40. štev. V Kranju, dne 7. oktobra 1911. XII. Jeto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi. Stane u Kranj x dostavljanje« na dom 4 K, po pošti trn celo lato 4 K, na pol lato S K, a* Kaaažgo 4 marke, aa Ameriko 2 dolarja. Posamezne Steviike po 10 Tin. — Na naročbe brez mtodoboe vpoliljatve naročnine ie neezira. Uredništvo in upravništvo je v hiši št. 117 — Izdajatelj: Ivan Podlesnik Odgovorni urednik: Val. Sitar. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, ie med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati sa računajo za odo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt, strani 20 K. Inserati sa plačujejo naprej. Za manjša oznanila sa plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvokjo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Združenje Gorenjcev. Prav nič se ne bomo Gorenjci zmenili za to, če bo kak ljubljanski dnevnik imenoval naš današnji članek .solzav". Ponosni Gorenjec sploh ne pretaka rad solza, pač pa, kadar mu je dosti, odločno pove: .Tako ne sme iti več naprej!" Da, tako ne sme iti več naprej, kakor je šlo zadnja leta, ne sme iti na Slovenskem sploh, najmanj pa med resnimi in pametnimi Gorenjci. Prenehati mora kvarjenje naroda, ki se vrši z vzbujanjem najpodlejših strastij, z iskanjem osebnih prepirov, s smešenjem vsega, kar je narodu svetega in kar ga edino še drži po koncu. Kdo je zakrivil tožbe o propadu idealov naše mladine, ki se slišijo od obeh strani]? Kdo ima na vesti neznosne družabne razmere, ko se napravlja toliko jeze in sovraštva po mestih, trgih in vaseh in se daje po nekaterih dolinah toliko posla sod nijam? Kdo je vzrok suši na leposlovnem in znanstvenem polju, da se primorani listi in društva polniti svoje predale večkrat s slamo ? Koga zadeva odgovornost, da se narod izseljuje in da v kljub neštevilnim društvom in konkurenčnim zadrugam Slovenci v narodno - gospodarskem oziru ne moremo prav naprej, kakor bi lahko prišli, ako bi vseh boljših močij ne izrabljali za naboj in odboj, ampak za skupno delo? Katerega pravega domoljuba naj ne boli srce, ko nam ljudsko štetje jasno dokazuje, da se pomika nemška meja proti jugu, pri nas se pa smešijo in trgajo tisti, ki gredo na stražo proti skupnemu sovražniku tujcu? Čemu treba graditi v istem malem krajn dve dragi, a nasprotni si trdnjavici — in to v kraju, ki je, kakor se zatrjuje, ves krščanski in ves narodni — na ogroženih mestih proti očitnemu sovražniku pa težko kje katero postavljamo? Odgovori na ta vprašanja pritiskajo pečat sramote na zavedno slovensko pamet. Zadnji čas je, da preneha hujskanje in gnanje v brezmejne strasti. Hrvaške razmere kažejo, da po-množenje strankarstva ne osrečuje naroda. Naše ljudstvo potrebuje več poduka in več varstva pravic, potem bo proti pravemu sovražnika svojih svetinj imelo več poguma in edinosti. Le vkup za staro pravdo 1 Proč z meglo 1 Na Gorenjskem vzhaja solnce na jasno 1 Gorenjci hočemo misliti s svojo glavo in se ne damo vlačiti v propad. Povsod mora prodreti gorenjska bistroumnost, ki loči dobro od zla in ki pozna prave prijatelje. Delajmo vsi na to, da se povsod zjasne vremena! To značajno možatost pričakujejo od Gorenjcev vsi modri Slovenci, zlasti pa vehki trpini, sosednji koroški bratje, ki iščejo v svojih verskih in narodnih borbah pri Gorenjcih prvo zasloniba Podobno zdravo prepričanje, kakršno leži v duši vsem pravim Gorenjcem, stopa na vrh že tudi med Slovenci ob Jadranskem morju. Zadnjo nedeljo je državni poslanec dr. Rybaf govorilna dobro obiskanem shodu političnega društva .Edinosti" v Trstu o tem, da naj se združijo v državnem zbora vsi jugoslovanski poslanci. Znano je, kako se je pritiskalo pred nekoliko tedni iz naprednega ljubljanskega tabora z nečednimi sredstvi na tržaške Slovence, da naj se izjavijo proti temu združenju. Pa vse grožnje niso 'nič pomagale. Zborovalci so se v nedeljo soglasno izrekli za združenje naših poslancev na Dunaju. Kako naj se pa združijo poslanci na Dunaju, če so si doma v laseh ? Zato je šel dr. Rybaf še dalje in je prav grenke solil tistim slovenskim naprednjakom, ki se radi zvezujejo z liberalnimi Nemci in klerikalnimi Lahi, boje se pa zveze" z lastnimi brati. Razkril je tudi skrivnost, kako so razni denarni polomi potopili zadnji čas okoli Trsta plavajočo napredno ladjico, zgrajeno po ljubljanskem ponesrečenem načrtu. Vesele nas pojavi, ki kažejo, da se polega strast, katera dela iz ljudij besne zveri, in da prihajata na površje razsodnost in dobra volja. Profesor in trgovec, obrtnik in kmet, vsi čutijo potrebo po miru in znosnem medsebojnem občevanju, ker dobro vedo, da se le na ta način rešijo ideali mladini in dvigne moč naroda. Samo kak brezvestni plašsr, ki se hoče okoriščati iz krajevnih prepirov in ki hoče imeti nevero in korupcijo ljudstva v podlago razvoju svoje klike, bo jezno zaškrtal z zobmi, ko bo bral naš članek. Kar je boljših ljudij na Slovenskem, se bodo oddahnili in bodo radostno pozdravili ta izraz* svojih čuvstev v našem listu. Menimo, da se ne motimo, če tem boljšim ljudem prištevamo skoro vse prebivalce naše lepe Gorenjske. Združimo se tedaj, Gorenjci, brez ozira na dosedanje stališče v to svrho, da zjedinimo in pogina otmemo naš narod in na podlagi zdravih načel, zlasti s skupnim delom na gospodarskem polju, omogočimo njegov obstoj. Shod Kmečke zveze za kranjski okraj. Okoli 300 mož se je bilo zbralo zadnji ponedeljek v .Ljudskem domu" v Kranju, kjer sta govorila državna poslanca Demšar in Jarc. Zborovanje je vodil g. J. Brodar, predsednik Kmečke zveze. Besedo je dal najprej poslancu Demšarju, ki je strokovnjaško govoril o lesotrštvu. S samo živinorejo in poljedelstvom si kmet ne more pomagati, ako se zanemarja razumno leso» rejo in gospodarske prodajanje lesa/ Prippročal je, da naj se les ne seka prezgodaj, ker potem, ko je malo odrastel, prinaša v gozdu stoječ najboljše obresti Storiti se pa mora tudi kaj glede prodaje lesa, da ga ne bo kmet lesnim trgovcem, ki so večinoma Italijani, dajal preveč po ceni. Napraviti se mora osrednja zadruga za lesotrštvo. Govor so sprejeli zborovalci z veliko pohvalo. Prinesli bomo o tem važnem predmetu pozneje poseben članek. Drž. poslanec Jarc je izrazil najprej svoje veselje nad tako sijajno udeležbo, ki kaže, da ljudstvo hoče in išče stika s svojimi poslanci. Razmere v parlamentu so take, da se morajo poslanci S. L. S. po eni plati boriti za kmečke koristi proti pretiranim zahtevam poslancev velikih mest in veleobrti. Res je sicer, da je izmed 516 poslancev 280 kmečkih zastopnikov, a žal, da so ti dostikrat premalo odločni proti nasprotnikom, ki znajo porabiti zase vsako priliko in vsako sredstvo. Po drugi plati pa se mo- rajo poslanci zavzemati za naše narodne koristi. Cilj poslancev S. L. S. je, da pribore slovenskemu ljudstvu tudi na Dunaju tisto pravico, ki mu gre, da se ga ne bo pri vladi omalovaževalo, ampak vpo-števalo kakor druge narode. Parlamentarni položaj je tak, da brez slovensko-hrvatskega kluba trdna delavna večina ni mogoča. Nemcev pride v poštev 100 — krščanski socijalci nočejo sodelovati — Poljakov 70, Čehov 80 ta če se pritegne tudi 16 Italijanov, to še ni delozmožna večina. Pa tudi, če bi se sestavila nova večina brez Slovencev, bodo znali poslanci S L, S. varovati koristi svojega ljudstva s tisto znano odločnostjo, ki jo je morala n. pr. občutiti Bienerthova vlada. V parlamentu se od nekih strani j obeta kulturni boj. Tisti Masarvk, ki se ga je hotel okleniti propadli Strojevec, ko bi bil izvoljen, ta Masarvk, ki svojih otrok niti krstiti ne da, je vložil predlog, naj se vzame krščanskemu zakonu zakramentalni značaj In še poniža do odpovedljive pogodbe. Takim in enakim nameram se bodo poslanci S.L. S. uprli z vso silo. Glede draginj e je zanje stališče dano s tem, da so kmečki poslanci. Da bi tako zelo manjkalo mesa, to niti res ni. Saj kmet danes svojih prašičev, ki jih radi suše ne more rediti, niti prodati ne more, ali pa le za slepo ceno. Cena mesa je pa kljub temu vedno enako visoka! Eno pa bo treba resno zavrniti: to je način, kako sodjairri demo-kratje rešujejo draginjo. Smešno se sliši pri tem, kako so ljubljanski sociji dopoludne demonstrirali proti draginji, popoludne pa, kakor je pravila gostilničarka, konstituirali pri .Novem svetu" 90 parov piščet, SO rac, 1 tele, 2 koztiča itd.! Vladi bo treba povedati resno besedo, da dunajskih dogodkov, kjer je od socialističnih voditeljev nahujskana sodrga demolirala šole in obče-koristne zavode, razbijala šipe in kradla iz izložb, ljudstvo, ki hoče red v državi in spoštuje državno oblast, ne bo več trpelo. Kaj bi se ne mogli organizirati tudi kmečki bataljoni, ko bi bila sila, in napraviti red? Glede uradniškega vprašanja, ki pride na vrsto v parlamentu, je govornik razložil svoje stališče na uradniškem shodu. Ker imamo preveč nepotrebnih pisanj za stvari, ki včasih niso vredne piškavega oreha, imamo tudi preveč uradništva, in to je zato slabo plačano! Poslance S. L. S. bo pa v parlamentu zadela še posebej naloga, da se zavzamejo za pomoč našim prašiče-rejcem. Ako nočemo za leta in leta uničiti naše lepo razvite prašičereje, je treba preskrbeti zlasti močnih krmil po znižani ceni, ker je tržna cena pretirano visoka. Poslanci S. L. S. se ne boje* ljudske sodbe, ker je njih delo očito in pošteno, četudi kje pri občinskih volitvah pride na površje par .neodvisnih", so temu ponavadi vzrok le lokalne razmere. Ogromna večina ljudstva — to kaže izid volitev sploh — pa zaupa S. L. S. in nje poslancem! (Navdušeno pritrjevanje I) 1 ".........."........*.........■■■ "• Državni zbor. V čudnih razmerah se je sešel po dvame-mesečnem presledku v četrtek 5. t. m. naš državni zbor. V Italiji, naši zaveznici, vre vsled vojne s Turčijo, Na Balkanu je nakopičena velika gromeda nevoljc in treba je vreči vanjo samo majhno iskrico, pa imamo Balkan v vojnem plamenu. Nemčija in Francoska si tudi Se niste podali roke radi maročanskega vprašanja. Doma pri nas v Avstriji pa demonstracije in nezadovoljnost v ljudskih masah vsled draginje Res težki in resni časi! Vlada je sestavila sledeči delavni program zbornici: najprvo naj bi se rešila reforma poslovnika, potem pfbračun za prihodnje leto, ali vsaj začasen proračun. Ministerski predsednik polaga posebno važnost na hitro rešitev brambne predloge in pa predloge glede uredništva. Pri tej zadnji predlogi naj bi se posebno upoštevalo nižje vrste železniških uslužbencev. Obenem se mora seveda z novimi davki skrbeti za tozadevno pokritje. Potem je pa, in sicer najbrže najprvo in najvažnejše draginjsko vprašanje! Ali bo vse to šlo? Težko. Pričelo se je jako žalostno. Demonstracija čeških otrok. Dunajski češki stariši, katerim se godi velika krivica, vsled tega ker jim dunajski magistrat zapira šole, so poslali nad 300 otrok v parlament demonstrirat. Ko se je posrečilo oddelku teh malih .demonstrantov" priti v zbornično vežo, so zagnali nemški radikalni poslanci, med katerimi se je posebno odlikoval bivši nemški minister Schreiner, velikanski krik. Nastala je velikanska zmeda. Nemški in češki poslanci so se jeli prepirati in so se porivali semintja, otroci pa v strahu vpili in jokali. Ministerski predsednik Gautsch je sprejel en oddelek deputacije čeških starišev in otrok ter je zagotovil, da bo resno preiskal vprašanje čeških šol na Dunaju. Streli v zbornici. Ko se je otvorila seja državnega zbora in je govoril voditelj socijalnih demokratov Adler je naenkrat med go-orom nekdo iz galerije v streli! proti klopem, na katerih so sedeli ministri. Za prvim strelom je sledil drugi, tretji, četrti in peti. Čul se je tudi klic: .živela mednarodna socijalna demokracija!" V zbornici je nastala panika. Seja se je takoj prekinila, medtem pa so na galeriji že aretirali atentatorja. Ranjen ni bil nihče. V veliki nevarnosti sta bila zlasti ju-stični minister dr. Hochenburger in podpredsednik zbornice naš državni poslanec Pogačnik, v čegar stol sta prileteli dve kroglji. Atentator je 24 letni Srb Nikolaj Njeguš, mizarski pomočnik iz Šebenika. Na Dunaj je prišel šele pred dvema dnema. Ko so ga prijeli, je izjavil, da je nameraval ustreliti justičnega ministra. Seja se nadaljuje. Ko se je razburjenje nekoliko poleglo, je predsednik zopet otvoril sejo in izrekel svoje obžalovanje nad dogodki, ki so se pravkar z vršili. Nato prekine sejo in skliče sejo načelnikov, pri kateri se je določilo, da naj se seja zbornice nadaljuje. Ob s/4 3. uro predsednik zopet otvori sejo zbornice in da besedo socijalnemu demokratu Adlerju, da nadaljuje svoj govor. Drugi poslanci so zagnali med Adlerjevim govorom tak krik, da govora ni bilo razumeti. Ministerski predsednik se nato dvigne in v ostrem govoru obsoja dogodek in pa tiste, ki so zadnji čas neprestano pod krinko draginjskega vprašanja hujskali ljudstvo t. j. socijalne demokrate. Baron Oautsch je izjavil: .Nič me ne bo oviralo, da bom vzdržal red in branil zakon." (Burno odobravanje.) Proti ministerskemu predsedniku je govoril poljski socijalni demokrat Daszvnski. Za njim se je razpravljalo o dogodkih v veži parlamenta, ko so demonstrirali češki otroci. Maročansko vprašanje. Koncem seje odgovarja ministerski predsednik na interpelacijo glede maročanskega vprašanja. Izjavil je, da ne zadeva to vprašanje Avstrije niti v njeni notranji, niti v zunanji politiki. Ob '/i5< uro le predsednik zaključil sejo. Nadaljne seje. Določilo se je, da se bodo vršile seje zbornice vsak teden v torkih, sredah, četrtkih in petkih. Italijansko-turška vojska. Lahu postaja čevelj preozek in ga hočejo razširiti na Afriko in Balkan. V Afriki, južno od Italije, leži dežela Tripolis, ki je dvakrat večja kot Avstrija, pa večinoma puščava in ima le en milijon prebivalcev, ki spoznavajo turškega sultana za svojega gospodarja. Ob morskem bregu je nekoliko boljših krajev. Glavno mesto Tripolis ima važno trgovsko pristanišče prav ob bregu nasproti Siciliji. Zato so se ga Italijani polakom-nili. Napovedali so brez posebnega vzroka Turku vojsko in čez 24 ur je že laško vojno brodovje stalo pred Tripolisom in ga deloma vzelo. Turki so se umaknili v puščavo in se tam pripravljajo na odpor. Italijanska vlada je poslala okoli na konzule hinavsko naznanilo, da na Balkanu mora vse ostati mirno. Precej nato so pa turške vojne ladije napadle Prevezo, staro turško pristanišče z dvema utrdbama v Albaniji. To je bilo pa potrpežljivi avstrijski vladi preveč in zašumelo je na Dunaju, ker bi Italijan, ako dobi še Albanijo, imel za vedno avstrijsko brodovje tako v kletki, kakor imajo Turki ruske vojne ladije. Nemški cesar Viljem posreduje, da bi se vojska ustavila Lahi so potopili pri Albaniji nekaj turških ladij, Tripolisa si pa še niso osvojili. Mogoče je, da bodo kričavi Lahi obtičali v pesku. Iz turškega cesarstva so izgnani vsi Lahi. Gospodarski del. Kmet in draginjo. Toliko krivice, kot se ravno v zadnjem času dela kmetu v Avstriji, se je še ni nikdar delalo. Socialno ■ demokratično in liberalno Časopisje je nahujskalo z najbolj umazanimi lažmi zlasti delavsko ljudstvo, češ, da je sedanji draginji kriv samo kmet. Ljudje, ki prav nič ne poznajo trdega kmečkega dela, ki nikdar ne pogledajo v bedno življenje kmečkih hiš, delajo sedanjo draginjo krive ljudi, katerih obstanek je najbolj negotov in ki s svojim napornim delom vzdržujejo države. Ne zaradi teh hujskačev, ampak radi nas samih moramo pogledati globoko po vzrokih sedanje draginje in odgovoriti, da je draginje krivo: 1. ) To, da se v zadnjih petdesetih letih, ko so bile liberalne vlade na krmilu, res ni prav nihče brigal za kmeta. Kmetje so vedno v trdem delu izpolnjevali svoje dolžnosti, za večjo strokovno izobrazbo kmeta, za lažji in ceneji kredit, za bolj praktično uredbo ljudskih šol — pa ni skrbel nihče. Kdo bi moral za to skrbeti? Poslanci ! Poslanci pa so bili liberalci in liberalizem uči, da naj skrbi vsak sam zase. Po liberalnem načelu se brez skrbi slabejšega zatira in močnejšega podpira. Sedaj so se pa začeli ti liberalni grehi maščevati. 2. ) Amerika je z velikansko konkurenco vplivala na ceno poljskih pridelkov, ko je začela svoje pridelke izvažati po vsem svetu. Cene pridelkom so padale, delavske cene so pa vedno bolj rastle, ker so se delavne moči selile v Ameriko in druge industrijske kraje. In tako je kmet včasi zbil iz prodajne cene za svoje blago komaj pokritje stroškov. Ostalo mu ni nič; če pa kmet nima denarja, ga nimajo tudi drugi, n. pr. trgovci, obrtniki i. t. d. 3. ) Prekupcev je vedno več in ravno ti delajo največjo draginjo. Prekupci ropajo žepe pro-ducentu in konsumentu. Poglejmo samo pri živini. Kdo ima največji dobiček? Prekupecl Kdo mora plačevati njemu dobiček ? Konsument, to je tisti, ki mora meso kupovati. Če kmet dandanes nekoliko dražje proda živino ali druge svoje pridelke, mora pa tudi veliko dražje plačati delavce, železo, sladkor, petrolej, višje davke i. t. d. 4. ) Židovski karteli, združene tovarne — zakaj teh nihče ne pogleda? Kaj pa? Ali so mar ti znižali cene? V največji draginji so jih povišali. Akcionarji sladkorne družbe vlečejo 30 do 40% od svojih akcij, ki so stale prvotno po K 400 - -, danes jih pa niti za K 1000— ni dobiti. Leta 1900 je stal metercent premoga za kurjavo K 2*90, danes pa stane K 4*60. Železu se je cena v zadnjem času podvojila. Petrolejske akcijske družbe, ki so že dosedaj dobivale čistega dobička do 50%. niso bile zadovoljne, in so še cene povišale. Tu so glavni vzroki draginje, ne pa pri kmetu. Pri kmetu išče vzroke za draginjo samo tisti, ki kmeta sovraži. Najbolj ga pa sovražijo židovski liberalci in socialni demokratje. Kdor pa kmeta ljubi, bo delal na to, da se: 1. ) Preskrbi za večjo strokovno izobrazbo kmečkega stanu v ljudskih šolah. 2. ) Da se čimbolj razširijo kmečke zadruge. 3. ) Da se nekaj naprav?, da nam ne bodo uhajale najboljše delavske moči v Ameriko in industrijske kraje. * 4. ) Da se zlomi ali vsaj omeji moč kartelov. K vsemu temu si fco pa kmet sam najprvo pomagal s tem, da se bo politično, gospodarsko in na izobraževalnem polju organiziral. Strašno greši nad našim ljudstvom tisti, ki hoče drobiti naše moči s tem, da samo hujska. Naš kmet je trdno oprt na cerkev in duhovščino. V britkih življenskih bojih mu je ta zveza pomoč, da more zmagovati. Zato se pravi ubijati kmečke moči, ako se poizkuša ubiti to zvezo. 17 60-35 Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nelno mehko kožo in bel teint, se umiva le z Steckenpferd IIHjlno mlečna milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann £ Co., TeSin ob Lab. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah a parfumom i. t. d. Mestna hranilnica ? Kranju. V mesecu septembru 1911 je 301 strank vložilo 144 743 K 05 vin. 253 strank je dvignilo 73.065 kron 04 vin. 6 strankam se je izplačalo posojil 15.100 K. Stanje hranilnih ylog bruz kapitalizovauih vložn h obresti 5,041.755 K 33 vin. Stanje hipot. posojil 3,207.155 K 14 vin. Obcmstfh posojil 480.186 K 84 vin. Denarni promet 495.236 K 20 v. Kdor mnogo led', slabo prebavija! „ Niti rastlinska hranilna sredstva," piše dr. Granich-stadten, mestni fizik na Dunaju, .niti druge zdravilne vode ne učinkujejo v teh slučajih tako ugodno, kot večtedensko zdravljenje z naravno Franc Joiet o?o grenčico. V nobenem gospodarstvu naj bi ne manjkalo te mnegopreizkušene .Franc Jožef-ove vode". Padavica. Sredstev proti tej bolezni priporočajo celo množico. Gotovo je pa, da noben slučaj epilepsije ni popolnoma enak drugemu, nego je velik razloček po lastnostih posamezne bolezni in bolnega človeka. Iz tega izhaja, da samo individualno zdravljenje more zagotoviti uspeh. Tej zahtevi pa popolnoma odgovarja že tisočkrat preizkušeni in tudi od strokovnega časopisja vpoštevani zdravilni način, ki ga opravlja znameniti budimpeštanski specijalist dr. Aleksander B. Szabo. Tako doseženi zdravilni uspehi so tem dragocenejši, ker streme za radikalnim ozdravljenjem epilepsije. Pomoči potrebnim radovoljno daje pojasnila ordinacijski zavod v Buda-Pesti, V., Grosse Kronengasse 18. Novičar. Vabilo na oaročbo. Zaradi selitve tiskarne in drugih izprememb so bile danes z .Gorenjcem" težave. V četrtek Šele smo prebelili tiskarno. V prihodnje bo drugače. .Gorenjec" bo izpolnil svojo važno nalogo. Prosimo pomoči vse prijatelje dobre stvari. Oglase naj se dop sniki in naročniki nemudoma. Naročnina znaša do novega leta eno krono. Prihodnji številki boderao priložili položnice. Upravništvo. Sa|a občinskega odbora ▼ Kranju i dne 22. septembra 1911. Navzoči: župan, 3 svetovalci in 21 odbornikov. Overovateljem zapisnika imenuje g. župan gg. M. Pirnata in J. Tajnika. — 1.) K zapisniku zadnje seje predlaga inž. g. Kfivanec, da se 2. točka tega zapisnika v toliko izpopolni oziroma popravi, da gosp. Vinko Majdič ni obljubil samo znesek 5000 kron za 060 m8 vode, ampak je tudi dovolil, da se struga poglobi za 43 cm, kar je tudi važno, dalje da on ni stavil predloga v imenu odseka za električno razsvetljavo, ampak v imenu komisije, ker odsek ni imel časa posvetovati se o tej zadevi in da naj se izid pogajanj z g. V. Majdičera predloži en teden pred razpravo vsem gg. odbornikom. — 2.) Gosp. župan poroča, da je pustilo mestno županstvo vsled prošnje tukajšnjega prost. gas. in reš. društva Mavrjev vodnjak napolniti z vodo. Dalje poroča g. župan, da se je obravnava radi podaljšanja vodovoda v Cirčiče, Hrastje in Pre-bačevo, ki bi se imela vršiti 26. m. m., preložila na 5. t. m. 1911, ker se je vršila 25. m. m. in naslednje dni kolavdacija vodovoda. 3.) Pogo-relcem v Mokronogu se na prošnjo odbora za podpore potrebne pogorelce dovoli 100 K podpore. 4.) Podelitvi koncesije g. J. Rozmanu za izvrševanje informacijskih poslov, ki se tičejo kredita trgovcev in obrtnikov se ne ugovarja, V tukajšnjo domovinsko zvezo se sprejmeta Janko Šink, poprej pristojen v Staro Loko, in Neža Kosmač, poprej pristojna v Cerkno pri Tolminu, 5.) Sprejme se ponudba Al. Vodnika iz Ljubljane, glasom katere bo napravil prehode i. s. od Savskega mostu do kovača Babica, od hiše gosp. Rebolja do hiše gdč. Roossove in od gimnazije do hiše g. Kranjca. Tlakovanje prehodov računa po 12 kron 30 vin. od 1 m2. 6) Ker so se nekateri trgovci pritožili proti postopanju in obnašanju mešetarjev pri nakupovanju deželnih pridelkov, se sklene, da se kaznuje z denarno globo mešetarja, uslužbenca ali gospodarja, ako bi zakrivil, da se ovira javni promet ali pa v slučaju, da bi s svojim obnašanjem in govorjenjem delal javno pohujšanje. 7.) Izpeljava inštalacijskih del za električno razsvetljavo državnega mostu in pešpoti na kolodvor se odda tvrdki .Union" za znesek 3970 kron, ki mora delo izvršiti v dveh mesecih. Odseku za električno razsvetljavo se izreče zahvala za njegovo uspešno delovanje in se mu da absolutorij glede njegovega delovanja za napravo elektrarne, ker se bo ta zadeva šele pred novim občinskim odborom obravnavala in dovršila. 8.) V reklamacijski odsek povodom prihodnjih občinskih volitev se izvolijo gg.: Ciril Pire, Vilko Rus, Fr. Šavnik, dr. Val. Štempihar. 9.) V upravni odbor mestne hranilnice se izvolijo za tri leta naslednji člani: gg. Fr. Crobath, Edv. Dolenz, Fr. Jezeršek, Jos. Kovač, J. Majdič, F. Polak, L. Rebolj, V. Rus, J. Sajovic, K- Šavnik, A. Šinkovec in A. Zupan. 10.) Računski zaključek mestnega kopališča za letošnjo kopalno sezono se odobri. 11.) Pritožba g. K- Šavnika proti odmeri vodarine za 1910 se kot neutemeljen zavrne. Osebne vesti. Okrajni glavar v Kamniku Ivan Kresse je dobil Franc Jožefov red. — Za suplenta na državni gimnaziji v Kranju sta imenovana Friderik Kmet in Ivan Krajec, za suplenta na realki v Ljubljani Robert Kenda iz Kranja. — Stalno se potrdita gimm. učitelja Anton Sušnik in Detela v Kranju. — Deželni šolski svet imenuje gdč. Ivano Cegnar učiteljico za Žabnico in Ivano Valenčič za Velesovo. Nadučiteljem so imenovani: Josip Jeglič za Selca, Franc Silvester za Bohinjsko Bistrico in Makso Bajec za Šmartno pod Šmarno Goro. Vpokojita se: Janko Leban na Bukovici in Helena Repovš - Debevec v Kri žih pri Tržiču. Kmetom ? pomoč. Ker so vsled suše jesenski pridelki v mnogih krajih uničeni in je zlasti prašičereja v nevarnosti, so poslanci S. L S. stavili v državnem zboru nujni predlog, da naj se kmetom nakloni znatna podpora za krmila: koruzo, otrobe in tropine. Zlato poroko bosta obhajala prihodnji ponedeljek v Kranju g. Anton Prevc, c. kr. davčni pristav v pokoju, in soproga Albina, roj. Jalen. Leta nosita še jako dobro. Čestitamo! Vodovod. Prejšnji teden se je vršila kolavda-cija vodovoda. Posestniki v Tupaličah so vložili nekaj opravičenih tožba. Zagotovilo se jim je, da se bodo upoštevale njihove želje. Ta teden pa se je vršil komisijonalni ogled za podaljšanje vodovoda v občini Hrastje in sosednjih vaseh. Sava in njeni pritoki so zadnje dni močno narastli. Bati se je, da dobimo za poletno sušo jesensko povodenj. Največji prostovoljni davek na Slovenskem. Velik je davek za časnike in narodno obrambo, večji za tobak, največji davek pa plačujemo Slovenci za alkohol. Za narodno obrambo spravimo po .Slovenski Straži" in .Družbi sv. Cirila in Metoda z vsemi umetnostmi na leto skupaj k večjemu do 200.000 kron, za alkoholne pijače pa plačujemo do 100 milijonov. Veliko teh milijonov gre v žepe tujcem. Ti ljudje ne občutijo draginje. Psi ar v Puagertu pri Sari. V torek zvečer je pogorelo pri Tonetu. Čudno je, da je ta posestnik letos pogorel že vdrugič. Z Bleda. Hotel Mallner je kupil na javni dražbi jeseniški kolodvorski restavrater Dolničar za 185.000 kron. ♦ * • Stavka Gimnazijcev. V Parizu so stavkali gimnazijci, ker jim je dal profesor Uri po njih mnenju pretežavno prestavo iz Cicerona. Profesorja so zapodili iz dvorane, zažgali vse njegove klasifikacijske zapiske in preprečili nadaljno izkušnjo. Podedovani« očesnih bolesni. Znani berlinski zdravnik dr. Crzelliger je na podlagi podatkov iz 550 družin (med temi 480 delavskih) prišel do zaključka, da se kratkovidnost v 30*46%, da-lekovidnost v 26.2°/0 in druge očesne bolezni v 21*6% slučajih neposredno podedujejo. Prvorojenci so temu močneje podvrženi in od teh zopet deklice. Od prvorojencev je bilo namreč 46-4% močno kratkovidnih. Trzina poročilo. Cene spodaj navedenim pridelkom so stale ta teden na dunajski borzi sledeče (cene se razumejo za 50 kg): Pšenica K 1250, rž K 1075, ječmen K 1060, koruza K 1040, oves K 9 95, proso K 1550, Ianeno seme K 2250, deteljno seme —, krompir K 4—, seno kislo K 360, pol sladko K 4-20, sladko K 490. - Špirit (100kg) K 63 50, laneno olje K 121—, petrolej K 38—, kava (50 kg) K 88 — do K 90— Odda se lepo stanovanje s krasnim razgledom, obsegajoče Iz treh sob, kofeinu In shrambe. Natančnejše pojasnila se izvedo pri g. Fr. Kuraltu v Kranju štev. 26. i i risa"'* v Kranju na Glavnem trgju. &t. 18*. kjer je vzidana Prešernova spominska plošča. Hiša je pripravna za gostilno ali trgovino. Več se izve pri lastnici 2 2-1 Katl Roblek. Proda se dobro ohranjeni lep bel otroški voziček j£vsfxxlj«3via*iil kolegi. Raonofam se proda 3 gramofon s ploščami In odda se mesečna soba s posebnim okotiom. Kje, pove upravništvo .Gorenjca". Naznanilo. Slavnemu občinstva se ulično priporočam 8 svojo tovarniško zalogo glinastih peči in :: štedilnikov :: ki je v Kranju na trgu št. 155 v hiši gosp. Česen, nasproti Crobatha. Vsa popravila prevzemam po nizki ceni. 4 RUDOLF ZORKO, pečar. | Jako zanimiv, zabaven in s poučen list s slikami je »Ilnstrovanl tednik" ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! z======z==zzz=z Naslov: „Ilustrovani tednik", Ljubljana. ■ un •«*» 5Si-sssi a *!f¡¡r! ■s S "C 88*6 Vsak svoj mlinar! Veliki zaslužek! Kakšno težavo in sitnosti provzroča mletje žita kmetom posebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajarn-:: čeno neprekosljlvl mlin na smlrkovl kamnt :: „KOMET" katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo «St*dovito fino in lxitro t Cena takega mlina je od K 600 — do K 2.200 In melje na uro *-»irii_»rfirmjii-n od 200 do 500 kg žita. M nO B C ftSum aH g tfs^s&raffi^R ateas» J ran Zeman, Ejitbljatia Dunajska cesta „prl Figovcu". Kmeflef mlinarji! Rolar»! mizaril! Kljnčaonf carji! Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze 1 Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč as gepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga In melje. Ti neprekosljlvl motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEMAIV :: LJUBLJANA Dunajska cesta „prl Figovcu", 4 u;.i;iir:(Ki:i;i':.iMMii¡iSí;.i i:iTl:Hl!(.l:)ii:lii!l!lll!i IFlTT Prometna pisarna za J« Rozman, Kranj, Posojila na osebni in realni kredit; vsakovrstne financ, transakcije, posebno olajšanja dolgov potom konvertiranja in fuzije kapitala; eskomptovanje menic in faktur; lombardovanje, nakup i a prodaja efektov, zlasti državnih in privatnih papirjev, kot prioritet in zastavnih listin, dalje žrebov, promes, delnic in tujega denarja; evidenca in revizija žrebanj srečk; zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi; depot efektov, dragocenosti, dokumentov; inkaiO menic, faktur in dobitkov, Tozadevna pojasnila ustmeno in pismeno. ui-ia C0 89 Iii 'i r. .[aiTPjirJrangiB^^ fEjjfgüfgjfgJ Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delniška gia?nica k 8,000.000 k. Stritarjeva ulica štev. 2 T-^irtrrr^«^ Podružnice v SpIJetn, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici Rezervni fond K 800 000. i m m Sprejema vloge na knjižice in tekočI račun ter Jih obrestuje od dne vloge po čistili i O S 49 52-40 Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dsevneta kurzu. pliBlflI[a[rairafarËu»l^^ ilstreljeni divji zajci 4-3 se dobijo vsak dan pri Jtsl) fi», sUVt(«U(i 1 Utaja. EEIL-OV LAK nalbollSI lak za tla Iz mehkega lesa Keil-ova bela zrevlaka (glazura) za umivalne mize 90 t. , Keil-ova pasta za čevlje po 30 v. 6—6 Keil-ov lak za zlatenje »kvirjev 40 v. Keil-ovo lepilo za pode 90 v. ima vedno v zalogi tvrdka Kail-ov lak za klobuke v različnih barvah Fran Dolonz Ljubljana: Leskovic Se Meden. Novo meslo: I. Picek. Črnomelj: Anton Zurc. 2 Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Ed. Uajek. Kočevje: Franc Loy, jI jf Kranja. Postojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homaan. Skofja Loka : M. Zigon. Zagorje : Rib. K. Mihelči«. M Mamic ;kranj filaona zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraoen inpne cerkoe priporoča svojo bogato založeno zalogo galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin in šolskih :: potrebščin. 159 is—11 Na debelo in drobno. Največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih kovčegov po tovarniški ceni. Ilustrovani ceniki zastoni. Postrežba točna! Cene nizke! Peter Kebau sedlar In tapetnlk v Kranju nasproti hotela „Nova pošta" ie priporoča slavnemu občinstvu za via v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-33 vozove i. t. d. Delo ie izvršuje točno, trpežno, po solidnih cenah. velika izbora bele Iv črne žime po jako znižani ceni, kakor tudi S5C£ morska trava. 3©£5 Imam vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v Krneli posojilnici v LJubljani (nasproti Figovea:: v lastni hiti:: Dunajska cesta). Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4'¡2V MV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 20 milil ona v kron II V kmečki posojilnioi je naloženo že nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad čez 400.000 kron. Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 Članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 6 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—23 Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Največja snažnost! 231 —52 Točna postrežba! j Udobno, hlgijenski nrelena brlunlca s V. Rozman s KRfMJ Nahaja se nasproti IS žnpne cerhue D hiši št. 106 1 Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih =saxB=scs lasnih izdelkov, pod lož k. o v ter krepa v Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLIR 276 52-43 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. posojilnica O ^adotfljici reglitrovaaa ladraga i omejenim poroštvom $ podrtije© r>a 3e$er>icar) sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje */>% brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57»% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 67e:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske Denarni promet ▼ Uta 1910: 118,2171141 160 52-10 menicp. Rezervat* zaklada ianala: 1 1 111.486141 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici o7&-—12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. lzvzeaiši nedelje In praznike. Poštno-hranilniCni račun centrale št. 45.867. Podružnice ua Jesenicah št. 75.299. Tlak Iv, Pr, U»P"!ta v Kranju, I. priloga »Gorenjcu" štev. 41 z 1.1911 Oroiolk ustrelil tovariša. Orožniški straž-mojster Illcs v Satoralja - Ujhely na Ogrskem je bil že dalj časa zaradi svoje žene ljubosumen na tovariša Šobotlaja. Da bi se natanko prepričal o svoji domnevi, je povabil tovariša na kosilo. Med kosilom se je Illes odstranil iz sobe ler na skrivnem opazoval ženo in tovariša, bobotlaj je poljubil ženo. Illesa pa je obšla taka razkačenost, da je s sabljo v roki skočil v sobo nad tovariša. Ta pa je prijel za revolver ter ustrelil na Illesa, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla. i MASTIN dosedaj edino krmilno, maščobno, varnostno sredstvo, ki se izdeluje po predpisu doktorja pl. Trnk6ozyi«, se da vsak unese.-. 1—2 krat pelno pest med krmo. Kdor hoče imeti zdravo in krepko živino, naj :: zahteva pri svojem trgovcu prav odločno :: <& 4 ci i 4 & <& «t «& i i, «t <& i A *t. 4 S Jako zanimiv, zabaven in « poučen list s slikami je »Ilustrovani tednik11 ki izhaja vsak petek in stane četrtletno le 1 krono 80 vin. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem! ========= Naslov: »Ilustrovani tednik", Ljubljana. ******* Hiša no prodaj v Kranju I"Q l>tva VVolf upravljanjem 10 - H00 k. a. Obratni stroji s najvišjo popolonutjo in d»bic*.ott za industrijo in poljedelstvo. Posedaj izdelanih nad 800000 k. s. I I.) I Glinaste peči štedilnike, bani« sa kopali, kakor tudi kipe, vaze In drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča S ?351n 833 O) OJ m O m ÎS2. » -f *la s s g 3 s-1 ■ — - 5» 2 S > •*— ta ^ a O M O O. « — M s " Sas- 71 58 34 Avgust Drelse h a - C •o o M 3 prva in najvvôja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. Kmetje! mitnarll! Kolarjl! mizarji! *,*m&+0**^*t***»* Kilm£avnl£&rii! v****^****^***** Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z motažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do Šest vinarjev. Kmetje! proč z tfepeljnl, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosijivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN ZEIVIAM :: LJUBLJANA Dunajska cesta „pi*i Figovcu". 5 i-m a Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okraju!! Mestna hranilnica 4 Kranju m A « m-m * rt Oi> obrestuje hranilne vloge po Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 278.000 kron. Koncem leta 1910 : Stanje hranilnih vlog nad 4,650.000 kron, posojil na luatfjliča 3,018.000 kron ter po-aejil občinam 470.000 kron. Ta najstarejši denarni zavod v Kranja aradnje na rotovžii vsak delavnik ni 8. do 12. ure dopoldne in od 2. d* 4. ire popoldne. )iHtjiiMni!iiiiw»itnniinniw>iiiiiiianimniMiiHmnititimwiiiMi brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pot teta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — m d« bi bilo treba, vlagateljem se zglasati radi tega pri hranilnici. t Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in i vse zvejo davčno stečje. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar £| mladoletnih otrofc In varovancev teržnpnlsča cerkveni denar. Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol teta po 3 krone. Sprejemajo ao tudi vloine kajliioo drugih hranilnic in poaojllnio kot gotov denar, na da bi sa prekinilo obroatovaajo. :: {4 Alfonz Breznih v LJubljani Kongresni trg ttev, 18, nasproti isislsoos dvorna c kr. saptisežent izvedenec in učitelj .Glasbsne Matice". Prva, najstarejša, največja in edina domača t v r d k s vseh glasbenih instrumentov, strun (tudi upecialitct) in muzikalij. Najraznovr»tnejsa izbira in najcenejša izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. — Prodaja na najmanjše obroke, — Ugodna zamena. — 10letno jamstvo. — Popravila in u g 1 a še v a n j a vseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak instrument moje zaloge je najskrbnejSe preizkušen. 27 31 * Pozor! Vsak svoj mlinar! Veliki zasluž D m s: oj o * P so 2T .sm ■H — um s _ Villi » § ■»Isis , S •= S -g 2 I ~ K Tönnies § £ k! Kakšno težavo in sitnosti provzroča nnuje žita kmetom polebno letos, ko povsod vode manjka, je splošno znano. Vsega tega si prihranite, ako si takoj posamezno, ali cela zadruga ali vas naročite moj zajaro-.°: čeno neprekosljlvl mlin na smirkovl kamni v Ljubljani 52 38 72 tovarna za stmje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost sago in ve« •trojo za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagir»p naprave zvfizane neposredno z vratilom Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. žili m * 99 KOMET" a ä ïa*.E s. tzj w ai ,, a m :j ä a u katere se lahko gonijo z roko, gepeljni, motorji ali z vodo. Delajo čudovito fino in liitro ! Cena takega mlina je od K 600 — do K 2.200 in melje na uro od 200 do 500 kg žita. I Î l S Jran Zeman, tjttbljana Dunajska cesta „pri Figovcu". j. wbibl J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, (Slor*i Jh!x o•%/ tx ulioa &t. StirHit- mm l! koulnkcllrto kfla&iriiearsnra. Zidno oiarosjo na stroj, ograje na mlrodvoru, obmejno ozojroaje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno krize štedilnike 1.1, d Specijaliteta: 61 52.85 valjični z&stori (RoIIbal k en) Šivalni stroji in kolesa Martinova eesta 20 O £attff Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne *■»•••• iflezniee pri seatpeterski cerkvi. 7.1 52 - ,'Jl LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov Tovarniška zaloga 48 52-34 Bogata zaloga pohištva raaka vrste v vseh cenah. Ogledali, »like v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. špeeljallteta : Gostilniški stoli. Pohištvo 12 železa, otroške postelje In t oz lôk i pc vsaki •to/. Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoči tvoje najbolj priznan« Siv. stroje in kolesa Ceniki na sahteranje zastonj. Za spalno 1000 od 180 gid, naprej. Dlvan z okraski, Oprava za Jedilne sobe, salone, predsobe, e«le garniture. d a som : pmel/a, nočna omar loa, o-nitratna miza, obešalnik, miza, atensko ogledalo. špadjalltate r na-mtlnth balah, teliti prostori, prh tlltm In r I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Pivovarni M priporoča svoje priljubljeno pivo, kakor marčno a«r pivo I. In n. vrste, bavarsko, vležano v sodčkih in steklenicah, pričaknjoč obilnih naročil. Ustanovljeno leta 1818