ZGODOVINA
V ŠOLI
Številka 2 Letnik 28 (2020)
ISSN 1318-1416
Izdajatelj in založnik: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik: dr. Vinko Logaj
Uredniški odbor:
dr. Dragica Čeč, Znanstveno-raziskovalno 
središče Koper
Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje
Dragica Babič, Šolski center Celje – 
Gimnazija Lava
Jana Bec, Osnovna šola Prule Ljubljana
mag. Mateja Drnovšek Zvonar, Osnovna 
šola Polje Ljubljana
Štefan Harkai ml., Osnovna šola Puconci
Brigita Praznik Lokar, Osnovna šola Danile 
Kumar Ljubljana
Damjan Snoj, Osnovna šola Preserje
dr. Mojca Šorn, Inštitut za novejšo 
zgodovino
Srečko Zgaga, Gimnazija Poljane
mag. Manica Maver, Državni tehniški zavod 
Žiga Zois, Trst
Kiti Jurica Korda, Gimnazija Dubrovnik
dr. Daniel Wutti, Visoka pedagoška šola, 
Celovec
Odgovorna urednica: dr. Vilma Brodnik
Naslov uredništva: dr. Vilma Brodnik, 
Zavod RS za šolstvo OE Ljubljana, 
Dunajska 104, 1000 Ljubljana, tel.: 01/236 
31 19, faks: 01/236 31 50, e-naslov: vilma.
brodnik@zrss.si
Urednica založbe: Simona Vozelj
Jezikovni pregled: Tine Logar
Prevod povzetkov v angleščino: Ensitra 
prevajanje, Brigita Vogrinec Škraba s. p. 
Oblikovanje: Studio Aleja d. o. o. 
Računalniški prelom: Medium d. o. o. 
Tisk: Abo grafika d. o. o.
Naklada: 450 izvodov
Fotografiji na naslovnici: Fotografija 
prikazuje grobnico družine Enijcev, 
ohranjene v rimski nekropoli v Šempetru 
v Savinjski dolini. Datirana je v 2. stoletje. 
(Vir: Turistično društvo Šempeter.)
Naročila: ZRSŠ – Založba, Poljanska c. 28, 
1000 Ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si, 
faks: 01/300 51 99
Naročnina:
Letna naročnina (2 številki): 33,00 EUR 
za ustanove, 24,75 EUR za fizične osebe; 
12,50 EUR za dijake, študente, upokojence; 
cena posamezne številke v prosti prodaji je 
20,00 EUR. V cenah je vključen DDV.
© Zavod RS za šolstvo, 2020
Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga  
vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno 
številko 578.
Vse pravice pridržane. Brez založnikovega 
pisnega dovoljenja ni dovoljeno nobenega dela 
te revije na kakršenkoli način reproducirati, 
kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved 
se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije 
(fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali 
prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij). 
REVIJI NA POT
»Prav gotovo, da so stari Grki po tragedijah gledali veseloigro, a ne kaže, da so takrat imeli za 
uničevanje človeških teles tako organizirane postojanke; zato je bila njihova potreba po katarzi 
nekoliko drugačna od potrebe Evropejca dvajsetega stoletja. Mojra se pri nas ne spoprijema s 
posameznikom, ampak z družbo; naša Usoda je boginja skupnosti, rešili se je bomo množično ali 
pa množično podlegli.«
(Pahor, B. (2020). Tako mislim. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 49.)
V letu 2020 obeležujemo več pomembnih obletnic, povezanih z nacionalno zgodovino. Tako 
je minilo 100 let od koroškega plebiscita, požiga Narodnega doma v Trstu in podpisa rapal-
ske pogodbe ter 30 let od prvih povojnih, demokratičnih, svobodnih volitev ter plebiscita za 
samostojno in neodvisno Slovenijo. Obeleževanje zgodovinskih obletnic je povezano s kul-
turo spominjanja, ki je lahko zazrta v preteklost in mladine pogosto ne pritegne več. Nove 
možnosti zato prinaša zamisel o odprtem, inkluzivnem, čežmejnem obeleževanju obletnic 
dogodkov, ki so pogosto razdvajali ter pomenili za ene »poraz« in za druge »zmago«. Pobu-
do za inkluzivno, čezmejno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita prinaša članek 
koroškega rojaka in profesorja na Pedagoški fakulteti v Celovcu dr. Daniela Wuttija v rubriki 
Izpostavljamo. Namen takšnega obeleževanja ni prevzemanje zgodovinskih narativov drugih, 
temveč vzpostavitev kulture dialoga in izkaz spoštovanja do zgodovinske izkušnje ljudi na 
obeh straneh meje ter njihovega pogleda in spominov na zgodovinsko dogajanje, kar naj vodi v 
skupno čezmejno prihodnost. Obmejne regije spora bi tako postale regije sodelovanja in miru, 
kar sta ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu s spravnim dejanjem vrnitve Naro-
dnega doma slovenski skupnosti ter poklonitvijo ob spominskem obeležju slovenskim bazovi-
škim junakom in ob spomeniku žrtvam v Bazoviški fojbi pokazala slovenski predsednik Borut 
Pahor in italijanski predsednik Sergio Matterella. Spravni obisk simboličnih mest slovenskega 
predsednika Boruta Pahorja in avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellena pa je po-
tekal tudi ob 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliki pisatelj in tržaški rojak Boris Pahor, ki 
je preživel krute življenjske preizkušnje v vseh treh totalitarizmih 20. stoletja, v razmišljanjih v 
številnih literarnih in dokumentarnih delih s svojim življenjskih zgledom kliče k sodelovanju 
in povezovanju družb ter narodov, saj nas lahko drugače zgodovina znova pogubi. 
V tokratni Zgodovini v šoli v rubriki Izpostavljamo objavljamo dva pregledna članka za pripra-
vo osnovnošolskih učencev na tekmovanje iz znanja zgodovine na temo mlajše železne dobe 
(dr. Boštjan Laharnar, Narodni muzej Slovenije) in zgodnjega rimskega obdobja na Sloven-
skem (dr. Bernarda Županek, Muzej in galerije mesta Ljubljana). Rubrika Izmenjujemo izku-
šnje prinaša primere dobre šolske prakse obravnave rapalske meje z ekskurzijo v povezavi z 
lokalno zgodovino Žirovskega in 100. obletnico podpisa rapalske pogodbe (Vlasta Pečelin, 
Osnovna šola Žiri), medpredmetne obravnave izbranih tem iz španske zgodovine v povezavi 
s poukom španskega jezika (Alenka Bizjak in Katarina Škufca, Gimnazija Kranj), obravnavo 
holokavsta s pomočjo ekskurzije in literarnih del z zgodovinskim ozadjem (Bojana Modri-
jančič Reščič, Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola), predstavitev 
mednarodnega projekta Več kot čebelarjenje s projektnim delom in razvijanjem podjetnostnih 
kompetenc (Mojca Logar, Biotehniški center Naklo). V rubriki Iz zgodovinopisja objavljamo 
nove izsledke raziskav vloge dr. Franceta Prešerna in dr. Janeza Bleiweisa za slovensko zgodo-
vino in v slovenskem zgodovinopisju (dr. Marijan Dović, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko 
literaturo in literarne vede). Rubrika Predstavljamo pa prinaša poročila o knjigi Nekje še sije 
sonce, na temelju pričevanj Michaela Gruenbauma, praškega Juda, ki je preživel holokavst (dr. 
Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo), monografije o vključevanju ustne zgodovine v pouk 
zgodovine avtorja Donalda A. Ritchieja (dr. Danijela Trškan, Filozofska fakulteta, Univerza v 
Ljubljani) ter dveh poljudnih knjig o obravnavi železne dobe pri pouku zgodovine v osnovni 
šoli (dr. Danijela Trškan in asist. Špela Bezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani).
Vabljeni k branju in soustvarjanju.
Dr. Vilma Brodnik, odgovorna urednica