele in vsakega posebej razvaljamo na slabega 1/2 cm debelo (valjamo med dvema kosoma papirja za peko). Zmešamo posamezne nadeve. V pomaščen pekač polagamo po vrsti prvi del testa, prvi nadev, drugi del testa, drugi nadev, tretji del testa, tretji nadev in na vrh četrti del testa. Malo potlačimo in damo v pečico na 180 stopinj. Pečemo približno 45 minut. Pod drobnogledom ZPS • Položnica za električno energijo Nepotreben strošek zaradi prevelike obračunske moči? Ali poznate in razumete vse postavke na računu za električno energijo? Velik del zneska, ki ga plačujete vsak mesec, določa obračunska moč. Tudi če varčujete z električno energijo, bo ta del računa vedno enak, saj je fiksen, ne glede na porabo. Preverite obračunsko moč in se posvetujte s strokovnjakom o primernosti moči glavne varovalke glede na vaše potrebe. Zmanjšanje moči, ki je ne potrebujete, vam bo prineslo občuten prihranek. Za vsako enoto obračunske moči plačate mesečno slaba dva evra, kar pri moči šest kW pomeni 11 evrov vsak mesec, pri moči 22 kW pa kar 40 evrov. Obračunsko moč, s tem pa tudi znesek na računu, lahko spremenite. Še pred tem pa se morate prepričati, kakšna obračunska moč je primerna za vaše gospodinjstvo. Želja po manjših stroških ne sme biti edino merilo. Kolikšno moč potrebujete? Obračunska moč je zapisana na računu za električno energijo (v kW) in predstavlja zgornjo mejo skupne električne energije, ki jo lahko v nekem trenutku porabljate. Določena je z zmogljivostjo glavne varovalke in pomeni omejitev sočasne uporabe električnih naprav v gospodinjstvu. Kolikšno obračunsko moč potrebujete, je odvisno od števila in moči porabnikov električne energije (električnih naprav), ki jih uporabljate. Za vsako električno napravo je določena priključna moč, ki jo porablja, ko deluje. Priključna moč je napisana na napravi, v tehnični specifikaciji ali v navodilih za uporabo, ki jih dobite ob nakupu. Če ste papirje založili, lahko ta podatek poiščete tudi na spletu. Vedeti morate le ime modela naprave. Največji porabniki električne energije so pralni, pomivalni in sušilni stroji, sesalniki, električni štedilniki ter pečice, ki imajo priključno moč okrog 2 kilovata (kW) oziroma 2.000 vatov. Veliki porabniki so tudi klimatske naprave, precej manj pa porabijo na primer televizor in računalnik (okrog pol kilovata) ter žarnice (8 W, 15 W, 23 W ...). Če boste na primer sočasno vklopili pomivalni, sušilni in pralni stroj, ki imajo vsak po 2 kW priključne moči, to pomeni, da morate imeti zagotovljene najmanj 6 kW obračun- ske moči, sicer bo glavna varovalka omejila sočasno uporabo teh naprav, po domače, varovalko bo "vrglo ven". Če pa uporabljate trenutno le eno od teh naprav, potem zadostuje obračunska moč 2 kW. Za gospodinjske odjemalce, ki elektriko uporabljajo le za razsvetljavo in manjše gospodinjske aparate, je ustrezna obračunska moč 3 kW. Za večino gospodinjstev, ki uporabljajo tudi pralni in sušilni stroj, električno pečico in klimatsko napravo, je ustrezna obračunska moč 6 ali 7 kW. Večja obračunska moč (10 kW ali več) je namenjena velikim porabnikom električne energije, tistim, ki se na primer ogrevajo na elektriko in/ ali uporabljajo električne naprave z večjimi priključnimi močmi (savna, stroji v delavnici...). Naredite seznam svojih električnih naprav, seštejte njihove priključne moči in seveda upoštevajte, koliko naprav običajno uporabljate istočasno. Dobili boste podatek o obračunski moči, ki jo potrebujete. Kakšni so stroški? Obračunska moč določa višino dveh postavk na računu za elektriko: "obračunska moč" in "prispevek za SPTE in OVE", ki ga je vlada RS z avgusta 2015 podražila za 25 odstotkov. Za vsak kilovat obračunske moči boste letno plačali 22 evrov. Za obračunsko moč 3 kW je to 66 evrov, za 7 kW 154 evrov, za 10 kW 220 evrov letno. Če imate obračunsko moč, ki je ne potrebujete, pomeni to nepotreben strošek. Moč glavne varovalke lahko po predhodnem posvetu s strokovnjakom zmanjšate. Sprememba zahteva fizično zamenjavo glavne varovalke, ki jo mora opraviti strokovnjak in za to boste plačali nekaj več kot 30 evrov (32,76 €). Strošek pa se vam bo hitro povrnil z nižjimi računi za elektriko. Če boste npr. zmanjšali obračunsko moč z 10 na 7 kilovatov, boste strošek pokrili že po šestih mesecih, v prihodnje pa boste vsak mesec prihranili 5 evrov in pol. MV (vir: ZPS) Foto: Mojca Vtič Da želite spremeniti obračunsko moč, morate pisno sporočiti svojemu dobavitelju, ki bo zahtevek predal pooblaščenemu distributerju električne energije na vašem geografskem območju. torek • 15. septembra 2015 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da se je naš novinarski kolega začel ukvarjati s prikritim oglaševanjem. Ampak če radio-TV novinarji oblagajo svoje mikrofone z logotipi svoje firme, lahko časopisni novinar na svoje delovno orodje nalepi pač svoj časopis. Za danes (v torek) si je že izrezal posebno časopisno stran s črno kroniko. Gre namreč na sejo v Videm ... Govori se ... ... da se v občini pod patronatom sv. Vida marsikaj tudi sliši, ne le vidi. Zadnje čase (poleg ovadb) predvsem to, da naj bi na še vroč, komaj izpraznjen sedež direktorja občinske uprave zelo rada sedla šolska ministrica z najkrajšim stažem v zgodovini kateregakoli ministrstva ne le v Sloveniji, ampak na svetu. ... da si je bodoča neuradna direktorica omenjene občinske uprave bojda celo že spremenila priimek, da je ne bi več povezovali z neprijetno nekajurno izkušnjo ministrovanja. Zdaj naj bi se namreč spet pojavljala in prijavljala z dekliškim priimkom. ... da je taista nekajurna šolska ministrica in bojda bodoča (pa četudi čez leto dni) direktorica Vroča linija Radia Ptuj Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek ob 16. uri z Natalijo Škrlec. Kako se na našem območju soočamo s problematiko beguncev? občinske uprave pod patronatom sv. Vida že neformalno tudi članica županove ožje družine. No, če bo hotela to postati formalno, bo spet morala spremeniti priimek. ... da je v poetovionskem (ne) političnem zaodrju zelo vroče. Potem, ko je letos odstopil po volitvah imenovani novi predsednik županovega društva Za Ptuj in ga je netransparentno nadomestil sedanji prvi mož poetovion-ske občine, se očitno hudo krha tudi znotraj (ne)politične liste Za Ptuj; predvolilne obljube terjajo svoj dolg in poplačilo... ... da sije na drugi strani poražena lista bivšega poetovionske-ga župana že našla svoj »buldo- Foto: Tajno društvo PGC žer«, kot nekoč na ormoški politični sceni. Razlika je le v tem, da ptujski »buldožer« poražene liste prihaja iz odvetniških vod, ormo-škipa je bil takrat iz (naivnejših) kmetijskih . ... da je očitno čisto vsem županom vseh naših občin res čisto vseeno za njihove občane. Zadnji dokaz (med mnogimi prej) je zadnji kolegij, kjer so še enkrat pokazali, da nimajo ali nočejo imeti pojma, kako in kje so izginili milijoni evrov, ki so jih njihovi občani vplačali za CERO Gajke. In ker so občani pač tiho in bodo mirno plačevali (še dražje) položnice za smeti, jim bo lahko vseeno še naprej. Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Miro Kokol Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Današnja fotografija tedna je nastala avgusta, njen avtor Miro Kokol iz Obrtniške ulice na Ptuju pa je ob njej pripisal: »V teh vročih poletnih dneh se prav prilega tekoča osvežitev, še posebej, če je postrežba ta prava.« Sudoku • Sudoku d torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 8 5 4 2 8 3 1 6 9 1 7 2 9 6 8 3 1 6 5 2 9 4 3 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vvv ©© €€€ G Dvojčka v ©©© €€ G Rak vvv © €€ GG Lev v ©© € GGG Devica vvv © €€€ GG Tehtnica vv ©©© €€€ G Škorpijon v ©© €€€ GG Strelec vvv © €€ GGG Kozorog vvv ©© € GG Vodnar v ©© €€€ GGG Ribi vvv ©©© € GG Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 22. do 28. septembra 2015 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Prireditvenik Torek, 22. september 8:30 Pragersko: 39. krajevni praznik, kiparsko-rezbarske delavnice za otroke 10:00 Slovenska Bistrica, Trg svobode: Teden mobilnosti 2015, sejem kolesarske opreme, predstavitev opreme za najmlajše in družine, testiranje, 17.00 predstavitev motoristične opreme, predstavitev in testiranje E-koles, tržnica Jem domače, 12.30 odprtje prenovljene Grajske, 13.00 kolesarjenje, odprtje evropske kolesarske povezave EuroVelo 9, 13.15 razglasitev zmagovalca natečaja za izbor kolesarske razglednice Sreda, 23. september 14:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš: tradicionalno trganje koruze, Društvo žena in deklet občine Hajdina 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predmagistrski koncert Jožeta Pongračiča, klasična harmonika, program - Bach, Raffaelli, Semionov, Tiensuu, Radakovic 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanje Alenke Rebula in Josipe Prebeg Četrtek, 24. september 10:00 Voličina, cerkev sv. Ruperta: slovesna maša na godovni dan blaženega škofa Antona Martina Slomška in sv. Rupeta 11:00 Pragersko: 39. krajevni praznik, komemoracija ob spomeniku NOB, ob 18.00 prireditev Iz naše polpreteklosti, zlovešči 24. september 1941 18:30 Voličina, Kulturni dom: praznik KS, gledališka predstava Kralj Matjaž, gledališka skupina OŠ Voličina 19:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: večer proze in poezije Literarna gostilna, člani literarnega kluba Ptuj, David Matiči - kitara in vokal Petek, 25. september 9:00 Pragersko, kegljišče ob kulturnem domu: 39. krajevni praznik, turnir v kegljanju s kroglo na vrvici 17:00 Selce, Kulturni dom: praznik KS, prireditev ob odprtju vodovoda in asfaltiranih cest 17:00 Sp. Voličina, balinišče: praznik KS, balinanje, ŠD Voličina 18:00 Pragersko: 39. krajevni praznik, gasilska vaja 18:00 Ptuj, klet Stare steklarske delavnice: odprtje skupinske razstave vizualnih ustvarjalcev Na-ključ-no-I-zbrano, multimedijska razstava, do 22.00 18:00 Slovenska Bistrica, grad: zaključna prireditev 21. akcije ocenjevanja urejenosti okolja Zlata vrtnica 2015 18:00 Zg. Hajdina 71, kmetija Kristine Kirbiš: tradicionalno kožuhanje koruze, Društvo žena in deklet občine Hajdina 19:00 Pragersko, Kulturni dom: 39. krajevni praznik, zaključna prireditev s kulturnim programom, odprtje razstave slik in drugih izdelkov likovne kolonije 7. Forma viva Pragersko 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Pastir - igralno-dokumentarni film o liku škofa Janeza Frančiška Gnidovca, gosta večera, režiser David Sipoš in duhovnik Janez Cerar 19:30 Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III, za Gimnazijo Ptuj 21:00 Ptuj, CID: Jam session, zasedba Blaž Švagan trio Mestni kino Ptuj Četrtek, 24. september: 19:00 Ljubezenska Odiseja. Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. september: 17:00 Spuži na suhem; 19:00 Kar hočem; 21:00 Ljubezenska odiseja. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) •k** »Kdor bi izkoreninil občutek za bolečino, bi izkoreninil hkrati občutek užitka in s tem uničil človeka.« Michel de Montaigne »Iz ene ure jih bolečina napravi deset.« William Shakespeare »Ustvarjeni smo za bolečino. Solze so srcu to, kar je voda ribam.« Gustave Flaubert »Prava bolečina je sramežljiva.« Friedrich Hebbel »Resnične bolečine prezirajo uteho besed.« Alessandro Manzoni »Ljudje, ki trpe, mislijo, da nikoli dovolj ne sodelujemo v njihovi bolečini.« Samuel Johnson »Čutimopotrebo, da za svoje dolgočasenje in svoje nesreče vedno obtožujemo nekoga drugega.« Luigi Pirandello »Velike bolečine iščejo velike duše in samo velike duše trpijo velike bolečine.« Božidar Kneževič 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 22. septembra 2015 G? 'nv • ■ V—^ PIJANA ■ 7AUAVHA ■ AKTUALNA 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kyhinjica, pori. 10:00 Šola, da se ti zrola: Srednja šola Ravne, pon. 10:50 Modro, pon. 11:15 Pregled tedna, pon 11:40 Utrip Ormoža 12:40 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Kuhinj i ca 18:45 Sekvenca, 33. oddaja, pon. 19:10 Okroda miza o športu, pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 58. odd.r pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Cista umetnost, 47. odd., pon. 20:45 Glasba za vse, 18. oddaja, pon. 21:15 Pogled nazaj 1. oddaja, pon. 21:30 Pomurski tednik, pon. 22:10 Info kanal 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Obzornik TV Dravograd 10:25 Regi TV Gorišniea, pon. 11:25 Modro, pon. 11:50 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Pogled nazaj, 2. oddaja 18:40 Glasbena osmi ca (tuja), 59. oddaja 19:10 Poletni utrip Ptuja: Festival Dnevi poezije in vina, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Sekvenca, 33. oddaja, pon 20:45 Pogled nazaj, 1. oddaja pon. 21:00 Cista umetnost, 47. oda., pon, 21:30 Glasba za vse, 18. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 Glas iz zamejstva: Pogled na Slovenijo, pon. 10:15 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:15 Modro, pon. 11:40 Programska koalicija Mestnega sveta M o Ptuj, pon. 12:00 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Pravična trgovina, pon. 18:40 Glasbena S [tuja), 57. odd., pon. 19:10 Poletni utrip Ptuja: Ari Stavs 2015 pon. 20:00 ptujska kronika, pon. 20:20 Cista umetnost, 4?. odd., pon. 20:45 Glasbena osmica (slo), 58. oddaja, pon. 21:15 Po zdravje: Sladkorna bolezen, pon. 21:45 Okrogla miza o športu, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Reqi "IV Gorišniea 23:20 Info kanal Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tudi letos bomo peli slovenske pesmi in seveselili. Če nas je lani prepevalo več kot 200 bomo letos še množičnejši. Če nam je lani aplaudiralo več kot 3000 obiskovalcev nam bo letos še več. Skupaj z občinami kmalu začnemo s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. www.radio-tednik.si 08:00 Kimavčevi večeri na Destrniku 08:30 Otvoritev vrtca na Destrniku 09:30 Utrip iz Ormoža 10:30 Gostilna pri Francetu 18:00 Majšperk - Iz domače skrinje 20:00 Kimavčevi večeri v Kidričevem 21:30 Oddaja iz preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si 08:00 Gasilska vas Hajdoše 10:00 Dobrodelni koncert v Staršah,2.de 11:30 Glasbena oddaja 12:00 Video strani 18:00 Starše - Pozdrav jeseni 2015 20:00 Oddaja iz občine Hajdina 21:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani O) o CM * LLI 1- cc. h- LU >o 08:00 Folklorni večer NA pTUJU 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V 2lVO 20:00 Oddaja Iz občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 AKCIJSKA PONUDBA W ,!J@g» MMgtfA Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro. Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi kandidati. Prijavnica za Kuharsko preobrazbo me in priimek: aslov, kraj: elefonska številka: Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko. Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra. Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. PREKAJENA SV. ZADNJA KRAČA) 50% CENEJE SAMO 1,99 C/KG PANIRANI SV. ZREZKI Z ALI BREZ BUČNIH SEMEN 3 € / 6 KOM IZ LET0SNJEAGRE NAGRAJENA Z ZLAT0 MEDALJO ^ MREŽNA PEČENKA l SAMO 3,95 €/KG MARINIRAN PIKNIK SV. VRAT S KOSTJO SAMO 3,85 €/KG C VSAK DAN V PONUDBI TUDI SVEŽA TELETINA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Piščančje prsi slim&fit500g Piščanec razrezan za pohanje sveže, podstavek 1000 g [iir /.JTft PIŠČANČJE PRSI Piščančje prsi slim &fit postrežno Seznam vseh prodajaln Perutnine Ptuj d.d. na www.perutnina.si www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 15. septembra 2015 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBUlK 23 SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8« 98,2 "I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98.2-I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 041 881 949, prodaja poteka zjutraj od 8. do 10. ure in popoldan od 16. dalje. SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8« 98,2 -I043 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. PRODAM domača jabolka. Tel. 753 31 01 ali 051 220 023._ KUPIM traktor, lahko IMT, Ursos, Ze-tor, Deutz ali podobno, kosilnico in ostale priključke. Telefon 031 851 485._ PRODAM koruzo z njive. Tel. 031 475 857._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ PRODAM grozdje, zelo kakovostno, laški in renski rizling ali mošt. Tel. 051 316 591._ NESNICE, rjave, 19. tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23._ BELE kokoši in peteline, 4-kilogram-ske, prodajamo. Telefon 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23._ PRODAM leseni sod za vino, približno 600 litrov. Informacije na tel. 031 733 157. Bil si steber našega doma, našega življenja. K tebi smo se zatekali po besede tolažbe in vzpodbude. Nepričakovano si odšel, daleč, daleč, vendar v naših srcih in spominih boš ostal za večno. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Branka Kovačiča S POLENŠAKA 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem Elektra Ptuj, vsem kolesarjem, podjetju TEVE Ptuj, TD Polenšak, Predicam, zvezi in vsem čebelarskim društvom ČZ Ptuj, posebno ČD Dornava za zadnje slovo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, gospe Marti za molitev, govornikom za besede slovesa, Magnifikatu za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebnemu podjetju Mir. Vsi tvoji najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ____________________________ss_________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice, NAROCIl.NICA ZA Štajerski TEDNIK ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Ste željni spoznavanja novih pokrajin, njihovih običajev in navad? Ste pripravljeni na neverjetno dozo smeha, dobre volje ter nepozabnih zabav? Če ste odgovorili z »DA!«, potem sploh ni dvomov, da se morate udeležiti izleta Z RADIEM-TEDNIKOM PTUJ v sodelovanju s potovalno agencijo TURISTAGENT. Od 16. do 18. oktobra bomo odkrivali kontraste Bosne in Hercegovine. Poskrbljeno bo tudi za ogromno količino dobre volje, smeha, številnih presenečenj in prave, nepozabne balkanske zabave. Povabite še svoje bližnje, prijatelje in znancetertudi njim privoščite nepozabno doživetje. : i M REZERVACIJE: TURISTAGENT Ptuj, Miklošičeva 2, tel.: 02 748 18 80 TURISTAGENT Maribor, Mlinska 28, tel.: 02 23 50 206. ODHOD: 16.-18. 10. 2015 PREVOZ: AVTOBUS ŠT. DNI: 3 DNI | 2 NOČI VSTOPNE POSTAJE: MARIBOR, PTUJ v Štajerski AKCIJSKA CENA ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POSLUŠALCE RADIA PTUJ je 179 EUR. Ugodni plačilni pogoji! RADIOPTUJ 89,8" 98,2 "I04i3 k-, : ' ."i, •ütffiSääEeäxfö POTOVBLnfl flGETICUH Bosna in Hercegovina je že od nekdaj stičišče različnih kultur, ki so se na tem prostoru srečevale, bojevale in mešale ter posledično ustvarile edinstveno arhitekturno in pokrajinsko sliko, ki danes privablja turiste od blizu in daleč. Starodavno Jajce, vezirski Travnik, prestolnica Sarajevo in slikoviti Mostar nas zagotovo ne bodo pustili ravnodušnih. Potovali bomo po prostranih ravnicah, se vzpenjali v slalnate planine in se znova spuščali v ozke soteske... Cena vključuje: 1 x polpenzion, lx nočitev z zajtrkom v sobi 1/2 v hotelu 4*, prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, vstopnino v muzej AVNOJ-a, vstopnino v podzemno cerkev in katakombe, kosilo ob Plivskem jezeru, vstopnino v Andricevo hišo, vstopnino v Tunel upanja, lokalno vodenje v Sarajevu, vstopnino za Svrzinu kucu (muslimanska domačija), večerjo v tipični sarajevski restavraciji z živo glasbo in nepozabno zabavo, ogled mosta na Neretvi v Jablanici, lokalno vodenje v Mostarju, kosilo v Mostarju, ogled izvira reke Bune, darilo za udeležence izleta, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, prijavnino, pripravo, organizacijo in DDV. Možna doplačila: 1/1 soba = 40 EUR, riziko odpovedi, dodatno zavarovanje. ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERMIN ZA IZLET (16. 10. - 18. 10. 2015) Slovenija • Prevozniki ujeti v zastojih na mejnih prehodih Prevozniki v težavah zaradi beguncev Prevozniki vsako uro opozarjajo na vse večje zastoje in dolge čakalne dobe na številnih mejnih prehodih Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa tudi na nemško-avstrijskih mejah. Nekateri slovenski tovornjaki stojijo v zastojih že 23 ur, kar ogroža ne le pravočasno dobavo blaga, temveč povzroča tudi vse več nevšečnosti prizadetim voznikom. Foto: Letalska policijska enota Posnetek prikazuje zastoje tovornih vozil zaradi prihoda migrantov na mejnem prehodu Obrežje. Slovenija, Podravje • Kje vse so zgrajene nove kolesarske poti Milijoni evrov v kolesarske steze, v Podravje nic V soboto je bilo slovesno v Rogaški Slatini; s slavnostnim odprtjem nove kolesarske povezave med Rogaško Slatino in Podčetrtkom so namreč simbolično predali namenu vse novozgrajene kolesarske poti po državi, sofinancirane z evropskim denarjem v finančnem obdobju 2007 do 2013. Kolesarskih poti v Podravju ni med temi. »V združenju za promet GZS sicer razumemo organe oblasti, da so v zaostrenih razmerah, ki jih je povzročil velik naval beguncev, kontrole na mejah nujne. Vseeno pa opozarjamo, da gospodarstvu, zlasti prevoznikom, pa tudi podjetjem, ki so odvisna od »just in time« dobav, to povzroča gospodarsko škodo. Za zmanjšanje negativnih posledic pričakujemo jasnejše in pravočasne informacije tako o zastojih na mejah kot o alternativnih poteh, ki bi jih lahko prevozniki izbrali. Poudarjamo, da je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je v finančni perspektivi 2007-2013 s pomočjo sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zgradila več odsekov kolesarskih povezav med posameznimi kraji. Med temi je kolesarska povezava Brezovica-Vrhnika-Logatec v dolžini pet kilometrov, urejenih je bilo še 12 križišč in priključkov ter pet avtobusnih postajališč. Vrednost projekta je 4,1 milijona evrov. Druga je bila kolesarska povezava Rogaška Slatina-Podče-trtek-Bistrica ob Sotli v skupni dolžini 14 kilometrov, urejena r-^V so tudi počivališča. Vrednost projekta je znašala 5,2 milijona evrov. Naslednja kolesarska povezava je bila narejena na relaciji Miren-Vrtojba-Kanal, odsek Solkan-Plave, v dolžini 9,3 kilometra, urejenih je tudi sedem počivališč. Vrednost projekta je 4,9 milijona evrov. Kolesarsko povezavo je dobila še Kranjska Gora (Gozd Martuljek) z Jesenicami v dolžini 5,9 kilometra, vrednost projekta je 4,1 milijona evrov, in občina Jesenice z občino Bled v dolžini 3,4 kilometra ter vrednosti 1,6 milijona evrov. 432 metrov nove kolesarke poti pa je na voljo še na odseku Parenzane v Primorju v vrednosti 1,6 milijona evrov. »Novo zgrajeni kolesarski odseki povezujejo navedene kolesarske povezave v smiselno zaključene odseke v načrtovanem sistemu kolesarskih povezav v Republiki Sloveniji,« so ob tem še sporočili iz Direkcije RS. Na Ptuju je bil minuli konec tedna v okviru Evropskega tedna mobilnosti - namesto kakšnega podobnega, zgoraj opisanega odprtja - organiziran pre- veliko število podjetij odvisnih od pravočasnih dobav, ki pa se v takih razmerah ne morejo realizirati. Možno rešitev vidimo v vzpostavitvi posebnih koridorjev za tovorna vozila, ki bi se na ta način lahko izognila zastojem,« opozarjajo v Združenju za promet GZS Poleg tega pričakujejo, da bo policija posredovala natančna navodila za ravnanje voznikov tovornih vozil, ki bi se jim lahko vtihotapili begunci in tako skušali nelegalno prečkati mejo. RS cej slabo obiskan prvi kolesarski sejem, nato pa še kolesarjenje po t. i. Dravski kolesarski poti. Ta v pravem pomenu besede sploh ne obstaja, saj jo je bilo marsikje treba »prekolesariti« kar s kolesom na ramenih... Ur H Osebna kronika Rojstva: Marinka Marin, Mala vas 18, Gorišnica - deček Jaka; Mateja Potrč Mastnak, Trnovski Vrh 42, Destrnik - deček Jan; Mojca Intihar, Gerečja vas 27, Hajdina - deklica Lana; Gabrijela Korent, Trnovska vas 57 - deklica Sara; Suzana Hoj-nik, Hlaponci 40 c, Polenšak - deček Tai; Jerneja Križan, Velika Pirešica 48, Žalec - deklica Ema; Danijela Majcen, Kicar 57, Ptuj - deklica Eva; Sandra Kolarič, Medvedce 9 a, Majšperk - deček Aleks; Tamara Breznik, Spodnja Gorica 11, Rače - deklica Lana; Karmen Karnekar Bezjak, Gregorčičev drevored 13, Ptuj - deklica Tinkara; Nives Horvat, Mladinska ul. 6, Kidričevo - deček Anej; Korina Čerček, Marxova ulica 7, Maribor - deček Viktor Štefan; Sonja Brunčič, Vintarovci 30 b, Destrnik - deklica Taja; Tatjana Travnikar, Slape 14 b, Ptujska Gora - deček Oskar; Sanja Pilinger, Dornava 4 - deklica Vita; Anita Kelenc, Place-rovci 10, Gorišnica - deklica Eva. Umrli so: Dragica Podbrežnik, roj. Dobnik, Ptujska Gora 37, roj. 1949 - umrla 9. septembra 2015; Ana Lah, roj. Ilec, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 21, roj. 1929 - umrla 9. septembra 2015; Ivan Fajferič, Pestike 20, roj. 1960 - umrl 8. septembra 2015; Marija Dobravc, roj. Kolenc, Ptuj, Vičava 107, roj. 1913 - umrla 9. septembra 2015; Angela Žunkovič, roj. Horvat, Starošince 40, roj. 1924 - umrla 10. septembra 2015; Jožef Lovrenčič, Ptuj, Svržnjakova ul. 10, roj. 1928 -umrl 7. septembra 2015; Neža Čeh, roj. Horvat, Krčevina pri Ptuju 69, roj. 1933 - umrla 12. septembra 2015; Janez Šilak, Hajdoše 94, roj. 1946 - umrl 14. septembra 2015; Ana Sar-jaš, roj. Grubelnik, Maribor, Koroška c. 116, roj. 1939 - umrla 15. septembra 2015; Franc Zamuda, Spuhlja 100 c, roj. 1944 - umrl 14. septembra 2015; Ivan Lah, Velika Nedelja 3, roj. 1928 - umrl 14. septembra 2015; Janez Šterbal, Zabovci 53, roj. 1953 - umrl 16. septembra 2015; Jožef Bratuša, Korenjak 1 a, roj. 1926 - umrl 16. septembra 2015. Poroke - Ptuj: Borut Dreven-šek in Amanda Kalik, Sedlašek 2 b; Dušan Cizerl in Irena Mlakar, Dravci 17; Tadej Cajnko in Mateja Janžekovič, Prerad 18; Miran Šuen in Katja Kelc, Stojnci 13 a. Poroka - Ormož: Matjaž Vi-dovič in Andreja Fridman, Sveti Tomaž 29 a. Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, ob morju okoli 12, najvišje dnevne okoli 20, na Primorskem okoli 23 stopinj C. Obeti V sredo se bo pooblačilo, padavine bodo do večera od zahoda postopno zajele vso Slovenijo. V noči na četrtek se bo v severni Sloveniji meja sneženja spustila do nadmorske višine okoli 1200 m. V četrtek bo pretežno oblačno, dež bo čez dan tudi na vzhodu ponehal. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Ptuj • Preventivne delavnice za varnost v prometu Pri trku ob hitrosti 90 km na uro bo mobilnik tehtal 9,2 kg Minuli teden je na Ptuju potekala preventivno-izobraževalna delavnica o prometni varnosti, ki jo je v sodelovanju z Lidlom Slovenija že drugo leto zapored organiziral zavod Varna pot. Med udeleženci so bili tudi otroci iz Vrtca Ptuj -enot Tulipan, Deteljica, Marjetica in Narcisa, ki so se na poligonu spoznali s prometnimi pravili in ustvarjali na temo prometne varnosti. Za odrasle udeležence so bile zanimive tehtnice za naletne teže, ki prikazujejo, kolikšna je naletna teža oseb ali drugih predmetov v avtomobilu pri različnih hitrostih v primeru trka v mirujoč objekt. Teža mobilnega telefona se tako pri hitrosti 90 km/h poveča s 120 g na kar 9,4 kg. Zato mobilnih telefonov (in drugih predmetov) v avtomobilu ne odlagamo na armaturno ploščo ali na sopotnikov sedež, temveč jih odložimo za sprednje sedeže na tla oz. v prtljažnik avtomobila. Na preventivnih delavnicah zavoda Varna pot, ki potekajo pred Lidlovimi trgovinami, se sicer lahko otroci preizkusijo tudi na prometnem poligonu. Ambasadorji zavoda Varna pot obiskovalcem pokažejo pomen varnostnega pasu in otroških varnostnih sedežev ter pravilen način pripenjanja. V okviru svoje trajnostne pobude »Ustvarimo boljši svet« izvajanje preventivno-izobraževalnih delavnic omogoča Lidl Slovenija. AL Foto: Črtomir Goznlk Medtem ko so v Podčetrtku slovesno predajali namenu novo, dobrih 14 kilometrov dolgo kolesarsko povezavo, so se ptujski kolesarski navdušenci v okviru Evropskega tedna mobilnosti lahko podali po bolj kot ne »imaginarni«Dravski kolesarski poti, ki je vse prej kot urejena. Napoved vremena za Slovenijo Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši. Otroški poligon, kjer so se otroci spoznavali s prometnimi pravili. Foto: AL