Največji v Zdrwlwih drin/tk V«U* Mmkto - . . $6.00 Za pot leta.....$3.00 Za New York c*4o leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLA NAR List slovenskih.delavcev v AmerikL TELEFON: CHELSEA 3S7S Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 7, 193«. — TOREK, 7. JANUARJA 1930. __ TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL PO ENEM LETU DIKTATURE OSLAVIJI zaenkrat se ni misliti na skorajšnji povratek parlamentarizma v deželi Zivkovič je odločno zatrjeval, da sedanja diktatura ni vojaška diktatura, češ, da sta v kabinetu samo dva častnika. — Finančne reforme in uni fikacija postav. — Obravnava proti dr. Mačku in tovarišem se bo vkratkem pričela. laguardiaje i največja izzval suhače! nevarnost .................... I Po njegovem mnenju bi za anglijo bilo treba suhačem do- i . voliti vse, kar hočejo, Indijskemželezniceutegne- nakar bi se kmalu izka-i P°«tati usodepolne zalo, če je prohibicija izvedljiva. Republikanski kongresnik iz New Yorka, La Guardia. je izzval suha-ške sile v kongresu z sledečim po- i zivom: BEOGRAD. Jugoslavija, 6. januarja. — Danes _ Da pridemo enkrat tej kočljivi je praznovalo diktatorstvo kralja Aleksandra in j stvari do dna, se je treba pošteno njegovega ministrskega predsednika Petra Zivko- do*°Tontl- . w . L l • — Suhači naj dobe toliko agentov Viča SVOJO prvo obletnico. in prohibicijskih uradnikov, koli- kor mislijo, da jih bo dovolj za izvedbo postave. — Izvedenje Volsteadove postave naj kontrolira vbodoše justični department. — Odkritosrčno naj povedo, koliko denarja bi potrebovali za iz- .... . . . . ved bo te postave. Ko bodo vse to prisiljen storiti, vsplošnem je pa njegov največji imeli in uporabili vse svoje sile in ideal popolna demokracija. i sredstva, naj bodo pripravljeni pri- j znati, da je prohobicijska postava F3oročevalec United Press se je pogovarjal z raz- neizvedljiva, nimi visokimi državnimi uradniki ter prišel do za- Predno je v nedeljo zvečer ^p0" ključka, da ni zaenkrat niti misliti na povratek parlamentarizma. .Nova vlada je trdno v sedlu ter je izvedla več važnih reform. Ko se je pred enim letom polastil kralj vse sile in oblasti, je izdal poseben manifest v katerem je izjavil, da bo novo vlada samo začasna. To da je bil Zivkovič mu je rekel, da je vse odvisno od kralj Nadalje je Zivkovič odločno izjavljal, da seda-! nja diktatura ni vojaška diktatura. Najboljši dokaz / tema je dejstvo, da ima kabinet štirinajst članov, med njimi sta pa samo dva vojaka. Po zatrdilu Zivkoviča, se sedanji režim ni povzpel na krmilo potom nasilja. Neprestani prepiri v zbornici so onemogočali vsako smotreno delo, vsled česar ni kralju drugega kazalo kot da razpusti skupščino. Vlada je izvedla veliko reform, med katerimi so najbolj važne finančne reforme in unifikacija postav. BEOGRAD, Jugoslavija, 6. jan. — Voditelji hrvatske seljačke stranke, med njimi tudi njen predsednik dr. Vladko Maček, ki so bili aretirani pred kratkim, so bili danes prevedeni v Beograd, na zahtevo izjemnega sodišča za zavarovanje države, ki je bilo oživotvorjeno takoj, kakorhitro je bila uveljavljena diktatura. Obravnava proti njim se bo pričela te dni. toval iz New Yorka v Washington senator Wagner, je obdolžil suha-če, da skušajo odvrniti pozornost naroda od prohibicije. Sedaj govore o osobju. apropri-jacijah in takozvanem splošnem o-malovaževanju postav ter se ne brigajo za jedro cele zadeve. Wagner je izjavil, da bi lr iko celo senatorju Borahu poverili izvedbo prohibicije, pa bi možek nič ne opravil. GOVERNER RANJEN _V DVOBOJU ANGOLA, Portugalska, zapadna Afrika, Poročnik Ix>pez Al ves, go-verner Lunda okr a v severoiztoč-nem delu te kokonije, je bil danes ranjen na roki tekom dvoboja, katerega je vojeval s poročnikom Al-varenza. URAD SOVJETSKEGA POSLANIŠTVA V LONDONU POLJAKI BODO NAPROSILI GRŠKI BANDITSKI LIGO LONDON, Anglija, 6. januarja. — Po precej dolgem iskanju je našlo sovjetsko poslaništvo uradne prostore na Grosvenor Square, West London. Lastnik tega poslopja je bil Sii Charles Tenn&t, oče grofice iz Oxford«. V hiši je poleg pisarn plesna GLAVAR POBEGNIL dvorana 111 več sprejemnih sob. za angleško politiko v Indiji. — Skoro vsi železničarji so domačini. LONDON, Anglija, 6. januarja. — Čeprav prevladuje splošno mnenje, da vsebuje pretnja Indijcev, da ne bodo sodelovali z Angleži, nikake neposredne nevarnosti, domnevajo nekateri, da bodo povzročali Indijci angleški vladi še velike zadrege. V prvi vrsti pridejo vpoštev indijske železnice, ki so bile svoje-časno izključno angleške, a so polagoma prešle skoro popolnoma v ro- I ke domačinov. Železnice kontrolirajo domačini ter zamorejo preprečiti prevoz vojaštva in policije. Tak položaj bi bilo treba zelo previdno uravnati, kajti izvanredno težaven bi bil problem dobave hrane in municije za zunanje okraje Če bi se Indijci splošno odzvali pozovu k bojkotu, bi gotovo izbruhnila velika narodna stavka. Različni opazovalci se pa tolažijo s tem, da obstajajo stara nasprostva med različnimi indijskimi skupinami in da bi sovraštvo med Indijci in mohamedanci onemogočilo u-spešno kampanjo za državljansko nepokorščino. Če bi pa bil ta poziv popolnoma uspešen, bi brez dvoma izbruhnila velika narodna stavka, kar se pa zaenkrat smatra za nekaj popolnoma izključenega. Vlada je mnenja, da je treba v prvi vrsti velike odločnosti. Earl Russel, državni podtajnik za indijske zadeve, je pojasnil to v nagovoru na člane delavske stranke v Cambridge. Izjavil je: — Dominijski status za Indijo zaenkrat še ni mogoč in ne bo še tako kmalu. Tega nihče boljše ne ve kot Indijci sami. Indijci se poslužujejo pogumnih, toda skrajno bedastih besed. Naloga Anglije je. voditi Indijo po poti proti demokraciji ter pod nobenim pogojem dovoliti, da bi zašla v kake zadrege. — Čeprav je delavska stranka popolnoma prepričana, da je njen cilj samovlada za Indijo, se ne bo pstila voditi od bedastih resolucij ali pa kaki drugih oblik propagande. za svobodo f1l1pincev Voditelji Filipincev domnevajo, da je napočil trenutek za popolno neodvisnost Filipinskega otočja. avstrijski I dolgovi na * konferenci WASHINGTON, D. OC., 6. jan. — V splošno začudenje vsega oficijel-nega Washingtona, so prišli nasprotniki filipinskega gibanja za neodvisnost v škripce ter se na vse načine skušajo izogniti končnemu porazu. Člani kongresa, ki bi še pred kratkim kot en mož glasovali proti neodvisnosti, bi danes glasovali sanjo. Izvedeli so namreč, da tekmujejo filipinski produkti z ameriškimi in da so vsled tega podvrženi davkom. če pridejo v Ameriko. Tega pa ni mogoče objaviti, dokler je Fili-ponsko otočje ameriška last. Prejšnji teden je dospela v glavno mesto delegacija odličnih filipinskih voditeljev. Delegaciji jc nače-loval Mauel Roxas, sijajen speaker filipinske poslanske zbornice. Prišel bi bil tudi predsednik Quezon pa ni mogel, ker ga zadržuje bolezen. Dne 15. januarja se bodo pričela pred posebnim senatnim komitejem zasliševanja, torej par dni po se- j dni po sestanku londonske konfe-! renče za omejitev oboroževanj na j morju. Administracija je nekoliko j 1 vznemirjena, ker se bosta završila j ta dva dogodka skoro istočasno, i Usoda tega otočja, ki je oddaljeno sedem tisoč milj od tukaj, nima stikov le z ameriškimi mornariškimi zahtevami, temveč tudi z zahte-j vami Anglije, Japonske in Francije. Vse te države bi najbrž prepove-lnie Združenim državam oprostiti FJipince. V avtoritativnih krogih pa pravijo, da so vse tozadevne izjave velikanska budalost. PRINC ŠE VEDNO V VIHARJU PARNIK KENILWORTH CASTLE. 6. januara. — Morje je bil tako razburjeno, da je moral ostati princ ves čas v kabini. Dan je pre • živel mirno ter so ga cepili proti malariji, ki divja v krajih, po katerih bo potoval. Pamik se je dotedaj pogumno u-niral viharju ter ni trpel še nikake škode. Zastopnik Avstrije zatrjuje, da stavljajo sosedje nravnost fantastične zahteve. — Avstrija ne more plačati vojnega dolga. HAAG, Holandska. 6. januarja. — Tukajšnja reparacijska konferenca je zadela na prvo oviro, ko so zahtevale manjše iztočne države, naj Avstrija plača svoje vojne dolgove, o katerih pa slednja trdi, da jih ne more plačati. Predno bo mogoče rešiti ta problem, bo najbrž treba popolnoma revizirati reparacijske zahteve Poljske, Čeholovaoške, Romunske in Jugoslavije. Vsaka teh držav, ki obdajajo Avstrijo, je po mnenju avstrijskega zastopnika stavila fantastične zahteve, čeprav so tvorile te države štiri petine prejšnjega avstrijskega cesarstva. Avstrijski zastopnik se je posvetoval s Filipom Sncwdenom, praktičnim angleškim finančnim izvedencem ter upa dobiti njegovo o-dobrenje za revizijo teh reparacij. Reparacijska komisija, kateri na-čeluje Loucher, francoski delavski minister, bo danes zaslišala avstrijskega zastopnika. Na konferenci, ki se je vršila sinoči, je skušal francoski ministrski predsednik Andrew Tard;nu dobiti podporo Snowdena, naj se dovoli Franciji nadaljne akcije, da se izvede Youngov načrt, če bi Nemčija ne mogla zadostiti svojim obligacijam albanski četašise puntajo Glavarji raznih plemen odločno nasprotujejo iz-premembam, ki se tičejo vere, običajev in porok. ATENE. Grška, 6. januarja Iz Albanije so dospeia vznemirljiva, a nepotrjena poročila, ki pravijo, da so se mnogi načelniki albanskih plemen uprli in da vlada v dež; li anarhija. Oblasti skušajo z vsemi sredstvi zatreti upor. Glavarji so se baje uprli proti kraljevim reformam, katere je skušal uvesti. Vlada Je pred kratkim objavila, da bodo verski in poročni običaji albanskega naroda popolnoma izpremenjeni. Glavarji pravijo, da nasprotujejo novemu davčnemu programu, katerega je uvedel albanski kralj :n ki nalaga narodu nadaljna velika bremena. PRVI DEŽ V ŠTIRIH MESECIH DICKENSOV SIN STAR 81 LET LONDON. Anglija. 6. januarja. Sir Henry Fielding Dickens, eden najbolj priljubljenih prebivalcev Londona, je bil deležen danes če-rtitk velike množice prijateljev, ko je praznoval svojo 81 obletnico. Možak je šesti in edini preživeli sin slavnega angleškega pisatelja Charlesa Dickensa. LOS ANGELES. Cal , 6 jan — Osušena zemlja je bila včeraj deležna prve kapljice dežja v štirih mesecih. Dež je pričel padati včeraj zjutraj ob šestih. Prvi sneg 7 letu je padel .včeraj zvečer v Yose-mite parku ter je danes snežilo naprej. S snegom je bila otvorjena včeraj tukaj tudi zimska športna sezija. NOVA PORABA ZAVRŽENIH BOŽIČNIH DREVES Boy skavti so si izmislil: novo u-porabo zavrženih božičnih drevo.. Fantje postavijo božična drevesca na dvorišče, obesijo nanje škatlji-ce s p.čo ter na ta način krmijo sestradane in onemogle ptičke, ki ne morejo dobiti dovolj hrane po zimi. VARŠAVA, Poljska 6 Januarja Avgust Zaleski. poljski zunanji mi- i m*ter, Je objavil danes, da bo Polj- { ska naprosila avet Lice narodov naj uveljavi ntmiko-poljsko pogod- ; bo ter se odpove finančnim zahtevam. izvira j očim Iz svetovne voj-ne, ki tvorijo integralen del Youn- 1 govega reparacijsaega načrta. Zaleski bo v kratkem odpotoval j v ženevo, da prisostvuje sejam. Rekel J«, da m n« sme skleniti ni- I kake pofodbe mud Francijo in Nem j čijo na račun Poljake in da Je francosko-pol j slca zveva temeljni kamer, evropskega miru. ATENE, Grška, 6. Januarja. — Veliko razburjenje je nastalo včeraj zjutraj, ko je policija aretirala dva bandita v bližini Drama v Grški Makedoniji Izprva se je glasilo, da je bil eden banditov zloglasni Ucu-nov, ki Je baje nedavno napadel ori-jentalsko železnico, a pozneje je bilo rečeno," da je se Uzunovu nosre-iilo priti škod vojaški kordon tei pobegniti. SESTANEK ŠPANSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA MADUffi Ministrski wa, H C. januarja Primo de Ri-vll, da a» bo liane 27. )a- VELIKE IZGUBE ŠVICE ŽENEVA. Švica, 6 januarja. — Uradne finančne številke, ki so bite objavljene danes, kažejo, da so bile v Švici večje izgube vsled borznega poloma na Wall Streetu, kot W J* l2prra domnevalo. Največ so izgubili švicarski trusti, ki so bili direktno zvezani z New Yorkom in Chicagpm. Skupne izgube vseh Švicarjev cenijo nekako na tisoč milijonov dolarjev. "Glas Naroda" * denarna nakazila ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRfiUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: n v Italijo v Jugoslavijo Din 500 1000 2500 5000 10,000 $ 9.35 .. ?18.SO % 46 00 $ 91.00 5181.00 Lir 100___ 24». 500 . 500 .. 1009 f 5.75 ______S 11.30 _f 16.89 _ S 27.40 _____ I 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju ▼ stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede načina nakazila. Iz pačila po pošti so redno izvršena v dveh do trttU tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO FO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. sakser state bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. \ •• fe-fc . * Telephone: Barclay 0380 m, m^ V A I O D The LWG£8V SLOVENE DAILY in C. 8. ttOft and Published by •LOVIN1G rCBUUDNO COMPANY (A Corporation) President Louis Benedlk. Treasurer t is w of business of . ISUft fttTMt, the » orporstion and addresses of above officers: •f Manb*tan. New York City, N. T -OLII N a H O D A -(▼•toe »f Um People) Issued *v«rr Day Except Bund*/« and Holidays. £a eelo lato velja In Ktnftda list za Ameriko ... f* ^ Za New York «a celo leto Za pol leta .................... ...___17.00 u pol leta .......... ................JSJM Za laoeematvo u celo leto .......17 00 na četrt leta---- .......-.............Jl-50 Za pol leta -----J3.50 Subscription Yearly W 00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" iahaja vsaki dan izvzemM nedelj in praznikov. Trojici. 15. decembra je doživela vasica Sv. Trojica v občini Brezovici v o-fcollcl Dom tal strahovito razburjenje. Okrog 20. so prišli v omenjeno vas trije mladi moški, ki so odkorakali naravnost v gostilno "pri Bleku". V gostilni se takrat ni nahajalo razen domačih nobenih drugih ijudi. Neznanci so se vscdli o-krog mize in zahtevali prav v rokovnjaškem tonu jedače in pijače. Vedli so se tako nasilno, da sta gostilničar ter goctilničarka postregla že iz strahu. Neznanci so si poželeli najprej feganja. Gostilničarka jim je mora- Dcplsl brez podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bls- J* nato Pereči s klobasami in raz govell pošiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej to je bivališče nasnanl, da hitreje najdemo naslovnika -GLAS NAHODA". XM W. tlth Street, Talc phone: Chelsea SS1S tak. N. mmm ORGANIZIRANJE NA JUGU Prihodnje dni Ik» vršila Ameriške Delavske Federacij«'. knnfereiiea zastopnikov Prt *etj priliki IkmIo sestavili načrte za organiziranje ilelaveev po južnih drža vali. Zadnja poroeila pravijo, da ho poslanih v južne* države najmanj petdeset organizatorjev, ki bodo s petindvajsetimi linijskimi uradniki, kateri so nastanjeni po industrijah]! 11 mestih, vodili »*|došno organizacijsko kam. panjo. sta odlSa dva ven na dvorišče, kjer sta stala nekaj časa v živahnem, toda tihem p »govoru. Menila sta da ju nobeden ne sliši, kar pa ili bilo res. Gostilničar jeva žena, ki od neznancev ni pričakovala ničesar dobrega, se je skrila nekje v bližini in se pri prisluškovanju čeri:* Ije bolj tresla od groze. Rokov -njača sta se pogovarjala, da vsi trije napadejo gostilničarja in gostll-ničarko, Ju povežejo ali ju v primeru odpora tudi ubijejo. Nadalje sta se pogovarjala o tem, da po končanem ukročenju lastnikov iz-ropajo vso hišo. Vsa preplašena gostilničarka je slišala dovolj, zaradi česar je takoj odšla iz svojega skrivališča ter se nemudoma podala k sosedu Cerarju, kjer je vsa bleda in tresoča se povedala, kar Je slišala. Sosed Cerar ji ni prav ver-Iiaeunajo liadaje tlldi na sodelovanje Stoterih pro- jel. zaradi česar je odšel pred go- stovoljnih (neplaeanih) organizatorjev, katere hndo 0 katerem naj bi rden strahoval vsj rodbino, rtruc.i dva pa hi medtem preiskala vso hišo. Toda vlomilci so naleteli na nepričakovane zapreke. Okna so bila zamrežena in zato so bili prisiljeni razkopavati in razbijati zid. Ropot pa jc /budil Suiča samega, ki je naglo snel s stene lovsko puško, planil pred li.šc in začel klicati na pomoč. Istočasno jc na slepo sreče ustrelil. Krčila jc zadel.; Petriča v hrbet. Zgrudil se je. njegova pajdaša it.t pa pobegnila Ko je Petrič vide!, cia >o mu ure .^tete. jc pustil p: -vat; okrajnega sodnika, kateremu jc priznal, da je pred letom dn zažgiO pri njem. Po priznanju je skesani zločinec umrl. mumm Peter Zgaga East Worcester, N. Y. 28. decembra sta se tukaj cerkve „ . 'no poročila rojaka Frank Gruden Razmere so se precej ugodne. I . .. „ . , _ , , „ . . 1 in Mary Kastelc. On jc star 44 let fee težje bo z organiziranjem preinogarjev, zaposlenih v poljih mehkega premoga. Tega je v prvi vrsti kriva organizacija United Mine Workers, ker je usposobim ter se ne more zanjo niliee več navduševati. Navzlic tomu je pa na Jugu na tisoče premogarjev, ki so zreli za organizacijo in so bili večinoma vsi svoje-easuo že organizirani. Glavna pozornost bo seveda posvecana tekstilnim delavcem. V tem slučaju gre za ogromno število delrveev, ki dobivajo sramotne nizke plače iti žive v strašno slabih namerah. Umevno j«% dn m* ImmIo g(»s|M>dai*ji t. vsemi silami in z vnemi sredstvi ki so jim na razpolago, proti vili unijjo-nizi rnnjti. K temu pridejo se nadaljne težkoče, kajti med ko. munistično National Workers Union, in United Textile Workers Union, ki je podrejena Ameriški Delavski Federaciji, je prišlo do spora in do lx>ja. Ilazkol med organizacijama škoduje delavcem, ko. tisti pa tekstilnim baronom. Dogodki, ki so se ta vršili v (J as toni ji. Marionu in po drugih tekstilnih snniisčih so le nekak uvod za splošno akcijo, v kateri hočeta iti obe stranki do skrajnosti. Vreme Je bilo zadnji čas toplo, sne- 1 ga malo. pa še ta je skoro ves izginil. Na Silvestrov večer je bila tukaj fplofcna plesna veselica, ki je bila zelo dobro obiskana. Najbolj srečen Je bil rojak A. Tome. ki je do- , bil lep dobitek. Tukaj te vrše i;koro vsak teden vrselice. pa tudi raznih športnih i Iger no manjka. Nekateri ljudje j mislijo, da se na farmah določasi-mo. kar pa nI resnica. 8koro isto-tollko, zabave imamo kakor po mestih. Duša skoro vseh prireditev jc pri nas tojak A. PaQlln. Želimo mu veliko uspeha." Anton Habinc. O*m An sta pred Pred sodiščem v Bečkereku m Je te dni vršila razprava proti bivšemu direktorju tovarne pletenin v Bratskem Despotovcu MIhi Ebln-Kerju. njegovemu sinu Josipe, in fteal Alml Ebinger j« namreč t aprl lu v ivojl Uwarn1 taneill potar. poleg tega p« pregovoril več malice*. da m podpitall menice v višini 1M«000 Din. |lm je, da bo kapital lnv«*Ural v podjeiJ^ m d« • um podane jo njegovi *ola»trHkl Je porabi r drug« namet«. ■ J« bil obsojen na * Beograd ima 25,737 nejMiraenih. Po zadnjem štetju ima Beograd 329.2* prebivali!«« tn sicer 128^38 moških in 99.730 žnesk. V Beogradu so torej izgledi na moiltev ie dobri. Pismenih Je 175,712, nepismenih pa 25,737 In sicer 10,712 ftensk in 14.905 moških Za SO 15 prebivalcev pa ne vedo, alt so pismeni al) ne. Zanimivo je, da Je v Beogradu 772 takih, JU znajo samo čltati, pisati pa ne. 1140% odraslih prebivalcev Beograda je tn ADVERTISE GLAS NARODA' Sharon, Pa. Ker &r sliši zelo malo iz naselbine. rem se namenila poročati par vrstic. Delavske razmere so kakor pov-fod. torej nič prida. Vreme Imamo šc prcccj dobro ob tem času. Poročati imam žalostno novico, da je preminul nagle smrti rojak Frank Biten*, po enem tednu trajajoči bolezni. Bil je Jako dobe: Človek in skrben oče svoje družine. Zelo je bil priljubljen pri vseh kakor je bilo tudi razvidno iz velikega štev lis vcnccv ln cvetlic in ob sprevodu na pokopališče. Tukaj zapušča ženo. tri sinove in hčer ter mnogo prijateljev, ki Žalujejo za nJim. Težko, težko ga bomo pogrešali Pczdrav vsem čitateljem tega lista. tebi O las Naroda pa želim obilo novih naročnikov v letu 1930. Naročnica. Sheboygan, Wis. Minuli so lepi božični prazniki, ki so bili za našo slovensko cerkev ie precej po voljni. Cerkev Je bUa lepo czaljšs.^a. in lepo petje Je poveličevalo službo božjo. Ko človek sliši veličastno petje božičnih pesmi, pozabi vsakdanje težave. Njegov duh se s« misli r čuda božje vsega-mogočnosti, aadovoljoost in veselje prevzame vsako polteno srce. B^a i* cerkev skoraj vsakokrat polila v teh praznikih, ln tudi cerkvena kotafeta |e taAla največja v primeri s prejšnjimi leti. ona pa 42 let. Nekaj sorodnikov in prijateljev ! je žnjlma vred veselo obhajalo !svatbo. Želimo Jima dosti veselja in za-dovoljnostl še mnogo let. Zelo bolan Je Joe Starlch. ki se ; nahaja v tukajšnji bolnišnici. Boleha na zastrupljenju krvi. Želimo mu. da bi ga Bog ohranil pri življenju, ln da bi se kmalu pozdra-j vil. Ponesrečil se je 31. decembra Joe Oorenc na lovu. Padel je. pri pad-i cu sc je puška sprožila, in strel ga ! ja zadel v stopalo. Rana nI nevar- ! na. Vsem naročnikom in dopisnikom Olas Naroda voščim mnoRO uspeha ln zadovoljnostl v tem letu. Janez Zor m an. Strašen samomor zaljubljmrga profrsorja. V Kikindi si je te dni na strašen način končal življenje gimna- Ohsojen razbojnik. Pred osiješkim sodiščem je bil le dni obsojen na 7 let težke ječe drn nar Stevo Vukmanovlč iz Huma. V.: je letos izvršil tri roparske napade v okolici Vocina. Njegovemu tovarišu tc jc posrečilo pobegniti. Ciniien morilec. Pred subotišklm okrožnim sodi^-tem se ie tc dni zagovarjal kolonist Rada Baturlja rudi umora svoje ženo. Sodišče ^a je obsodilo na do-smrtno jeco. Mož it- bH notorlčen pijanec m jc pustil svojo rodbino stradati. Dne 27. avgusta je sedel v £o:;l!lru. kvartal in popival. Ko je prišla žena jx>nj. jo je pahnil od se- zijski profesor Peter Jakovljovic i be. da in padla, nato pa ji je po- Zabodel sc je z nožem trikrat v trebuh vpričo svoje prijateljice profe-sorke Tajtane Markovske. Jakovlje-vič je bil zaljubljen v profesorico, pa ji nikoli priznal. Tc dni pa se je Markovska zaročila z nekim i aretirati slušateljem beograjske univerze Sele s*»daj je Imel profesor pogum priznati ji ljubezen. Markovska jc snubača seveda zavrnila. Preteki« dni Je pa prišel profesor k nji In rie-jat da si bo končal življenje. Iz žepa je potegnil nož ln se trikrat -u-nil v trebuh. Smrtnonevarno ranjenega eo prepeljali v bolnico. Kjer jc pa poškodbam podlegel. kleknil na prsa hi jo z ložem več-kral sunil v srce. Nesrcčnica je bila Ukoj mrtva. Po umoru je odšel Buturlja k vodnjaku, si umll okrvavljene roke i ti e pustil mirno Pri razpravi Je bil morilec skrajno ciničen. Obrnil se Je k novinarjem in jim dejal, naj ga fotografirajo in njegovo fotografijo objavijo. ccs. večjega morilca kot je on :;p!oh nI. Državni pravdnik J«1 bil z obsodba zadovoljen, pritožil se Je pa zagovornik. Parterville. Cal. Naš rojak Jakob Plut. ki Ima farmo štiri milje zapadno od Teapot, Dome ima smolo. Neznanci so obiskali njegov kokšnjak ter mu pokradli več najboljših kokoši. Ponoči je zaslišal hek šum. vstal je hi žel gledat. Videl pa nI drugega kot avtomobil, ki je podil z veliko naglico Izpred njegove hiše. Konštabler Hubbs Je uvedel preiskavo. Značilno je, dr. so lani u-kradll Plutu neznanci večje števfc lo puranov. 2eleti je, da bi oblast izsledila drzne tatove ter jih kaznovala. Poročevalec. 29,999 km brzojavnih vodov na čeAkealovažkem. Po zadnjih statistikah razpolaga Češkoslovaška z 30,652,625 m brzojavnih vodov, za kar so porabili 130 tisoč kilometrov žice. Na €o-žkoslovažksm oddado vsako leto 16 milijonov bmojavk. VLOŽITE VASE PRIHRANKE V DOMAČO BANKO HPSHMMPMP BLAZNIKOVIH Knjigam« Glas Naroda. Sloge katere prejmemo do 13. januarja obrestujemo že s I. januarjem po Sakser State Bank 63 OorUndt Street Hew York, N. T. ■ i Neki občinski uradnik Iz Detrolta se Jc mudil pred kratkim v New Yorku ter si ogledal razne javne zavode, med njimi tudi Jetnisnlce. Posebno jetniinice so mu ugajale. Rekel Je, da tako uzornih jctnlS-nic Sc nI videl nikjer v deželi. V njegovi trditvi mora biti precej resnice. Newyorškc jetnišnice morn jo ime-Li nekaj privlačnega na scoi Če ne, bi ne bilo vanje tak?ga navala. Fant Je bil do uše^ zaljubljen v nilado lepotico ter Jc pri neki priliki napeljal pogovor na poljuonva-nje. — Ali ste čitali. gospodična . Jc jc vprašal. — da jc* neki profesor ugotovU. da jc poljubovanje strupeno. — Ne. nisem čitala. — je odvrnila in se zvonko za^mejala. Ali verjamete1 taki bedasti trditvi? — jc poizvedoval naprej. Ne vem. je odvrnila ker ni.iem bila še nikdar — Ker niste bili še nikdar jjo-Ijubljenl? — jI je segel v besedo. — Nc. ker nisem bila še nikdar zastrupljena. ■i- Težko }v ustreči otroški radovednosti In otroci vcasi vprašajo zlodja in pol. da res nc veš odgovora, cc nisi prav posebno brihten. — Occ je vprašal nadebudni sinček z;ikaj so brzojavne žiee •i-rliane s^.no ob eni trani železniško proge Oče Je nekoUiro pomolil in odvrnil: — Tar* r Kjer je brzojavna /iea, V'"rdo navadne brzojavke. Ob drugI strani, ker ni nobenih žir. pa gredo brezžične brzojavke. * Ona jr bila pridna in varen «, on je bil strahovito zaljubljen v njo. Vjc potrebno sta že pripravila za por« >ko. Nekega lepega dne se jr pa on kar naenkrat premislil. Ko Jr šel mimo njene lilšr, In je opazila na dvorišču, kako Je otepala preprogo. To delo je vršila k tako vnemo, s takim navdušen nje m. vztrajnostjo ln močjo, da ga je naenkrat minilo vse veselje za sveti zakonski stan. * Učitelj Jr razlagal ucenčkom vsakovrstno modrost ter jim Je tudi skušal pojasniti kaj pomenita be-.«;edi "srečen slučaj". Kdo ve. kaj je to "srečen slučaj". Ali ml kdo lahko navede kak primer? Jaz Jr odvrnil učenček — No. povej. Srečen slučaj Je bil. da sta se moj oče ln moja mati oba na en dan poročila. H- Ko se je pripeljal vlak r. belgijsko nevesto Marijo Jose na italijanska tla. je bil močno zastražen. Straža okolu kraljevega dvora Je htla podvojena. Mussollnlja spremlja večje število detektivov. To poročilo priča, kako so priljubljene kronane in druge vladarske glave v Italiji. Jugoslovanski ministrski predsednik Živkovič pravi, da sedanja diktatura v Jugoslaviji ni vojalka diktatura, češ, da sta v celem kabinetu samo dva voiaka. Jih je pa lollko več Izven kabineta. posebno na Hrvatskem. * Je le tako na svetu. Rojak Je pripovedoval: Človek mora imeti vedno kak cilj, če hoče živeti. Lani Je bil na- 9 primer moj cilj, da bi imel avtomobil. Res sem spravil toliko denarja, da sem si ga kupil. — Kaj Je pa letos tvoj cilj? — so ga vprašali. — Letos je pa moj cilj, da bi avtomobil prodal. * SI i- 1 Neka bogata dama, ki bila posebna lepotica, je vzela v službo Jako lepo ln mlado služabnico. Kmalu je pa opazila, da ima lepa služabnica malo čudne pojme o snažnostl ter da se boji mila ln vode kot samega vraga. — Ve* kaj, — ji j« rekla dama nekega jutra. — U bi bila S« lepfta če bi se vsako Jutro umi&a z gor ko vodo ln milom. Služkinja jo je pozorno pogledale ln rekla: — Škoda, goapa. da ni- { 1 m ste tega sami poskušali. , - ^. HH - . J ANITA RT 7, 1930 MAT! frav w»ll me, d« Tr Xiintmajo moj« 'duhov iU* oslarije*'*, kale« r to)i t u ("mo na belem O prvem alert niarai prepričana, a drugo me preveva < d noa dO glav* Posebno take l* |K'(*»ldtif v topli *otot, it J mini sedim <>b pmalnlku. Po zraku up vije dim elftarete in se bori s duhovi kosila, kl so časih telo tr« (tovrat ni Nekaj časa zasledujem to borbo In sprašujem za ivet rentral nI organ »v© jem a premilega obra za, nato ae pa mahoma odločim ln a dušo polno plemenitega zanosa, da pomagam slabejiemu — prižgem drugo cigareto M ver veš, da ne vdihavam in da to po oNtrt imdbi pravih to na kar ■ Jev «pfc.h ni kajenje Pač nič ne d« naj gre dim kot reaeu in nad PISMO jurdovrm očesu Z občudovanja vre dno nežnostjo ga opozarjale nanjo in ponosni ste na to, da jo tako hitro zagledate' Vidi*, kako Te dolgočasim. a vsega tega je kriva cigareta Pra- že tretja v dveh mesecih! Odkod neki. on vendar ne zasluži toliko; In ložo imajo tudi v gledališču in dr Muholovec Je pri njih kuhan in peten! Čudna, da mož nič ne reče ln to tako mirno gleda Prav vis. da me v družbi ne bi spoznal, za prav bi bila pa dolžnost vsake- kdor me pesna samo ic pisem? — ■ Kakor da ne bi znala šteti do pet!'* Trda In okrutna Je ta besedn. a na žalost ne morem iz svoje nežne kožice, ki mi jo Je usoda poklonila, ko ml Je odprla vrata v to lepo življenje. Nisem namreč v sorodu z onim dičnlm svetopisemskim možem, ki Je, ne ozJ-aje se na desno ne na levo. značaj no in samozavestno* korakal in vpil po puščavi. Vztrajen Je bil. vesten, govoril Je in razlagal, dokazoval, prepričeval, aien delavec *fco*i p' uea. ti1 a puščava Je ostala puščava in. glas AM>ma * neomajno vztrajnost- vpijočega je po prvem zmagonosnem jo prepoji s sajami, ali pa naj kot površen lahkožlvCek tanvo zakroži po ustih in tako zopet smukne v v boilo vedno pride čas. ko se Ti posadi pod nosom, če slučajno ne etiaS. »e zabavaš s tem. da zasleduje« te oblake, ki odnašajo s seboj Tvoje misli seveda, če jih Imaš k m v sebi Ce jih pa nimaš, boš najbiže v prijetni zavesti polnega želodčka Mmn podravestno gledal, k i ko ae Izgublja dim pod stropom, In sot zadovoljen človek zadremal, prav imaš; ustvarjen si za dre-nje in predremal boš življenje, ne bo sate slikovito kot Ižanska ta izgubljalo v daljavo Siser ti navadno ni dolgčas, saj imaš ko tovarišev, k t ti a prijetnim • ml Jan Jem krajšajo i»t To za-o preveva tudi le ena ogromna namreč ona za »lamo v so In m i k) pu vel kri bs ah MILIJONI VAŠIH LASTNIH IJ UPI PRAVIJO "I IJnlmf«)«, lil <11 #>*Ii'» »I t »k« (liHt* i« /4Wii>t » (*«h, > I« v ..li.ilr, botru*t v hrbtu, ofct» i n«l* m>hi», nkWj*. i»vt- «»|«#li¥»i#t>i». ri>vn«tMi>liw fen> fc-kinS, M»rdlfw %td. T afekta i^imHM, kater« 4«t>«', J« «f|>rc Km pteprt* aiir ANCItOlf «u fi-.ha« ininški l"||lt(l h I« ratr ll«t- M\n, V trenit m iBitifuiva If rvfra Im< »-«kf -.takle- i.iu« PAIN apcatKj*. V vmIi ItkirnaK m š n »i. ah dutktnu odi »tn«v *Mtt idutH »irm it«. BHOORIVN, N y KI • » ^ R/VI N - ■ "^Kjtsf g Tfefi - poletu klavrno zamrl za kakim kaktusom. Ne, ta mož ml Je tu! Jaz potrebujem odprtega ušesa in razum, kakršen Je Tvoj, potem šele lahko štejem m ne samo do pet In dalje, ampak na razpolago Ti je vesoljna algebra nagajlvosti in hudomušnosti — ali. Če hočeš — duhovitosti. Dnevne novice? Mnogo Jih je in zanimivih Pred vsem Te bo zanimalo. da je tukaj prijateljstvo jako razvito. To dokazuje slučaj gospe Motovilčeve, kl ji je prijateljica prt-nesla dobrohotno opazko njene znanke tako lepo prikrojeno in zaokrožene. da Je postaola kar če^ noč črno obrekovanje. Oospa Motoviliva, kl je, kakor veš. silno razburljiva, se je nato seveda povsod zgražala nad znanko in to so porabile druge prijateljice, da so ji hitro povedale, kur so imele same o njej na srcu. Seveda pa so bile to vse oflcljelne Izjave omenjene znanke, ki zdaj lahko tekmuje s kitajskim črnilom! Namen Je dosežen in sovraštvo poganja bujno listje in diše^p cvetje. Kar sc tič en asih zakonskih žena. so silno navezane na svojo drugo polovico, kadar se le ta naveliča raznih ljubeznivosti boljšega dela in Je hoče spet priboriti prostost V ta namen prijazno pobara. če tega ne bi bilo moči sporazumno doseči. Tedaj se pa v žejni mahoma zbudi plemenitost, se razvija, raste in jo končno popolnoma zalije: tega ne storim nikdar, čeprrv vem. da sva si bolj tuja kot Culukafer in ^amojed, zakaj tega mi moja plemenita nrav ne dopušča In posledica? Odvetniški sian se bolj in bolj množi. Ja, skoraj Di bila pozabila! Naše dame namreč silno skrbi gospa Svcdrova, ki ima »pet novo obleko, ga po?" enega clovcka, da mu odpre oči in — zgodilo se je. V današnjem časopisju 1 ihko bereš vest da je morala poštna# uprava nastaviti novega pi&monoso. ker je prvi. ki je nosil pošto k Svedrovim. omagal pod težo pisem brez pod plsa in se nahaja sedaj v Invalidnem domu. In vso to ljubeznivost, prijatelj stvo ln plemenitost obseva ravno danes prijazno decembrsko solnce, ki je sicer ob tem času redek goFt pri nas. Zvabilo me Je že zjutraj na višino, od koder sem občudovala naše bele velikane, ki se, ob-liti s solncem. vzpenajajo tnko visoko ]X>d nebo in nimajo ničesar skupnega z meglenim mestom pod menoj.... Au cigareta me Je spekla. dim se je zgubil pod stropom... in misli so mi pošle. SODNIJSKI OGLASI IZ Človek bo živel nad tisoč let. The LARGEST SLOVENE DAILY In r. S. Hrepenenje pc nesmrtnosti Jc In sedaj pridemo do usodnega staro, kakor je star človeški rod.1 vprašanja. All se bo človeku kdaj Človek je bil vedno prepričan, da se posrečilo ugotoviti, da obstoja tudi skriva nekje tajna, ki mu podaljšala življenje na zemlji, če bi jo odkril. V starih časih so iskali ljudje kamen filozofov, s katerim bi t.; podaljšali življenje. Iskali so skrivnost dclgegu življenja po delavnicah alkimistov in upali najti skrivnostno formulo, s katero bi prisilili smrt, da bi jih pustila živeti nekaj sto let. Toda doslej je bilo Vac prizadevanje, podaljšati živi Jen te zanj skrivnostna hrana, ki bi mu; podaljšala življenje? Doslej na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti trdilno*Eksperiment, ki je pravi tako romantičen, kakor so bili po- 1 BOLJŠEVIŠKA AKCIJA NA BALKANU 19 decembra je ponatisnilo beograjski "Vreme" odkritja bivše .t odpravnika poslov sovjetskega poslaništva v Parizu Besedov.kcga. ki sc bavl v svojih odkritjih tudi ; boljšcvtško akcijo na Balkanu Ko je 1. 1922. bil Besedovski v sovjetskem poslaništvu na Dunaju, je do- skusi srednjeveških alkimistov, le. ... _ . . . sol tja Manuilski. eden izmed pr- še v povojih. Dr. Banting hoče pri-J ti s pomočjo profesorja torontske univerze H. F. Jacksona tej skrivnosti do dna. Naprej hoče točn^, m . ' državljana dognati, iz česa obstoja hrana če- člo-eka na zemlji, zaman. Doba m i- bcle-matice. potem bo pa sestav)! stare domovine. IrVEDRA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Opravilna številka T 83 29 3 Kocjančič Franc, bin Janeza in France, roj. Debeljak. rojen "JO. novembra 1880 v Lovranovem. občina Bloke, pristojen v Št. Vid nad Cerknico, samski, rudar v Sool-u «?), Pennsylvania, je 1. 1S04 odšel v Ameriko, do avgusta 1909 je delal v Sool-u, od tedaj pa ni o njem nobenega glasu več. Ker Je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva fmrti v smislu * 24. št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo njegovega brata Kocjančič Andreja postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv. da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku. KOCJANČIČ FRANC se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 31 decembru 1930 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželni sodišče v Ljubljani odd. V., dne 12. deccmbra 1929, i Pečat i Avsec, 1. r. zaštva je minila, prišla je doba znanosti. Človek pa še vedno išče skrivnost dolgega življenja, kajti smrti se vsak boji, čeprav Je življenje težko. Zadnja nada pa niso opičje žleze, temveč hrana skromne ln marljive čebelice. Na tem polju je začel delovati slavni ameriški zdravnik dr. Banting. Dogodek, ki ga je priveciel na to misel, Je zelo romantičen. Neki kanadski čebelar jc našel nedavno v svojem ulju čudno čebelo. Bila je pravi orjak med čebelicami. Vzel jo Je iz ulja ln ugotovil, da je v zgornjem delu telesa čebela-do-lavka, v spodnjem delu telesa pa čebcla-matiea. Dr. Banting se je takoj začel zanimati za ta redek pojav v kraljestvu čebel. Zakaj ima ta čebelica karakteristične znake delavke in matice? Kje tiči vzrok njenega abnormalnega razvoja? Iz življenje čebelic so nam znan ■ že mnoge tajne. Največja skrivno >t pa še ni pojasnjena. Nihče ne ve iz česa je sestavljena hrana, katero dobiva ličinka čebele, določena za matico. Nihče tudi ne ve, zakaj si razvija s pomočjo te hrane matica, ki je mnogo večj?. od navadnih čebclic in ki jc že po naravi določena za njihovo kraljico. Dr. Banting si prizadeva sedaj najti odgovor na to vprašanje. U-čenjak je prepričan, da bi se dalo človeško življenje podaljšati do neskončnosti, če bi se posrečilo v laboratoriju proučiti in preiskati sestavino hrane, ki jo dobiva čebela- sinbetlčno hrano s katero bi s* vek lahko podaljšal življenje. Eksperimentiral bo najprej z žuželkami. pozneje pa z živalmi Če bo nji-govo odkritje učinkovalo enako n,i ljudi, kakor na čebele, se nam obeta sijajna bodočnost. Člcveštvo bi dobilo čudodelno hrano in posledica bi bila, da bi bili ljudje visoki 9 čevljev in da bi živeli nad 10C0 let. Lajik poreče, da je ta Ideja blazna. Morda ima prav. Vcndir pa ne smemo prezreti dejstva, da se pc ča s tem problemom ena največjih kapacitet na pelju mcdicine in da se vsi znanstveniki živo zanimajo za dr. Eantin^ovc poskuse. GENERAL PIVEL1Č UMRL knjige vodnikove družbe za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, so jih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za •i 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje velik« zanimivosti is naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne drafocene nasvete ta hišo in V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovence, ker Je v nji več zanimivih »lik ameriških Jugoslovanov, ki to m med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — j* zanimiva povest mladega pisatelja JII ft A KOZAKA. ZGREŠENI CILJI nn^im^i slehernega čitatelfe. Pisaždj Slavko SavinŽek Je zajel nor za svojo povest fipfcokl Iz KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y.1 18. decembra jc: umrl v Zagrebu vpokojeni divizijski gneral in častni adjutant Nj. Vel. kralja Ante Plivelič v starosti 70 let. Bil je edini Ht*at, ki je bil kot bivši avstro-ogrski general sprejet v Jugoslovan . ke vojno. Pokojni se je vojaško iz-c'-razil v Budimpešti, kjer je bil 18H1 imenovan za poročnika. Leta 1912 je bil pokovnik. med vojno pa je leta 1910 avanziral za generala Kot kadet se je udeležil okupacije Bjane in Hercegovine, med vojno pa je bil na galifiki in srtoki irou-ti. Ker sc ni strinjal z avstrijskimi metodami ravnanja s civilnim prebivalstvom. so ga poslali v zaledje Kasneje je odšel na rusko fronto, matica. In mož upa. da se mu bo I kjer le ostal dve leti. leta 1910 pa Spomenik materi. Benetke so razpisale mednarodno nagrado 25,000 Ur za načrt spomenika ali reliefa, ki bi najbolj, simboliziral Idejo materinstva. U-metnikom j*» dana pri zamisli motiva popoln« ma prosta roka. Načrta sprejema Mednarodna umetnostna razstava v Benetkah, bo priredila njih skupno razstavo in izbrala najboljše delo. BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nud; brezplačen pouk, kl se šele naučiti angleški in hočejo postati dr* ža vi Jani Združenih driav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šali šiv. 27, East 41. cesta v petek zjutraj od 19. do 12., soba štv. SOS, ali pa v pondeijek In sredo ob S. do 5., soba 413. posrečilo z eksperimentiranjem odkriti čudodelno pijačo, po kateri hrepeni človeštvo že od pamtlveka. Eno je gotovo: razlika med čebe-lo-delavko in čebelo-matico nastane samo na ta način da. dobiva ličinka, določena za matico, drugačno hrano. Jajčeca čebele-delav-kc in čebele-matice so popolnoma enaka. Hrana pa vpliva na razvoj čebele-matice in v tej hrani je skrita' tajna, po kateri človeštvo že od nekdaj zaman hrepeni. Ta fakt je dokazal švicarski naravoslovec Hubcr. ki je odstranil iz ulja matico in čakal, kaj bo. Ko so čebele ugotovile, da so brez matice, so začele krmiti novo ličinko s "kraljevsko hrano". Tako so hotele zapolniti vrzel, povzročeno nasilnim potom. Huber je čez teden dni položil matico nazaj v ulj. Čebele so takoj nehale dajati dotični ličinki posebno hrano in iz ličinke se je razvila navadna čebela-de-lavka. Nastane vprašanje, kakšne so posledice zagonetne sestavine hrane, katero dobiva ličinka, določena za matico? Jasno je, da ta hrana iz-premeni fizično konstrukcijo čebele tako, da se mnogo bolj razvije. Jasno je tudi, da podaljša življenje čebele-matice 15 krat v primeri z življenjem čebele-delavke. Pod vplivom te hrane se razvije če bela-mate a tako, da je trikrat večja od navadnih čebel. vakov komunistične internaclon -! le. čigar potni list se je glasil na i-| me Štefana DoJeckn i. poljskega Ta ManuiJ ki jc rek 1 j Besede vpkemif. kako o v Moskvi ; sklenili, naj se organizira jjoseben j odsek Čeke in Ke m in teme n^< Dunaju za akcijo v Avstriji. .Mad:'u> ski in na Balkanu. Skleni eno ; bilo, da se po določenem ntičitu stopi v zvezo ?, makedonsko :r-i -lucionarno organizarijo in s pristaši Fan Nolija. kakor tudi, t!a . c e jači delo za desorgar.izarijo Vran -lovih vojnih cdinic. Ta na rt jt zlasti itvajal. ko jc do.cl /a poslanika na Dunaj Jolfc. Akciji n t Balkanu se je vodila po na vodil-o Jevgenil i (Johi- nsterna n i : slava Loganov^kega. ki 1st \ b>) t vpisana v imeniku poslanišk^ga o-sobja kot tajnika. Niiin . .sta bila dodeljena kot pomočnik voj: strokovnjaka Jary-lav^ii in Jelcn-ski. Goldenotcin je bil - to:- • z' iu dobrih ednošajih s pokojnim St:.r-panom Radlčem. On je tudi prenn-čni pokojnega f?.idiča. da bi bil ) potrebno iti v M >!;vo. Gold t o je pezneje pripovedoval, da sovi L-ski državniki niso znali pridobiti pokojnega Rad'ca. Edini, kl mu ugajal, jc bil Uičerin O Stalinu Radič dejal Goldcnsteinu: "Tu r zelo nagel, toda omenjen politik '. Politični biro v Moskvi je namerr -val Radiča posti vili na čr!o ške internacicnale s katero j tedaj v Moskvi mile "O baviii. f->da Radič ni dal pozitivnega odgovor i in je dejal Goldcnsteinu, d* je sovjetski .cistein s ttališca kmei/kih ii teresov nekaj najbolj neprimernega, kar je dala zgodovina. Golden-stein je govoril, da ni mogel prepričati Radiča c potrebi odločne i -voluclonaine borbe v Jugoslaviji v svrho ustvaritve federativne republike. Radič je trdil, da je bil ve l imenovalo za vrhovnega poveljnika no madžarofil in da mu je Srbija \ojke. kasneje pa je bil kot divizij- s svojim pr0vincialnim ru -mon; ski komandant premeščen v Valje-j življenja bila antipatičn t. rU;el vo. kje je bil tudi imenovan za čast- j je d., si je lia čistem, da mora Jj nega kralpevcga adjutanta. Nato | pravicRC rešitve seljaškega vprašaje bil imenovan za predsednika ob- nJa v IIrvatski prUi bamo v mejah mejne komisije med Jugoslavijo in, takc scljaške državo, kakor ic Ju-Avstrijo. potem pa je bil vpoko- | gosiav.ija. Raclic jc dotlai ob jen. Pred 3 leti jc nevarno obolel priIiki da nikak Gr ne more u in sc je moral odvreči operaciji. karšnekoli antipatije proti kralja Pomirjuiočo Udob no Gorkot< UNIVERZALNI ELEKTRIČNI GOKKOTM PAD s:.«»3 • > '{•»» ■ki ii, i <.. t k' ii u Pilili v, ' !"i I j- H II ji' 11H l,l«-ktri< ni )r«Mua^li. d« /alfi l.'i ktririil I* *«l hm i)» ! i ml« ki -1 I ju t i. v Mir -tiklvnUv • •i« ki>. J:M [nt* i»iltr«UJi: :"il,'»t(i lili VIII- kitten.kHII g |<- I n:i /lih tiMjf iti -1 • -j n i ic N* mziHilitait v štlrili ii< liliji se je vrnil v Zagreb kjer jc bil dodeljen vojni komandi v Zagrebu Ob prevratu ga je Narodno večj Iwrvnli f»lnf-iiti' *l.ri<» tin roko. < »tuink i«a v }**tih ••itnk'h • itip'n^Uili !»• <1 ar. i'M mi- 'in IIDM UJM ji' !<•. knr ji' ^ l ni*«rialin m Kii kf ri< t«'in t kiit u ••»*» rmh?. « •• k!i|>ifr !*••■ l«*u '»» I niirr^al I ii.rk.'t :ii I'.nI i \ gotovini ?.'kniir' i.i-ituiirj«. |KMtHuiii' ^mfiiiiil za vo». Thr New York Edison Svitrtn na poslcdicah katere je trajno bolehal in končno umrl. Trgovci z dekleti v Mostam. Ponoči je službujoči stražnik neke zakotno ulic? v Mostaru cul o-bupne klice na pomoč. Stekel je takoj tjakaj, odkoder so se razlegali klici in naletel na skupino moških ki sc hoteli ugrabiti mlado dnkle Zvezali sc ji roke in noge in ji bas hoteli zamašiti usta. Ko so zagledali stražnika, so pobegnili. Mladenka, lepa muslimanka Aiša Baj-gorič, je na policiji izpovedala, da s? je pripeljala z vlakom v Mostar. Že na kolodvoru so jo nadlegovali nenani moški in ji prigovarjali, naj gre ž njimi v hotel. Ker ni hotela sc jo zasledovali po vsem mestu in jo končno napadli. , Pclicija domneva, da gre za or-garnizirano družbo kupsčvalcev ? dekleti. Aleksandru, ki je po ni:'govern mnenju iskreno naklonjen m 1 Jakom in razume njihove težrjo. radič je vedno poudarjal, da pripisuje mnoge večji pomen ekonomski strani seljaškega vpr.i^i. r. kakor pa iskanju nekafth p Jitič-rih cblik državnega življenja Hrvatske. v vseh nri!«ih moitish. r3 te ali telefonirajte ta i ročllo: bo 1 Prave ime Juroslavskega je bilo j Nestorovič, kakor sc je v. a j pred-; stavljal. Dovi>il je akademijo generalnega ^taba ter je meti vojno Goidenstein jc bi) v zelo dobrih j poveljeval neki konjiški divlznji. oc-nošajih tudi z makedoii?tvt>jti- Kasneje je bil paslan na D tnaj On čini, & srbskimi komunisti in u-1 je skupno z Jeienskim pripravlj.il krajinskimi revolucionarji \ I3t ko- eksplozive na Balkan Z atentat viri. Bil je dalje v dobrih z v« zal- v sa borni cerkvi v Soitji m- bili p' -ivd» z nekaterimi pristaši ^oli,ar- klenski stroji poslani v Sofijo od sk^ zemljoradniške stranke Gol-a«r.Ktein je vodil "veliko poetiko' , d jcim se je Loganovski bavil z ne->jrredno organizacijo vohune t va in tatvinami zaupnih dok ir er.iov vranglovcev ler Avstrije. Raren Tc'- Jarolavskega in Jeicn^keya Zatem je Jelensk odpoteval v Moskvo. Ja-roslavski pa je nekega dr e izgini iz poslaništva. Zapustil jo kratko pismo, v katerem je sporočal, da se odreka vsakemu delu s komunisti ga je "spremljal ' delo madiarsice- ter se ' umika v zasebno življe- |—......II"«' ........................................■nil—........... lllllill IMlBWIIIIBiillllllWIIIllW'illlllWIIliillilW^ lil II I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je na botični dan ob pol štirih popoldne nenadoma umrl v Farmers Valley, Pa., Andrew Mikulkli Rojen je bil v Travniku pri Loškem potoku ter je bil star blizu sedemdeset let. Podlegel Je srčni kapi. Pokopali smo ga dne 30. decembra 1929 na katoliškem pokopališču v Smethport, Pa. Prisrčna hvala vsem, ki so nam bili ob strani v urah žalosti, posebno pa pogrebcem: Rudolf Roje, frank Ančnik. Tony La uric h, Tony Mo|>ftr in John Oaberfek. Naj v miru podiva! ostali rumunskega. jugoslovet:ske;a in francoskega poslaništva na du-rnju L. 1924. si je pridobil važen dokument o pomočjo katerega e bil neprestano informiran o biza-javnih dopisih med romunskim poslaništvom in rumunsko vlado v Bukarešti. Razen tega je fazifici-ral razne "tajne dokumente"' * in jih prodajal za lep denar. Leta 1925 jc Besedovski srečal Goidenstein v Karlovih Varih. kjer mu je pripovedoval. da je bilo za "delo na Balkanu" porabljenih okoli 5' milijonov dolarjev. nje" Po nalogu iz Moskve so ga i-skali. ker so se bali raznih izjav, toda Jaroslavski je o*tal skrit. Živel je v Nemčiji. Nekega dne ga je posetil neki njegov bivši uradnik Odšla sta skupaj v neko slaščičarno, kjer mu je uradnik na skrivaj nasul strupa v črno kavo. Jaroslav-ski je še istega dne umrl. Po nalogu iz Moskve so ga fotografiran na mrtvaškem cdru v kajjeli ter poslalil sliko v Mot-kvo kot doka/, da je mrtev. Jelenski se ni več vrnil na Dunaj, temveč je bil poslan v Francijo. liiMUil^Kr&iiS: •I T '•**• H "Nas in Rusov je stošestdeset milijonov, je rekel Črnogorec, ko je hotel poveličati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti več kot stošestdeset milijonov. Podrobnosti o tem lahko citate v članku "Družina slovanskih narodov", ki je izšel v Slovensko-Amerikanskem Koledarju za leto 1930. Stane 50 centov. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. Y. •OLAS NARODA" ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zrn Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Da, Relnhold, dobro izgleda dejan&kl. Brez dvoma mora prihajati iz dobre hiže. Jaz bi res rada vedela, odkod izvira .... Grof »e je le nekoliko nasmehnil. Seveda, ta žen&ka radovednost. Dvomim pa, da bi bila kdaj pojasnjena skrivnost tega pokolenja. — Zakoj bi bila za otroka nesreča, če bi izvedel, da niso ljudje, katere smatra za svoje ttariše, v resnici povsem tuji? Skrivnosti pa re to mogoče dolgo časa obdržati. Dosti breztaknih in surovih ljudi jc, ki bodo enkrat povedali otroku, da je pravzaprav najdenka. To je tudi stalni strah gospe Lene, ki radi tega drži Ebbo proč od vaških otrok kar so ji že pogosto zamerili. Celo šole se boji! Stavila sem ii predlog, naj pusti izučiti našo Ingo z Ebbo, ki mi je skrajno Mmpaticna! To pa nc gre iz obzirov na njenega rr^ža. Čudna stvar bi bila seveda, če bi ne imel učitelj svoje hčerke v šob poleg sebe! Otroci so ae naveličali igranja z žogo. Leteli so naprej, v park, ki je obdajal grad povsod naokrog. Na neki vrtni gredici Je stal vrtnar ter obrezoval uvenele in ravne razcvitajoče se rože. Inga ln Eota sta obetali pri njem ter ga gledali pri delu. Na njih prošnjo jima Je dal toliko rož, kot sta Jih mogli obseči nju majhn; roki. — Napraviti hočemo vence, kot dela mati vedno, — je vzkliknila Ebba. — Mati mi je tudi pokazala! Obe rta sedli na travo ter spletli par rož v obliko venca in vrtnar jima Je dal prediva za pervezanje. Preko glaukih temnih las Inge, ki so bili pristriženi na način pa-/ev, Je položila venec temno-rdečih rož, dočlm se je sama okitila z bolj bledo rdečim cvetjem. Mieno sta izgledali obe in z dopadanjem ju je motril vrtnar, stare); t, trMoaeri mož, ki Je bil že več let na grad Reinshagen. — Sumi se bodo veselili, ko bodo ugledali obe tako krasni! Vsi srečni sta se prijeli deklici na roke ter okorakali nazaj, prot: gradu. — Ali hočeva plesati, Ingo — Je vprašala Etba Kot dva velika, bela metuljčka sta deklici odhiteli naprej, po trati ter se cukali veselo v zraku. Sedaj vidiš, kako očarljivi sta. Relnhold! — je vzkliknila grofica Nekoliko bolj okorna Inga je skušala oponašati Ebbo, ki je dvigala ter po v« .sala reki, prijemala obleko z nežnimi prsti ter se priklanjala semmtja v otroški igri. Kot cvetoč solnfni žark je sopihala semintja premikajoča se z občudovanja vredno gracljoznostjo. Rojen pirsalaki talent? Kaj pa, ce bila njena mati plesalka Grof ae je nasmehnil. Draga Matilda kakšne drzne misli ti vstajajo pri pogledu ni to otre. ko igro! Izvcr trga tujega otroka je očividno skrajno zanimiv zate.... p * — Da, Relnhold, to priznavam. Ali ni ta rado\ "d nos t upravičljl-va' Mogoče, če bi t»e bil otrok tako skrajno lep .. Se lepša kot naša Inga^ — Jo je podražil ter jI pogledal narav-ro.it v obraz Inga je vendar popolnoma podobna tebi, draga! Da ReinhoJd. — dosti lepša, kot naša Inga. — je odvrnila gro flca — Materinske act me ne delajo slepe! Naša Inga je mičen otrok kot Jih J* dosti v starosti petih let! Mala Ebba pa je izvanredno čed na. Le poglej ta .^ladki obraze« k z velikimi, višnjevimi očmi in ta pri-trekana usta ., prava poosebljena gracija! Orof je poljubil svoji ženi roko. —..... ObčuJovanja vredna si, Matilda! Jaz ti moram na vsak način pritrditi. Kot aolnčni žarek Je ta mala Ebba! Ce bo kot odrasla držala, kar obeta postati, bo povzročila gorje v marsikaterem srcu! Služabnik je objavil gospo Lene, ženo učitelja. — Rada ki odvedla malo, — je rekla grofici Žena učitelja, ki J; živahno podala vsem roko. Da. go*pa grofica. Kristel ne more danes priti. Upam. da ni motila preveč naša Ebba! Zelo živahna Je! O, ne draga gospa Lene. ravno nasprotno! — Zelo me veseli da Je našla nafta Inga prijateljico v vaši Ebbi. Upam. da boste jutri impel posi&ll malo h< erko Inga bi najrajse takoj obdržala tukaj Ebbo tako te\o je vzljubila Ebbe Le redkokdaj smo videli tako dobro vzgojenega otroka kot je vaš, gospa Lene. Dvojno moramo paziti na skrbno vzgojo, grofica, ker človek nik-tur ne ve. kakšne kali počivajo v takem otroku. Na vsako pravilo Je treba posebej paziti! Dosedaj pa smo imeli ž njo le veselje. Lažje jo vzgajamo, kot našo mrtvo hčerko Ebbe tudi nismo še nikdar zalotili ! ri kaki natinkL Vedno Je prijazna, poslušna, vendar pa zelo občutljiva ln lahko razžaljena ... Vaše dobro dejanje se plačuje samo od sebe. gospa Lene. Jas Imam tudi neskončno rada Ebbo. gospa grofica! Noč in dan pa mc zasleduje misel, da bodo nekega dne prišli stariši Ebbe ter jc odvedli. Jaz pa ne dam otroka več za nobeno ceno! Ljudje so tudi izgubili vsako pravico do Ebbe! — je rekel groi odločno — Kdor Izpostavi otroka v taki nežni starosti, je izgubil vsako pravico do svojega lastnega mesa in krvi! Po mojem mnenju ste c tem lahko pogtolnoma pomirjeni! Ti ljudje prav gotovo ne mislijo več na svojega otroka! Pokarali so Ebbo Z velikim obžalovanjem, da se je treba sedaj ločiti, j« prihitela deklica — Jutri bo zopet prišla Ebba. Inga Nato se bosta lahko zopet igrali naprej, — je tolažila grofica. Na poti proti domu Je Ebba neprestano jezikala o tem, kaj je doživela. kaj je jedla, pila in se igrala. Zelo rada si na gradu. Ebba? — je vprašala gospa Lene in kot ljubosumje zvenelo iz njenih besed Mala Ebba je živahno prikimala, nakar se je obesila na roko stare JAe ženske — Da. mati, a pri tebi sem vendar najrajše. TI si zame najboljša Gospa Lene ni mogla storiti ničesar drugega, kot da je vzela de k?tco v svoje naročje ter jo prisrčno poljubila na obraz. Mala Ebba j ?. bila v*« ujena skrbno varovana sreča, ki jI je nadomeščala davno izgubljeno lastno dete. Z Ebbo sta se naselila zopet sreča in zadovoljstvo v družmjo ud tela Mlada žena je zopet vzcvetela v novi svežo-st; ln zdravju in vsaki dan se je zahvaljeval Kristijan Lene Bogu z; njegovo dobroto. Skrb za malo. neobogljeno bitje, katero je tako prev-sela njegovo ženo. da se ni mogla še nadalje udajati težkim mislim. ■ Naročite ij SLOVENSKO AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. p je ob skrbni postrežbi sijajno uspevala ter zrasla z vsa-dnem bolj na srce svojih starišev. Ni pa se priljubila izključno le celi var4 kajti Ebba Je postala otroK njih vseh! da je bil v hiši učitelja izpostavljen otrok, je povsem načele vasi! To je bilo povod za vsakovrstne go-Vaške klepetulje so govorile o izpostavljenem "prin-* in v sled tega Je bil otrok od vseh strani razvajen prošnje učitelja Lenca ter niso govorili v nav-pokolenju — kajti Ebbe bi ni smela nikdar družina le iz njenih krušnih starišev. lj izseljuje. Nedavno sta odšli dve skupini fantov v Belgijo, pripravljajo se na odhod še štiri skupine Iz Zadloga pri Črnem vrhu je odšlo s tujino zopet sedem mož in fantov. Sledili jim bodo še drugi. Iz St Vida pri Vipavi je odšlo v Argentino že 30 domačinov. Sedaj se odpravlja tja nekaj deklet. Pri posojilnici v Rovinju »Cassa ruraie) so razkrili primanjkljaj tri sto tisoč lir. Pozvan je bil dr. Se-njan, kot izvedenec pa je tudi u-gotovii ta primankljaj. Proti upravitelju je uvedeno sodno postopanje. Z vseh strani vinorodne Istre se čuje enaka pritožba, da ni vinskih trgovcev, letošnja kapljica je iz-boma ali kam jo prodati? Cena vinu je nizka od r lire do • lire 20 cent. za liter Trud m stroški za vinograde letos ne bodo plačani. V italijanskih planinskih kočah "Luigi Pellarini * in "Guido Corsi" v Julijskih Alpah so ugotovili v preteklem mesecu težko škodo, kakor poročajo tržaške novine. Iz prve koče je odnesena skoro vsa oprava. V drugi koči so bila odprta vsa vrata in okna, v notranjosti je bilo polno snega. Ključavnice so razbite. Poškodb so osumljeni neki lovci. Italijansko planinsko društvo v Trstu se je obrnilo do varnostne oblasti da bi se odredilo posebno nadzorstvo nad planinskimi zavetišči ob julijski meji. Novi lektor češkega jezika in češke literature na trgovski univerzi v Trstu je dr. Vaclav Bukaček, bivši profesor na drž. trgovski akademiji v Brnu. V kratkem bo imel v Italijansko češki zvezi predavanje o dosedanjih italijansko-čeških kulturnih odnošajih. Profesor F. Pagliero je na nekem ■ zborovanju govoril o razmerah na srednjih šolah v Gorici. Izjavil je da se mora odstraniti "nekaka ti-i ha sovražnost, ki je preostala iz pretekle mentaliete in borbe proti i ostankom habsburškega gospodstva I ki se še drže večine učiteljev. Zara-di tega so poslali goriški vojni do-j brovoljci precej oster protest v Rim ki naglasa, da je čustvo italijan-stva v deželi najčitejše in baš to čustvo je podprlo italijansko pravico do Julijske Benečije. V Dutovljah na Krasu so otvo-rili dopolnilno šolo za obrtne učence. Pri inavguraciji je župan Kom-pare bodril mladeniče, da naj se pridno učijo, da bodo dobri delavci in najboljši državljani. Frank Uk-mar pa se je zahvalil za šolo oblasti imenom interesirancev. nlkih In sohah imele izrazito močno čelo in znani veliki za krivi j 3-ni nos. Podoben antropološki tip l-majo še danes Armenci. Perzije! bi Zjdje. Ko se Je učenjakom posrečilo odkrti hetitskl jezik ln ga raz-tolmačiti. je bilo jasno, da spadajo vse najdene ostaline res v he-titsko dobo in kulturo. S tem je bila veda postavljena pred dejstvo, da spadajo tudi kulturni spomeniki Zidov v območje hetitske kulture in da je velikonosi tip človeka prastaro prebivalstvo Prednje Az-je, kjer jc še dories v glavnem naseljen v Siriji, Palestini ln Mezopotamiji. Ta plemena so govorila deloma v doslej neznanih staroorl-jetntalskih jezikih, deloma pa v sem its ki h narečjih. Zid je so spadali po rr.si med ene stare orien-talce, po jeziku pa so bili Semiti in veljajo kot taki še dandanes. Iz židovskega rasnega tipa sledi, da oni niso Semiti po izvoru, marveč so te kasneje j>rivztli semitski jezik, pač pa po svojih plemenskih posebnostih izvirajo iz prastarega prednjeazijskega plemena, ki je v pradavnih časih s svojo visoko kulturo obvladalo vso Prednjo Azijo. Istega antropološkega tipa so tudi Asirci in Babilonci. B Kretanje Faraikov '•j — Shipping Newt — POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprei obnove. — Uprava lista. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte to raj. da se Vms opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 8. Januarja Saturnia. Trat t. januarja: Vetndam, li«>ulvgn«* iur M~r, lii»ttrr-dam 10. januarja: < H> mpir. Cherbourg lireuien, ("lierbout*, lirt-in^n 11. januarja: hruultlit', Chcrl>'urrf, llr^m^n Slinnekiihila. Uuul<-grie »ur Mer 14. januarja: Nai^ii, i>nuva 15 Januarja r America, Cherbourg, Itremen 16. januarja: Mucnihtn, Cherbourg. Crtmrn 17. januarja: lie Ue FraHm. llavre 18, januarja: Aquitdnia, Cherbourg Laeviathan, ChuUiurg Cleveland. Cherbourg. 22. januarja: C-jfite 1 urama no. lSremen lidiiiburg Na poli. Genova 23. januarja: Stuttgart. Boulogne »ur Mer, Itrtnien 24. januarja J'aris, Havre WVsternland, Cherbourg. AntwerjK'ii 29. Januarja: 'leoige Washington, Cherbourg. L!re-men ZIDJE NISO SEMITSKEGA IZVORA Češkoslovaški profesor Hrc zny se je vrnil s turneje po zapadno evropskih mestih, kjer je pred učenjaki raznih univerz imel predavanja o narodih, ki so pred nekoliko tisoč leti prebivali v Prednji Aziji. Prof. dr. Hrozny je prišel v svojem proučevanju do zaključkov ki so vzbudili veliko pozornost poznavalcev teh starih narodov. Ko so bili v Siriji in v Mali Azi-j ji najdeni prvi sledovi stare umetnosti: sobe. stavbe napisi in podobno, so se te kulturne ostaline pripisovale Hetitom. Opazilo se je pri tem, da so vse osebe na sporne- Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO a se dobi pri "GLAS NARODA 99 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3171 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Font ana, A. Hochevar San Francisco. Jacob lanshln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Prank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walaenburg. U. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Splllar. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcl*. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton KobaJ Springfield, Matija Barborlcki. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank PetkovAek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močul*. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezlc^ MINNESOTA Chisholmn, Frank Oouie. A. Pa-nlan, Frank PucelJ. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Rekula. Eveleth, Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povfte Virginia. Fra*'k Hrvatich. Sheboygan, John Zorman. West Allis. Frank 8kok. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Maslo, OHIO Baiberton, John Balant, Joe Hitt Cleveland, Anton flobefc, Chaa jCarlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapclk. Euclid, F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant In 1» Kmoše CO^ULliHLINE Našla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje odpiutje: SATURMIA 9. JANUARJA 15. FEBRUARJA — 22. MARCA , VULCANIA 8. MARCA — 1C. APRILA 15. MAJA Saturnfa in Vul-aula prrkaSa ve !arlw)ur(5 Nanburt President lt'«>»tveit Cl>erb<>urjt, lira-nn»n JiJ intietmika. Uuu!"|ti« »ur Mer 6. februarja: I»r»s*d,-n. >(uu!o«ne aur Mer, £Jr«"n»en 7. februarja: lie de Krunt«, I la vre lire- 8. februarja: Agultanm, <"hertHiiir)C Miiwauker, CIiwIioutj, llnmhurf (*. rite <;randf, Napoti, titimva 12. februar,a: Am> rii a. ClM-rUiilrj, llrt mtn 13, februarja: Mučni hen. I'hertmur*. I'remen 14 feoruarja: Saturnia. 'Irst 16. februarja: Ilepub lr. Cherbourif. Hrenien Minnewaaka, Chcrtiourg 19. februarja: President Harding. Cherbourg-, men 20. februarja: Stuttgart, Jtoulngne »ur Mer, ltreinen 21. februarja: Ivrm, llavre Majestic, < 'lierbf >urg Bremen, Cherbourg, lire men WePterntand. ("h»-rt.oiir* "Aguftun. Napoti, Jcno\a 22. februarja: Cleveland. < "herbourp, ifamburg 26. februarja: Ourge Washington. Cherbourg. Hamburg 27. februarja: Berlin, Cherbourg, Bremen Niles, Frank Koguvšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Klkel]. OREGON Oregon City, J. KobJar. PENNSYLVANIA: Ambridge, FYank Jakše. Bessemer. Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Coneraaugh. J. Srezovec, V. Ro-vanSek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Prevlč. Louis Jupan-člč. A. Skerlj. Farrell, Jerry OKom. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City In okolico. Frank Fe-renchack Irwin. Mike PauMiek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tau4elJ. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Kopriviek. Midway. John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmil&ek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine. Arh lr U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. J. Demsnar. Reading, J. Pezd*rc. Steelton. A. Hreu. Unity Sta. ln okolico. J. Skerlj Fr. Schlfrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peterne'. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton 8vet. UTAH Helper, Fr. Krebs. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jos. Koren. Racine in okolico. Frank Jelena WYOMING Rock Springs. Louis 'ic jcher. Diamondville. F. Lumbert. fi DNI PREKO OCEANA Najkrajta In najbolj ugodna pot w sotovanje na cgromnlh «irnlkJh: 1I E DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. (7 P. M.) (1 P. M.) PARIS 24. jan.; 21. februarja (5 P. M.) (1 P. M > N»3kr«jta pot po Ce lean let. V«»k4" je v posebni kabini g vaemf moderni ! ml udubnoktl — in alavna frgnconka kuhinja !«re Jao olike cene VcrU«.